Udstvo
Izdajatelj in odgovorni vrednik: Iran Bajt v Gorici.	Tiska	Narodna	tiskarna*1	(odgov.	J.	Marušič)	v	Gorici.
X. letnik.	VffGorici,	dne	20.	junija	1002.
26. številka.
Naročnino in naznanila s p i c* j e m a upravništvo v Gorici, Scmeniška ulica St. 9. Posamezne številke se prodajajo v toba karnah v Šolski ulici, Nunski ulici, na Josip Verdijevem te-kališču nasproti mestnemu vrtu in na Korenjskem bregu (Riva Corno) št. 14 po 8 vin.
Oglasi in poslanice se računijo po petit vrstah, in sicer: če se tiska enkrat 14 vin., dvakrat 12 vin., trikrat 10 vin. Večkrat po pogodbi.
Izhaja vsaki četrtek ob 11. mi dopoldne. Rokopisi se ne vračajo. Nchankovana pisma se ne sprejemajo.
Cena listu znaša za celo leto 4 krone, za pol leta 2 kroni. Za m a n j premožne za celo leto 3 krone, za pol leta K I ‘50 Za Nemčijo je cena listu 5 K, za druge dežele izven Avstrije 6 K.
Rokopise sprejema uredništvo v Gorici, dvorišče sv. Hilarija štev. 7.
»Slovensko katoliško delavsko društvo" v Gorici bode imelo dne 6. julija sv. mašo in govor na čast sv. Cirila in Metoda ob 10. uri zjutraj pri sv. Ivanu.— Torej vabimo naše društvenike in drugo slovensko ljudstvo k obilni udeležbi.
Socijalno vprašanje
ali:
Odkod izvira siromaščina delavskega ljudstva.
Vlil.
Krščanski socijalizem ali krščansko pobratimstvo.
Skrb za srečo ubožnega ljudstva jo dolžnost stroga za vso, ki imajo kakšno veljavo v družbi po dostojanstvu ali po bogastvu ali po izobraženosti.
Leon XIII. Napovedan je bil zadnji poučni shod pri županu. Ljudij je prišlo preo-bilo, ker nihče ni hotel zamuditi še te lepe priložnosti. Župnik se je ljudstva silno veselil. „Še danes nauk11, rekel je učitelju, ,.potem pa dejanja. Ne snjemo pustiti, da bi nam to dobro ljudstvo kvarili in strahovali liberalci ali socijalni demokratje11. ^
Govor je začel lako-le: Možje slovenski ! G. učitelj vam je zadnjič dokazal, da socijalna demokracija ne more pomagati delavskemu ljudstvu. A hvala Bogu, dokler imamo nauk Kristusov, ne potrebujemo novih in neznanih naukov za rešitev bednega človeštva, ki obu-puva. Kristus je učitelj in prorok, njegov nauk rešitev! Toda Kristus bo naš od- 1 rešitelj le tedaj, če bomo mi res njegovi. Kako bomo njegovi? Če bomo izpolnjevali njegove zapovedi in med njimi naj-večjo zapoved bratovske ljubezni. Gospod je rekel: „Ta je moja zapoved, da se
ljubite eden drugega, Po tem vas bodo ljudje spoznali, tla ste moji učenci, če se boste ljubili med seboj11*). Zapovedano nam je torej, da se moramo ljubiti med seboj, ker se pravi: držati moramo vsi skupaj, lesno se združiti, pomagati si s svetom in dejanjem. Vsi stanovi smo ena družba, vsi smo eno telo Kristusovo. Ge se vsi stanovi, ki delamo, v krščanski ljubezni združimo in pobratimo, bode konec krivice, konec izkoriščanja in kapitalizma, vsak človek bo imel človeške pravice in časti, ki mu gredo, pa tudi zaslužke svojega dela in truda. To združenje in pobratimstvo ljudi na trdni podlagi pravice in ljubezni imenujemo z latinsko besedo : s o c i j a 1 n o s t (po naše bi rekli: družnost ali pobratimstvo) in ker jo jo Kristus učil in vnel v srcih človeških, imenujemo jo krščansko socijalnost. Nauk pa, kako se ima soci-jalnost ali pobratimstvo uresničiti v živ-.Ijenju, imenujemo socijalizem, in ker sloni na krščanskem nauku, imenujemo ga krščanski socijalizem. Ljudi, ki se držijo tega nauka, imenujejo krščanske socijalce.
Najslavniši mož, ki je svetu razložil ta nauk, je vladajoči papež Leo XIII. Izdal je dne 17. maja 1891 pismo o delavskem vprašanju, 18. janu-varja 1901 o „krščanski demokraciji11.
V	teh pismih je kratko ali korenito razloženo, kako je treba družbo preosno-vati, da pride velika množica delavskih trpinov do kruha in do človeških pravic. Kot pravi socijalec je Leo XIII. pozval vse stanove in sploh vse ljudi na sodelovanje pri tem delu, a posebno nalaga to delo cerkvi (duhovščini), državi (uradnikom), gospodarjem in delavcem. Za papežem so razni učeni in praktični socijalci sestavili kratke preglede naukov in sredstev krščanskega socijalizma. Te preglede imenujemo so-c i j a 1 n e programe. Tudi na Sloven •
*) Iv. XV. 12.
skem že imamo socijalni program. Moja naloga bo, da vam razložim in pojasnim: načela krščanskega socijalizma.
Kaj ima cerkev storiti?
Ko pravim cerkev, mislim zdaj duhovnike in redovnike, katere je Gospod postavil za svoje namestnike v svetišču. Kakor o sebi rekel je tudi o njih: „Vi sle luč sveta, vi ste sol zemlje. Luč sveta ker svetijo ljudem z resnico, sol sveta pa ker srca po božji podobi ustvarjena posvečujejo. Luč sveta, sol zemlje!
O	kako lepa naloga, kako sveta dolžnost, kako vzvišen poklic! A da bodo mogli ljudje iz mesa in krvi tolike dolžnosti izpolnovati, morajo pač najprej za se skrbeti, to je: za svoje r a z s v i t-ljenje in posvečenje. Dandanes zlasti, ko stoje okolo nas nasprotniki in neprijatelji, je treba duhovnikom posebno paziti, da ne grešijo in se varujejo vsakega madeža, da celo vsake lahkomiselnosti. Časi so. resni.
V	posvečenem duhovskem srcu pa se rodi gorečnost za zveličanje duš in 1 j u b e z e n do trpečih bratov siromakov. Nobena druga gorečnost in nobena druga ljubezen ni močna dovolj, da bi krepko in stanovitno iskala srečo zaničevane in pozabljene množice siromakov, nobena druga pravim ko gorečnost in ljubezen zajeta iz Srca Jezusovega plamteča v posvečenem srcu duhovnikovem ! Poleg svetega življenja je treba duhovnikom učenosti o soci-jalnem vprašanju. Duhovniki ne smejo sploh v nobeni učeni' stroki zaostajati, toda od kar so ta vprašanja prišla v razgovor pri vseh ljudeh, morajo biti duhovniki o njih posebno dobro poučeni. Duhovniki iskreno Bogu posvečeni in temeljito poučeni pa smejo in morajo tudi na delo za prenovljenje in pre-osnovanje človeške družbe. Prvo njih opravilo je posvečenje človeških src. To delo je pa tudi sploh prvo in poglavitno pri preosnovi človeške
pomagal, vse moraš vzeti, ves naš tovar, ki ga imamo tu gore, vseh deset kosov. Vsaki kos dobiš za smešno ceno, za stari zlat, edino, kar izza starih časov moremo še rabiti1'. Premagavši grozo, ki se ga je polotevala, odgovoril je doktor Framont, srečno posnemajoč nesramen način njihovega govorjenja: ,,Predobri ste, sobrutje, jaz sem zadovoljen s kupčijo. Tu imate deset zlalov, toda ta hip potrebujem samo jedno truplo, in prosim vas, ostala mi za enkrat shranitev Jami11. Surovo smejanje je sledilo njegovim besedam. Vzeli so denar ter doktorju prepustili izbiro. Takoj je pokazal na zaželjeno truplo, ki je ležalo ravno na vrhu. Dali so mu je brez obotavljanja, ter odnesli v njegovo stanovanje v hiši gospoda Bizarda.
Ko je gospo Marjeto obvestil o uspehu svojega poskusa, podala se je ž njim v njegovo stanovanje, da še enkrat pogleda zamrlo obličje svojega prijatelja ter odredi vse potrebno za prenos mrtveca. Kako pa se začudita, ko se pri njunem vstopu oče Evstahij z okrvavljenim obličjem in v zamazani obleki, sicer pa popolnoma čvrst in zdrav vzdigne s postelje, pade na kolena ter s povzdignjenimi rokami prične zahvaljevati Boga za rešitev. Veselo iznenadeni padli ste tudi priči tega ganljivega prizora na svoja kolena ter se v zahvalni molitvi
družbe. Kakor je namreč res, da je le človek človeku vse nesreče in krivice kriv, tako je tudi res, da ne bo na svetu bolje, dokler se človek ne poboljša in reši od prokletstva zmote in hudobije. Ni pa druzega imena pod nebom, ki bi nas rešilo greha in prokletstva ko ime Jezusovo. On je pot, resnica in življenje, on je veliki duhovnik človeškega rodu, ki je na križu nas odrešil in posvetil. Ko je začel učiti, stal je pred obupanim človeštvom kakor mi danes, a katero besedo mu je prvo izpregovoril? „Delajte pokoro !K Tako morajo tudi duhovniki stopiti pred obupano in razjarjeno človeštvo in reči: ,,Delajte pokoro!11 Brez pokore in zatajevanja, brez molitve in posta, brez milosti božje ni rešitve, ni miru, ni sreče našemu rodu. Šole učenih mož in starešinstva modrih reformatorjev so zelo skrbne in veliko si prizadevajo, ali eno je potrebno: posvečenje src, da izgine iz njih hudobni duh krivice in oderuštva.
Kot prijatelji in sinovi ubožnega ljudstva so duhovniki tudi dolžni p o-m a g a t i pri krščansko-socijalnem delu, kolikor jim je mogoče. Včasih slišiš neumno govoričenje: Duhovniki naj ostanejo v cerkvi. Tako ? Kdo jim pa more ali sme prepovedati ljubezen in skrb do ljudstva tudi izven cerkve? Katero ljudstvo bi bilo pa tudi tako nespametno, da bi odbijalo od sebe duhovnike, ako mu hočejo pomagati do boljše sreče? In res, po vsem svetu se trudijo duhovniki za množice delavskega ljudstva in v mnogih deželah stojijo celo v prvi vrsti. Kako pa tudi ne bi, ko vidijo toliko bedo in siromaščino ? Vrhu tega jim je tudi sv. Oče Leo XIII. socijalno delo posebno priporočil.
Na Slovenskem imamo pri vsakem delu potrebo duhovnikov, ker imamo premalo drugih izobraženih mož. Mi smo * narod siromakov, ki imamo primeroma največ socijalnega dela pa najmanj de-
združili z rešenim prijateljem. Slednjič je oče Evstahij vstal ter se jima srčno in toplo zahvalil ter jima razodel, kako je ostal pri življenju. „Že je krvoločnost11, pripovedoval je častitljivi duhovnik, zaslepljene, zbesnele in pijane tolpe mnogo mojih sobratov in sotrpinov pomorila, in njih trupla so ležala ob mojih nogah, že sem gotov isle vsode, svojo dušo priporočil Bogu, ko mi je neki glas razločno govoril: „Bodite priprosti kakor golobi in premeteni kakor kače!11 — Začuden sem poslušal, in zopet mi po kratkem premoru zavpije isti glas: „Vrzi se med mrtvece!11 Storil sem, in pomagalo je. Tam sem ležal med krvavimi, še trepetajočimi trupli. Vsaki trenotek so donašali nove umorjence in njihova kri me je oblivala. Tam sem ležal, dokler me ni zapustila zavest. Zavedel sem so zopet šele, ko so trupla, začeli nalagati na vozove. Bog mi je dal moč, da sem svojo vlogo igral naprej, in tako so me mrtveca prištevali mrtvecem in z njimi naložili na voz. Vse pa mi ni nič pomagalo in vrgli bi me z drugimi vred v jamo, kjer bi bil ostal, ako bi me vajina brezmejna ljubezen in dobrota ne bila rešila. Čudna so pota božje previdnosti! Gospod bodi hvaljen zdaj in vekomaj!11
LISTEK.
REŠITEV. |
Bilo je 2. septembra leta 1792. l’o pariških ječah divjala je krvoločna drnhal ter vprizorila mesarsko klanje. Po jel -niških dvoriščih tekla je kri' v potokih. Gospa Marjeta Bizard, soproga premožnega pariškega meščana zvedela je, da je med umorjenci karmeličanskega samostana tudi pater Evstahij, nje svetovalec in spovednik. Oče Evstahij, imenoval se je pred vstopom v samostan Peter Gošč. ' Bil je sin kraljevega dvornega služabnika. ' Vsi ki so ga poznali, so ga ljubili in vi- i soko čislali. Tudi gospa Bizard ga je hva- • ležnega srca spoštovala. Osrečil je njen v začetku nesrečni zakon. Poboljšal'je 1 njenega lahkomišljenega zapravljivega so- 1 proga, ki je postal čestit meščan ter vrl, j zvest zakonski mož. Brezmejna je bila hvaležnost gospe Marjete, a ravno tako 1 brezmejna nje groza in žalost, ko je za- I znala smrt plemenitega očeta Evstahija. !
Gospa Bizard je bila pristna Pari- I žanka. Nje žalosti nista vtešila samo jok I in stok, hotela je tudi nekaj storiti. Nje ! sklep je bil kmalu storjen. Ker umorjencu 1 ni mogla več pomagati, hotela je mučenika vsaj po smrti počastiti in mu oskrbeti dostojno poslednje počivališče. V istem
času bival jo v hiši njenega soproga v Parizu znani in mnogo zahtevani zdravnik Makarij Framont, iskren prijatelj umorjenega očeta Evstahija. Ž njim se je posvetovala gospa Marjeta, kako bi mogla vdobiti truplo pokojnika, katero je hotela skrili v kleli, dokler časovne razmere ne dopuste krščanskega in dostojnega pokopa. Doktor Framont je sklenil prisvojiti si truplo pod pretvezo anatomičnih poskusov, ker tako kot zdravnik bi v onem času ne vzbudil prav nobenega suma. Gospa Mar.eta je z veseljem pritrdila načrtu in doktor Framont je brez odloga vzel klobuk in palico, da ga izvrši.
Znal je izbrati pravo postojanko, ter se postavil na mesto, kjer so vozovi z umorjenci morali iti mimo njega, vozeči trupla k zadnjemu strašnemu počivališču, globoki jami, v katero so kupoma nametavali trupla umorjenih. Sreča mu je bila mila. Že na prvem vozu opazil je truplo svojega prijatelja. Spoznal je je po proti njemu obrnjenem plemenitem, z krvjo oblitem obličju. Odločno je pristopil k vozu ter premeteno stavil ponudbo da kupi jedno truplo za svoj ana-tomični kabinet. Hipoma ga je obkolila pijana, poživinjena druhal. „Si našega rokodelstvu, bral mazač!*1 zavpije ena izmed zverin, „in zato te hočemo bratsko postreči. Toda z enim si ne bodeš dosti
lavcev. Ne bi bil torej prijatelj slovenskega naroda, kdor bi duhovnike odganjal od socijalnega dela.
Duhovniki pa imajo od Jezusa Kristusa tudi take nauke, kateri edino morejo poravnati oni grozni razpor, ki je nastal med gospodo in delavskim ljudstvom, med bogatini in siromaki.
(Dajje pride.)
Deželni zbori.
Goriški.
V soboto popoludne se je zopet sešel naš dež. zbor. Dež. glavar naznani došle vloge, spominja se smrti kardinala Missije in naznani imenovanje msg. Jordana, knezo-nadškofom goriškim. Tajnik prebere dolgo vrsto prošenj za podpore in naprave, ki se oddajo dotičnim odsekom.
Prošnje učiteljstva za zboljšanje plač se na predlog dr. Luzzatta oddajo posebnemu šolskemu odseku.
Dež. zbor pot: Ji izvolitve poslancev Lapajna, dr. Faidutti in grof Panigai, ker proti njim ni vgovora.
0	izvolitvi dr. Treota pa je poročal dež. odbornik prof. Berbuč. Proti izvolitvi Treotovi je 14 volilcev vgovarjalo. Ker je avbersko županstvo moralo na ukaz c. kr. okr. glavarstva v Sežani dr. Treota iz volilnega imenika izbrisati, dr. Treo ni imel ne aktivne ne pasivne volilne pravice ob zadnjih volitvah. Zato vgovorniki zahtevajo, da se dr. Treotova volitev razveljavi.
Deželni glavar pravi, da se bodo ti spisi izročili verifikacijskemu odseku v slučaju, ako bi ne stavil noben poslanec kakega posebnega predloga. Dr. Tuma predlaga, da se izvolitev dr. Treota koj v tej seji potrdi. Utemeljujoč pravi dr. Tuma, da naj se ta izvolitev če tudi se je vršila — — preko zakona, torej tudi če je nepostavna, potrdi. Po njegovem mnenju zadostuje, ako ima izvoljenec — sposobnost poslanca, ne glede na to, ali je bil postavno ali ne-postavno izvoljen. Dr. Tuma apelira na Italijane, ter pravi, da bi s tem, ako bi ne potrdili dr. Treotove izvolitve, ustregli le slovenskim — klerikalcem; pozivlje jih torej v imenu — napredne stranke, naj izvolitev dr. Treota potrde, in videli bodo potem, kako lepo skupno bodo oni, namreč napredni poslanci in Italijani skupno delovali.
V svojem govoru ponavlja zopet, kakor je to storil že v zadnjem zasedanju, ko je zagovarjal dr. Treotovo izvolitev, da so se tudi pri volitvah poslancev za goriško okolico godile nepravilnosti in bi bili morali biti zaradi tega ovrženi tudi izvolitvi poslancev Ber-buča in Grče; kajti tudi takrat da so bili vnešeni v raznih občinah v volilne imenike volilci proti določilom okrožnice c. kr. namestništva.
Dr. Gregorčič odgovarja Tumi Glede Tumove trditve, da so bili vnešeni v volilne imenike raznih občin goriške okolice volilci proti določilom okrožnice c. kr. namestništva, pravi govornik, da ko bi se to tudi v resnici bilo zgodilo •in bi se bili vsi ti volilci izbrisali iz do-tičnih volilnih imenikov, bi to prav nič ne uplivalo na konečni izid volitev. O tem se je tudi deželni odbor, proučujoč volilne spise, popolnoma prepričal. Sicer pa nima ta moment ničesar opraviti z dr. Treotovim slučajem. Po obstoje-čihpostavnih d o 1 o č b ah vel j a kot predpogoj za pridobitev pasivne volilne pravice dejstvo, da je bil kdo vnešen v v o 1 i 1 n i i m e n i k jedne ali druge občine v deželi. Dr. Treo pa ni bil vnešen posebno pri zadnji volitvi v noben volilni imenik, zato pa ni mogel torej tudi izvoljen biti. Dr. Tuma, pravi govornik, je sicer mnenja, da se dr. Treotova izvolitev tudi preko zakona, torej tudi če je nepostavna, lahko potrdi. Govornik dvomi, da bi deželni zbor, ki mora vendar stati na stališču postave, dr. Tumovemu mnenju pritrdil in meni, da bi se dr. Treotova izvolitev že lahko v današnji seji ovrgla, vendar pa nima nič proti temu, da se volilni spisi glede dr. Treotove izvolitve izroče verifikacijskemu odseku v proučevanje in poročanje.
Dr. Luzzatto pravi, da bodo njegovi tovariši glasovali za to, da se izroče volilni spisi odseku. Odsek pa naj celo zadevo proučuje s pravičnega stališča, ne oziraje se ne na jedno ne na drugo stranko. Dr. Tuma in Štrekelj sta glasovala za takojšno potrditev, vsi drugi poslanci pa da se dr. Treotova volitev izroči volilnemu odseku.
Prošnja mizarsko zadruge v Gorici za podporo in p rod ujem iz deželnih sredstev se odstopi peticijskemu odseku.
Glede stroškov za nastanitev orož-ništva, ki jih mora nositi dežela, se odstopi dež. odboru, da deluje na to, da država prevzame te stroške.
Načrt zakona o razredbi cesle v Lijaški dolini so odstopi pravnemu odseku.
Predlog dež. odbora glede prispevka 2160 kron za obrambena dela proti Soči in rušenju zemljišč se odstopi finančnemu odseku.
Načrt zakona o pogozditvi Krasa, v tolminskem okraju in v nekaterih občinah kanalskega okraja se izroče pravnemu odseku.
Predlog dež. odbora, da se premeni prvi odstavek § 14. dež. zak. glede ple-menitve živine, vsled katere spremembe naj se upelje zapisnik pri postajah za bike, se sprejme v vseh treh branjih.
Predlog dež. odbora glede prispevka dežele za zgradbo bohinjske železnice se izroči finančnemu odseku.
V peticijski odsek sta bila izvoljena dr. Faidutti in mesto posl. Grčo posl. Lapajna.
V volilni odsek so bili izvoljeni poslanci: prof. Berbuč, Bolko, dr. Gregorčič, dr. Luzzatto, dr. Marani, conte Panigai in Štrekelj. Načelnik Berbuč. V šolski odsek so bili izvoljeni: Prof. Berbuč, dr. Faidutti, Lapanja, dr. Luzzatto, Valentinis in dr. Tuma. Načelnik dr. Luzzatto. Dr. Gregorčič je izvoljen načelnikom peticijskega odseka.
Prihodnja seja bode v soboto.
Dež. zbor kranjski.
Kat. narodni poslanci stavili so razne važne in koristne predloge. Dr. Šušteršič je stavil nujni predlog, da se za kranj. dež. zbor uveljavi splošna in direktna volilna pravica.
Ker niso hoteli z Nemci združeni slovenski liberalni poslanci voliti v odseke po ključu, odgovarjajočem številu poslancev, se kat. narodni poslanci niso udeležili volitev v odseke in tudi izvoljeni izvolitve niso sprejeli.
Dr. Šušteršič je utemeljeval svoj predlog za splošno volilno pravico. Za njim je govoril Hribar. Ker je rekel, da duhovščina zlorablja spovednico, zahtevali so kat. nar. poslanci, da to razžaljenje prekliče ali pa naj ga predsednik pokliče k redu. Ker Hribar ni preklical niti ga je predsed. nemški baron Lichtenberg poklical k redu, niso kat. poslanci pustili govoriti ter začeli zbijati in ropotati, dokler ni konečno nemški baron zaključil sejo.
V drugi seji je bil položaj isti. Kat. narodni poslanci so zahtevali zadoščenja za Hribarjev napad. Prišlo je do burnih prizorov v zbornici in dež. glavar je moral zaključiti sejo.
Vlada je dež. zbor zaključila.
Dež. zbor Istrski.
Deželni zbor istrski ki zboruje v Kopru, je otvoril namestnik grof Goess tudi slovenski; podpredsednika dr. Stan-gerja je zaprisegel hrvatski. Dež. glavar je govoril samo italijanski, Stanger hrvatski in potem italijanski. Italijanski poslanci so protestirali proti njegovemu hrvatskemu govoru, slovanski poslanci pa proti samo italijanskemu nagovoru dež. glavarja.
Politični pregled.
Nemški cesar zopet govoril.
—	Nemški cesar prireja te dni svoje „govorniške izlete1* po Nemčiji. Za tem, ko je govoril v Marienburgu oni znani govor, ki je po pravici razburil vse Slovane, šel je v Bonn med dijake in ondi govoril „mladini na srce“, iz Bonna pa se je podal v Aachen, kjer je — v krogu duhovščine imel posebno znamenit govor. Tu jo govoril o važnosti vere v ljudstvu in o potrebi krščanstva za vse sloje. Vero v ljudstvu, je dejal Viljem II., pa je mogoče ohraniti le, ako se pusti istemu vse pravice veroizpove-danja. Kako se ta govor ' strinja z vse-nemško politiko, katere zaščitnik je nemški cesar in katera zatira krščanstvo, je pa težko uganiti. Mogoče pa nemški cesar zajema snov svojim vsakočasnim govorom iz svoje naj bližje okolice.
Ruska vlada za Poljake. — Govori se, da prične ruska vlada postopati s Poljaki mnogo milejše nego doslej, »Vedomosti*1 v Petrogradu so prinesle oster članek proti ruski cenzuri med Poljaki, ki pa ni bil zaplenjen, ob splošnem začudenju. Car je rekel baje,
da se mora upoštevali politične pravico slovanskih rodov tor da so deloma ministri že preveč zlorabljali njegovo ime pri policijski gonji proti Poljakom, česar pa car noče več trpeti.
Saksonski kralj umrl. — V četrtek 19. t. m. ob poludevotih dopoludne je umrl v gradu Sybillenhort saksonski kralj Albert. — Rojen je bil 23. aprila 1828. Ko je dokončal pravosodno študije na vseučilišču v Bonnu, povrnil se je domu in se je posvetil vojaškemu poklicu. Vojne proti Šlezvik-Holsteinu so je udeležil kot stotnik. Postal je s časoma najvišji vojni zapovednik na Saksonskem.
V	tem svojstvu so je udeležil I. 1866 bitke pri Kraljevem gradcu. V nemški vojni proti Franciji se je odlikoval na raznih mestih tako n. pr. pri Graveloltu, pri St. Privatu in drugih. Postal je zapovednik IV. zbora nemške vojske ter je izdatno pripomogel do pruske zmago pri Sedanu. L. 1873 je sledil svojemu očetu na vladarskem prestolu Saksonske. Oženjen je bil s princezinjo Karolo hčerjo princa Gustava Wasa. Otrok ni imel, njegov naslednik bi imel biti njegov brat, a ta se menda odpove nasledstvu na korist svojega sina Friderika Avgusta. Umrli saksonski kralj je bil katoliške vere.
Irci so sklenili, da se ne udeleže slavnosti kronanja v Londonu. Med njimi vlada poleg njihovo lastne zadeve proti Angležem, ker bi se radi otresli anglež-kega jarma, tudi mržnja zaradi Burov, katero pojavljajo na razne načine. Nedavno so odkrili v Armaghu spomenik jednem Ircu ki se je boril na strani Burov proti Angležem. Pri tej priliki je imel neki Davitt političen govor, v katerem je proslavljal junaške Bure proti lakomnim Angležem. Na to slavnost došlega vladnega angležkega zastopnika je ljudstvo zapodilo s policijo vred. A ko seje uradnik vrnil z oboroženo silo, moral se je z vojaštvom vred umakniti ljudskemu navalu. Ljudje so kričali: »Obesimo ga!“ — Po vsej Irski vlada proti Angležem silna razdraženost.
Kuba. — Na nekdaj španskem otoku Kuba, na katerem se je vršila pred leti vojna z Ameriko, vladajo zdaj strašne razmere. Amerika si ja otok prilastila in krvava vojna je opustošila na njem ves napredek, ali zdaj Amerika ni zmožna nekdanje cvetoče blagostanje zopet vrniti prebivalstvu. Na tisoče prej imovitih posestnikov nima s čim popraviti to, kar je vojna uničila. Zaradi tega se je bali, da nastane huda lakota in revolucija. Predsednik ameriški Rooseveldt si prizadeva, da bi olajšal položaj in je odredil za v prvo, da se zniža carina kubanskemu uvozu, zlasti sladkorju, a mnogo to ne bo izdalo.
Novice.
Cenjeni naročniki! — leta je že minulo. Prosimo, da kateri niso še plačali naročnine, naj takoj pošljejo. — Prosimo naše zaupne može za agitacijo za »Primorski list1*. Od zdaj do novega leta stane 1 K 50 v. Se Vam toplo priporočamo!
Deputncija tukajšnje c. kr. realke pri nadškofu. — Preteklo nedeljo dne 22. t. m. se je poklonila novemu knezonad.škofu Jordanu deputacija tukajšnje c. kr. realko: vodja Josip Gass-ner, profesorji: dr. Hilarij Zorn, Jakob Čebular in Peter Pelronio.
lT p ra vitel j cm župnije Zgonik je imenovan č. g. Angelj Čargo, kurat v Nabrežini.
Župnija Zgonik jo razpisana do 20. julija. Patron je princ Hohenlohe.
Imenovanje. — Sodni kancelistg. Leop. Bekar v Komnu, je imenovan sodnim kanceliskim oficijalom istotam.
Novi ravnatelj hrv. gimnazije v Pazinu. — Naslednikom bivšega ravnatelja pazinske gimnazije, sedanjega deželnega šolskega nadzornika g. Frana Matejčiča je imenovan naš rojak gospod Ivan Kos, dosedanji ravnatelj gimnazije v Spljetu.
Za „Alojzijevlšče“. — Preč. g. Jož. Fabjan 50 K z opazko: po r. kmetu Gašperju Pregelj od Sv. Lucije; N. N. 20 K; pravdar radi dobljene pravde 10 K. — Bog stotero povrni.
Podružnica ..Slomškove zveze“ za goriški in gradiščanski okraj bode zborovala dne 3. julija t. 1. ob 10. uri predpoldne v „Šolskem domu“ s sledečim dnevnim redom: 1. Nadaljevanje razprave; »Ovire SoL napredka in kako odstraniti
islo ?“ 2. Sprememba 3. dež. postave z dne 15. okt. 18%. 3. Prodlogi in nasveti.
K obilni udeležbi uljudno vabi
odbor.
Narodno-na pred n e stranke na Goriškom ni več! — Dosedaj smo čuli iz dr. Tumovih ust, ko se je oglašal k besedi v deželnem zboru, navadno opazko, da govori on v imenu n a rod no-napredne stranko na Goriškem. V soboto pa, ko jo moledoval v prilog potrditve dr. Treotove izvolitve za italijansko glasove, rekel je jasno in glasno, da govori v imenu napredno stranke. Sodeč torej po olicijelni izjavi lega generala naših »naprednjakov11 je ta stranka vrgla narodnost — pod klop!!!
Porotne obravnave. — V novi justični palači jo bila včeraj prva porotna obravnava proti nevarnemu cerkvenemu tatu 27 letnemu Francu Werdau iz Št. Jurja ob južni železnici na Štajerskem. Iz obtožnice je razvidno, da je Werdau dne 19. februarja 1901 v tukajšnji cerkvi oo. kapucinov vkradel zlat križec z zlato verižico v vrednosti 60 K. Verižico je zastavil na „Montu“ za 34 K, križec pa je prodal neki ženi za 2 K. Werdau bil je v isti cerkvi dne 5. marca 1.1. aretiran, ko je ogledoval po cerkvi, kaj bi še vkradel. Dne 13. avgusta lanskega leta je bilo vkradenih v frančiškanbki cerkvi na Kostanjevici iz Skrinjice 16 kron denarja in od kipa Matere Božje zlate verižice, zapestnice, ovratne verižice, uhani, prstani, zaponke, zlati in srebrni križci, vsega skupaj 25 komadov v vrednosti 1000 K.
Werdau dal se je namreč zapreti v cerkev in je tako mirno izvršil ta cerkveni rop. Werdau priznava, da je vkradel gori omenjene stvari, pravi pa da niso bile toliko vredne, nego le 620 kron in da jih je za ta znesek zastavil v Trstu, Benetkah, v Milanu in v Boloniji.
Dne 21. feb. t. 1. okradena je bila tukajšnja stolna cerkev. Iz Skrinjice bilo je namreč vzetih 120 kron, od podobe Matere Božje pa sta bili odnešeni dve zlati ovratni verižici, dvoje zlatih uhanov, jedna zaponka, jeden prstan, jeden zlat madaljon, in jeden rožni venec iz perlov, vse to vredno 108 K. Rožni venec so našli pri njemu, zlatnino pa je deloma prodal za 20 K, deloma pa zastavil v zastavljavnici Dusich v Trstu. Werdau prizna da je hotel odpreti Se eno drugo Skrinjico v stolni cerkvi, da pa ni šlo; isti prizna, da je vkradel tudi iz pušice v cerkvi sv. Roka in sicer 5. marca t. 1. K P20. Ko ga je aretiral stražar Matico, rekel je Werdau, da se piše N a m e n i k, potem pa je vendar povedal svoje pravo ime.
Dokazalo se je tudi, da je Werdau v prejšnjih letih izvržil že več cerkvenih ropov in sicer v Gradcu, na Dunaju, v Budimpešti in drugod. Ali za vse tatvine ni bil kaznovan, ker so ga zdravniški sodni izvedenci na Dunaju proglasili za norca. Bil je vsled tega v Feldhofu v norišnici, ali tam so ga izpustili ker so videli, da ni norec.
Tukajšnji sodni izvedenci so ga spoznali za normalnega. Werdau pravi, da je svoječasno služboval pri cirkusu Schuman, da je prepotoval Avstrijo in Italijo ter tu raje kradel cerkvam nego ljudem.
Poroti je predsedoval dvorni svetnik vitez Defacis, obtožbo je zastopal državni pravdnik Vi d ulic h. Werdau je bil obsojen na tri leta ječe.
V	torek je stal pred porotniki neki Vovk obtožen težkega telesnega poškodovanja, katera jo izvršil nad Jožetom Makovcem in Francom Makovcem. Prvega jo tako hudo ranil z nožem, da je vsled
tega umrl.
Vovk je bil obsojen na šitri leta
l6žke ječo.
Včeraj j.a jo stal pred porotniki učitelj Mlekuž iz Višnjevika zaradi spolnega pošilstva.
Mlekuž je bil od porotnikov oproščen.
»Posvečuj praznik11. — Iz Gorice nam pišojo : Postavilo se nam je v Gorici novo poslopje, v katerem bodo c. kr. uradi in tudi kaznjenci. Res, lepa palača I A vpraša se, bode pač blagoslov Božji nad to hišo? Kako neki, ko se je celo ob nedeljah in praznikih delalo v njej za časa, ko se je zidala ta hiša. Med tem ko se je v kapucinski cerkvi opravljala služba božja in druge pobožnosti, se je Bog žalil v tej palači, ki stoji ravno nasproti cerkve. - Bog je v stari zavezi prokletstvo izrekel nad tistimi, ki niso
spolnovali njegovih zapovedi. In seje-li morila kaj spremenil od tistega časa? Puč mislim da ne.
V	nedeljo, t. j. 22. junija, se je očitno uvažalo iz starih uradnijskih sob v novo palačo. Ali je to prav? In mestni goriški gospodje, to je tisti, ki imajo kaj za ukazovati, to dopustijo? Ali morda za njih ne veljajo Božje in cerkvene zapovedi? Še več, vprašam jih, ali za njih ne veljajo državni zakoni, ki prepovedujejo onečastenje nedelj in praznikov?
Exempla trahunt". Nikar naj se torej ne čudijo, da je toliko hudodelstev po mestih in celo po deželi. Človek, ki se ne da več voditi od Božjih zapovedij, tudi človeške oblasti ne priznava nad seboj. Gorje državi, gorje deželam, kjer se več ne praznujejo Gospodovi dnevi in sicer tako, kakor sv, cerkev uči.
Naj si zapomnijo to goriški gospodje. Sad vsega tega bodo že enkrat, želi —
I a bode bridek.	M.
Novo sodnijsko poslopje so ko-lavdirali. V četrtek so si ogledovali poslopje povabljeni dež. poslanci, mestni starešine in zastopniki časopisja. Poslopje je prav spretno urejeno. V pritličju so prostori za urade okrajnega sodišča. V pod-1 zemlju prostori za shrambo raznih sodnih aktov.
'	V prvem nadstropju se nahaja o-
krožno sodišče. V drugem nadstropju je državno pravdništvo in dvorana za kaz. razprave. Tesna je galerija v dvorani za i porot, obravnave. Posebno udobno so urejeni zapori, v katerih je prostora za 170 jetnikov. Imajo vodovod in centralno kurjavo ter posebno kopalnico. Lepa je tudi kapelica za obsojence. Škoda da je ukusno izpeljana palača na tako skritem prostoru.
Javen ljudski shod je sklical v nedeljo dr. Šušteršič. Na shodu je govoril o razmerah v kranjskem deželnem zboru
1	ter o delovanju državnega zbora. Volilci so izrekli zaupanje kat, narodnim poslancem, deželnim in državnim, sosebno pa dr. Šušteršiču. Obsodili so tudi ne-čuven napad Hribarjev na slovensko duhovščino. Seveda bodeta ,,Soča“ in „Na-rod“ pisala, da so bili volilci nerazsodna masa.
Že zopet liberalna posojilnica.
—	V Velikih Laščah na Kranjskem posluje že šesto leto posojilnica, ki ne posluje redno in bilanca, katero je izdala za 1. 1901, ni v redu. Ta posojilnica je tožila pršulo Adamič za 400 K, katere pa je nje porok že pred dvema letoma plačal na roke knjigovodji velikolaške posojilnice Benediku. Ista posojilnica je tožila Purkarta za 1000 K., katere je isti že pred več časom izročil blagajniku Benediku. Na ime Purkarta je bilo vpisano v posojilniške knjige 200 K, katerih Purkart ni prosil in tudi ne prejel. Posojilnica je tožila Franca Intiharja za 400 K, katere je isti že pred dvema letoma plačal seveda na roke Benediku. Ko je Benedik v škodo notarja ravno tako delal, se je notar vknjižil na njegovo posestvo, a zato se nihče ni zmenil, tudi sodnija, koliko je ta človek poneveril na škodo strank. Dasi so bile defravdacije znane, vendar je napredno načelništvo pustilo, da je Benedik še nadalje posloval v posojilnici.
Tako delajo torej v liberalnih zavodih. Zato naj liberalci le pri miru puste naše zavode, in najprvo pometajo pred lastnim pragom. Za Konciljo Benedik. Tudi napredek!
Soški most. — Čujejo se zadnji čas pritožbe, da je most čez Sočo pri Pevmi jako pomanjkljiv in na več krajih poškodovan ter da je nujno potrebno, da se ga popravi. Ker so pa poprave pri lesenih mostovih prepogoste in mnogo stanejo, so nekatm mnenja, da bi bilo bolje, ako bi se napravil tam mesto lesenega železni most.
Toča v Furlaniji. — V nedeljo popoludne od 4. do 5. ure je toča hudo pobila poljske pridelke v Korminu, Bor-njanu, Medeji, Marianu, Frati, Romansu, Čoprišu in v Koprivi. Toča je padala debela kot golobja jajca. Pobelila je površje zemlje in uničila ves pridelek, trto pa je oškodila za par let.
Kmetijsko društvo v Šempasu
bo imelo dne 8. julija občni zbor, ker se zadnjič zavoljo premale udeležbe ni mogel vršiti.
Zopet učitelj Blaž Sedevčič. — Iz Vogerskega nam pišejo: Razdivjanosti našega naprednega učitelja menda Se ne
I	bode konec. Vedno in vedno kljubuje verskemu čutu in onim, ki se neutrudljivo trudyo v ljudstvu utrditi verski čut. 1
Naš dušni pastir se mnogo prizadeva, da pouči ljudstvo in posebno mladino, A naš napredni učitelj vedno in povsodi podira, kar drugi zidajo. Čujte! 15. in 16. t. m. je bil javni ples, katerega se jo udeležila tudi šolska mladina, in sicer po ukazu in navodilu samega našega učitelja. Neki učenec pa je povedal gosp. župniku, da so součenci in kateri plesali na plesišču. To je seveda užalilo g. župnika. A še bolj ga je bolelo, ko jo zvedel, da je učitelj v šoli kaznoval dotičnega učenca, in sicer izrecno zaradi tega, ker je župniku povedal imena plesujočih češ: Kaj to mari župniku.
Pri nas na Vogerskem so stariši ozlovoljeni rudi učiteljevega postopanja in ne bodo svojih otrok več pošiljali v šolo, ako šolska oblast ne ukrene potrebnega.
Vogerski kmet.
Iz Gorenjegapolja. — Lanskega leta ob tem času brali smo v „Primor-skem Listu“, da se je nekdo iz Goljevice nad Gorenjepoljem pritožil, da mu hočejo zajci ves fižol ukončati ter pozval lastnika zajcev g. Konjedica, da jih nekoliko postrelja. — Toda omenjeni gospod se za to ni zmenil. Pač pa začel nam je letos po svojem lovskem čuvaju pse streljati, ki so nam zajce od fižola, kapuza, verzot in tacih dobrih stvari odganjali. — Pretečeni teden padel je najbolji varuh naših verzot. Psa se je pustilo na licu mesta ležali več dni. Mogoče vč c. kr. žandarmerija, kdo ima dolžnost psa zagrebsti. Tudi za bogatine mora veljati kaka postava. — Torej psi varuhi poljskih nasadov so obsojeni na smrt. Dobro I
Omenjeni gospod ima sicer pravico nam pse pokončati, ali kmet ima pa tudi pravico zahtevati odškodnino za škodo, ki mu jo zajčja golazen napravlja. Torej kmetje pozor! Škodo naznanimo sodniji v Kanal.
Upajmo pa, da po dveh ali treh letih bode omenjeni gospod lažje poslušal v Rodežu lajanje gorenjepoljskih psov —.
Vprašanje s Tolminskega. — S
Tolminskega smo prejeli naslednje vprašanje : Sedaj se po naših okrajih vrši komisijonalni obhod glede popisovanja kmetijskega in obrtnijskega stanja našega ljudstva. Službo popisovalnih komisarjev izvršujejo pri nas med drugimi tudi učitelji, vsled česar ni po nekod šole dva do tri tedne. Vprašamo, ali res ni bilo mogoče tega popisovanja oskrbeti drugače, kakor da so se na to navezale ravno učiteljske moči? Saj se vendar dobč po vaseh tudi drugi razumni možje, ki so zmožni izvrševati ta posel! Štiri -do petkronskega zaslužka na dan ne zavidamo učiteljem, mi govorimo le z ozirom na škodo, ki jo pri tem trpi šola. Sedaj so zadnji tedni šolskega leta, in ravno sedaj miruje ponekod šola. Če so ravno učitelji morali prevzeti to službo, ali ni bilo mogoče te službe odložiti za nekaj tednov? Če kak otrok le en dan zakasni šolo, mora njegov oče zanj plačati globo. Ali smejo torej davkoplačevalci upravičeno vprašati, kako da se na njih račun radi tega popisovanja zaustavijo šele, za katere plačujejo vendar 100o/o in še več šolskih doklad?! Vsakemu svoje in vse ob svojem času!
Iz Ročica nam pišejo: „Neki mla-deneč iz „Kopovišč“ Volčanske župnije bil bi lehko napravil danes 20. t. m. v Ročinju grozno nesrečo. Znoril je in pri-šedši v cerkev lomil je vže v tabernakelj.
K sreči so bili možje koj pri roki, ki so mu zabranili kako bogoskrunstvo. Zvezanega odpeljali so k županstvu v Volče14.
Iz Grahovega nam poračajo o naprednosti naprednjakov v baški dolini, ki se posebno kaže v tem, da izostajajo od službe božje ter se potikajo okoli cerkve. Tudi veselje ki ga je vzbudila železnica se je v ljudstvu ohladilo.
Hranilnica in posojilnica v Štanjelu. — V nedeljo se je vršil ustanovni shod, na katerem se je ustanovila za krajni občini Štanjel in Kobljeglava hranilnica in posojilnica, se je izvolilo dotično načelstvo in nadzorstvo ter se prečitala in odobrila pravila, ki se v , najkrajšem času predlože pristojni oblasti v potrditev. — Tako je prav, le vrlo naprej !
Sv. Ivana semeiy v Devinu je bil letos zelo živahno obiskan. Bilo jo mnogo ljudstva, veliko živali, a kupčija je bila pri vsem tem mrtva. Letos smo pogrešali ciganov, ki so so navadno že 14 dni pred semnjem klatili po naši okolici.
Prav je, da jih oblasti preganjajo, imamo vsaj mir pred njimi.
Vabilo na vesciico, kojo priredi dekliška šola „Elizabelišče1- v Tomaju dne 29. junija in G. julija t. I. na dvorišču g. Marije Čefuta-Uoman s sodelovanjem mešanega zbora pevskega društva „Tomaj“ pod vodstvom g. pevovodja g. S. Prencisa. Začetek ob 4 uri popoludne. Vstopnina: 40. v. sedeži I. vrste 1. K. II. vrste GO. vinarjev. Prostovoljni doneski se hvaležno sprejemajo v korist „Elizabetišča*\ Vspo-rod: I. „Pozdrav“ deklamacija; II. Pesem: „Pozdrav“, III. Deklamacije: 1. Kam greš gospod ?, 2. „Veia rožica", 3. „IIvala malih“, 4. ,,Slovenska govorica1*, 5. „Punica“, G. „Sedem nas je“, 7. „Lilija“, 8. „Muhasti deklamator", 9. „S!ovenka“; IV. Pesem: „Vprašaš me. čemu da sem Slovenka"; V. Otroška igra v jednem dejanju in živa podoba: Vera, upanje, ljubezen; VI. Pesem: „Pozdravljam te, gorenjska stran1*.
B) I. „Sv. Notburga“ igrokaz v 5 dejanjih, H. Pesmi med posameznimi dejanji: 1. S. Bartl: „Oj planine", 2. J. Laharnar „Kadar mlado leto", 3. P. H. Satt-ner: »Nazaj v planinski raj“, 4. S. P. „Mili kraj", 5. P. H. Sattner: „Opomin k petju11.
C) I. Žive podobe: 1. Blagoslov otrok pred odhodom v službo, 2. Čudež (srp obvisi), 3. Smrt sv. Notburge, 4. Sv. Notburga v nebeški slavi, II. 5. Med posameznimi dejanji se svira na harmonij, III. Pesem: ,.Planinar“ A. Forster.
K obilni vdeležbi vabi uljudno
„E 1 i z a b e t i š č e“.
Občni zbor „Patrie“ v Trstu se je vršil minoli teden. Društvo je ustanovljeno zalo, da bi držalo po konci sedaj vladajočo stranko. Glavni govornik je bil Benussi. Povdarjal je te misli: Politično društvo „Patria“ ima braniti italijanstvo Trsta. A nočemo biti taki nacijonalisti, kakor so na Francoskem, kjer je nacionalizem protižidovski; tržaški nacijolizem mora držati z judi in preganjati katolicizem. Zato je povdarjal, da se treba boriti proti duhovščini. Slednjič je označil stališče društva proti demokraciji, češ: Liberalizem je oče soc. demokracije. Ona mu mora biti hvaležna, ker se ne bi bila mogla nikdar razviti, ako bi ji ne bili dali liberalci možnosti in predpogojev zato. Zato pa socijalisti ne smejo sovražiti liberalcev, ampak morajo lepo z njimi iti v boj „proti srednjemu veku11. Židovskega kapitala govornik ni omenil. Ustanovni občni zbor nPatrie1* pač dokazuje, da tudi vladajoča židovska klika propada.
Kako se dela za „Lego Nazio-nale“. — Za poitalijančenje Primorja se v Italiji vedno bolj praktično zanimajo.
V	vseh tramvajskih vozovih v Milanu so oklici, naj se nabira za „Lego Nazionale“. Na dotičnem lepaku se vidi Rim v solncu, ki pošilja svoje žarke na Trst, Gorico, Istro in Dalmacijo.
Na Trsatu zidali bodo frančiškansko romarsko cerkev. Na celi zemlji so le trije kraji tako srečni, da jih je božja previdnost posvetila s hišico bi. Device Marije, namreč: Nazaret v sv. deželi, slovanski Trsal in pa Loreto na Laškem.
Kedo je tedaj razun Nazarenčanov prvi stopil v hišico D. Marije? Slovan je bil!
Kedo je prvi molil tam, kjer je bivala najsvetejša družina? Slovan!
Slovanu na Trsatu poslala je D. Marija hišico, s Slovenko govorila je D. Marija na sv. Gori I
Cigani so pokradli v Istri mnogo oslov. Vrednost ukradenih oslov znaša 325 kron.
Konj poginil! — Ko so v Trstu nesli pokopat Učekarja, vprašal je nek delavec tovariša:
„Kam greš?** „Grem gledat pogreb!11
Uni: „Jaz pa ne grem!“
„Lej ga no! saj smo včeraj šli gledat konja, ki je poginil na ulici11.
„Zvcsto k Rimu!“ — Na Bavarskem začel je izhajati list z napisom: „Zvesto k Rimu!1* nasproti Vsenemcem, ki vpijejo: „Proč od Rima!1* To je prav!
Vedno spreobrnenja! — Na An-
gležkem pristopilo je v raznih škofijah le lansko leto 20000 ljudi h katoliški cerkvi. Tako je! Gnjile, ničvredne veje odpadajo, nove in čvrste pa poganjajo.
Enako se v severni Ameriki preobračajo k veri cele občine in pokrajine in odlične osebe.
Kaj znajo socijalisti!? -- V Gradcu so so meseca maja kamenjali po ulicah
—	— kaj bi rekli, s čim? s kruhom, s hlebi kruha!!
Socijalisti zahtevajo kruha, klif-ejo po kruhu, pa se s kruhom kamenjajo! Ali ne poseže tudi tu vmes roka božja!?
Seveda! Boga nič, vere nič, cerkve nič, premoženja nič! Po takih naukih postane človek živina v človeški podobi.
Prva kuhinjska sola v Gorici. —
Dolgo zaželjena in za naše razmere prepotrebna šola se jo vendar ustanovila. Gospodična Marija Grebenc je zadobila te dni dovoljenje od c. kr. namestništva, da sme odpreti v Gorici kuhinjsko šolo. Gospodična Grebenc si je že potrebno priredila ter misli pričeti z dne 30. t. m. Ker se je nadejati, da se bode mnogo gospodičen iz mesta in z dežele oglasilo za to šolo, že naznanimo sedaj, da se v šolo ne sprejme več nego 6 gojenk. — Kdor želi vstopiti v to šolo, oglasiti se ima od 4. do 6. ure pop. do 30. t. m. v Via Vetturini št. 9 I. nadstropje, kjer izvč vse pogoje za sprejem v šolo.
Se šolo združila je gospodična Grebenc tudi obednico, kjer se bode za stalne goste vdobivalo po nizki ceni kosilo in večerjo, tako dobodo tudi gospodje z dežele primerno postrežbo. — Ker nam je znana Rpretnost gč. Grebenc, pričakovati je, da bode njeno povzetje v korist bodočim gospodinjam; pa da bodo mlade gospodične vporabile to lepo priložnost, ter pohitele se oglasiti.
Gospodarski nanki. — Kako se zatro muhe v hlevu? Pred vsem treba skrbeti da se ne razmnožujejo. To se doseže z veliko znago v hlevu, ki mora biti svetel in snažen. Prav dobro sredstvo muhe odganjati je neki voda, v kateri se je kuhalo orehovo ali še bolje lorbarjevo listje. S to vodo se ves les v hlevu večkrat pomaže in istotako vsa živina. To sredstvo pa je le totiko časa izdatno, dokler je kaj duha po orehovem ali lorbarjevem listju; zato je dobro mazanje večkrat ponoviti.
Pozor mlekarnam. Po novem zakonu, zadevajočem prodajo margarina (umetnega presnega masla) se m o r a ta izdelek prodajati zavit v papirju, ki je belo rudeče drsast. Da bi se kupujoče občinstvo begalo, ponuja neka tvrdka mlekarnam tak papir zastonj, da bi vanj zavijali presno maslo, češ občinstvo bo videlo, da se tudi naravno presno maslo zavija v belo rudeč papir pa na ta znak ne bo več gledalo in se bo pustilo slepariti še nadalje z umetnim maslom. Opozarjamo torej mlekarne, naj se ne vse-dejo na limanice židov in naj nikdar ne zavijajo masla v tak papir.
Za kratek čas.
Vsakdanje je, če se kdo enkrat poroči, izredno, če se kdo v drugo poroči, izrednejše, ako se v tretje, še izrednejše in zelo nenavadno, ako se v četrto!
Dobro! To velja za moža! Kaj naj pa rečemo, ako se kaka žena poroči v tretje in celo v četrto! In to še v skrajni starosti! Ej prijatelji, dobri prijatelji ! Svet bi rekel: To je nezaslišano !
Zgodilo se je pa tako-le: Žena je bila vže trikrat poročena, a toli nesrečna, da ji je tudi tretji mož umrl. Po načelu, da človeku ni dobro samemu biti, si je iskala skozi nekaj let zopet novega ženina, ako le mogoče — mladega, se ve; no, to pa ne gre kar tako gladko, ako ima človek vže 8 križev, in vrh tega še vseh udov ne, niti kakega imena vrednega premoženja! In iskala je tega in iskala je drugega priletnega samca, in jednega skoraj ulovila v skrbno spleteno mrežo; ta pa je bil lisjak in ji je slednjič srečno ušel.
(Dalje na četrti strani.)
Javna zahvala.
Podpisana žalujoča družina zahvaljuje se najtopleje iz celega srca vsem sočutnim Podgorcem, posebno ..Marijinim hčerčnr*, kateri so v tako mnogobrojnem številu spremili našo nepozabljivo hčerko, sestro, oziroma nečakinjo
Rozalijo Klavčič
k zadnjemu pokoju. — Bog vsem stotero poplati!
Žal uj oča obite 1 j :
Klavčič.
Po d go ra, 24 jun. 1902
Trdna volja pa vso slori in slednjič se tudi ženir dobi. Nevestica je postala, in prišlo je do oklicev!
Kaj pa je to, ako imata ženina vkup J 30 let! Najlepše pri tem pa je to, kako se je užaljena, prezrta in zapuščena nevestica znosila nad onim priletnim, a slednjič dosti pametnim samcem, kateri je bil ljubček njenega starega srca ravno pred novoizvoljenim in zdaj do smrti priklenjenim možem! ,. Vidiš, zdaj pa imaš! Zakaj me nisi vzel? Zdaj sem pa drugega vdobila. Vidiš, kakšna škoda za te!“ Tako-le ga je škodoželjno in očitajoče napadla.
In „nevredni, lahkomišljeni bivši iz-voljenec11 se do dna srca pokesa, jo zagotovi tudi svoje ljubezni ter jo potolaži: „Veš kaj, predraga! Žal mi je res, a to ti obljubim, da te takoj vzamem, ko ti tudi četrti mož umrje11. Srečna pač, da je preskrbljena tudi za naprej!
dobi se v zalogi tvrdke
I. Zornik, — Gorica
Gosposka ulica št. 7, prva in edina slovenska trgovina za modno blago.
Najboljše, največje in najcenejše skladišče vsakovrstnega perila, srajc za hribolazce in kolesarje vsake velikosti, jopic za telovadce, krasnih kravat v vsakem slogu, nogavic, rokavic, životni-kov (modercev), solčnikov, pihalk, dežnikov, blusen, spodnjih kril, divnih okraskov za obleke, svil za obleke in bluse, vsih potrebščin za vezenje.
Priporočevalno najbolje kupova-IiSče za g. šivilje in krojače.
Naročila za izdelovanje perila (za gospode), in modercev po vsakej meri in zahtevi izvršujejo se točno.
Anton Potatzky
v Gorici, na sredi Raštela hiš. štv. 7.
Trgovina na drobno in debelo.
Najceneje kupovnlišče ninilterškef;n in drobnega blaga ter tkanin, preje in nitij.
Potrebščine za pisarno, kadilce in popotnike. Najboljše šivanke in šivalne stroje.
Potrebščine za krojače in čevljarje.
Svetinjice, rožni venci mašne knjižice.
Hišna otirala za ra letne čase.
Posebnost: semena za zelenjave, trave in detelje.
Majbolje oskrbljena zaloga za kramarje, krošnjarje, prodajalce po sejmih I in trgih ter na deželi.
00000000000000000 000000000000000 o o
o n i i	n	i
))
«
v Gorici,
reglstrovana zadruga z omejeno zavezo,
sprejema hranilne vloge, katere o-brestuje po A'/t polumesečno; nevzdignene obresti pripisuje konec leta h glavnici. Rentni davek plačuje posojilnica sama.
Daje posojila udom na osebni kredit po 6% in na vknjižbo po5Vs-Sprejema člane z g 1 a v n i m i d e-leži po 200 K in z opravilnimi deleži po 2 K.
Otvarja članom tekoče račune, katere obrestuje po dogovoru. Za nalaganje in vračanje so na razpolago položnice c. kr. poštne hranilnice, tako da § je mogoče poslati denar brez poštnih stroškov.
Uradne ure so vsak delavnik od8—12. ure zjutraj in ob pondeljkih in četrtkih tudi popoludne od 2-4 v ulici Vetturinl 9.
0 oooooooooooooooooooooooooooooo °
Podpisani posestnik prodaja orno in belo vino po najnižjih cenah lil od 20 K naprej. Postrežba točna ob vsakem časa. Kdor želi, pripelje se mu naročeno vino tudi na dom. — K obilni naročitvi priporoča se s spoštovanjem
Josip Toroš,
Via Ponte Isonzo št. 6.
Anton Breščak
Gorica, gosposka ulica št. 14,
(blizu lekarne Gironcoli).
Ima v zalogi vsakovrstno pohištvo za vsak slan. Oprava po najmodernejili slogih, posebno za spalne, jedilne in poselne sobe je po nemškem slogu.
Rogata zaloga podob na platno in šipo z različnimi okvirji. Belgijska brušena ogledala vsake velikosti. Različno pohištvo, kakor: toaletne mize, različna obešala, preproge za okna itd. Različne slolice z trsja in celuloida, posebno Za jedilne sobe. Blazine iz strune, afriške trave, z ži-mami in platnom na izbiro ter razne tapecarije. Reči, katere se ne nahajajo v zalogi, preskrbijo se po izbiri cenikov v najkrajšem času. —Daje se tudi na obroke, bodisi tedenske ali mesečne. — Pošilja se tudi izven Gorice po železnici in parobrodih.
Y zalogi ima liajelegatnejšo sobno opravo, na katero se še posebej opozarja p. n. občinstvo!
K o nj e cl i c & Z a j e c
v Gorici
pred nadškofijo št. 5.
Via Caserma št. 15.
la, viaorejoe!
Peronospora Ikropilke najbolje vrste in njih posamezne dele, cepilne noše, gumijeve trakove za zeleno cepljenje ime in rtijave, zajamčene kakovosti. Pocinkane ograjne mreae in trnjeva žica!
la steuvbarj©!
Za čas stavbe priporočata svojo veliko zalogo vseh stavbenih potrebščin, kakor: cement, stavbene nosilce, vse potrebne okove, orodje itd. itd.
Nizke cene!
Postrežba poštena!
y——————w|
|
je otvorila
Glavni zastop
CRO ATI A“ i
zavarovalna zadruga v Zagrebu pod pokrovitelj- ® stvorn občine kraljevega glavnega mesta Zagreb £
•
# za Istro, Gorico, Trst in Dalmacijo s središčem • ®	v Pulju.	#
9	Opozarjamo vsakega veljavnega hišnega gospodarja da zavaruje 0
vse svoje zgradbe in premičnine proti požaru in streli pri „Croatiji“ jzjg žc radi načela, da denar ne gre v inozemstvo.
S ZavaroTaliiine se sprejmi P jata nizki cent ii za Mn jamstvo.
Išče se zastopnike za vse vasi in mesta Istre, Gorice, Trsta in Dalmacije. — Ponudbe je pošiljati na
• Glavni zastop „Croatiae“ v Pulju. •9H9H9NHNNMHHI
Nova delavnica
cerkvenih posod O O O O O O in orodja.
Gorica, magistratna ulica št. 8.
Podpisani vsoja si naznaniti proč. duhovščini, da j« odprl novo delavnico S cerkvenih posod tor so priporoča za na- w ročbo svečnikov, svolilnic ild. v vsakovrstni S $ kovini in v vsakem slogu po najnižji Ii rft ® conah.
£	Kor šo nima ilustrovanih cenikov,
§ pošlje po želji preč. duhovščini obrise raz-f* nili posod in orodja.
Priporoča so tudi za popravljanje ijr rabljenih reči. jili zopet posrebri in pozlati © tako, da dobijo prvotno slanje.
Izdeluje strelovode po najboljših iz-gi najdbah in popravlja že rabljeno. j|	lldani
|	Franc	Leban,
&	srebrar.
1 Teodor Slabanja,
srebrar, v Gorici, ulica Moreli 12,
priporoča prečast. duhovščini za izdelovanje cerkvenih posod in orodja. Pripravo cerkvenega o-rodja olajšuje revnim cerkvam s tem, da daje tudi na obroke. Obroke si pa preč. p. n. gospod naročevalec sam lahko določi.
za J3rda v Qoriei
Prodaja naravne in prstne briške pridelke po /.merilih cenah.
Zaloga pristnih vin:
burgundeca, rizlinga, modre frankinje in drugih.
DESERTNI VINA.
Sedež društva je:
Gorica, ulica Barzelilni št. 20.
■O-O-O-O-
Anton Kuštrin
v Gosposki ulici h., štev. 25,
(v lastni hiši) priporoča častiti duhovščini in slavnemu občinstvu v mestu in na derželi svojo trgovino jedilnega blaga n. pr. kavo: Santos, Sandomingo, Java, Cejlon, Porto-rico i. dr. Olje: Lucca, St. Angelo, Korffr isle^sko in dalmatinsko. Petrolej v zaboju Sladkor razne vrste. Moko št. O, 1, 2, 3 4, 6. Več vrst riža. Miljsveče prve in druge vrste, namreč po 'h kila in od 1 funta. Testenine iz tvornice Žnideršič & Valenčič v II. Bistrici. Zveplenke družbe sv. Cirila in Metoda. Moka iz Majdičevga mlina v Kranju in z Jochmann-ovega v Ajdovščini. Vse blago prve vrste.
Po pošti se razpošilja v zabojčkih najmanje po 5 Kg. na vse kraje.
1
za vino in za oljke so naše stiskalnice „IIKRKULES“, najnovejšega in	izvrstnega sestava s sl rojem za	dvostroki in trajni priti- -J
sek; zajamčena največa uporabnost , veča o d vseh drugi h
stiskalnic.	:____
Najbolje samo deluj oče škropilnice
za trte patentirane
„SYPHONIA“
katere delujejo same, ne da jih je treba goniti.
Mlini za	grozdje,	sadje in	oljke. Robkalniue z mastilom za grozdje. Plugi
za vinograde.	Stroji	za	sušenje	sadja, kakor tudi za vse pridelke	rastlinske,
živinske in rudne. Stiskalnice za seno, slamo itd. na roko. Mlatilnica.* pšenico, čistilnice, rešetalnice, mečkalnicc za krmo, ročni mlini za žilo v raznih velikostih in vsi drugi gospodarski stroji. — Izdelujejo in prodajajo z jamstvom kot posebnost najnovejšega, izbornega, istinitega pripoznano najboljega in odlikovanega sestava
PH. MAYFARTH in dr.
c. in kr. izključno privilegovane tvorniee gospodarskih iu vinarskih strojev
»a Dunaju, 11, Taborstrasse št. 71.
odlikovani v vseh državah sveta z 450 zlatimi, srebrnimi in častnimi kolajnami, ilustrovanl ceniki z mnogimi pohvalnimi pismi franko. — Razpi odajalci se Iščejo povsod, kjer ie nismo zastopani. — Čuvaj se ponarejanja.