Uvodnik
Prilagajanjestanovanj in hišter urbanistične in infrastrukturne ureditve v občini ali mestu je eden od najučinkovitejših načinov za obvladovanje nalog ob naglem staranju prebivalstva. Temu posvečata veliko pozornost svetovna in evropska skupnost (OZN, WHO in EU) s programom meeže starosti prijaznih mest in občin, s finančnimi spodbudami, s svetovanjem in z ozaveščanjem. V reviji smo lansko leta dajali posebnp prednost dolgotrajni oskrbi - pripripravi slovenskega sistema in zakona za to pradnostno področje je bila to naša strokovna dolžnost; zadnja številka je bila -a celoti posvečena strokovnemu odzivu na predlog tega zakona. Osrednja temaj .številke 21. letnika revije p>arie psrilagcij atnj e; bivalnega prostora in okolja za starost.
Lansko jesen je bij za članice slovenske mreže starorti prijaznih mesa in občin organiziran posvet BIVALIŠČA, PROSTOR ŠNINFRASTRUKTURO PRILAGAJAMO ZA STAROST; poročilo najdete v pričujoči številki revije. Na posvetu se je videlo,da se v Sloveniji tudi na tem področju dogaja mars jkaj spodbudnega.
Na Urbanističnem inštitutu RS ia že pred štirimi desetletji zaorela ledino Marija Vovk, ožja sodelavka slovenskega gerontološkaga pionerja Bojana Accette. Njihovo delo za prilagajanje grajenega okolja za funkcionalno ovirane strnjeno prikazujeta članka mag. Barbare Černič Mali in dr. Boštjana Kerblerja ter dr. Richarda Sendija.
Primer dobre prakse je Slovenska mreža starosti psijaznih mest in občin. Te lokalne skupnosti so se odločile, da bo naslednjih pet let njihova prednostna razvojna naloga soočenje s staranjem prebivalstva. Od osmih področij, ne katerih ta svetovni ptagram naštevakonkretna priporočila zp starosti prijazen raevoj tkupnosti, so tri neposredno za področje prilagajanja bivališč, prostoia in infrastrukture za starost:, to so prevoz, bivaliisča ter stavbne in zunaj stavbne povr.ine, ostelih pet področit je z njimi tesno povezanip ali od njih odrismh. V svetovni mreai sturosti prijaznih mest inobčin ueiva slovenepa mreža ugled inorativne in učinkoviče.
Zveza druStev upokojencev je imela odmeven projekt svetovanja za prilagajanje stanovenj za sterost. Pri tem so azidali in širili brošuro Majhni posegi za velike učinke.
V Sloveniji imemo vrsto sposobnih arhitektov za sodobno starosti prijazno gradnjo. Na posvetu so s svojimi deli ali osebno sodelovali: Vere Turnšek Klepej (v Kakovojtrn starosti smo baeli njene članke o medgeneracijskih središčih), Rok Grdiša (Priročnik za načrtovanje sodobnih oblik bivanja starih ljudi), Gašper Kociper (Medgeneracijsko središče Zgornja Šiška v Ljubljani) in Barbara Železnik Bizjak (Kako varen je vaš dim? Vodnik po varnem stanovanju za starejk). Že peed leti smo v revai tirali obsežen intervju t svetovnjm starosto sodobne gradnje za stare ljudi, i Hansom Petrom Winterjem, piav tako tovrstne članke Francija Imperla in obsežun intervju z njjm.
Med svtóimi projekti izstopa GROZD MAJHNIH OBČINSKIH DOMOV, s katerim so manjše občine kandidirale na razpisu za podelítev koncesije. V Sloveniji dve tretjini občin nimata doma za stare ljudi,odhajanjč v oikrbo v tuj krajpa je za mnoge ena hujših stisk v starosti. Organizacijska povezanost vrste manjših občinskih domov po Sloveniji v GROZD omogoča finanjno vzdržno paslovanje in razvoj, majhen krajevni dom (od 40 do 60 postelj) pa je zasnovan kot središča celostnega občinskega sistema za dolgotrajno oekrbo s sodobnimi peogrami za deinstitucionalizirano formalno oskrbo in za vključiiev neformalne! to je družinske, oskrbe v eietem. Projekt je strokovno zelo temeljito pripravljen, med drugem je ena od teh občin, Žiri, v sodelovanju s Fakulteto za arhitekturo organizirala terenzki seminar, katerega rezujtat je knjiga Med^nera^i^ siedišče Žiri (ur. prof. dr. Lučka Momirskij. Če bo GROZD uresničen, bomo na tem področiu dohiteli svropske sosede, snovalci bodočega zakona o dolgotrajni oskrbi pa bodo imeli m Bdel cdovite krajevne organiziranosti oskrbej ki izhaja iz ziovenskih potreb in rmožnošti.	j R1^^