imv KURIR NOVO MESTO 18. dec. 1980 leto X. *št. 20 časopis kolektiva industrije motornih vozil Sredi decembra bodo samoupravni organi temeljnih organizacij in delovne organizacije IMV razpisali referendume za sprejem temeljnih planskih aktov. S tem bo zaključeno obdobje oblikovanja temeljev naše petletne bodočnosti, bi lahko rekli, vendar to ne daje prave slike o vsebini naporov, katere smo v te namene vložili. Končno dejstvo, da bomo čez nekaj tednov imeli srednjeročni plan, predstavlja le rezultat neštetih konfrontacij mnenj, stališč in odnosov ne le do naše delovne organizacije, pač pa do bodočnosti slovenske avtomobilske industrije. Zavedamo se, da ta uspeh ni dokončen, saj bo treba streti še marsikateri trd oreh nerazumevanja in bolj ali manj odkritega nasprotovanja našim razvojnim konceptom, ki mnogim iz različnih vzrokov ne dišijo. Med temi celo najlažje razumemo tiste, ki sodijo v konkurenco v klasičnem pomenu besede, dosti težje pa tiste, ki nam na vsakem koraku podstavljajo nogo v obliki organiziranega odpora razvoju prave industrije na Dolenjskem. Ko posegajo za vsakršnimi parolami, si drznejo izvleči iz naftalina tudi tisto oguljeno, da bi Dolenjci lahko odlično živeli le od turizma in gostinstva, brez „umazane” industrije, kakršna je avtomobilska. Pa ne da bi se ustrašili teh ostankov malomeščanske romantike, le prijetno ni, če te nekdo nenehno ovira pri resnem delu, ki ga sicer sam nikdar ni bil zmožen. Njihova donkihotovska prizadevanja danes, po petindvajsetih letih razvoja tega kolektiva, so, milo povedano, prav smešna. ★ *• * ★ * Vsem pripadnikom ★ * oboroženih sil socia- J * listične federativne re- * J publike Jugoslavije £ * čestitamo za 22. de- * * cember, dan Jugoslo- * * vanske ljudske arma- ★ * de! * * * l DELOVNI LJUDJE | i IMV * NOVO MESTO * * * **+++■*+*++*+**+*++*-><■*★ razvoja. Je hkrati porok miru in aktivnega sožitja v tem delu sveta, zvest branilec vseh pridobitev naše revolucije. ,Naša vojska se je rodila iz ljudstva,” je dejal tovariš Tito, „in zaradi tega jo naše ljudstvo tudi tako ljubi.” Njegovim besedam lahko samo pritrdimo in čestitamo vsem pripadnikom naše armade za njihov praznik! Pred 22.decembrom — dnevom JLA TRDNA iN ČVRSTA ENOTNOST V NASI ARMADI Ljudstvo ljubi svojo armado C 'N .Nadaljujte delo, ki ima za cilj nadaljnje izpopolnjevanje armade. Sredstva, ki jih za to potrebujemo, naši ljudje radi uajajo. Vedo, da potrebujemo obrambo in da je odvisna od nas vseli in ne samo od vojske. Toda vojska je eno izmed najtrdnejših poroštev, da z Jugoslavijo ne bo mogel nikoli več nihče pometati, da ne bo nihče smel poseči po naši svobodi in neodvisnosti, saj je naše ljudstvo, če bo treba, pripravljeno bojevati se skupaj z armado.” V____________________________J Tako je dejal vrhovni komandant in stvaritelj naše ljudske vojske tovariš Tito na lanskem praznovanju rojstnega dneva JLA. Letos maršala Tita ni več med nami, njegova misel pa je še vedno enako močno prisotna v strnjenih vrstah vseh rodov naše armade in v ljudstvu, ki ji je leta 1941 dalo življenje. Naša armada se je res rodila iz ljudstva, iz njegovega upora proti okupatoijem in njihovi politiki zasužnjevanja, razdvajanja in iztrebljanja naših naro- dov. Iz tisočerih plamenov upora in iz nespravljivega sovraštva do vsakega nasilja in do vsake vrste okupacije ali izdajalske vladavine se je v letih revolucije izoblikovala organizirana oblika vojskovanja, vse od partizanskih odredov in skupin do rednih enot narodnoosvobodilne vojske pod vodstvom KPJ in tovariša Tita. Rojstva prvega rednega oddelka narodnoosvobodilne armade se je tovariš Tito lani takole spominjal: „Ko sem govoril borcem, ki so tistega lepega sončnega dne stali v vrsti v Rudem, sem jim pojasnil, iz kakšnih razlogov ustvaijamo brigado in poudaril, kakšna zavest mora prežemati njene borce. Poudaril sem jim, da se ne bomo bojevali okoli posameznih vasi in za posamične točke in tako izgubljali ljudi, temveč da se bomo vojskovali povsod tam, kjer bo treba, a tako, da bomo nenehno postajali vse močnejši. Govoril sem o tem, kakšen moralni lik borca mora biti v takšni enoti, da se morajo borci — v nasprotju s četniki! — v vsem ravnati kot pripadniki prave redne ljudske vojske ...” Od tistega dne v Rudem, 22. decembra 1941, pa vse do osvoboditve so morali odredi NOV skozi najtežje sovražne ognje, skozi smrt in trpljenje in skozi mnoge preizkušnje. Pri vsem tem so dokazali, da so vredni uresničevalci besed vrhovnega komandanta in vredni zaupanja vseh narodov in narodnosti Jugoslavije. Vrste narodnoosvobodilne vojske je kljub najtežjim razmeram vedno dosledno preveval duh borbenosti in tovarištva. Zlasti pa jih je nenelino kabla in utrjevala zavest, da se bore za pravično stvar, za svojo zemljo in za svoje ljudstvo, iz katerega so izšli. Tudi po osvoboditvi, v velikih letih obnove domovine, čuvanja miru in neodvisnosti samoupravne in socialistične domovine, preveva našo armado isti duh. To je duh povezanosti z naprednimi in miroljubnimi, humanimi idejami, ki je neločljivo vtkan v narod. S stalno pripravljenostjo na obrambo pred slehernim napadalcem, z moderno oborožitvijo in s svojim zaledjem ter globoko v zavesti vseh delovnih ljudi nove Jugoslavije, je naša armada porok mirnega socialističnega „Moralnopolitična enotnost pripadnikov armade je trdna in stabilna; na takšni ravni je, ki zagotavlja, da bo armada v sistemu splošne ljudske obrambe in izgradnji družbe uspešno opravljala vse naloge in tako izpolnila svoje obveznosti do naše družbe ter zaobljubo, da bomo v prihodnje razvijali naš sistem obrambe in samozaščite tako, kot je predvidel tovariš Tito. To z drugimi besedami pomeni, da se bo Jugoslavija tudi v prihodnje dosledno zavzemala za politiko neuvrščenosti kot pogoj za ohranitev miru in da bo še bolj pripravljena in sposobna varovati svojo neodvisnost, suverenost in ozemeljsko nedotakljivost. .." NIKOLA LJUBIČIČ - 26. 11.80 ZAKAJ KREPIMO LJUDSKO OBRAMBO? „Tudi danes so na svetu sile, ki jim takšna Jugoslavija ne ustreza in skušajo spodkopati njeno trdnost in stabilnost. Zato si moramo prizadevati, da bomo še bolj razvili sistem splošne ljudske obrambe in družbene samozaščite in v skladu s tem krepili in usposabljali naše oborožene sile .. ." NIKOLA LJUBIČIČ -26. 11. 80 V korak s svetom - ali zaostajajoči zamudniki? „Smo na usodni prelomnici, ko gre za to, ali bomo tudi v praksi uveljavili socialistični samoupravni položaj delavca v temeljni organizaciji združenega dela in v krajevni skupnosti,, da bo odločal o pogojih in rezultatih dela. Ali se bomo z našo visokoproduktivno in kvalitetno proizvodnjo enakopravno usmerili v svet in si tako zagotovili odločilno besedo v svetovnem razvoju znanosti in tehnike, ali bomo postali sama sebi zadostna, za vsemi zaostajajoča provinca?" (France Popit) Osma seja CK Zveze komunistov Slovenije je 24. novembra minila v znamenju poziva k mobilizaciji vseh sil v slovenskem gospodarskem in družbenopolitičnem življenju za premagovanje težkega trenutnega stanja v gospodarstvu in v prizadevanju za njegovo stabilizacijo. To pa pomeni, da se je treba z vsemi silami prizadevati, da bi srednjeročni plan uskladili z dejanskimi možnostmi in s potrebami ter ga zastavili kar najbolj realno. To je nedvomno težka in sila odqovorna naloga, vendar nujno potrebna, zlasti še, ker opažamo, da se na mnogih področjih vse prepočasi prilagajamo novonastalemu položaju. Delovni ljudje zahtevajo uveljavitev razvojnih usmeritev, to pa je mogoče doseči le v demokratičnem dogovoru in z ustvarjalno podporo vseh delovnih ljudi in z enotnostjo v Zvezi komunistov. Vse bolj se bo treba opirati na lastne moči. Odpovedati se bomo morali za nekaj časa velikim investicijam, zlasti pa vsem tistim, ki jih nekaj let lahko pogrešamo. Vse bolj k ot doslej se bomo morali nasloniti tudi na lastni inteligenčni kapital in na lastne tehnološke sposobnosti. Bolj moramo podpirati domače izumiteljstvo, zožiti investicije in izboljšati kakovost v slehernem našem delu. Vse to bo pripomoglo k boljši konkurenčnosti naših proizvodov v tujini in k zmanjšanju zunanjetrgovinskega primanjkljaja. Od večjega izvoza pa je odvisen nadaljnji razvoj našega gospodarstva, s tem pa tudi razvijanje ekonomske in socialne varnosti delavcev ter prihodnost mladih rodov. Pri vsem tem pa moramo spremeniti tudi odnose, ki trenutno vladajo pri oskrbi s hrano. Slovenija ima s svojimi spečimi in neizkoriščenimi rezervami še veliko možnosti, da si zagotovi lastno oskrbo. To seveda ne pomeni samo zmanjšanje uvoza, ampak bo preprečilo tudi spreminjanje hrane v sredstvo političnih pritiskov na našo državo. V kmetijstvo bo treba vlagati več, hkrati pa tudi zagotavljati pogoje, ki bodo omogočili mlademu rodu bolj privlačno in enakopravno vključevanje v delo na tem področju. Hkrati moramo poglobiti prizadevanja, da se delavci temeljnih organizacij združenega dela kmetijstva, živilske industrije in trgovine ter združeni kmetje uveljavijo kkt nosilci odločanja. Omenjene naloge za sanacijo našega gospodarstva bo mogoče uresničiti samo z udeležbo globoko osveščenih ljudskih množic ter z dosledno politiko samoupravljanja. Dogovorjene gospodarske usmeritve mora uresničevati združeno delo in ne državni organi. Ponovno vidimo, da so ljudje pripravljeni nositi svoj delež stabilizacije, zahtevajo pa, da pri tem sodelujejo vsi in da hkrati vsi tudi vedo, zakaj delajo in se žrtvujejo. Tudi zato jim je treba čimbolj približati sredstva obveščanja, da bodo sami prek njih aktivno sodelovali in uveljavljali samoupravne pravice. Posebne naloge pa je 8. seja CK ZKS naložila v svojih sklepih komunistom v Sloveni- „ ... S svojo aktivnostjo morajo komunisti še bolj kot doslej krepiti zavest o nujnosti stabilizacijskih naporov ter utrjevati prepričanje, da je uspeh pri uresničevanju stabilizacijskih nalog in ukrepov podlaga in nujen pogoj za razvoj socialističnega samoupravljanja in gospodarski ter držbeni napredek Slovenije in Jugoslavije, za njeno neodvisnost in svobodo." Konstituiran izvršni odbor DS DO IM V Novo mesto, 6. dec. 1980 Po sklepu 3. seje DS DO so se sestali delegati izvršnega odbora, da bi na predlog konference OOS 1MV izvolili svoje organe. V naslednjem dveletnem obdobju bo izvršni odbor vodil Drago Reba, njegov namestnik pa bo Branko Švajger, so soglasno odločili. *** Sprejem osnutka samoupravnega sporazuma o temeljili plana DO IMV za obdobje 1981-85 Novo mesto, 6. dec. 1980 -Na 3. razširjeni seji DS DO IMV so delegati sprejeli osnutek samoupravnega sporazuma ter se dogovorili o aktivnosti . v zvezi z javno razpravo in razpisom referenduma, ki naj bi bil 29. dec. 1980. Delegati so se dogovorili o krepitvi aktivnosti vseh samoupravnih organov in družbenopolitičnih organizacij, da bi akcije sprejemanja temeljev planov tozdov in samoupravnega sporazuma o temeljih planov delovne organizacije za naslednje srednjeročno obdobje potekale čimbolj organizirano in usklajeno. Tudi delavci na uvajanju in učenci prisluhnili težavam delovnega kolektiva Redno planirani sestanek, ki ga imamo z vsako izmeno ob polovici prakse, smo v začetku decembra izrabili tudi za širšo informacijo učencev, ki so sedaj na praksi, o pogojih gospodarjenja v zaostrenih stabilizacijskih prizadevanjih. Obvestili smo jih o dodatnih nalogah, Id jih je DO IMV prevzela od RIS ter o akcijah, ki so bile sprejete na centralnem delavskem svetu za uresničitev zastavljenih ciljev. Na enem izmed dveh sestankov sta sodelovala tudi predstavnika mladinske organizacije TOZD Tovarna avtomobilov Ostoja Bubnjevič in Drago Glavič. Tov. Bubnjevič je učencem najprej predstavil, kako bo potekalo delo mladinske organizacije v TOZD TA v izpeljani reorganizaciji ter povabil k aktivnemu sodelovanju tudi učence. V drugem delu je učencem opisal zapleten položaj gospodarjenja nasploh in nakazal akcije, ki jih pripravlja mladina po vsej Sloveniji in Jugoslaviji od vključevanja pri pospravilu kmetijskih pridelkov pa do akcij,ki tečejo v delovnih organizacijah. Poudaril je, da mladinska organizacija delovne organizacije IMV soglaša s sprejetim akcijskim programom, ki ga je sprejel centralni delavski svet ter zaprosil učence, da se tudi sami po svojih močeh vključujejo v vse oblike akcij, ki so bile sprejete v sklepih seje centralnega delavskega sveta. Hkrati smo učence obvestili tudi o dodatni denarni spodbudi za tiste, ki se bodo v akcijo vključevali. Ustrezno k temu, vendar v skkadu z učnim programom, smo za december spremenili tudi plan prakse učencev, tako da smo vse učence industrijske kleparje iz TOZD Tovarna avtomobilov razporedili v proizvodnjo V, kjer potrebujejo največ delavcev. Razen redne proizvodnje je potrebno dokončati tudi nedovršeno proizvodnjo. Učence strojne ključavničarje smo vključili v proizvodnjo III, kjer se bodo ob opravljanju rednih planskih nalog izpopolnili predvsem v točkovnem valjenju. Ko danes ocenjujemo zastavljeno akcijo, moramo reči, da so učenci sprejeli predlagane ukrepe odgovorno. V njihovi zagnanost vsaj pri nekaterih že čutimo pripadnost kolektivu, pa čeprav jih za enkrat na delovno organizacijo veže le učna pogodba. Ko že govorimo o mladih, pa ne smemo prezreti še ene skupine mladih, to so naši bodoči priučeni delavci, delavci na uvajanju. Ko smo ob koncu novembra pregledovali in ocerjevali njihovo delo in vključevanje v podaljšanem delovnem času in delo ob sobotah, smo ugotovili, da so se tudi ti zelo odgovorno odzvali ter nam s tem dokazali, da nas danes, ko jih sprejemamo v delovno razmerje, ni potrebno biti strah, kakšne delavce bomo zaposlili. Pripravljati se na zaposlitev v tako težkih razmerah dela, kot nastopajo v IMV v teh zadnjih dneh koledarskega leta, je dovolj veliko zagotovilo. STANE ŽAGAR IMV-DSSS V letošnjih igrah: IM V drugi 17. februaija 1980, to je pred približno 10 meseci, so začele potekati sindkalne delavske športne igre občine Novo mesto. Zal snežne razmere niso bile tako ugodne kot danes, zato so prva tekmovanja v smučanju potekala v Kranjski gori. Prvi rezultati so obetali zanimiv boj med delovnimi organizacijami Tovarne zuravfl Kaka, Industrije motornih vozil Novo mesto, SGP Pionirja, Novolesa iz Straže in Iskre iz Novega mesta, saj so le-te ekipe zavzemale prvo mesto po začetnih tekmovanjih v veleslalomu. Kasneje se je dogajalo, da so nekatere izmed teh ekip zaradi neudeležbe ali slabe organiziranosti v lastnih krogih, začele izgubljati korak z vodečimi ekipami, ki so proti koncu tekmovanj Medno bolj izstopale po svoji uspešnosti. Če pogledamo rezultate, ki smo jih sproti objavljali v Kurirju, še enkrat, lahko vsak zase napravi obračun in najde odgovor, kaj smo letos naredili. Brez sramu, celo s ponosom lahko trdimo, da smo v nekaterih panogah dosegli več kot je bilo pričakovati, hkrati pa nam je žal, da smo v balinanju in kegljanju dosegli manj kot smo pričakovali. To nam kaže, dani le potrebno veliko znanja in sposobnosti, marveč tudi obilo športne sreče, ki nam je v letošnjem letu še posebej zagodla, saj smo v moški konkurenci zaostali za prvouvrščeno Krko le za eno točko. Lepa bera zlatih, srebrnih in bronastih plaket Ženska ekipa se prav gotovo lahko z nami vred veseli svojega, dosedaj največjega uspeha. Postavila se je namreč ob bok moški ekipi, Vlečenje vrvi — ta stara igra v meijenju moči pmtaja vedno bolj priljubljena. Jože Turk pri podeljevanju delavskih športnih iger ker je prav tako osvojila drugo mesto, kar je v zgodovini tekmovanj DŠI občine Novo mesto prvič zabeleženo. Tudi sicer so naše ekipe sodelovale dobro in od možnih 18 plaket za uvrstitve od 1. do 3. mesta osvojile kar 14 plaket: zlato plaketo za osvojeno prvo mesto v malem nogometu, atletiki -ženske, krosu — moški, plavanju — moški, namiznem tenisu - moški; srebrno plaketo za drugouvrščeno mesto v smučanju - ženske, odbojki - ženske, atletiki - moški, kros — ženske; za osvojeno 3. mesto-bronasto plaketo v naslednjih panogah: odbojka — moški, kegljanje — moški, streljanje -ženske, streljanje - moški, šah — moški. V ekipnem seštevku sta tako naši ekipi dosegli drugo mesto tako v moški kot ženski konkurenci. Vrstni red prvih petih ekip pa je naslednji: ženske 1. mesto 2. mesto 3. mesto 4. mesto 5. mesto Tovarna zdravil Krka 1MV Novo mesto Iskra Novo mesto SGP Pionir Spominček na letošnji 17. september: priznanja za uspene na delavdtih športnih igrah za 1980 so prejemali tudi naši tekmovalci. priznanj udeležencem letošnjih Novoles Straža 192 točk 182 točk 148 točk 135 točk 114 točk moški 1. mesto 2. mesto 3. -4. mesto 3.-4. mesto 5. mesto Tovarna zdravil Krka IMV Novo mesto SGP Pionir Iskra Novo mesto Novoteks 365 točk 364 točk 303 točk 303 točk 264 točk Kaj pravi o tekmovanjih Ivanka Kumelj O doseženih rezultatih smo se pogovarjali tudi z Ivanko Kumelj, administratorko dejavnosti proizvodnje prikolic. Prav gotovo je ena izmed tistih, ki imajo največ zaslug za tako dobro žensko uvrstitev, saj je s svojo prisotnostjo pripomogla k dobrim rezultatom ne le pri odbojki, marveč tudi pri atletiki in krosu. Ko smo jo vprašali, kaj meni o letošnjih rezultatih, je dejala: „Po tolikih letih je bil pravzaprav že čas in tudi potreba da ženske dosežemo kakšno vidnejše mesto v tekmovanju na DŠI. Uspeh, ki smo ga dosegli letos, me je zelo razveselil, saj je bila to nagrada za vloženo delo, hkrati pa tudi spodbuda za nadaljnje delo. Žal predvsem pri ženski rekreaciji vlada premajhen interes. Vzroke za to lahko iščemo predvsem pri vožnji naših delavcev v druge kraje izven Novega mesta, obstaja pa tudi neke vrste zavora za tiste, ki se čutijo prestare ali pa imajo problem zaradi neurejenih razmer v družini (varstvo otrok ipd.). Marsikdaj lahko ugotovi človek v pogovorih s prizadetimi. Pri mlajših obstaja drug problem: predvsem premajhna interesiranost, da bi vložili določen trud, ki pa se ne kaže kot dobro vložen, zaradi česar ne najdejo pravega rezultata. Cesto razmišljajo, daje tega časa, ki bi ga (Nadaljevanje na S. str.) SPOMLADANSKA SMUKA NA VOGLU V zadnji številki Informatorja smo vam razen ponudbe smučanja na Golteh, ki bo od 9. 1. do 23. 1. 1981, obljubili tudi informacijo o organiziranem smučarskem tečaju v marcu. Tečaj v marcu bo potekal od 14. 3. do 21. 3. 1981. Vsi udeleženci bodo nastanjeni v hotelu Bdlevue v Bohinju. Cena sedemdnevnega paketa bo okrog 3.500 din. Vse zainteresirane obveščamo, da lahko oddajo prijavo v pisarni Jožeta Turka, kjer bodo hkrati plačali akontacijo 1.000 din. Vse informacije na tel. 24—495 ali interni tel. 85. Ko gre zares, takra us umanjkamo Majhna, a koristna akcija V soboto, 6. 12. 1980, so vodilni delavci TOZD Tovarna S srečanj v namiznem tenisu. prikolic dali pobudo za čiščenje snega. Kljub zelo kratkem času za organiziranje akcije smo se že naslednji dan, v nedeljo ob 8. uri, zbrali mladinci TP in DSSS Do MV. Kljub sneženju seje akcije udeležilo 11 mladincev. Prepričani smo, da bi jih prišlo še več, če bi bilo vreme bolj naklonjeno. Očistili smo dvorišče tovarne prikolic. Lahko se pohvalimo, da smo kot majhna skupina, vendar dobro organizirana, v petih urah zmetali na kamione približno 21 ton zmrznjenega snega. Po končanem delu smo bili zelo utrujali, hkrati pa tudi veseli, da smo uspešno opravili tako koristno delo. Menimo, da so take akcije zelo potrebne, zato pozivamo ostale mladince in mlauinke, da se v bodoče udeležijo takih in podobnih akcij v čim večjem številu. Z akcijo smo prispevali k nemotenemu poteku proizvodnje prikolic in z njo dokazali, kaj smo sposobni narediti v tako kratkem času. OSTOJA KUDJELIĆ TOZD tovarna prikolic OPRAVIČILO V zadnji, 19. številki Kurirja, sta v članku .JPriznanje zaslužnim” pri naštevanju imen jubilantov nenamerno izpadla Stane Kolenc in Milan Kukovec. Prosimo za razumevanje! UREDNIŠTVO i r n (Nadaljevanje s 4. str.) sicer porabili za športno rekreativno dejavnost, enostavno škoda. Napačno je tudi mišljenje, da hodijo na rekreacijo zaradi drugih, ne zaradi sebe. Vse to kaže, da bo treba še precej truda, da bomo spremenili zavest pri teh ljudeh. Ob tej priložnosti naj pohvalim nekaj tistih, ki so starejše, a so se vendarle vključile v športno rekreativno dejavnost ter tudi sodelovale na tekmovanjih, saj nam je lahko jasno, daje njihov delež prav tolikšen kot naš. Ko se ozremo naprej, moramo razmišljati o tem, da bomo določene naloge, ki sijih postavimo, tudi dosegli in s tem opravičili mesto, ki nam v tem trenutku pripada.” Jože Bradač: „Veliko več naj bi nas sodelovalo!" Drugi, s katerim smo kramljali o uspehih moške ekipe, je bil Jože Bradač, zaposlen kot kontrolor v TOZD tovarna avtomobilov, ki nam je na enako zastavljena vprašanja kot Ivanka Kumelj odgovoril: „Prepričan sem, da se nas je v letošnjem letu držalo kar precej smole glede skupnih rezultatov na OSI, saj nam je prvo mesto ušlo le za eno točko. O vzrokih še razmišljam, vendar bi jih lahko pripisal slabemu štartu v katerikkli izmed panog. Naravnost presenetila pa me je letos množičnost moške ekipe, saj so skoraj vsa tekmovanja naši obiskovalci dobro obiskali, zato mi razlika ene točke v skupnem seštevku poraja toliko več vprašanj. Strinjam se z ugotovitjijo, da smo delovna organizacija ki ima veliko število zaposlenih izven Novega mesta in se zaradi tega tudi vozijo. Pri športno rekreativni dejavnosti so močno prikrajšani, vendar bi se morali tisti, ki imajo kolikor toliko prilike za vključevanje v to dejavnost, narediti to v svojih krajevnih skupnostih. Hkrati pa glede na svoje časovne zmožnosti morali tudi sodelovati na DSl, kjer branimo barve naše delovne organizacije. Velikokrat opažam, da se nekateri vključujejo v to dejavnost le zato, da dobijo opremo, ki jo potem nosijo povsod drugje, le tam ne, kjer je to potrebno. Menim, da bi bilo prav, da bi sleherni delavec delovne organizacije IMV, ki je na kakršenkoli način vključen v šport no rekreativno dejavnost v sklopu naše organizacije, moral razen sodelovanja v eni izmed moštvenih panog sodelovati tudi na tekmovanjih, kjer je rezultat doseči vse s j svojim lastnim prizadevanjem (atle- | tiko, plavanje, kros, smučanje). Za razvoj te dejavnosti pa je potrebno, da se angažira sleherni član IMV, ki mu je šport del prostega časa, da druge, ki še niso spoznali koristnosti tega, o tem seznanja, jih obvešča in navdušuje.” Po tej poti pojdimo vztrajno naprej! Po končani analizi, ki smo jo izvedli glede na dosežene rezultate smo ugotovili naslednje: 1. Športno rekreativna dejavnost v naši delovni organizaciji kljub nekaterim odlokom, ki se pojavljajo zaradi objektivni!; težav, vedno bolj dosega zastavljene naloge. 2. Rezultati vseh udeležencev kažejo na to, da se tudi kvaliteta izboljšuje. 3. Množičnost kot osnovni element je začela naraščati, vendar je treba zaradi procesa, ki pri tem nastaja, počakati na spodbudnejše rezultate še nekaj let. 4. Zavest ljudi in njihov odnos do športne rekreacije se bistveno spreminja v pozitivnem smislu, kar je spodbuda za nadaljnje delo. 5. Vsi dosedanji doseženi rezultati tajajo od nas, da jih v bodoče opravičujemo in izboljšujemo, kar bomo lahko dokazali že 21. decembra, ko bo za obdobje 81 potekalo prvo tekmovanje v smučanju za mo<3ce in ženice. Tudi to je stabilizacija! Velikanski napori za uresničitev planskih nalog so najboljši primer in dokaz stabilizacijske naravnosti našega kolektiva. Še bolj pričajo o tem doseženi rezultati, zlasti m področju izvoza, ki IMV uvrščajo v sam vrh slovenskih izvoznikov. Stabilizacijska prizadevanja pa ne smejo biti predmet naših temeljnih planskih nalog, saj predstavlja stabilizacija pravzaprav celovitost discipline našega vsakdanjega obnašanja: na delovnem mestu, doma in vsepovsod, kjer se znajdemo. Ne želimo podcenjevati dejansko izjemnih rezultatov, katere dosegamo pri uresničevanju te-žiščnih nalog plana, vendar ne moremo mimo navidez drobnih spodrsljajev, katere moramo preprečevati spontano, z občutkom dobrega gospodarja, brez visoko zvenečih resolucij in vrhunskih dokumentov. Poglejmo en primer: Nedelja, lep sončen dan, ura 13.40. Na poti od ,,barake” proti glavnemu vhodu v IMV KURIRJEV OBJEKTIV nasproti Mercatorja je kamera našega delavca zabeležila nize veselo bleščečih luči. Objavljamo le dva posnetka, ker nimamo dovolj prostom in tudi zaupati nam morajo bmlci, da ne delamo iz muhe slona. Kar ozrimo se bolj pozorno okoli sebe in videli bomo, da to le ni slučaj! Zavedamo se, da morajo nekatere luči goreti tudi takrat, ko stroji mirujejo - iz varnostnih in samozaščitnih razlogov. Težko pa je verjeti, da morajo svetiti tudi podnevi Verjetno jih je nekdo pozabil ugasniti, ali pa sploh ni zadolžen za opravljanje tako nepomembnih in drobnih zadev. Navidez res drobnih, vendar - prav množica drobnih stvari sestavlja velike. MODRI TELEPRINTER - MODRI TELEPRINTER - Krepitev delovne discipline TOVARNA OPREME, Črnomelj, 21. nov. 1980 - Sidnikalna organizacija je obravnavala več tekočih problemov, med katerimi so posebej izpostavili disciplino pri podaljšanem delovniku in nočnem delu. Ugotovili so, da odsotnost z dela občutno zmanjšuje rezultate teh ukrepov, zato so člani izvršnega odbora osnovne organizacije dobili zadolžitve za odpravljanje vseh ovir za nemoteno delo vključno z uvedbo disciplinskih ukrepov. Sredstva za gradnjo delavcem TOVARNA OPREME, ČRNOMELJ, 27. nov. 1980 -Delavski svet temeljne organizacije je na predlog komisije za reševanje stanovanjskih zadev razdelil sredstva, namenjena za individualno gradnjo desetim delavcem. Razdelili so 430.000 din, posamezniki pa so dobili kredite v vrednosti od 30 do 50 tisoč dinarjev. Seja političnega aktiva TOVARNA AVTOMOBILSKIH PRIKOLIC, BREŽICE, 24. nov. 1980 - Vodstva družbenopolitičnih organizacij so na skupni seji, pri kateri so bili navzoči vodilni in vodstveni delavci tozda, razpravljala o poslovanju v tretjem četrtletju, samoupravnem dogovarjanju in pripravah na letno konferenco sindikata. Največ so govorili o rezultatih gospodarjenja, ki nas kljub pozitivnim premikom ne smejo uspavati, saj so še vedno prisot- ni pojavi nespoštovanja dogovorov in delovne nediscipline. Ponovno je bil izpostavljen problem repromateriala, ki je največja ovira pri uresničevanju plana. Sklepi sleherne seje DPO in samoupravnih organov morajo takoj med delavce, je bilo ugotovljeno, da bi le-ti lahko b olj aktivno sodelovali v izvajanju nalog, hkrati pa bi bili bolj prisotni pri oblikovanju stališč o problematiki dela in življenja v tozdu. V boju za boljše pogoje IMV DSSS, Služba varstva pri delu, Novo mesto — Ob prwznovanju 25. obletnice IMV so v službi varstva pri delu pobrskali po arhivih, da bi ugotovili, kako se je gibala krivulja grvvflkona nesreč pri delu. Pred leti je bilo zaradi nedognane tehnologije, slabih pogojev dela, zaradi primitivnih delovnih sredstev in mnogih drugih razlogov zelo veliko nesreč pri delu. Vsak peti delavec je doživel poškodbo v tekočem letu, ta odnos pa seje z uvajanjem nove tehnologije in izgradnje proizvodnih kapacitet močno zmanjšal. Ob prizadevanjih službe varstva pri delu, ki se kaže predvsem v organiziranem usposabljanju delavcev, se je število nesreč pri delu zmanjšalo na 6 %. To še niti približno ne u streza ciljem, saj je skrb za delovnega človeka naša ustavna dolžnost in sestavni del stabilizacijskih prizadevanj, pravijo delavci službe varstva pri delu. Razkrijmo odgovorne! Ta številka Kurirja, ki jo imate v roki, je izšla v 6850 izvodih, vse druge letošnje pa v 100 izvodih manj. Številke dokazujejo, da na vsakega delavca IMV pride najmanj en izvod, več sto pa jih pošljemo na razne naslove. Kljub vsemu pa se dogaja nekaj, kar nam v Centru za informiranje „jemlje sapo”. Slučajno smo namreč zvedeli, da nekateri oddelki sploh ne dobijo našega glasila. Malce smo se za to zanimali in se prepričali, daje zadeva še veliko bolj zaskrbljujoča. Pojav je dokaj razširjen, saj smo ugotovili, da več sto delavcev Kurirja sploh ne dobi ali pa ga dobi z veliko zamudo, čeprav so od sedeža tozda, kamor Kurirja običajno pripeljemo, oddaljeni le nekaj deset metrov. Če že direktor tozda ob vsem delu ne utegne dovolj skrbeti tudi za to zadevo, če je njegova tajnica malce lagodna, če kurirska služba ni najbolj prizadevna pri raznašanju časopisa, se sprašujemo, kje so družbenopolitične organizacije in samoupravni organi tozdov, ki so najbolj odgovorni za informiranje delavcev? Vemo, da Kurir ni idealen, vendar pa takšen, kakršen je, le predstavlja sredstvo informiranja. Če je morda slab, si moramo to pripisati vsi skupaj, toda če ga že spravimo skupaj, potem je najmanj, kar lahko naredimo to, da pride med delavce. Zaradi tega smo se odločili za naslednjo akcijo: prosimo vse posameznike, skupine ali formalne oddelke tozdov in skupnil. služb iMV, da nas na telefon centra za informiranje (068 - X 23-311/16) obvestijo takoj, ko ugotovijo, aa niso dobili Kurirja Hkrati z drugimi oddelki oz. tozdi Če kateri izmed oddelkov doslej ni redno dobival glasila, naj nam sporoči, za katere številke gre, da bomo skupno raziskali vzroke. O ukrepih zoper takšno neodgovorno obnašanje se bomo dogovorili na najvišji ravni samoupravnih in družbenopolitičnih organov IMV. Pričakujemo podporo v naših prizadevanjih, saj je to prispevek h krepitvi samoupravljanja v kolektivu. Center za informiranje Sejem „Avto-moto šport” v Ljubljani V prazničnih dneh ob dnevu republike je bil na Gospodarskem razstavišču v Ljubljani geti sejem Avto—moto šport. Število razstavljalcev je bilo skromno, saj so razen IMV razstavljali le Zatava, AMD Lukovica, Donit Olimpija ter nekaj zasebnikov, ki so razstavljali svoja dirkalna vozila. Kljub majhnem številu razstavljalcev smo lahko zadovoljni z našo udeležbo. V paviljonu Jurček smo razstavljali pravo poslastico za športno navdahnjene obiskovalce. Na skromno odmerjen prostor smo postavili dva modela R 4 TL Special, poleg njih „elegantnega” športnika R 5 Alpine, časten prostor pa je bil dodeljen R 5 Turbo. To vozilo, ki je bilo prvič predstavljeno jugoslovanski javnosti, je poželo veliko hvale tako od mladih nadobudnežev pa do naših afirmiranih dirkačev. Marsikdo se je že videl sedeti na njem z lovorjevim vencem okoli vratu. Čeprav je bil to sejem športa, pa ni manjkalo resnih kupcev, ki so se zanimah za veliko bolj dostopno ,Jcatrco”. „V današnjih časih, ko je bencin tako drag, je to najboljši avto” je bilo slišati med obiskovalci. Tudi prikolice, ki so bile razstavljene pred halo B, niso ostale neopazne. Obiskovalci so skozi zasnežena okna ocenjevali notranjost, kajti sneg jih je na debelo prekril in tako predstavil TRADICIONALNO TEKMOVANJE V STRELJANJU Z ZRAČNO PUŠKO OB DNEVU REPUBLIKE V IMV BREŽICE Streljanje je v brežiškem IMV najstarejša športna disciplina in z gotovostjo lahko trdimo, da tudi najuspešnejša. Že skoraj dve deset-letji strelci tega kolektiva žanjejo uspehe v občinskem in medobčinskem merilu. Ravno toliko časa pa traja tudi tekmovanje posameznikov za prehodni pokal strelske družine IMV Brežice. Tekmovanja so vedno povezana s praznovanjem dneva republike. Zadnji pokal sta doslej po eno leto čuvala Franc Gerjevič in Stane Hervol. Letos so bili rezultati taki: 1. Janez Kranj 2. Ernest Sečen 3. Ivan Omerza 4. Slobodan Manojlovič 5. Franc Gerjevič 6. Rado Berstovšek 7. Branko Kopinč 8. Jože Tomše 9. Franc Urek 10. Marjan Rožman 153 krogov 149 krogov 142 krogov 141 krogov 137 krogov 121 krogov 121 krogov 120 krogov 117 krogov 107 krogov itd. ERNEST SEČEN MALI LEKSIKON Trgovina POLITIČNA EKONOMIJA: gospodarska dejavnost, ki opravlja in posreduje vplivanje na ponudbo in povpraševanje, premoščanje krajevnih in časovnih razlik med obema, zagotavljanje in reguliranje zalog, izravnavanje kkajevnih in časovnih razlik v ceni. Trgovina na debelo prevzema včasih tudi kreditne funkcije za svoje odjemalce. Razlikujemo več vrst trgovin: — trgovina na debelo (prodaja blaga tistim, ki ga prodajajo naprej), — trgovina na drobno (prodaja končnim potrošnikom), — polnopravna trgovina (prodaja v lastnem imenu in za svoj račun), — komisijska trgovina (prodaja v lastnem imenu in za tuj račun). Po vrsti blaga razlikujemo blagovno trgovino, trgovino z nepremičninami itd. Zgodovinsko sta bila trgovina in trgovinski kapital kot osamosvojeni del industrijskega kapitala, ki je v liberalnem kapitalizmu enakopravno sodeloval pri formiranju produkcijske cene. Trgovski profit je del presežne vrednosti profita, ki jo produktivni kapitalisti odstopajo trgovcem. njihovo uporabnost v zimi. Da bi bilo športno vzdušje še večje, smo prikazovali v kleti hale B športne filme, ki smo jih za to priložnost dobili od tovarne Renault. Kljub hladni dvorani je bil obisk ob vsakem predvajanju zelo velik. Z udeležbo na sejmu smo predvsem zadovoljili želji številnih ljubimcev športnih avtomobilov, ki so sejem zapuščali z dobro voljo in željo, da jim drugo leto spet prikažemo obilo športnega užitka. m VINKO AVSEC TOZD Commerce Renault 5 Turbo, ki smo ga na sejmu Avto—moto športa v Ljubljani prvič predstavili jugoslovanski javnosti. Njegove zmogljivosti so občudovanja vredne, saj doseže moč motoija pri 1397 cm3 delovne prostornine 160 KM. Motor ima turbo kompresor (Tutbo — Laoer), ki ima veliko zaslug za tolikšno moč motoija. — Zaradi boljše lege na oesti je motor vgrajen v sredini med prvo in zadnjo osjo. Še nekaj osnovnih podatkov: hitrost: 200 km/h; pospeški: 400 m v 15 sek, 1000 m v 27,8 sek; poraba 7 1 pri 90 km/h, 10 1 pri 120 km/h; rezervoar goriva: 93 litrov. fr ogledalo TOZD št. prisp. TOZD TOVARNA AVTOMOBILOV Proizvodnja I - Proizvodnja II 1 Proizvodnja lil 2 Proizvodnja IV - Proizvodnja V 2 Obrat Suhor - Kov. obrat Brežice - TOZD TOVARNA PRIKOLIC 4 TOZD TEHNOSERVIS 2 TOZD COMMERCE 5 TOZD RAZVOJNI INSTITUT DSSS 14 TOZD TA P Brežice 3 TOZD TO OKEN IN KOV G. Šmarjeta - TOZD TOVARNA »PODGORJE« Šentjernei - TOZD TOVARNA OPREME Črnomelj - TOZD TOVARNA OPREME Mirna 1 TOZD ZIF Ljubljana 2 TOZD TOVARNA S OPR Beli Manastir - Naši zagrebški prijatelji pri polaganju vencev pred spomenikom žrtev druge svetovne vojne v Leningradu. S „hišicami na kolesih" do Moskve - na olimpijske igre 80 (nadaljevanje) 4. avgust - Že ob 6.15 so vse prikolice na startu proti Novo-gradu. Peljemo se skozi spečo Moskvo. V samem središču mesta, na Manježnem trgu izpod Kremlja in Rdečega trga, opravimo snemanje, potem pa načnemo prve kilometre 520 kilometrov dolge etape. Zgodaj popoldne prispemo vNovograd. Čamp je tlakovan in opremljen z vodovodom, kar nas spravi k lišpanju prikolic. Bolj od sprehodov po Moskvi kot od vožnje utrujeni odidemo počivat že ob enajstih zvečer — znoči se šele ob desetih. Zjutraj ne hitimo, saj imamo pred sabo le dobrih 200 kilometrov do leningrajskega cam-pa. Pred štartom si ogledamo novgorodski Kremelj in nekaj cerkva. Odhod ob 11. uri. Pelejmo se dokaj lagodno, kar se nam maščuje, saj šele proti večeru prispemo v camp „Oljgi-no”. Karavana se zaustavi na koncu velikega mostu pred semaforjem. Nekdo zavpije, da je Bensu počila zračnica na prikolici. Most ima štiri cestne pasove, dve tramvajski progi in dva pločnika. Ograja je visoka le 50 centimetrov, promet pa izredno živahen. Pohitimo na pomoč, Bensa že odvija matice, vzpnemo se na ograjo, na „ho-ruk” privzdignemo prikolico in zadeva je kmalu opravljena. Mimoidoči, prometni policaji in brezposelni campeiji ovekovečijo akrobatsko akcijo, ki ne traja niti dve minuti. Malce živčni in utrujeni ne- organizirano zasedemo camp, da bi na koncu le nekako naredili camperski krog z velikim „dvoriščem”. Camp je odlično opremeljen s sanitarijami, prostori za kuho, pranje, z restavracijo, snack— barom, glasbo, fliperji in raznimi avtomati, ki pritegujejo pozornost campeijev vseh starosti. Našemu ,,komisaiju” Bošnjaku zdrsuje potisna plošča sklopke pri „Ladi”, zaradi česar mora v servis. Ko hoče prevzeti popravljeni avto, ugotovi, da ima le-ta razbito vetrobransko steklo in raztr^no streho. Presenečenje, vendar takoj zatem skrb za človeka: kaj je z voznikom, ali je živ1? Kaj seje pravzaprav zgodilo? Po opravljenem servisu se je mehanik popeljal na preizkusno vožnjo. Zaradi mokre ceste ni mogel pravočasno zavreti inje naletel na tovornjaka. Vse je hitro urejeno v obojestransko zadovoljstvo, veliko pa je zaleglo tudi posredovanje predstavnika „Avtoljubitelja” iz Leningrada. Prvi dan bivanja v Leningradu smo namenili za ogled mesta z avtobusom in za sprehod. Obiščemo tudi Piskari-jevsko pokopališče kjer položimo venec na spomenik padlim Lenin grajačnom. Naslednjega dne dežuje, malo se je ohladilo, idealno za ogled Ermitaža. Tri in pol ure se spreliajamo po dvoranah: slike, umetnine, zlato, drago kamenje neprecenljive umetniške vrednosti. Toliko je tega, da človek zapušča Ermitaž omamljen z ustvarjalnostjo in domišljijo, kar imenujemo umetnost. Vračamo se v camp, kjer združimo kosilo z večerjo. Skupna večerja je posvečena tudi rojstnemu dnevu camperja Novaka, svetovalca za finančne zadeve. Ob glasbi in plesu se zabavamo do polnoči in kot zadnji gostje zapuščamo restavracijo. Sledi nočni sprehod do Neve, kjer se ob dveh po polnoči dvignejo vsi mostovi, da bi prepustili velike ladje, ki plovejo po Nevi. Prizor, ko se vselikanski most prelomi in dvigne kraka pod kotom 75 stopinj vključno z visokimi kandelabri cestne razsvetlave, je veličasten. Ladje potujejo z največjo hitrostjo. Ob treh zjutraj se camp umiri, ob devetih smo pa že zbrani ob avtobusu, ki nas popelje na sestanek z „Avtolju-bitelji Leningrada.” V čudovitem dvorcu, danes Domu mira in prijateljstva, kjer običajno sprejemajo tuje delegacije, naletimo na topel sprejem. Tovarišica Galina nas seznani s palačo, nakar odidemo v veliko dvorano, kjer nam prikažejo polurni film o Leningradu. V manjši dvorani se srečamo s predstavniki „Avtoljubitelja” in člani, ki govorijo v našem jeziku. Ob ploskanju in brez protokola izmenjamo značke, mi pa gostiteljem izročimo monografijo in plaketo mesta Zagreb. Tovarišica Galina napove svoj prihod z delegacijo Leningrada v Jugoslavijo, kjer bodo gostje Kluba samoupravljavcev Zagreba. Obvestilo sprejmemo z burnim ploskanjem, zlasti ko obljubi, da bo obiskala tudi nas. Poldrugo uro zatem se odpravimo z avtobusom proti 30 kilometrov oddaljenem dvorcu Petra Velikega. Vrtovi, vodometi, zlato, spomeniki, skulpture iz grške mitologije; človek ne ve, kam bi se ozrl. Ob dvorcu žuborijo potočki in se bleščijo zlate iglice jelk, kot da bi bila vsaka posebej umita in očiščena. V dvorec lahko vstopimo potem, ko nataknemo na čevlje natikače iz mehkega blaga. Najmanj tisoč obiskovalcev potrpežljivo čaka v vrsti, da bi si lahko ogledali notranjost. Ne-prekosljivi mojstri umetnosti so zgradili ta dvorec, da bi kasnejše generacije občudovale njihove stvaritve, ki vzbujajo vtis nestvarnega pravljičnega sveta. Dosegli smo najbolj severno in najbolj oddaljeno točko naše poti, videli to lepo in herojsko mesto, pobrateno z Zagrebom in se obrnili proti Kalininu, 540 km v smeri Moskve. Potujemo ugodno ob manjših nalivih. Po prihodu v Kalinin dobimo prvega bolnika. To je naš „tehniko” Joža Ilič; skupaj s „komisarjem” Bošnjakom vozita na začelju kolone in skrbita za vsesplošni red med potjo. Večkrat zaostaneta, ker sta med drugim zelo zainteresirana za obcestne restavracije ... Ob tabornem ognju in polni mizi pijače čestitke in poljubčki za Miro — še en rojstni dan. Dovolj tehten razlog za tiho pesem in glasno „klofutanje” komarjev, ki kažejo presenetljivo vnemo. Jožetu se je zagnojil nožni palec, rdečica pa se začne naglo širiti proti stegnu. Sledi zdravniški poseg v bolnišnici s pripombo, da mora bolnik ostati kakili 4 — 5 dni na zdravljenju. Pojasnjujemo, da smo na potovanju in da ne moremo čakati, zato zdravnik predpiše neko domače zdravilo, Joža pa naj se še naslednjega dne oglasi zaradi previjanja. IMV KURIR izdaja delovna organizacija Industrija motornih vozil Novo mesto — Izhaja vsakih 14 dni v 6850 izvodih — Ureja uredniški odbor, glavni in odgovorni urednik Simo Gogič — Uredništvo in uprava: Novo mesto, Zagrebška cesta 18/20 — Grafična priprava: DITC Novo mesto, TOZD Dolenjski list, tisk TOZD Tiskarna Novo mesto.