DOMOVINA AMERICAN IN SPIRIT FOREIGN IN LANGUAGE ONLY AMERICAN HOME SLOVENIAN MORNING DAILY NEWSPAPER CLEVELAND, 0., WEDNESDAY MORNING, MARCH 5, 1941 LETO XLIV. — VOL. XCLIV nez namestnik Pavle gre v četrtek k Hitlerju? jte bo danes prekinila diplomatske odnošaje z °°lgarijo. - Nekaj članov angleškega poslani 8Va je že dospelo v Jugoslavijo. — Romunija Mobilizira za obrambo na ruski meji. ^EMCI POROČAJO O SABOTAŽI PO JUGOSLAVIJI Jr> poslal Turčiji | Sevalno depešo, toda ^pripravlja | irski i urci-ia' 3- marca, — j tal(|aVadni kabinet se je bili f' Poj*8 k zasedanju, da pro-I kj poslanico od Hitler-n. jj. :le Prinesel kurir z leta-boji !er piše> naj se Turčija 8t0J, er nemška armada ne tler; 1 čez turško mejo. (Star &v|j;i urcija se pridno pri- * * obrambo. Na bol- >v°jakji 'ma Turčija že 200'~ Btvistj°V in gredo tje še i,^skih krogih se go-,Haj ltler Povabil Turči-io \ QPre^dla od zveze z An- ' * ker "edino Nem- i Mol-.6 Var°vati Turčijo pred |Ssk.lla ?e dospela v Anka-|kopi0.u Misija petih mož. Na ^al Uem Pristanu jih je tod ki poslanik von Pa" 'ijlik n°ben turški vladni navzoč, kar je ja- f, Vla^a je naročila vsem 'iko ^akoj naznani- ^ei' u'0rejo največ izdelati naročil in koliko Alt0 r!ega materiala v zalo-l 4 2 Ne ne bo sodelo- «Viia dmčij°. ,1'i V>o ta takoj 0 2(la- OVOz vseh potrebščin, V J 8teje.io zalogo. , "' ■> "^d a Wslala' % marca. — Grčija 5cijo n del svoje armade v '%jea b°lgarsko mejo, ker Ni o ^pada nemške arma-st° Unu- Turško ozemlje 110 en6 h Dardanel je po-% taLmu ogromnemu voja- V _ Hot 2n.V° naši*n fantom ^ D0sa,n° se bo vršil v soboto ' V^M°Vilni banket za fante ^ ki odidejo te dni k 5 t>0S, v ket priredi Lake S- v st- 273 od Ameriške le *°Pnina je en dolar. VU(10re; naj kupi vstopni-Hj. eži banketa. Bo prav v}\n fantje bodo veseli, Č^k ^ okrog sebe svoje. lte % °Pnice za banket 1 v našem uradu. lSni> avto i «r s0 Hubbard Rd. Ma-' ^ radovedno ogle-^^vto, v katerem so . %a 1 k Leskovčevim iz i^Hd ^trunatovi iz Nor-r na ®!n Eddie je kaj po-jrl.W °> katerega zna že V no voditi. Le previdno, NdeŽf^e rokavice CVč večer so bile najde, ij tjih i r.ne' debele rokavice. V W6>»bil, jih dobi na-6m Uradu. BOJNA FRONTA NA BALKANU Zemljevid kaže novo bojno fronto, ki se bo najbrže ustvarila na Bai\kanu. Ustvaril jo bo Hitler, Iti bi rad zajel ves Balkan. Pri točki (1) je Sofija, glavno mesto Bolgarije; pri točki (2) je bolgarsko pristanišče Varna, ki je zdaj v nemških rokah, in pri točki (3) je bolgarsko-turška meja, kamor pošilja zdaj Turčija vojaštvo, da se ubrani nemški armadi. Na sliki vidite Jugoslavijo, kako je obkoljena od vseh strani od sovražnika, razen spodaj na jugu, kjer jo veže ozek pas z Grčijo. Tam vidite Solun (Salonika), za katerega se vrši dirka med Nemčijo in Anglijo, kdo bo prej lam. Italija je začela groziti Jugoslaviji Rim. — Virginio Gayda, urednik Mussolinijevega glasila Gior-nale d'ltalia, zagovarja nemško invazijo v Bolgarijo češ, da se hoče Nemčija zavarovati pred Angleži, ki so pripeljali izdatno armado v Grčijo. Z oziroma na sedanje stališče Jugoslavije, je Gayda zapisal: "Jugoslavija lahko zdaj že ve, da ne drži osišče v rokah samo zmage, ampak tudi bodočo usodo Jugoslavije!" SOVRAŽNIK AVTOV San Francisco. — V tem mestu so avtomobilisti zapazili, da jim nekdo predira pnevmatiko pri kolesih. Končno so prijeli storilca. Je to 42 letni Roy Brown, ki je priznal, da predre kolesa pri vsakem avtu, do katerega le more in to iz maščevanja, ker je pri neki avtni nezgodi izgubil nOgo. Mlada umetnika Dolores Kne, stara 11 let, hčerka Mr., in Mrs. Joseph Kne iz 17901 Grovewood Ave. in Jimmy Tushar, star 10 let, sinko Mr. in Mrs. Frank Tushar iz 1230 E .173. St. sta kljub svojim mladim letom že kar velika glasbena umetnika. Nedavno sta dobila prvo nagrado v kontestu v Leo's Cafe na St. Clair Ave. in 74. cesta. Jimmy je pel, Dolores ga je pa spremljala na piano-harmoniko. že prej sta dobila nagrado v kontestu v Donovan Nite klubu na Coit Rd. čestitamo in jima kličemo: le tako naprej ! No0^2' marca. — V diplomatskih krogih se je danes zatr-!S kii bo šel v četrtek jugoslovanski knez namestnik Pavle v ' 1 bo t° 11U razgovor s Hitlerjem. To je dalo povod zatrdilu, da , itiio. up03'avijla v kratkem pridružila osišču. To trditev so pa j ClVl>,lili v Berlinu češ, da se niti knez Pavle, niti kak drug 3; K-^^i državnik ne pričakuje te dni v Nemčiji. ~~-- V nemških časopisih je bilo danes poročano, da se vrši po Jugoslaviji sabotaža in da je bila v Zagrebu razstreljena velika oljna refinerija. Nemci pripisujejo to angleškim agentom. (O enakem se je poročalo tudi v Romuniji in Bolgariji, predno se ju je prisililo k osišču, torej je to očividno samo nemška propaganda). Angleški poslanik za Bolgarije, George W. Rendel, je obvestil ameriškega poslanika, da bo Anglija prekinila diplomatske odnošaje z Bolgarijo v sredo, nakar bo ameriško poslaništvo prevzelo zastopstvo angleških interesov v Bolgariji. Angleški vojaški atašej za Bolgarijo, polkovnik Ross, njegova žena in več drugih uradnikov angleškega poslaništva v Sofiji, so že dospeli v Belgrad. Do jugoslovanske meje jih je spremljal ameriški poslanik Earle. Pripravljen je poseben vlak, ki odpelje angleškega poslanika in vse ostalo osobje iz Sofije. Iz Buchareste se poroča, da ruska armada v Besarabiji dobiva zadnje dneve nova ojačenja ob reku Prut. Tudi Romunija mobilizira in bo imela do 15. marca 1,000,000 mož pod orožjem. Vsa ta armada je namenjena na rusko mejo. Obenem z angleškim poslanikom bodo zapustile Sofijo tudi poljska, belgijska in holandska misije, ki bodo odšle v Carigrad, čim bodo pretrgane diplomatske zveze med Bolgarijo in Anglijo. Grški poslanik bo ostal še v Sofiji, vsaj začasno. Po vsej Bolgariji se opaža velika aktivnost. Nemška bojna letala, transportni avijoni in bombniki so leteli nad Sofijo v smeri proti grški meji. Bolgarske čete so korakale skozi mesto v polni bojni opremi, toda ni znano kam. Vse ceste so natrpane z nemškimi vozili. Rusko obvestilo bolgarski vladi, da bo njen pristop k osišču prinesel Bolgariji vojno, raje kot mir, ni našlo nobenega komentarja pri vladi. Edino to je vlada ukazala ,da časopisje ruskega svarila ne sme priobčiti za javnost. Toda med narodom gre od ust do ust. To najnovejše stališče Sovjetije tudi v Belgradu ni našlo nobenega posebnega odziva, ker Jugoslavija ve, da ne bo dobila od Rusije nobene pomoči, če se upre Nemčiji, kot je ni dobila Bolgarija. (Če se Stalinu ne dopade, da je Nemčija okupirala Bolgarijo, naj bi to povedal Hitlerju, ne pa Bolgariji, ki si ne more pomagati). -o- Glasbena matica Vstopnice za koncert Glasbene matice, ki se bo vršil v nedeljo 16. marca v SND na St. Clair Ave. se dobe v slaščičarni Mrs. Mary Makovec v SND. Turčija resno svari ' Jugoslavijo London, 5. marca.—Iz Ankare, glavnega mesta Turčije, se je danes slišalo po radiu svarilo direktno Jugoslaviji, rekoč: "Ce boste pristopili k osišču, ste toliko kot mrtvi! Poglejte na Bolgarijo! Zakaj je bila okupirana? Zato, ker se je pri-klopila k osišču. Ista usoda čaka Jugoslavijo, če pristopi." Dekle je rešilo fanta gotove smrti v garaži Virginia Duboy, stara 16 let je šla včeraj obiskat 17 letnega Richarda Hewitta na 6102 Wakefield Ave. Ker se ni počutila dobro, ni šla v šolo. Pozvonila je pri vratih, toda ker se ni noben oglasil, je šla gledat v garažo, če so odšli iz doma z avtom. Tam je p,a našla Richarda nezavestnega. Popravljal je avto, katerega motor je bil v pogonu, pa so ga omamili strupeni plini. Dekle je z velikim trudom izvleklo fanta iz garaže, nakar je poklicala ognjegasno postajo. Prihiteli so s pulmotorjem in spravili fanta k zavesti, nakar so ga naglo odpeljali y bolnišnico. Tožba radi razbijanja Mr. John L. Mihelich nam sporoča, da je včeraj vložil na okrajni sodni j i tožbo radi pono-čnega razbijanja v tovarni na Addison Rd. Zaslišanje se bo vršilo enkrat drug teden. Pozdravi iz Floride Iz tople Floride pošiljajo pozdrave: Mrs. Rose Suhadolc, hči Theresa in zet Ed. Na obisku so tam pri Mrs. Tirbič. Med Zed. državami in Mehiko se zdaj ustvarja medsebojna zveza Washington, 4. marca.—Urad ameriškega državnega tajništva naznanja, da so se začela med Zed. državami in Mehiko pogajanja za medsebojno zvezo, potom katere bi se obe državi zavezali iti druga drugi na pomoč v slučaju napada. Ta pakt bi bil podoben onemu, ki je v delu sedaj med Kanado in Zed. državami. Diplomati smatrajo, da je to začetek medsebojne zveze vseh republik na ameriškem kontinentu, tako na severnem, kot na srednjem in južnem, glasom katere zveze bi ameriške republike stale skupno v obrambi za-padne hemisfere. Istočasno se bo poravnal tudi spor radi oljnih polj in drugega ozemlja v Mehiki, ki so ga lastovali Ame-rikanci, pa ga je zaplenila prejšnja mehiška vlada. -o- Ameriška armada je ukazala izdelovati plinske maske za civilno prebivalstvo Washington, D. C. — Vojni oddelek ameriške vlade naznanja, da je naročil pri petih tovarnah izdelavo cenenih plinskih mask za civilno prebivalstvo. Tovarna v Fostoria, Ohio, ki jo bo zgradila vlada, je dobila naročilo, naj začne izdelovati oglje, ki se ga rabi v plinskih maskah. Te plinske maske bodo za splošno uporabo med civilisti in se jih je za enkrat naročilo samo omejeno število. Napravljene bodo tako, da bodo varovale osebo proti vsakim plinom, ki so dozdaj znajii, da se jih rabi v vojni. Kjer se prepirata dva, tretji, . . Berlin, Md. — Harold Webb je ribaril v zalivu in je videl, kako se je divja raca z/a gnala v vodo za plenom. Potopila se je štiri čevlje do dna in hotela tam pograbiti odprto školjko. Toda školjka se je hipoma zaprla in vjela raco za kljun. Raci se je sicer posrečilo, da je prišla na vrh, toda težka školjka ji ni dovolila, da bi dobila glavo iz vode. Zadevo je rešil ribič, ki je pobral raco in školjko in ju odnesel domov. ŽENA UMIRA! POŠLJITE AMBULANCO! Policist McVeery je sedel pri telefonu na glavni policijski postaji, ko zapoje zvon pri telefonu in nek mil glas zaihti: "Pošljite takoj ambulanco. Naša soseda umira!" Mož postave bi. bil pa rad zvedel kaj več, pa vpraša: "Kaj pa je, ali ji je kdo pre- rezal vrat?" Glas pa zavpije "Pravim vam, da umira in am-bulanca je nujno potrebna!" Dve minuti zatem je že drvela policijska ambulanca na zapadno stran mesta. Odpeljali so "umirajočo" ženo v bolnišnico, kjer so ugotovili, da ima žena ošpice, ter jo ročno poslali zopet domov. Vojna med republikanskimi councilmani in županom Republikanski councilmani v Clevelandu so napovedali vojno županu Blythinu, ki je ukazal pobrati "pinball" stroje iz vseh javnih prostorov, župan je rekel, da ne bo odnehal, dokler ne bo odstranjen zadnji igralski stroj iz mesta. Councilman Taylor namerava staviti v zbornici predlog, da se 'pinball" stroje oziroma igranje nanje napravi v mestu legalno. Councilman Finkle, vodja republikanske večine v zbornici je rekel: "župan si je sam postlal, pa naj leži kakor hoče. To je liberalno mesto." Councilmani pravijo, (Ja so dobili pritožbe od malih trgovcev in gostilničarjev češ, da so v mestu dovoljene "bingo" igre. In če so bili dovoljeni ti "pinball" stroji zadnjih par let, dasi spoznani kot nelegalni od najvišjega sodišča, zakaj naenkrat vojna proti njim, bi radi vedeli republikanski councilmani. IZ NAŠIH NASELBIN La Salle, 111. — Pred dnevi je tu umrl Martin Komačar, star 72 let in doma iz Cerkelj na Dolenjskem. Bil je star naseljenec in zapušča ženo ter več otrok. — Dalje je te dni umrl pionir Anton Kostelo, ki zapušča družino. Virginia, Minn. — V eveleth-ski bolnišnici je zadnje dni umrla Terezija Mihelič iz Aurore, stara 56 let. V Minnesoti je bila 35 let in zapušča moža, pet sinov in dve hčeri. — V Buhlu je umrl George Briški iz Forbe-sa, star 70 let. Tam je bival 20 let in zapušča ženo, štiri sinove in hčer. — Na Elyju je zadnje dni umrl Leopold Erčul, star 73 let in doma od Dobropolja. V Ameriki je bil 46 let in zapušča dva sinova in dve hčeri. Spomladanske suknje Mr. Benno B. Leustig se priporoča, da naročite pri njem lepe spomladanske suknje znanega "Sterling" izdelka. Oglasite se na 1034 Addison Rd. ali pokličite ENdicott 8506, 3426. Vile rojenice Družini Mr. in Mrs. Thomas Mervar, 3559 E. 81. St. so prinesle vile rojenice zalo hčerko. Vse je zdravo, čestitamo! Zadavil je ženo, ki ga je spustila v hišo kot znanca njenega moža New York. — George Joseph Cvek, star 23 let, je priznal na policiji, da je zadavil v Bronxu Mrs. Katarino Pappas, ženo grškega trgovca. Priznal je tudi, da je kriminalno napadel več žensk v Philadelphiji, Washing-tonu in Newarku. Kot trdi, je doma iz Harrisburga, Pa. Cvek je prišel k Mrs. Pappas, kateri je povedal, da je star znanec njenega moža.' žena ga je pustila v stanovanje in mu lepo postregla. Naenkrat je pa Cvek prijel ženo za vrat, ji zvezal roke z kravato, ter nesel ženo na posteljo. Ko jo je položil na posteljo, je bila žena že mrtva. Policija preiskuje, če je Cvek v zvezi tudi z umorom neke Mrs. Jensen, ki je bila pred par dnevi umorjena v Bronxu na podoben način. Kot Cvek pripoveduje, je hodil po cestah, kjer so ga avtomobilisti vzeli na avto. Spotoma je zvedel od njih naslove in druge okoliščine, nakar je obiskal njih žene z izgovorom, da je znanec njih mož. Tako je dobil vstop v hišo, kjer je potem žene napadel. -o- Vedno več nesreč V prvih dveh mesecih letošnjega leta je bilo v Clevelandu dvakrat toliko prometnih nezgod kot v istem času lansko leto. Policijski oddelek dolži večje število avtov na cesti in pa ker je tudi. ljudi vedno več na cesti. Sicer se dela na izboljšavah cest in se skuša dati večjo varnost ljudem, toda največ bi pomagalo, če bi bili tako vozniki kot pešci bolj previdni. Koncem prešlega leta je bilo registriranih v Clevelandu 70,000 več avtov, kot leto prej. Večja zaposlitev v tovarnah je pa vzrok, da je na ulicah več ljudi, ki gredo na delo in z dela. -o- Stavka v Euclidu Delavci pri Pressure Castings na 21500 St. Clair Ave. so odšli včeraj dopoldne ob desetih na stavko. Spadajo k organizaciji CIO. Na stavki je 120 delavcev. Na stavko so odšli, ker tovarna zavlačuje že zadnja dva tedna pogajanja. Zahvala za simpatije Mrs. C. Fox in Mrs. C. Re-pasky se tem potom iskreno zahvaljujeta. vsem, ki so jima izrazili na ta ali oni način simpatije o priliki smrti njiju ljubljene matere Josephine Cradis. Pozdravi iz Penna Mrs. Z n i d a r š i č pošilja iz Chester, Pa. najlepše pozdrave vsem svojim prijateljicam v Clevelandu. šla je tje obiskat svojega sina, ki je v mornariški strojni šoli tam. Uči stave Diesel motorjev. Najbolje plačani delavci na svetu New York. — Unija delavcev, ki so zaposleni z brušenjem de-mantov, je priborila svojim članom mezdo, za katero jih lahko zavida vsak delavec. Za 35 ur dela bodo dobivali lepo vsoto $195.00 na teden. Lansko leto je bila njih mezda do $135 na teden. Unija ima 450 članov, ki delajo zdaj radi vojne na naročilih skoro iz vsega sveta. Ta unija je popolnoma samostojna. Pokojni Joseph Koncilija Včeraj zjutraj je umrl v Glenville bolnišnici dobro poznani rojak Joseph Koncilja, star 56 let. Stanoval je na 971 E. 237. St. Doma je bil iz Žužemberka, odkoder je prišel v Ameriko pred 32. leti. Tukaj zapušča žalujočo soprogo Paulino, hčer Ann, poročeno Gilles ter sina Josepha, ki je lastnik Nottingham Dry Cleaning Co. na St. Clair Ave. To čistilnico je vodil pokojni pred nekaj leti. V stari domovini pa zapušča sestro. Bil je član društva Slovenski dom, št. 6 SDZ, društva sv. Jožefa, št. 169 KSKJ, društva Katoliških Borštnarjev, št. 1317 in kluba Ljubljana. Bil je delničar Slovenskega društvenega doma v Euclidu in SND na St. Clair Ave. Pogreb se bo vršil v soboto zjutraj ob 8:15 iz pogrebnega zavoda August F. Svetek, 478 E. 152. St. v cerkev sv. Kristine in na pokopališče sv. Pavla. Naj se spočije v ameriški zemlji, preostalim naše iskreno sožalje. se se- 29 LET GA JE PEKLA VEST RADI 2c. Denver, Colo.—Nek lekarnar v Denverju je prejel te dni vrnjena dva centa po 29 letih zraven pa še 150 odstotkov obresti. Prejel je namreč cel nikelj (5 centov). Odpošiljatelj, ki se je podpisal "ameriški državljan po rojstvu," piše, da je v septembru, 1912 kupil v tej lekarni znamko za 2 centa. Lekarnar ni imel drobiža za $20 bankovec m kupec je obljubil, da bo prinesel 2 centa za znamko drugi dan. Toda zapustil je Denver, ne da bi poravnal ta dolg. Dolg ga je pekel vsa ta leta, zato je poslal nikelj na poštarja Ste-vica ter ga prosil, naj denar izroči dotičnemu lekarnarju Toda tisti lekarnar je umrl in lekarno ima zdaj neki Radetsky. Poštar pravi, da je nikelj po vseh postavah sedanjega lastnika lekarne. AMERIŠKA DOMOVINA, MARCH 5, 1941 v I AMERIŠKA DOMOVINA" AMERICAN HOME SLOVENIAN DAILY NEWSPAPER »117 St. Clair Avenue Published dally except Sundays and Holidays Cleveland, Ohio NAROČNINA: Ha Ameriko In Kanado, na leto $550. Za, Cleveland, po pošti, celo leto $7.0C Za Ameriko in Kanado, pol leta $3.50. Za Cleveland, po pošti, pol leta $3.50 Za Cleveland, po raznašalcih: celo leto $5.50; pol leta $3 00 Za Evropo, celo leto, $7.00 Posamezna Številka, 3c SUBSCRIPTION RATES: United States and Canada, $5.50 per year; Cleveland, by mail. $7.00 per year U S. and Canada, $3 00 for 6 months; Cleveland, by mail, $3.50 for 6 months Cleveland and Euclid, by carrier $5.50 per year, $3.00 lor 6 months European subscription, $7.00 per year Single copies, 3c Entered as second-class matter Januaiy 5th, 1909, at the Post Office at Cleveland, Ohio, under the Act of March 3d, 1878. No. 53 Wed., Mar. 5, 1941 Kaj bo storila Rusija? Rusija danes ni v vojni, niti ji trenutno nihče ne grozi, pa je kliub temu v taki stiski, kot nobena druga država na svetu. Kaj bo napravil Stalin zdaj, ko mu je ušel Hitler mimo sprednjih vrat in se vsedel pred Dardanele, za katerimi gre ruska politika žc več kot sto let? V čem obstoji zdaj "poslanstvo Rusije," katero je Stalin Grozni zmrcvaril tako, da je zdaj v pravi kaši? Stalin, ki je edini kriv sedanjega položaja v Evropi, je msilil, da je najbolj spreten politikar na svetu. Dal je dovoljenje Hitlerju, da si je vzel Avstrijo, Češko in Poljsko, za kar je dobil polovico Poljske. Se reče, fcaj je ni dobil, ker lisjak Hitler mu jo je samo posodil, ali dal v najem za nekaj časa. Ko bo prišel pravi čas, bo Hitler potrkal pri Stalinu in mu lepo vzel Poljsko in, da ne bo kake pomote, mu bo vzel tudi bogato Ukrajino, če ne še kaj več. Stalin se je igral z ognjem in zdaj mu gori hiša nad glavo. Stalin je dovolil Hitlerju, da je pobasal Bolgarijo. Vprašanje je zdaj, če bo Stalin ukazal Turčiji, naj se poda Hitlerju in dovoli prehod nemški armadi v Malo Azijo in dalje v Suez? Hitler je dozdaj dobil od Stalina vse, za kar je vprašal. Če mu bo zdaj dovolil še to, da bo vzel Hitler Dardanele, bo Rusija zaprta v Črnem morju za večno. Če bo Stalin to mirno gledal, potem se ali Hitlerja boji, ali pa upa, da bo Hitlerja zadela pravična usoda na Balkanu. To bomo videli na zadržanju Turčije. Ako se bo Turčija ustavila nemški armadi v Traciji, potem bo to storila na nasvet Rusije. Turčija namreč ne bo storila ničesar brez posveta v Moskvi, ne glede na to, kaj bi rekla k temu Anglija. Turčija in Rusija sta sosedi, Turčija in Anglija pa ne. Zadnje dni se nekaj govori, da išče Rusija prijateljskih odnošajev z Anglijo in Zed. državami in tudi, da bo pomagala Turčiji, ako se upre Nemčiji. Če je to res, kar moramo vzeti z veliko previdnostjo, potem je začel morda Stalin spoznavati, na kateri strani je kruh namazan z sirovim maslom. Toda z oziroma na pretekla dejanja bi človek sodil, da je Stalin šc vedno zvest hlapec Hitlerju in da sta popolnoma sporaziimliena glede nadaljne akcije. Stalin je prodal slovansko Evropo Japoncem in če smo v tej sodbi na napačnem, bi radi dokazov. Dal Bog, da bi se Stalin nekega dne jokal na pogoriščih, ki jih je on pomagal kuriti. Izza kulis v Washingtonu Kongresnik Stephen M. Young, ki je bil izvoljen "at-large" iz države Ohio, nam poroča iz Washingtona sledeče zanimivosti: "Mornariški odsek poslanske zbornice ni samo eden najbolj važnih odsekov zbornice, ampak je tudi najbolj upoštevan i/med vseh odsekov. Člani tega odseka izvršujejo svojo nalogo kot pravi Amerikanci, ne pa kot demokrati ali republikanci. Zato je bil pa predlog tega odbora za 240,-000,000 dolarjev, s čemer naj se utrdi ameriške obrambene postojanke na Daljnem vzhodu ter utrdi otoka Guam in Samoa, sprejet z debato samo treh ur, kar je rekord in kar /na,či, da se zbornica absolutno zanese na priporočila tega odbora. Edino kongresnik Marcantonio iz New Yorka je orotestiral. Ameriški komisar na Filipinih, Elizalde, kot tudi visoki častniki v ameriški mornarici smatrajo japonsko bojno mornarico za veliko slabšo, kot je ameriška, angleška ali nemška. Filipinski komisar je šel celo tako daleč, da je izjavil: "Če bodo Japonci napadli Singapor in če bo posredovala ameriška bojna mornarica, bo japonska mornarica uničena. Ne more se je prištevati niti v isto stopnjo kot italijansko mornarico, in to se ža nekaj reče." * Najemninsko-posojilni načrt se lahko smatra toliko kot sprejel, čeprav se vrši glede njega te dni vroča debata v senatu. Izmed 96 senatorjev jih ne bo glasovalo več kot kakih dvajset, proti predlogu. Če bi bil ta predlog poražen in če hi se s tem Zed. države izolirale na zahodno hemisfero, bi to pomenilo, da bi bile Zed. države voljne sprejeti svetovno pozicijo na četrtem mestu, to je za Nemčijo, Japonsko in Italijo. Najemninsko-posojilni predlog ima namen preskrbeti ustroj, s Katerim se bo izpeljal Rooseveltov načrt za nadalj-no sodelovanje Anglije in Amerike z idejo, da ostanejo še naprej svetovna morja odprta za splošno trgovino. Roose-veltova administracija se trudi, da bi imele Zed. države besedo pri določanju, kakšen naj bo bodoči svet, v katerem oodo morali živeti naši otroci. Ta najemninsko-posojilni predlog bo postal postava okrog 10. marca. Takoj zatem pa lahko pričakujemo povi-šek trgovine z Anglijo. Anglija bo zamenjala najbrže dve ali več bojnih ladij, najmodernejšega izdelka, za naša letala, živila in municijo. ,'..., Pod spretno roko predsednika Roosevelta je bila zgrajena ameriška bojna mornarica do viška, v kakršnem je danes Glede moči, tonaže, posadke in morale, se ameriška mornarica lahko prišteva k najmočnejšim na svetu. Zato se pa ni bati, da bi predsednik Roosevelt dal od ameriške mornarico kake važne ladje, kot vedo trditi nekateri. Roose- velt bi dal prej svojo desno roko, kot bi pa zmanjšal moč ameriške mornarice. * Značilna prigodbica se je oni dan pripetila na angleškem poslaništvu. Kot znano, pišejo zgodovinarji o George Washingtonu kot telesno jako krepkem možu. Tako se pripoveduje, da je v svojih mladih letih vrgel srebrn dolarski novec preko reke Rappahannock, ki je bila tiste čase več kot 400 čevljev široka. O tem je bilo oni dan govorjenje v angleškem poslaništvu in eden izmed Angležev je neverjetno zmajal z glavo češ, da je nemogoče vreči človeku srebrn novec tako daleč. Nek Amerikanec je pa šaljivo odgovoril na to: "No, čemu ne bi verjel, da je vrgel Washington dolar 400 čevljev preko reke, če je pa vrgel angleškega kralja celo preko Atlantika." Jesse Jones, trgovinski tajnik Zed. držav, je oni dan malo preveč zinil, ko je pred bančnim odsekom poslanske zbornice rekel: "Mi smo žc v vojni, ali vsaj blizu nje. Pripravljamo se nanjo in kadar se delajo priprave za vojno, je treba dobesedno metati denar proč." Predsednik Roosevelt je Jonesa naglo uravnal v pravo smer, ko je izjavil, da je bila Jonesova izjava samo "kup besed." BESEDA IZ NARODA Pismo iz Argentine Mrs. Ivana Gerzelj, 1069 E. 72. St. je dobila iz Argentine od svojega nečaka naslednje pismo, ki kaže tamkajšnje slabe ekonomske razmere: "Draga teta! Najprej Vas prav lepo pozdravim kakor tudi Olgo in Ivana in sploh vse sorodnike in prijatelje. Hvala Bogu zdrav sem in do sedaj še tudi vedno pomalem delam. Srečen sem, da imam vsaj to delo. Tukaj je jako slabo in ni skoro nobenega dela nikjer. Skoro ves narod je brez^dela in v veliki mi-zeriji. "Tukaj ni industrije kakor pri vas v Ameriki, je največ samo poljsko delo na obširnih kmetijah, kjer se prideluje največ žito in pa koruza. Sedaj, ko pa ni nobenega izvoza je vse zastalo, kajti v Evropo se od tukaj nič več ne izvaža. "Vlada tukaj je bolj fašistična kakor demokratična. Delavec in poljedelec nimata skoro nobene pravice. Višji vladni uradniki in sploh pri vladi so največ Italijani in Nemci, a trgovino pa kontrolirajo Judje. V trgovini je velikanski zastoj in je v resnici sramota, da v tako veliki deželi, kjer se toliko pridela žita in drugih živilskih potrebščin, narod naravnost strada. Argentina je 12 krat večja kot vsa Italija in ima komaj 12 milijonov prebivalcev, pa še teh ne more preživet, ker je polovico prebivalcev brez dela. "Kakor sem Vam že prej omenil jaz vedno delam, le plača pa je malenkostna, da si človek ne more ničesar prihraniti. Ta plača zadostuje komaj za vsakdanje potrebščine. Mnogokrat sem si že želel, da bi bil pri Vas v Ameriki, kjer imate vse bolj veselo življenje kakor mi v tej puščavi. Kamor se človek obrne ne vidi drugega kot Italijana, Juda in pa španjola. Slovencev je malo v tem delu dežele. "Brata Karlota nisem videl že štiri leta. On je vedno v Buenos Aires, kjer ima še precej stalno delo. Od doma tudi nisem dobil nobenega pisma že precej časa. Saj itak vem, tukaj je slabo in tam je pa še veliko slabše. Tukaj smo vsaj malo bolj prosti, kot so pa naši doma. Moj delovodja je bil šel na obisk domov v Trnovo in sedaj pa draži tukajšne Italijane, da bi bil raje tukaj v ječi kot v Italiji na prostem, čeprav nimamo tukaj nobenih posebnih dobrot. "Naj končam s pozdravom Vam,- Olgi, Ivanu in sploh vsem znancem in prijateljem. Pozdravite tudi Antona Jagodnika, če ga kaj vidite. Vaš nečak. Statistika kaže, da je več ljudi ubitih pri farmarskem delu kot pa v kateri drugi industriji. H! * * Wright bratje so izvedli prvi posrečen polet z letalom leta 1908. Bolivija, Peru in Ekvador Danes se gotovo ne more trditi za nobeno državo, da se svet zanjo ne zanima. Politične oči sedanjih časov gledajo na vse strani, na vsak kos zemlje in tako ne tvorijo nobene izjeme niti tiste države Južne Amerike, ki sicer niso vzbujale v svetovni javnosti prav posebnega zanimanja, čeprav je vsaj gospodarski svet nanje vedno tudi nekoliko škilil. V naslednjem navajamo nekaj podatkov o tistih treh južnoameriških državah, v katerih prevladuje indijanski živelj, kljub temu, da so se tja začeli priseljevati Evropejci že v davnih časih. Dočim spadajo Argentinija, Urugvaj in Čile k deželam v takoimenovanem belem pasu, ker je v njih najbolj zastopano belo pleme, pripadajo države Bolivija, Peru in Ekvador h takoimenovanemu "bronastemu" ali temno poltemu pa-;u, ker v njih prevladuje pre-oivalstvo indijanskega plemena. Od kulture španskih osvajalcev je tam le malo ostalo. Uradni jezik v teh deželah, kakor tudi v drugih državah Latinske Amerike, razen v Braziliji — je španski, sicer pa se kažejo sledovi španske kulture, vmes pa so tudi črnci in mulati. Najmanj je belekožcev', ker zaradi neugodnega podnebja ne morejo vzdržati. živijo tam samo od časa do :asa, kot rudarji, inženirji in po-lobno. Torej imajo te dežele tri llavne značilnosti: prevladovanje temnopoltega plemena nad belim, življfenje v planinskem svetu v povprečni višini 4,000 m, kjer belci težko vzdržijo ir dejstvo, da se španski kulturi ni posrečilo potisniti ob stran indijanske. Bolivija. — To je edina država Južne Amerike, ki nima dostopa do morja in je od vseh najmlajša. V zadnji vojni med njo in čilejom je bila poražena, ter je izgubila nekaj ozemlja, bogatega na solitru in nekaterih rudah. Njena površina meri 1,-590,000 kv. kilometrov. Prebivalstva pa ima malo, samo tr: milijone, od katerih je belcev slabih 300,000. Uradni jezik je res španski, toda zaradi majhne, ga števila belcev je mnogo narečij in je pomešan z indijanskimi narečji. Prebivalstvo je rim-sko-katoliške vere, pa tudi poganstva je še mnogo med Indijanci. Glavno mesto je La Plaz in leži 3,750 m visoko. Prebivalstva ima nekaj čez 100,000 in je zaradi sVoje lege precej mrtvo visoko. Bolivija je doživela celo mesto. Tudi druga mesta leže vrsto revolucij in je dobila ime po osvoboditelju Siminu Boliva-rju,-. ki so ga pa pregnali, češ, da hoče pripeljati državo pod špansko nadoblast. šele po njegovi smrti so se mu oddolžili. V vojni z državo ičdle leta 1892 je Bolivija izgubila edino luko, ki jo je imela, in tako-je bila odrezana od morja. Bolivija je bogata na rudah in od izvoza teh največ živi.-Rudne bogastvo pa še ni izrabljeno v taki meri, kakor bi bilo lahko. Bolivijske gore skrivajo v sebi še mnogo zlata, srebra, antimo-na, bakra in drugih rud. V Boliviji pridelajo tudi nekaj koruze, riža, tobaka, sladkorne pese in krompirja. Obdelovanje zemlje je še primitivno, industrije pa skoraj ni. Peru. — Peru loči od Bolivije jezero Titikaka, ki leži 3,812 m visoko in je najvišje ležeče jezero na svetu. Peru meri 1,-249,000 kv. km., prebivalcev pa je 6.5 milijona. Prestolnica je Lima (350,000), mesto Gusko pa je najvažnejše središče Indijancev. Belcev je 12 odstotkov, pošpanjenih Indijancev je 62 odstotkov, mešancev (melezov) je 22 odstotkov, ostali del pa odpade na potomce nekdanjih črnih sužnjev in kitajsko-japon-skih priseljencev. Ko so prišli španski osvajalci sem, so našli tu cesarstvo Inkov, ki so imeli svojo kulturo, običaje in bogastvo. španski osvajalci so z domačini kruto ravnali in šele na novo došla vojska je te osvajalce ukrotila. Peru je postal kolonija "cesarstva, v katerem sonce nikdar ne zaide." Pa tudi potem se domačinom ni bogve kako dobro godilo, kakor se i:obo-nemu premaganemu narodu ne. Večkrat so se uprli, pa brez uspeha, šele leta 1842. je bil Peru s pomočjo Bolivarja osvobojen. Španija je še poskušala podvreči si bogato kolonijo, pa ni šlo. prebivalstvo Peruja se bavi naj vtič z ribolovom in izvažanjem guana (odlično gnojilo iz ptičjih odpadkov), ki ga je na perujskih otokih mnogo. Gojijo sladkorno peso in posvečajo veliko pažnjo živinoreji (ovca lama). Kakor Bolivija, tako je tudi Peru bogat na rudah. Peru je skoro edina država, v kateri se pridobiva kovina vanadij, ki se rabi v kemični industriji. Ekvador. — Ekvador je tretja država "temnega pasu" Južne Amerike. Površina meri 443,700 kv. km. in ima 2.5 milijona prebivalcev. Od teh je 88 odstotkov Indijancev in mešan-:ev s pretežno indijanskim značajem, 12 odstotkov pa je belcev Ekvador ima boljše življenjske pogoje, kakor Bolivija in Peru Površina je bolj ravna in podnebje je ugodnejše. Precejšen del zemlje je malo ali nič raziskan. Njegova zgodovina je podobna zgodovini sosedov. Neodvisna republika je Ekvador postal leta 1830. V Ekvadorju gojijo kavo, žito, koruzo, sladkorno peso, zlasti ra kakao in kokosov oreh, ki predstavlja glavni izvoz. Edina organizirana industrija jc industrija panamskih slamnikov, ki jih Indijanci pletejo v vodi iz posebne vrste slame in to samo pred in po zatonu sonca, ker bi se slama drugače lomila. Ekvador — ki je dobil ime po tem, ker gre skozi zemeljski ekvator — ima monopol v izdelovanju teh slamnikov. Še danes se dobijo v tej deželi ostanki stare kulture, ki je bila zelo napredna in se znatno razlikuje od kulture Inkov. --o- Turška armada Turčija meri v Evropi 24,000 kv. km in v Aziji 739,000 kv. km. Prebivalstva ima evropska Turčija približno poldrug milijon, azijska Turčija pa okrog 16 milijonov. Leta 1939 je turška armada v miru štela devet armadnih zborov. Poleg tega je še pet konjeniških divizij in tri gorske brigade in ena pehotna brigada za trdnjavske objekte. Vsaka pehotna divizija šteje tri polke' pehote in en topniški polk. Vsaka konjeniška divizija p,a šteje štiri konjeniške polke, eskadron strojnic in eno konjeniško baterijo. Gorske brigade p.i štejejo po tri infanterijske polke z gorsko artilerijo. V mirnem času je turška vojska štela 60 polkov pehote in šest polkov gorskih čet, pri čemer ima vsak bataljon po štiri čete, od katerih je ena strojnična. Konjeništva je imela Turčija v mirnem času 29 polkov, vsak po štiri eskadrone konjenikov, en oddelek strojničarjev in en oddelek topništva. Topništvo pa šteje deset polkov težke artileri-je, dvajset polkov poljske artile-rije, sedem polkov trdnjavske artilerije, dve skupini najtežje artilerije, 16 proti letalskih baterij in tri oddelke gorske artilerije. Glede letalskih sil pa so Turki navedli samo 370 letal najmodernejše vrste (v resnici pa jih imajo veliko več). Od tehničnih čet pa navajajo devet prevoznih bataljonov (pionirjev) in deset avtomobilskih bataljonov. Poleg tega pa imajo tudi en polk lahkih napadalnih tankov. Mornarica pa šteje dve križar-ki, deset rušilcev, 13 podmornic, dve topničarki, 16 iskalcev min itd. K orožništvu šteje 40,000 mož, 10,000 je obmejnih stražnikov in 8,500 letalcev. V splošnem se računa, da bi Turčija v slučaju vojne postavila do 2 milijona ba jonetov. Turški vojak velja za dobrega borca, ki je vztrajen in hraber. IZ DOMOVINE Navade v Siamu Siamci so znani kot ljudje, ki nenavadno pazijo na družabne običaje, ki so jih prejeli od Kitajcev. Pri tem so izredno pedantni in te običaje v vsakem primeru spoštujejo. Po nezapisanih zakonih ne me nihče, ki je na družabni lestvici nižji, zasesti mesto višjega. Nekoč so morali visoki siam-iki uradniki obiskati nekega angleškega političnega predstavnica, ki jih je pričakoval v drugem nadstropju svoje hiše. Ta angleški uradnik je prebil več let la Kitajskem in je dobro poznal lege in navade Vzhoda. Verjetno je hote pričakoval siamske joste v drugem nadstropju, da bi videl, kaj bodo oni na to nare-lili. Siamsko odposlanstvo bi moralo namreč iti pod hodnikom tako, da bi bili vsaj za trenutek 'pod" angleškim uradnim pred-;tavnikom in s tem bi bili v po-ožaju družabne podrejenosti, jiamci niso hoteli stopiti na hod-lik in nastal je neverjeten polo-.aj. Ker druge poti ni bilo in ker ;estanek ni mogel biti zunaj, so morali z drugega nadstropja opustiti lestve, po katerih so splezali Siamci v drugo nadstropje tako, da niso bili "pod" angleškim uradnikom. -o- Prepovedano je, pritoževati se nad prestrogo kaznijo "Krasnaja Zvezda" prinaša članek, ki ga je napisal predjed nik vrhovnega vojnega sodišča Ulrih o novi disciplini in redu v sovjetski vojski, kakršnega je uvedel pred nedavnim sovjetski vojni komisar maršal Timošen-ko. Pisec članka pravi, da se je disciplina v vojski silno poostrila. Temeljno načelo je brezpogojna pokorščina. Vojaški starešine imajo zaradi ohranitve vojaške discipline mnogo večje pravice, kakor pa so jih imeli prej. Med drugim je prepovedano kakršnokoli debatiranje med podrejenimi o višjih ukazih. Kazen za disciplinske prestopke je razen v posebnih primerih treba takoj nastopiti. Prepovedano se je pritoževati nad prestrogo kaznijo. Tudi ta članek dokazuje, da je bilo v sovjetski vojski, ki je zadnjo zimo imela toliko opravka že s samo Finsko, le že enkrat treba ukreniti nekaj odločnejšega. -o- Finci so položili temeljni kamen za gradbo novega mesta Viipuri. —Odpusti delavcev v tvor papirja pri Radečah. Iz ^ pišejo: Tvornica papirja B* Piatnik na Njivicah pri ® čah je začela odpuščati d® stvo. Doslej je odpuščeno 25 či. Med delavstvom je nS poplah, če bo vodstvo še Prl: no zmanjšati število zapos'e Ni prijetno ostati brez prav pozimi in ob toliki & nji. Vendar pa skuša vod: tvornice pri odpuščanju ra ti čim bolj socialno in odP prvi vrsti tiste, ki so ma'1-' trebni zaslužka. Prebil upa, da vodstvo tovarne prisiljeno k nadaljnjim stom. — Zaklana krava v nem jarku. Pred nedavni* gnal z mariborskega seji"8 poznan gonjač tri krave P® žaški cesti v smeri proti i Pred vojaško bolnišnico r eno živinče na spolzki cest'; drsnilo ter je obležalo z*. Ijeno nogo v obcestnem J' Gonjač je kravo enostaV* licu mesta zaklal, potem ^ z ostalima kravama izgi"1' tvo živinče pa je pustil ku. Kravo so kmalu odki'1 moidoči ter so mislili, da| mo poškodovana, pa so f cali gasilce, ki so kravo n" na tovorni prevozni avto prepeljali v klavnico. —Številne nesreče. ^ ^ borsko bolnišnico se dnev^ teče cel kup ponesrečen^ ton Diamant, 44 letni d , posestniška hči Roza , si zlomila desno roko. ko si je zlomila 36 let"a Kranjc Amalija iz LaP0^ Pobrežju si je zlomila ko 68 letna posestnih Marija. Pri telovadbi z droga 10 letni sin ^. mojstra Herbert Sko^, leži sedaj zaradi pv^r j ganov v bolnišnici V Limbušu se je Pri ^ pouku zgodila nesreča pri izvršitvi fizikalnega K sa dobil 10 letni sin ^ upravitelja Janez opekline. -o-—' j Največji teleskop |l9J imajo v mestu Pasadena J forniji, ki je stal krog * 000. iimiimiimiiiii #' Če verjamete v^^fiJr al' pa ne imimiilllllllll ^ Taki, ki mislijo, da ^ do trdijo, da je povp^ ska taka kot časopis- J zakaj? čakajte, bom ^ Ampak jaz vam dam notarsko in zaprisežen« jI da to niso moje ideje, a ^ mo povem to, kar sem j drugih. Torej, da ne v pomeni, če kaj ne bo Pr.^l saj vem, da sem vsega ]j Torej zakaj je ženska P časopisu, imate tukaj 1 govorov ali dokazil. m 1. Zato, ker ji ne m»r jeti vsega, kar pove. ^ 2. Zato, ker so zdaj ts so bile včasih. .i 3. Zato, ker so vred'1' jih pogleda. 4. Zato, ker imajo ve in zadnjo besedo. ^ , f 5. Zato, ker prenašaj povsod, kamor gredo, j1 6. Zato, ker bi / moški imeti svojo, ne & gledat sosedovo. AMERIŠKA DOMOVIl'A, MARCH 5, ID 11 SATAN IN ISKARIOT iunak ° Sem čaka1' Mla" iw ,„ na skali je vsekakor ked'>reŽa' na u£°dno Prili" ol- mu bo Yuma prišel bllzu> da bi ga napadel. . Je udaril s kopitom pa et ®.bl1 mož njegov. ht]ij lnut je minilo in še pet. d 0Se J'e, da sem videl ko-Jset korakov daleč. Na- da stP°SluŠal in že sem skle" UjJPlm in pogledam, kaj na 1)renjem' mi je pri-jn n° &las, kot da je kdo P° buči. "stal SBrv, . Sem hv ln spet P°slušal-It Uda 6 stokanJe in sPet Pribi'P° buči" In kaj nat0 Ulj ko Zah Po soteski rahli, oklipJ^1- Mimbrenjo me si Po imenu. Ioilm,u sproti. Nir ibrat sem se W„ Je je Yuma?" L pri skali leži." )a ,f UsPelo?" tih io^uj, kako je bilo!" 'umaiieZ sape Pravil: !tets70bstal Pri izhodu so-ratj je . gori in doli- Ne* 8kriv Pišel tudi mimo mo-Dtitiii 1SČa" Previdno sem ^kozna r°b skale ter Pri e. In!cev- Ni me videl, te-!! trtlo črez dolgo časa e8ovi m'm° skale, sem se k gam hrbtom napol vzra- • pa(j udaril s kopitom po isli| p Je in stokal, vstati 'ga urff Sem brž skočil na Nal 7 še enkrat. Tiho ^Vezal sem ga z las- 1 Ubil ?" " °JdiVa !PilasvPa Poglejva!" ^edaf; |to>d eni Yumo. živel je ^Vede^°jimi rokami se je 'tla, j. Udarca nista bila ivedfc| I p0m°č ni klical, s'i • ko Je nasprotnici » ' Pač mislil, da ga irn i ° SlišalL ^ pri sebi, je bilo se-plen- Pa re" 'ivo^i^'1, 2 veseljem bi mu '«Ija prVf ^ kaj boljšega, fct ju ' 1[ndijancih za tem ^se H Čim več-'i Plen bi|i pr ov- Yumovi že- 2 oborožen Pa j > 1 2 lokom in pušči- 6 'ie gledal s plašnimi Sh'ift ' sem ga vprašal. k ^rhand — l ® i f. menda prejšnji ViQ, ®e "jetnik v ta- Nfli b4h sem lahko izrabi g 1 mu novice o polo-ah. Zagrozil sem ^ Ui S5lik si! C.e zineš le ' In besedo, te zabo-p0 resnici mi boš ;«» ne b°m sedaj le vpra- %'Sl Zgubljeni" p0vedal!" je pre-? se i0JeVak Junak mož ni Hc0j videlo. Secy°Vej- ali Je od si-IUmov prišlo v ta- V' Nahv.> Posebnega zgodilo « ^tf« * So te poslali k so- C ^ MrJa bi moral ča- nas ne bil našel." ' m času bi te zame-Hti bi 'M i°ral. na straži dva-' e3o ' ki ga belokožci 5? :. iN, ki°Va sedaj k tvojim ^ v6ži ^ 8m0 jih Ujeii. snel I" amPak povem k. ' Ce bi skušal pobeg- \ 1 Setv, mu noge. mu po-e'esa, si ga prive- Po nemškem izvirniku K. Maya xiixiiTimxiJiiixixxxiiixixiiiixxxixxxx'i zal za svoj pas in odšli smo. Dobro sva opravila z mladim Mimbrenjem. Zvedela sva za položaj pri čredah in odstranila stražo. Šele črez dve uri bi jo zamenjali. Do tedaj smo lahko zajeli ves tabor. Naglo smo stopali, in kmalu prispeli v tabor Mimbrenjev. Poročal sem Winnetouu o položaju. "Ne bo jih težko prijeti," je menil. "Več ko dvajset ljudi ni pri čredah. In stražo si jim odpeljal —." "Več ko dovolj nas je. Ampak ujetnikov ne smemo vzeti s seboj, za sitnost bi nam bili, še izdali bi nas. Pustimo jih v taboru." "Koliko Mimbrenjev bo potreboval moj brat?" "Polovica jih je dovolj. Drugi pa naj ostanejo za stražo pri Yumah." "In kdo jim bo poveljeval?" "Močni bivol. Ti in jaz, midva morava biti pri napadu poleg. Na poizvedovanje bo treba iti pred napadom, da zvemo, kje in kako taborijo. Poizvedovanje prevzameva midva. Ne bo lahko, tema je, ne kurijo si." Omeniti moram, da poglavar Mimbrenjev ni slišal najinega pogovora. Pri starejšem sinu je sedel, upiral glavo v dlani in nem strmel pred sebe. "Rajši bi vzel s seboj Močnega bivola!" je pravil Winnetou. "Ne zaupam mu, ves se je spremenil po dvoboju. Zamišljen je, za ničesar se ne zmeni. Ne vem, ali mu smeva prepustiti ujetnike —." "Brez skrbi mu jih lahko prepustiva in še prav njemu! Ni se zmenil za ničesar, ni mu bilo treba, ker sva sama vse opravila. če pa mu izročiva Yume, se bo zdramil iz otopelosti. Yume in posebej poglavarja smrtno sovraži, za kol jih je odločil, strogo bo pazil, da mu nobeden ne ujde. Govoril bom z njim." Poklical sem njegovega mlajšega sina, vzela tudi ujetnika s seboj in stopil k Močnemu bivolu. "Zakaj ne sedi poglavar Mimbrenjev pri Winnetouu?" sem začel. "Winnetou bi mu rad sporočil važne reči!" Mračno me je pogledal. "Kaj je važnejšega za mene ko moja čast —. In tisto sem izgubil —!" "Ali ni slava tvojih sinov prav tako važna za tebe ko tvoja lastna čast?" "Misliš Yuma šetarja??" "Ne. Tegale tvojega najmlajšega sina mislim." "Nima še imena, kaj bom mislil na njega —!" "Nima še imena, pa slaven bojevnik še bo kedaj. Nocoj je dokazal, da bo." "S čim —? Ker je tebe spremljal? In pogledal, ali so Yume še v soteski in kaj počenjajo —? Zalezovati za vsak otrok pri nas, nikako junaštvo ni!" "Ampak nasprotnika pobiti in prijeti, — ali tudi to zna vsak otrok pri vas? In tvoj najmlajši je to storil! Tegale Yumo je prijel!" Močni bivol se je napol vzravnal, pa še dvomeče vprašal: "Tegale —? Povej resnico! Sam si ga prijel pa si ga podaril dečku, prav kakor si mu podaril moje življenje —!" "Ne! Sam ga je prijel, čisto sam. Pričakal ga je, ga pobil na tla in zvezal. Nihče mu ni pomagal." Končno se je starcu le otaja-lo srce. Vstal je, položil sinu roko na glavo in povedal: "Moj najmlajši si, pa ni ti treba zavidati starejšega brats za ime in za slavo! Kajti Olc Shatterhand je pri nas, pokazal ti bo pot k slavi in k častnemu bojnemu imenu! Ujetnik je tvoj, smrtni sunek mu boš zad jal na mučeniškem kolu!" (Dalje prihodnjič.) Dve iz Španije Okno. — Drevesa laže preživijo vojsko kakor zidovi. Drevored iz platan v vasici med Barcelono in francosko mejo je še zmeraj tu. Drevored razpo-lavlja vas in vodi navzdol, k morju. To je vrsta močnih, košatih dreves. Tam, kjer je vendarle eno moralo pasti, se dozdeva, da so se še bolj razkošati-la, tako da je vrzel komaj opazna. Ob tej glavni cesti je razmeroma še dosti nedotaknjenih hiš. Tu stojijo, imajo streho in vrata, pa so le videti mrtve, živa so tu le še drevesa. Zelenje njih novih listov je v nasprotju z vsem drugim. Stranske ceste vodijo mimo kamnitnih kupov k drugim, večjim in manjšim kupom kamenja. To so bile nekoč hiše in v hišah so prebivali ljudje. Ponekod se na kak kup naslanja pol hiše in se ga hoče s poslednjimi močmi okleniti; to je kaka odprta polovica hiše, kaka hiša v prerezu. Notranjščina je vsem pogledom na razpolago: tapete so svetlo-zelene ali so bledordeče z venč-ki cvetlic . . . Od morja sem piha močna sapa, ki prodi po razvalinah in odnaša beli prah v zrak. Mahoma butne v prazno pločevinasto škatlo, ki se^kotali in kotali in slednjič nekam pade nizdol in je nato vse tiho. Potem se čujejo padci kamnov, ki se krhajo s stavb; drevesa ječijo in nekje nekaj neprestano in nadležno šklopota. Medtem se je stemnilo. Zadosti sem videla in vrniti se hočem nazaj v mali hotel. Toda šklopotanja, noče in noče biti konec. Nemara, da je to za nekaj cest bolj spodaj. Moram pogledati, kaj da je to. V drugem nadstropju neke hiše visi okenski okvir pred odprtino; brez šip je in veter buta z njim na vso moč sem in tja. Torej to povzroča ta peklenski, trušč, ki ga je slišati p0 vsej vasi! Le zakaj ljudje okna ne pritrdijo? Skoraj da me jezi ta traparija. Stopim čez mali trg tja k hiši in . . . mahoma zagledam,. da zadaj za temi okni ničesar ni, ničesar ko to samotno, temno nočno nebo. Pročelje hiše je skoraj povsem celotno ohranjeno; kakor po čudežu je ostalo pokoncu kraj ceste. To je prvikrat, da vidim, da se je hiša, ki se ji bližam, hiša iz kamna, nenadoma spremenila v kuliso in mimo tega še tako nadležno vpije v noč. Zdaj mi je žal, da sem se vrnila in nisem bila šla prej kar koj v hotel. Na dolgo in široko ni nikjer žive duše. Majhna cestna svetilka se močno ziblje v vetru in meče svojo borno luč zdaj sem zdaj tja. Zgoraj na oknu pa nenehoma šklopota in šklopota. To je jako vetroven kraj in okno bo vsak drug dan začelo delovati in bo sosede motilo v spanju. že več ko leto dni je v deželi mir, pa ni bilo še nikogar, ki bi bil znal umiriti to okno, ki je od vojne groze tako zblaznelo. . . . Sen j or Pakvito. — Nemara, da se niti ni imenoval Pakvito tisti mali, debelušni možic z dežele, ki je šel z dvema polnima košarama po cesti v Barceloni. Le slučajno sem ga videla in tudi le slučajno se je zdelo, da je bil za nekaj hipov središče pribora na cesti. A že pred tem prizorom sem postala nanj pozorna, ko sem stala kakih deset, korakov za njim in sem mu dala ime senjor Pakvito, zato ker je tako dobrovoljno in zadovoljno in ves okrogel stopal po cesti. že prej so skušali navaditi španske pešce na red v cestnem prometu. A ti ljudje, ki jim je tako težko kaj storiti, kar bi morali storiti, in tako hudo ne storiti česar ne smejo storiti, so naredbe kmalu spet pozabili in so ondi šli čez cesto, kjer se je njim Izdelo najbolj prav. Zdaj po vojski so se oblasti spet lotile vzgoje pešcev, pa še prav odločno. Vprav po tej cesti, ki po njej prav zdajle tako lepo složno stopava s sen j or jem Pak-vitom, so bili pred nekaj dnevi zaznamenovali s širokimi, rumenimi črtami. Na vsakih petdeset korakov stoji po en stražnik in je pripravljen, da plane na slehernega grešnika, ki se ne drži cestnega reda. Zdaj nikogar več ne opozarjajo, kot so storili prvega in drugega dne; zdaj krivce kar takoj kaznujejo z denarno globo. Res pa je, da je postala ta,' že zmeraj precej živahna cesta, še bolj prometna. Kdor bi se rad zabaval, pride na to cesto in opazuje vrvež. Vselej, kadar zabrlizga stražnikova piščalka, si pravijo ljudje: "Aha, je že spet eden, ki ni vedel, ali pa ki je to nalašč storil!" .Sen j or ju Pakvitu pa vse to ni niti malo znano. Saj je prišel naravnost iz svoje vasi. Bržkone so mu doma še zabičali, češ: "Pazi se, Pakvito, da ne boš kakih traparij uganjal v mestu in da ne boš zinil kakšne preveč odkrite —, veš, zdaj je tako marsikaj prepovedano . . ." Torej — senjor Pakvito bi zdajle rad čez -cesto. Sicer sliši žvižg stražnika, a to ga niti malo ne moti, da ne bi svojih krptkih, debelih nog dalje pre-gibal. Pa nemara se je kaj zgo djlo, zakaj zdaj je brlizganje žt kar noro, oglasilo se je že petkrat, šestkrat zaporedoma . . . Kaj le je? Pakvito se ves prestrašen ozira okoli. Stražnik hiti z dvignjeno roko k njemu, kar pomeni: "Stoj! Nazaj!" Toda malemu možicu se še oddaleč ne sanja ne, kaj da bi stražnik rad od njega. Le to se mu posveti: Tisto strašno brlizganje je veljalo njemu! Ay, madre! Kar strah ga je. Videti je, ko da se mu jasni: Dvignjena roka? . . . Aha, to je novo pozdravljanje, jaz moram tudi ... In že postavi eno od obeh težkih košar na cesto in vzdigne desnico. Skozi vrste gledalcev, ki jih je pravkar mnogo tukaj, šine val hihitanja. Stražnik kriči in psuje in na vse pretege hiti k Pakvitu. A ta ne ve, kaj bi. Kar brez glave je, ko ne ve ,ali bi to, ali bi ono — ali sploh kaj? Nobene besedice ne razume iz nagle plohe straž-nikovih besed, Za božjo voljo, le kaj naj stori? Stražnik je samo še nekaj korakov oddaljen od njega. Tu stoji Pakvito in tako je ves majhen in uničen, in je od ene druge sekunde postal smešna prikazen sredi ceste. Le po-čemu se tako boji? Saj vem, storil bo nekaj prav obupnega. Res je; zdaj postavi še drugo težko košaro na sredo ceste in vzdigne obe roki kvišku; saj ga že imajo, saj se vda na milost in nemilost . . . Občinstvo kar nori pd smeha. Kakor bi treščilo vanj, povesi Pakvito obe roki nizdol. Zdaj se tudi stražnik zasmeje. Prijel je Pakvita za roko in mu vse natančno razložil, tako da ga je tudi Pakvito z dežele razumel. Predstava je končana. Ljudje se razkropijo. Tudi jaz grem dalje svojo pot, a Pakvito mi ne bo šel izlepa iz spomina. (Maria Freitag) —št. Vid pri Vipavi je dobil novega občinskega predstojnika. Za začasnega prefekturnega komisarja v št. Vidu pri Vipavi je imenovan g. Jos. Caligaris, didaktični ravnatelj v Vipavi. To je v kratkem roku dobrega tedna že drugi didaktični ravnatelj (šolski nadzornik), ki je po-.stal načelnik naših občin. — V vojaško službo. V času od 3. do 14. januarja 1941 so morali odriniti v redno vojaško službovanje pripadniki letnika 1921, ki so bili pred nekaj meseci pri naboru potrjeni. Na Madžarskem bedo sami delali aluminij Tudi Madžarska se je v zadnjem času začela baviti z misli-I jo, kako bi gotove surovine predelovala doma, da jih ji ne bi bilo treba v surovem stanju izvažati v tujino in jih zato dajati ceneje. Med drugim je Madžarska bogata tudi na boksitu, iz katerega se prideluje aluminij. Dozdaj ga je predelovala doma le v majhnih količinah, odslej pa ga namerava več. V zadnjem delu Madžarske pri Ajki je precej velik rudnik boksita. Zdaj grade v bližini tega rud Bika veliko električno centralo, ki bo dajala pogonsko silo novim tovarnam za predelovanje boksita. Zgradili bodo med drugim tudi veliko tovarno za aluminij. Pravijo, da bo tovarna začela obratovati že leta 1942. Obvestilo Adolfu. — Na sliki vidimo vojaški vlak pred odhodom iz Sydneyu v Avstraliji nekam na bojne poljane. Mogoče gre io vojaki v Singapore, kjer je bilo, kot smo žc culi, izkrcanih na tisoče avstralskih vojakov, ko je rasla napetost na Daljnem Vzhodu. Iz veselih obrazov bi sodili, da komaj čakajo, da pograbijo "nebeškega sina" (japonskega vladarja) ali pu Hitlerja za ušesa. IZ PRIMQRJA MALI OGLASI Michael Casserman 187€G Shawnee Ave. Tel. IVanhoe 3877 Plumbing Electric Sewer Cleaning __ (5. 7, 10. 12, 14. 17, 19, 21) Išče se žensko Išče se ženo ali dekle, ki bi prišla vsake dva tedna oprat in počistit v hiši. Samo dva v družini. Oglasite se na 18221 Nottingham Rd., telefon IVanhoe 1008-W. (54) Išče se kontraktor Išče se stavbenika, ki bi zidal in financiral trgovsko poslopje v vrednosti okrog $12,000. Lot je že pripravljen. Kdor bi re-flektiral na to delo, naj stopi v dogovor z Matt Intiharjem, 21491 Nauman Ave. (54) Išče se mesarja Za stalno delo se išče mesarja, ki je izvežban v sekanju mesa. Vprašajte na 23751 Lakeland Ave. Telefon KEnmore 4588. (54) Gostilna naprodaj Proda se gostilna po jako nizki ceni. Se mora prodati. Nahaja se na jako prometnem kraju; vse moderno urejeno. Vprašajte na 1245 E. 55th St. -(55) V najem se odda lep trgovski prostor, pripraven za te ali one vrste trgovino. Zraven je 5 sob in garaža. Nahaja se na 7406 St. Clair Ave. Za podrobnosti pokličite KEnmore 4023-J. (53) Naprodaj trgovina Proda se mesnica in groceri-ja v jako prometnem kraju na vzhodni strani mesta; dela dober promet; rent $45 z 4 sobami. Hitremu kupcu za $800. Vprašajte pri agentih Apple Co., 1836 Euclid Ave. (56) Delo na farmi Moški srednje starosti dobi delo na farmi, ki je navajen v splošnem farmarskega dela in molžnje krav. Zglasite se osebno ali pismeno pri Kristjan Ka-lafus, Route 2, Berlin Center, Ohio. (53) Kako je v Nemčiji. — E. Raymond Schneible, ravnatelj višje šole v Sag Ho bor, Lov g Island je dobil obilo poklonov za izvrstno idejo, ko je pokazal učencem lcako je v Nemčiji. Fantje so predstavljali postopanje nacijev in dekleta pa zatirane v Nemčiji, ki so morali ribati pločnike. —Komen je dobil novega občinskega predstojnika. Po štiriletnem županovanju je odstopil komenski podesta g. Rudolf Jakopi (Jakopič). Za prefekturnega komisarja občine je imenovan didaktični ravnatelj g. M. Mazzon. Odstopivšemu županu, ki se je pred leti iz Trsta priselil v kraško prestolnico, kjer ima gostilniško obrt, moramo priznati, da je bil varčen občinski gospodar. —Smučarji težko čakajo, čeprav je letos v naši Krajini že večkrat snežilo in smo že čez 14 dni v trdi zimi, so naši vneti I f mu čar j i še vedno obsojeni na nezaželjeno počivanje. Lepa1 i smučarska polja na črnem vrhu, I I na Lokvah, na Livku in še dru-! ; god, so brez snega in samevajo' j v zapuščenosti. Samo tam gori i pod Višarjami v okolici Trbiža so gorska pobočja precej zasnežena, zato so se nestrpni prijatelji veselega zimskega športa | za praznike zatekli tja. Na božični praznik je vozil poseben vlak iz Trsta na Trbiž in nazaj. V letošnji zimi je bil to prvi smučarski izlet v naši deželi. 1840 FRIGIDAIRE in Elec-trolux ledenice naprodaj. Kupite sedaj in prihranite od 20 do 40%. Norwod Appliance & Furniture 6104 St. Clair Ave. 819 E. 185. St. Wed.-x) OBLAK MOVER Se priporoča, da ga pokličete vsak čas, podnevi ali ponoči. Delo garantirano in hitra postrežba. Obrnite se z vsem zaupanjem na vašega starega znanca JOHN OBLAKA 1126 E. 61st St. 6122 St. Clair Ave. HE 2730. AMERIŠKA DOMOVINA; MARCH 5, 1941 kraljeve zastave, dokler ;budno t in zavestno ne privoli v podobe, 1 s katerimi bi ga nečisti duh rad 1 zamamil — tako dolgo grešne c misli, ki ga naskakujejo, niso j greh —. 1 "Ne!" Simon je bil poln sra- i mu, l^o je zaslišal svoj lastni 1 glas. [ Privolil ni bil nikdar. Mučile 1 so ga, mučile, mučiljfe. Khdar < se je po takih grešnih sanjah prebudil, je imel občutek, kakor ; bi mu bila celo v spanju storje- • na sila. \ ] Ko je prišel na dvorišče, sta : stala tamkaj dva tuja konja, ] privezana k plotu. Bila sta čad Erlenda Nikulaussona in Kristi- . nin konj za ježo. Simon je po- ] klical konjarja — zakaj ni del živali v hlev? Zato, ker sta gosta rekla, da ni treba, je čemerno odgovoril hlapec. Bil je mlad hlapec, ki se je bil pridružil Simonu, ko je bil le-ta na domačem dvoru — poprej je služil na Dyfrinu. Tam gre zdaj, je pravil, vse nekam po viteško, to je Helgino delo. če pa ta bedak Sigurd misli, da bo Simon tu na Formu trpel, da bi kdo zoper njega kot gospodarja , odpiral kljun, ker sam ljubi ve-. selo govorjenje in se šali s svo-i jimi ljudmi ter tudi služabniku . ne zameri kakšnega prešernega . odgovora, potem naj hudič —. Simon je pravkar hotel fanta . pošteno ošteti, pa se je premi-. slil; saj vendar prihaja narav-! nost od spovedi. Naročil bo Jo- > nu Daalku, naj tega novinca vza-l me v roke in pouči, da imajo dobre kmetiške navade prav tako ; trdna pravila kot dvorjansko i življenje na Dyfrinu —. Zato je samo še nekam mirno i vprašal, ali je Sigurd šele iz jaj- > ca zlezel, in mu ukazal, naj pe-i lje konja v hlev. A bil je neje-' ! voljen —. Prvo, kar je zagledal ob vsto- - pu v sobo, je bil Erlendov sme-i joči se obraz — svetloba sveče na - mizi je padala naravnost nanj, ko je sedel na klopi in se branil - pred Ulvhildo, ki je klečala zraven njega in ga skušala ščege- i tati ali kar je že bilo. Silila je - možu z rokami v obraz in se pri SigridUndset: KRISTINA - LAVRANSOVA HČI m-KRIž Ali veste, da ima Morris Plan banka poseben sodelovalni dogovor a trgovinami v mestu (tudi nekaj trgovin v predmestju), potom katereRa Je nenavadno udoben način, da imate vaše stare in nove račune za blago plačane. NI treba nobenega poroka. Pridite in prinesite vse svoje račune. Mi Jih bomo v polnem plačali. Boste več kot zadovoljni z našim posebnim posojilom v ta namen. Mi vam nudimo isti koristni načrt, da plačate zdravnika, dentista in bolnišnico. V Day tonu, Ohio so postavili velik jeklen tunel, katerega cevi merijo 40 čevljeV miru in motorji s 40,000 konjskih sil bodo proizvajali veliko sapo. Tu bodo priskuSt sebne dele za zrakoplove, katerih hitrost bo umetnim potom dosežena do 400 milj11 Morris Plan Bank 921 Huron Rd. - Lee Rd. pri Meadowbrook Detroit pri W. 117 St. - St. Clair pri E. 147 St 14006 Kinsman Road Člani Federal Deposit Insurance corporation ( iMirofl Slika nam kaže prizor iz poplavljenega San Fernando Valley, Cal., kjer je v dneh padlo 4-66 palca, dežja. Poplava je zaustavila začasno ves promet v Los ^ Kakor vidimo na sliki, je bila povodenj tako silna, da je odnašala celo hiše. Simon je imel občutek, kakor o da bi človek mogel iz jesenskega n vetra tam zunaj in iz nemirnega bleska nad dolino zajeti ču- r dovitih moči. Ako nastopi zdaj d že toplo vreme za Vse svete, bo o v potokih nemara dovolj vode za ji mline, vsekakor skoraj do boži- r ča. In bo lahko poslal mnogo ljudi v hribe, da bodo nabirali li- s saje. Jesen je bila tako suha— j reka je tekla ozka in plitva med g rumenimi pečinami in bledimi h skalami. b Tu gori v dolini sta imela sa- p mo Jotrundgaard in župnišče mlin ob reki. Simon je le nerad t prosil za uslugo, da bi smel mle- r ti v jorundgaardskem mlinu — £ prejkone pride tjakaj vsa dolina s svojim žitom. Kajti Sira Ei- j rik je zahteval neko odškodnino j za to. Poleg tega, so si mislili j ljudje, bi preveč natančno vedel, 1 koliko imajo žita — pri pobira- ] nju desetine je bil hudo strog. ] Lavrans pa ^je v svojem mlinu ( dovolil mleti vselej zastonj in ] zato je Kristina hotela, naj bo tudi zdaj tako —. ( Samo da se je spomnil nanjo, ] mu je pričelo srce utripati bol- . no in napeto —. ( Bilo je tisti dan pred sv. Si- , monom; v tem času je vselej ho- } dil k spovedi. Zato je danes se- j del tukaj v Saemundovi izbi, da j bi si izprašal vest, se postil in ( molil, medtem ko so hlapci v j skednju mlatili —. Svojih grehov se je lahko spo- , mnil— preklinjal je, imel ljudi , za norca, če "so ga spraševali o Stvareh, ki jim niso bile nič mar, , — potem jelen, na katerega je; ( streljal še dolgo potem, ko je po , stanju sonca mogel videti, da je. že sobotni večer, in ki ga je v ne- j deljo zjutraj, ko so bili dolinici pri maši, dejal iz kože ■—. Tega, kar se je bilo pred krat- ! kim pripetilo med dečkovo bolez-nijo, ni smel omeniti in si tudi ni upal. Toda bilo je prvič v njegovem življenju, da je zoper svojo voljo hotel zamolčati spovedniku greh —. Mnogo je razmišljal o tem in , v srcu hudo trpel zaradi tega.i Gotovo je to naglavni greh —1 pa najsi je sam uganjal čarovnijo ali k°ga drugega zapeljal, da je storil kaj takega —. Kesati pa se tega tudi ni mogel — če je pomislil, da bi brez tega dejanja njegov sin zdaj bržkone ležal pod zemljo. Toda hodil je plašen in potrt okoli — venomer je oprezoval, ali se je otrok od tistega časa kaj spremenil. Zdelo se mu je, da ne more ničesar opaziti —. Znano mu je bilo, da mnoge vrste ptičev in divjih zveri nič več ne marajo za svoje mladiče, marveč da zapustijo svoj zarod, ako so se človeške roke dotekni-le jajčec ali mladičev samih; človek, kateremu je Bog podaril luč razuma, ne more tako ravnati — nasprotno, Simon otroka skoraj ni maral več izpustiti iz rok, kadar je zdaj vzel sina k sebi, tako se je začel bati za An-dresa. Hkrati pa je razumel, zakaj se poganskim nespametnim živalim njihovi mladiči tako pri-studijo, če se jih je le kdo dotaknil. Tudi on je imel občutek, kot bi se bil njegov sin nekako okužil —. Toda kesal se ni — ni želel, da bi se to ne bilo zgodilo. Pač pa si je želel, da bi bila katera druga kot Kristina. — Saj je bilo že tako dovolj težko zanj, da živijo ti ljudje tukaj v dolini —. -—Prišla je Arngjerd in vprašate za neki ključ. Ramborgi se je zdelo, da ga ni dobila nazaj, r odkar ga je zadnjič rabil njen i mož. Na dvoru je bilo vedno manj - reda —. Simon se je spominjal, j da je bil vrnil ključ ženi, in si-a cer še pred svojim odhodom na a jug —. No, ga bom že našla, je - rekla Arngjerd. o Tako dobrodušno se je znala .- smehljati — tako pametne oči - je imela — saj vendar ni tako d grda, je pomislil oče. In njeni li lasje so bili lepi, svetli in bujni, kadar je bila ob svečanostnih in i- prazničnih dneh razoglava. e Erlendova nezakonska hči je d bila seveda lepša — pa vendar !- ni bilo iz vsega skupaj nič dru- - gega kot nesreča —. a A Erlend je imel to hčer z le-i- po gospo iz odličnega rodu. Er-o lend gotovo nikdar še pogledal li ne bi bil dekle, kakršna je bila 1» Arngjerdina mati. Vesela je bi-la njegova pot skozi svet — in lepe in ponosne gospe in mlati denke so kar čakale in mu po-n nujale ljubezen in prigode —. 10 Njegov edini greh — mladostnih budalosti takrat na kra-ljevem dvoru ni jemal v račun 1- — n0, ta bi bil lahko nekoliko odličnejši, če je že moral s tem užalostiti svojo dobro in pošte-no ženo —. Jorunn, zanjo se je e" bil poprej komaj zmenil — niti 'a tega ni več vedel, kako se je mo-n glo zgoditi, da se je dekli preveč v približal. Tisto zimo je pogosto hodil popivat k prijateljem in znancem in kadar se je. potem ^ vrnil domov na dvor svoje žene, ° je Jorunn sedela tamkaj in pa-r> žila ,da je prišel v posteljo, ne da bi se bila zgodila kakane-sreča z ognjem in lučjo—. •ie Imenitnejša ta prigoda ni bi-e: la. ci —In tem manj je zaslužil, da je otrok po vsem tem tako bla-** ge čudi in da mu dela toliko ve. z" selja —. Sicer pa se zdaj ne sme di ukvarjati s takimi mislimi, mi-v sliti mora na spoved —. er Ko se je Simon v mraku vračal z Romundgaarda, je pršilo, i" šel je kar preko njiv. V zadnjem a'| bledem svitu dnevne svetlobe so —' se strnišča lesketala bledo in >i- mokro. Ob leseni steni stare ko-palnice je ležalo nekaj majhnega belega in se svetilo prav doli do njega. Simon je šel tjakaj ez in pogledal. Bile so črepinje ti-'ž- ste francoske skodele, ki jo je bil spomladi razbil; otroci so jih e- razvrstili po deski, položeni čez 't- dva kamena — to naj bi bila po-ie" grnjena miza. Simon je s popot-re no sekirico zamahnil po njej in vse skupaj prevrnil —. ?e Isti mah se je sam nase raz-ič jezil. Toda ni mogel trpeti, da bi ga kaj spominjalo na tisti veri. čer. »i- Kakor za pokoro, da je zamol-čal greh, je s Sira Eirikom goril voril o tistih sanjah. No, pa tu-v- di zato, ker je čutil potrebo, da