11 IDL OBČINE KAMNIK
Kamniški občan
LETO XXV.
KAMNIK, 23. DECEMBRA 1985
Odštevali bomo, kot vedno, najprej dneve, potem ure, minute - do trenutka, ko bo veliki kazalec na uri dohitel malega, ko se bosta za hip srečala staro in novo leto. Potem si borno spet zaželeli veliko sreče, zdravja,.zadovoljstva, uspehov in še in še.
Veliko* obračunov bomo položili v naslednjih dneh, sami sebi, povsem skrito, pa tudi, manj skrito,- svojim okoljem. Nekateri bodo z rezultatom zadovoljni, drugi manj, 'nekaterim pa
minjanje besed v dejanja. V političnem sistemu smo preanalizirali določbe in prakso in ugotovili, da so slabosti predvsem v slednji - torej se je treba lotiti napak, površnosti, pomanjkljivosti, v delegatskem sistemu, v delu družbenopolitičnih organizacij, v samoupravljanju. Vse to se bo nujno povezovalo z nalogami, ki jih nosi novo leto: s pripravami in izvedbo skupščinskih volitev za četrto mandatno obdobje, s kongresi družbenopolitičnih organizacij. Tudi v naši občini, poleg tega si
Odštevanje se je začelo -naloge bodo ostale
sploh ne bo všeč - in si bodo morda celo pomagali z izgovorom, češ da je "bilo letos toliko petkov na trinajstega v mesecu, da se gotovo ni moglo dobro končati.
Naj bo tako ali drugače, vsakomur pomeni novo leto, hočeš nočeš, priložnost za snovanje novih načrtov, za želje, uresničljive in neuresničljive... pri tem pa vsega, kar se je zgodilo letos ne bo mogoče kar tako odpisati kot zadnjo številko v letnici.
In kaj nam bo res prineslo novo leto? Vseh težav, ki so nas nasploh pestile letos, prav gotovo ne odpravilo. Bitke za stabilizacijo niti začeli še nismo dobro, torej nas čaka odločnejše spre-
bomo za prihodnje leto zastavili tudi povsem konkretne naloge.
Prostora za velike želje in velike cilje ni, ostalo pa bo, tudi v prihodnjem le-. tu, dovolj prostora za voljo, za mvest, za prizadevnost. Za vrednote, ki so marsikdaj nekje na obrobju našega življenja in dela jih, če že, prikličemo bliže le z besedami, ki pa same po sebi ne dajo vsebine, še manj dejanj... toda za to, da ohranimo in obudimo dobre medsebojne odnose, tovarištvo, poštenost, prijateljstvo, spoštovanje, ne bomo potrebovali niti posebnega programa, niti denarja. Le hoteti je treba -in tudi s tem bomo gradili mozaik našega jutri, našega novega leta in naše prihodnosti. Vso srečo v letu 1986.
Srečno 1986
občinska skupščina občinske družbenopolitične organizacije
izvršni svet in uredništvo Kamniškega občana
Prva seja predsedstva OK SZDL v novi sestavi
V torek, 10. decembra, se je po programsko volilni seji OK SZDL prvič v novi sestavi se-
Obisk dedka Mraza v Kamniku
Bliža se Novo leto in dedek Mraz je že sporočil, da bo obiskal tudi Kamnik. Počakajte ga v nedeljo, 29. decembra, ob 14. uri na Trgu talcev (pred Emoni-no samopostrežno trgovino). S svojim spremstvom - s snežinkami, živalmi, zvezdicami in pravljičnimi bitji - se bo sprehodil po mestnih ulicah, otroke pa vabi, naj se mu v sprevodu pridružijo. Kdor pa ima doma primeren ko-stumček, naj ga le obleče in se priključi njegovemu osebnemu spremstvu. Na koncu se boste vsi skupaj ustavili v športni dvorani pri Zdravstvenem domu, kjer si boste lahko ogledali otroško igrico.
Kjer pa boste dedka Mraza pričakovali tudi v svojih krajevnih skupnosti, lahko prireditev popestrite z gledališko predstavo. Na vaših prireditvah so pripravljeni nastopati dijaki SENŠ Rudolfa Maistra z igrico MODRA VRTNICA, dramskoreci-tacijski krožek na Osnovni šoli Frana Albrehta s PIKO NOGAVIČKO in gojenci Zavoda za usposabljanje invalidne mladine z ZVEZDICO ZASPANKO in lutkovno predstavo URŠKA--HRUŠKA DEBELUŠKA.
OBČINSKA ZVEZA PRIJATELJEV MLADINE
Prenovljena Metalka
Sredi decembra so se ponovno odprla vrata še ene trgovine v Kamniku. Pravzaprav ne gre tega razumeti povsem dobesedno, saj je Kamniška Metalka ponujala blago in izdelke v našem mestu že petnajst let, odslej pa jih bo v novi notranji preobleki. Lani so tej trgovini popravili zunanji videz, letos pa so se odločili, da popravijo notranjost, ter tako trgovino in ponujene izdelke še bolj približajo številnim kupcem.
Minila sta le dobra dva meseca, ko so se v trgovini menjavali kupci in se drenjali skupaj z zidarji, elektrikarji in številnimi obrtniki, ki so delali skoraj dan in noč, saj je bila trgovina med prenovo zaprta le nekaj dni;
Naš napor in vloženih nekaj starih milijard dinarjev se nam bo hitro poplačalo, so prepričani zaposleni v kamniški Metalki, vodja poslovalnice Vinko Marolt pa dodaja: »Na dosedanji način je bilo pravzapav že nemogoče prodajati, saj smo-od otvoritve pred petnajstimi leti samo povečevali število in količino izdelkov, prostori so postali premajhni, ponudba po povsem neprimerna, nepregledna in skregana z vsemi pojmi in razmišljanji, kako naj trgovina naredi korak h kupcu. Prav zato smo se odločili za sicer korenito prenovo notranjosti, ki pa obenem spreminja tudi vsebino ponudbe in prodaje«.
Arhitekt Milan Pogačnik je še dogradil izkušnje pri urejanju
Odslej bodo v kamniški Metalki ponujali še več izdelkov - pogled v prodajne prostore v kleti
ljubljanske blagovnice in jih vključil v sicer manjši prostor kamniške blagovnice. Morda na prvi pogled dobijo kupci občutek utesnjenosti, to pa na drugi strani pomeni urejenost, prednost in možnost, da bodo odslej lako ponudili in prodajali skoraj še enkrat«več izdelkov. »Tak način prodaje je v svetu poznan že leta, pri nas se ga težko privajamo«, meni avtor projekta Milan Pogačnik. Seveda pa meni, da prav sedanja oprema in razvrstitev izelkov ne pomeni le boljšega počutja kupcev in prodajalcev, temveč zlasti boljšo ponudbo: »na tako imenovanih displav panojih so razstavljeni izdelki, ki
so nato razvrščeni za njimi v re-galih, predalih in policah«. S preurejanjem pa so povečali tudi prodajne površine, saj so doslej ne dovolj izkoriščeno skladišče v kleti posodobili in na ta račun pridobili 300 nr novih prodajnih površin, tako da jih imajo sedaj prek 1200 m2.
Ob tem pa velja omeniti tudi tO, da kamniški metalkarji sodijo med najuspešnejše prodajne enote v njihovi temeljni organizaciji Trgovina. S preurejeno blagovnico, večjim izborom in ponudbo pa bodo najbrž ta sloves tudi v prihodnje še lažje obdržali.
s '  ''. -ts
stalo predsedstvo občinske konference SZDL. Predsedstvo se je seznanilo z. doslej evidentiranimi možnimi kandidati za delegate družbenopolitičnega zbora občinske skupščine in s poslovanjem kamniških delovnih organizacij v oktobru.
Fizični obseg proizvodnje se je v primerjavi z istim obdobjem preteklega leta povečal za 4,2 odstotka. Vendar pa, je bilo rečeno na seji, podatek sam po sebi malo pove, znano bi morali biti tudi, kolikšne so zaloge. V devetmesečju tega leta se je v primerjavi z enakim obdobjem preteklega leta izvoz povečal za 3 odstotke (delež izvoza na konvertibilno območje je 90 odstoten), uvoz pa se je v primerjavi z lanskim letom zmanjšal za 4 odstotke (delež repromateriala v uvozu je 93- odstoten), tako da je bila pokritost uvoza z izvozom 184-odstotna.
Predsedstvo je obravnavalo in potrdilo tudi finančni načrt Kamniškega občana za prihodnje leto. V njem je predvideno, da bi prihodnje leto za izid 22
Obvestilo
Med zimskimi počitnicami (13.-27. jan. 1986) bo OZPM Kamnik organizirala dnevno varstvo za otroke od 1. do 4. razreda osnovne šole. Zbirali se bodo ob 8. uri v športni dvorani pri Zdravstvenem domu, hodili na izlete, se igrali... Natančnejši program bo objavljen v naslednjem kamniškem občanu, lahko pa se obrnete tudi na osnovne šole, kjer boste tudi prijavili svoje otroke.
OZPM
številk, praviloma na osmih straneh, potrebovali nekaj več kot štirinajst milijonov dinarjev, od tega 8,2 milijona dinarjev za tiskanje po sedanjih predvidevanjih, da se bodo ti-skarniške storitve s 1. januarjem podražile za 55 odstotkov, po 1. juliju pa še za najmanj 25 odstotkov, pri čemer ni všteto morebitno višje povečanje cene rotacijskega papirja.
Sredstva za izdajanje Kamniškega občana naj bi poslej poleg dosedanjih podpisnikov samoupravnega sporazuma - to so občinski proračun, vse interesne in krajevne skupnosti, občinske družbenopolitične organizacije - prispevali tudi v združenem delu in sicer po 350 dinarjev na zaposlenega. S tem naj bi Kamniškemu občanu zagotovili nekoliko trdnejšo materialno osnovo za redno delo, okrepilo pa se bo tudi sodelovanje med glasilom in delovnimi organizacijami.
.    J- T.
Spominska slovesnost na Rudniku
Vse NOV, dino,
vabimo,
svojce, preživele borce občane, predvsem mla-
da se v nedeljo, S. januarja 1986, ob 10. uri udeleže spominske žalne slovesnosti pri spomeniku padlim na Rudniku, v počastitev spomina na padle borce in aktiviste iS OB pred 41 ' leti.
Krajevni odbor ZZB NOV Duplica - Volčji potok Občinski odbor ZZB NOV
Kamnik
Volitve 1986
RAZPIS
Žirija za podeljevanje priznanj OF slovenskega naroda pri OK SZDL Kamnik
razpisuje
do 5 priznanj Osvobodilne fronte slovenskega naroda v letu 1986
Priznanja so namenjena posameznikom in organizacijam za njihovo delo in prispevek k dosežkom trajnejšega pomena pri:
- razvoju naše samoupravne socialistične družbe,
. - uresničevanju ustavno opredeljenih družbenoekonomskih in političnih odnosov na posameznem področju družbenega življenja in dela in v družbi nasploh, še zlasti pri razvijanju delegatskega sistema in uveljavljanju samoupravne organiziranosti temeljnih samoupravnih skupnosti,
- krepitvi SZDL kot fronte delovnih ljudi in občanov in njihovih organiziranih socialističnih sil
- neposrednem uveljavljanju delovnih ljudi in občanov kot nosilcev odločanja na vseh področjih družbenega življenja. Predloge z obrazložitvijo in utemeljitvijo naj predlagatelji posredujejo Žiriji za podeljevanje priznanj OF slovenskega naroda pri OK SZDL Kamnik, Titov trg 1, najkasneje do 15: marca 1986.
ŽIRIJA ZA PODELJEVANJE PRIZNANJ OF SLOVENSKEGA NARODA
Sredi januarja bodo v Jugoslaviji razpisane splošne volitve za naslednji, četrti delegatski mandat. Potem se bodo začele res prave priprave na volitve; ne samo določanje kandidatov, ampak še vrsta pomembnih opravil. Sicer pa o pripravah na volitve že nekaj časa govorimo, čeprav je res, da bi te morale biti stalnica našega dela in življenja.
Evidentiranje možnih delegatov bi moralo biti nepretrgan proces - pomeni, da ne bi bilo treba čakati do zadnjega leta trajajočega mandata v skupščinskem sistemu, da bi med možne delegate vpisali ljudi, ki si s svojim delom, sposobnostjo in zavzetostjo za socialistično samoupravljanje to zaslužijo kot družbeno priznanje. Ker pa že iz nekakšnega običaja vseh zapisanih sklepov in usmeritev ne spoštujemo dosledno, je tudi videti, kot da bi se z evidentiranjem začele priprave na volitve.
Volilno zakonodajo smo tokrat dopolnili in spremenili prej kot ob poprejšnjih volitvah, a vendar bi jo zaradi pospešenega evidentiranja v drugi polovici tega leta morali še prej. Kritična analiza delovanja našega političnega sistema je bila res končana šele zdaj, toda znane so bile zahteve ljudi iz prejšnjih delegatskih volitev po poenostavitvah. Prepričani pa smo tudi bili, da temeljev našega političnega sistema ne bomo spreminjali.
Bistvena novost iz volilnega zakona - možnost oblikovanja skupnih delegacij za skupščine interesnih skupnosti - zdaj ni več neznanka. A kako si bodo možnost razlagali v delovnih okoljih? Ponekod hudo poenostavljeno, zato bo treba s politično močjo doseči, da se, zlasti v velikih delovnih organizacijah, ne bi kar poprek odločali zanje, saj je mogoče prav hitro prepričati skoraj vsakega delavca, da je poleg raziskovanja tudi izobraževanje, zdravstvo, telesna kultura in celo sociala stvar celotne delovne organizacije, ne pa posameznih tozdov. In je torej dovolj skupna delegacija. Vprašanje pa je tudi, ali bo politična akcija delavce prepričala o nasprotnem, saj so njihovi delegati marsikje izgubili zaupanje vase in v svojo moč. In zaupanja si ne bodo mogli vrniti, dokler bodo v skupščinah interesnih skupnosti razpravljali in odločali o vnaprej ponujeni prispevni stopnji in tej prilagojenim programom. Najbolj prepričljiv dokaz takšne tragikomične vloge delegatov so bili zadnji zapleti o porodniškem dopustu. Načelno je daljša porodniška potrebna materi in otroku, načelno bi se s tem zmanjšala odsotnost mladih mater z dela, v praksi pa znotraj
V tem letu je bilo v obravnavi kup dolgoročnih in srednjeroč-nilh planov raznih družbenopolitičnih skupnosti in drugih organizacij. Ker so smernice nadaljnjega razvoja precej zamegljene, se je tudi OK ZSMS odločila pripraviti plan za srednjeročno obdobje do leta 1990. Ni treba posebej poudarjati, da so prav perspektive mladinske organizacije najbolj zamegljene, saj seje večinoma živelo iz leta v leto. Vsako leto smo se srečevali s podobnimi problemi, ki so zavirali nadaljnji razvoj. Zato je nujno potrebno, da si končno zastavimo nek, če že ne dolgoročni pa vsaj kratkoročni plan. To nam je do neke mere tudi uspelo.
Na posvetu, ki je bil od 6. do 8. decembra na Veliki planini, v planinski koči delovne organizacije Svilanit, kateri velja še posebna zahvala za pomoč pri izvedbi tega posveta, so si člani predsedstva in sekretariata OK ZSMS zadali nalogo, da pripravijo smernice za obdobje 86-90.
Razdeljeni v tri skupine, ki so imele vsaka svojo konkretno zadolžitev, so udeleženci posveta sestavljali plane na področjih, ki
določenih gmotnih možnosti za skupno porabo ni dovolj denarja.
Na naslednjih volitvah naj bi bolj kot doslej uveljavili odprte kandidatne liste, ki jih je zakon dopuščal že doslej, niso pa imele tako čvrste politične podpore. Odprte kandidatne liste gotovo pomenijo več demokracije v volilnih postopkih. Toda, alt se dovolj zavedamo, da zgolj odprta lista, na kateri bo na tehtnici sposobnost ali pa le priljubljenost dveh ali več kandidatov za isto funkcijo, ni začetek in konec demokracije. Če je ni na sploh v našem življenju, če je ni v vseh ostalih pripravah na volitve, potem bodo odprte liste le navidezno krpale odgovornost družbenopolitičnih organizacij za ustvarjanje pogojev in za spodbujanje demokracije.
Nič bistveno drugače ni z možnostjo iz novele volilnega pravilnika, da bodo delegati na temeljnih kandidacijskih konferencah in na občinskih kandidacijskih konferencah z dvigom rok izražali svojo naklonjenost kandidatom, ki naj bi prevzeli odgovornejše funkcije v občini, republiki in v zvezni skupščini Novost je pomembna, čeprav jo nekateri še podcenjujejo in kot vrh demokracije ponujajo, za primer, neposredno izvolitev predsedstva ali predsednika republike, kot bi bile v njem korenine delegatskega sistema. Prav zato bo še kako pomembno, kakšne ljudi bodo v posameznih okoljih določili v temeljne delegatske strukture, kjer bi se morale rojevati pobude, kjer bi morali imeti delegate, ki so sposobni uveljavljati stališča svoje baze in ki znajo prisluhniti tudi širšim družbenim problemom.
Sploh bo kandidiranje ena najtežjih naslednjih volitev. Razmere so nasploh zaostrene, govorjenje o malodušju ni le prazna fraza, pa tudi domnevam, da bodo ljudje bolj kot doslej pretehtali svoj pristanek na kandidaturo, je treba verjeti. Res si od tega lahko obetamo, da bodo delegati ljudje, ki so res pripravljeni delati. Toda, ali bo v tem primeru še ostala ohranjena ugodna sestava evindentiranih ljudi. Bo ostalo dovolj prostora za »tekmo« sposobnosti, znanja, zavzetosti. Bo ostalo dovolj prostora za mlade in mlajše kadre, saj volitve niso prave volitve, Če ne dajo kadrovske prenove in pomladitve. Paternalističnega odnosa do mladih se še vedno nismo otresli, še vedno jim premalo zaupamo. Pa ne le v delegatskem sistemu, ampak nasploh, kar je zlasti očitno v delovnih okoljih, kjer si mladi strokovnjaki zelo težko pridobivajo svoj prostor na soncu. In ker je
smo jih določili za prioritetna v srednjeročnem obdobju 86-90. Najbolj aktualna sta izobraževanje in preživljanje prostega časa. Za prvo smo se odločili predvsem zato, ker ugotavljamo, da so bili v preteklih letih kadri problem številka ena. Dobro »podkovani« kadri pa so temelj vsake dobro organizirane organizacije, tudi mladinske. Le izobraževanje omogoča pravi pristop k problemom in njihovo rešitev. Drugo področje - preživljanje prostega časa - pa je v kamniški občini še posebej pereč problem. Mladi nimajo kam. Največkrat se zbirajo v gostinskih lokalih oziroma sta cesta in šola njihov drugi dom. Prireditev, ki bi mlade privabile, skoraj ni, prav tako ne najdemo v Kamniku, kljub veliki izbiri gostinskih lokalov, nobenega dobrega diska, ki mlade privablja, kjer se lahko sprostijo ob dobri glasbi in plesu. Večinoma mladi Kamničani zahajajo na prireditve v sosednje občine in plesat v disko klube v domžalsko občino, kjer je res precej pestra izbira.
Predvsem takšnim in drugačnim problem je bil namenjen de-
tako, je seveda razumljivo, da se bodo mladi zlasti zaposleni, še teže odločali za profesionalne delegatske funkcije kot njihovi starejši kolegi, saj skoraj ne more biti dileme, ko je na tehtnici profesionalna funkcija ali strokovno napredovanje V službi. Pri vsem tem pa gre za dolg ali greh naše preteklosti, ko se je kljub lepo zapisanim načelom hudo malo poklicnih funkcionarjev zares vrnilo na svoje prejšnje delovno mesto. In ker je danes biti politik prej neugleden kot spoštovan poklic, se ni treba čuditi, če v delovnih organizacijah takim ljudem marsikdaj zaprejo vrata.
Naj izvolimo še tako dobre delegate, če jim bomo dali za popotnico v novo mandatno obdobje vse že tolikokrat naše tete slabosti v delovanju delegatskega sistema, potem pač ne moremo pričakovati, da bodo spremenili »svet«. Prej to, da bodo sredi poti omagali, za nagrado pa dobili misel, da moramo ob naslednjih volitvah nameniti še več pozornosti temu, kakšne ljudi bomo izbrali za delegate.
Žal vse slabosti že dolgo poznamo, veliko tudi govorimo o njih, pa se skoraj nič ne premakne. Zakaj? Gotovo tudi zato, ker delovanja delegatskega sistema ne ocenjujejo sproti, ampak
lovni posvet na Veliki planini.
Največja skupina je pod vodstvom Olafa Grbca sestavljala generalni srednjeročni plan za delo občinske konference ZSMS v obdobju 86-90, ki pa temelji na planu občine - Kamnik »2000«. Poseben poudarek so dali družbenim dejavnostim, predvsem tistim, ki se tičejo mlade generacije. Niso pozabili niti malčkov in ne mladih družin. Ker plan še ni sprejet, o njegovi vsebini več kdaj drugič.
Naslednja skupina se je ukvarjala predvsem z izobraževanjem. Postavila je smernice za srednjeročne obdobje in po njih sestavila program izobraževanja za leto 86. Skupina je opredelila pet oblik izobraževanja, v katere so vključene vse strukture mladincev, od pravkar sprejetih, pa do že prekaljenih mladincev. Niso pozabili niti funkcionarjev osnovnih organizacij, kot tudi ne na tistih, ki jih zanimajo le posamezna področja.
Raznovrstne oblike izobraževanja ter raznolikost udeležencev nas navajajo na določeno kakovost izobraževanja v naslednjem srednjeročnem obdobju.
praviloma le ob izteku mandata. O odgovornosti, ki je že dolgo sestavni del besednjaka, v praksi skoraj ni sledu, kot da je mogoče vse probleme in spodrsljaje res skriti v nekakšno kolektivno odgovornost, češ, krivi smo vsi, tako tisti v temeljni organizaciji kot oni v federaciji. Toda odgovornosti posameznika ni mogoče izbrisati. Pa smo še vedno država z najmanj odstopi odgovornih ljudi, da o odpoklicu delegatov, kar imamo spet lepo zapisano, niti ne izgubljamo besed.
Splošne delegatske volitve bodo res prelomnica, a ne prelomnica, ki bi nam dala čudežne ljudi in čudežne rešitve za odpravljanje vseh nakopičenih problemov. Zagotovo pa bodo eden najtrših preskusov politične zrelosti resnično vseh ljudi: da bi zbrali dovolj dobre volje in se potegnili iz politične brezvoljnosti - delovne volje je namreč marsikje veliko, saj sicer v nekaterih kolektivih ne bi dosegali tako dobrih poslovnih rezultatov - in začeli prek delegatskega sistema postopno delavca celoviteje uveljavljati kot gospodarja ustvarjene vrednosti. Zaupanje si je res vedno teže pridobiti kot pa ga izgubiti, toda vedno smo si in si bomo tudi vnaprej prizadevali za prvo.
JANA TAŠKAR
Zadnja skupina je imela nalogo, da preuči in analizira stanje v osnovnih organizacijah ZSMS ter pripravi smernice za njihove programe. Tu gre za usklajevanje smernic, ki jih ima OK ZSMS. Opredelili so prav vsa področja, od kadrovske politike, štipendiranja, do preživljanja prostega časa itd. Smernice bodo poslane v osnovne organizacije, ki jih bodo dopolnile in s tem tudi same nekaj prispevale h kvalitetnejši izvedbi prve faze priprave plana ter pozneje še druge - to je uresničevanje zastavljenih planskih ciljev.
Posvet na Veliki planini lahko štejemo kot izreden premik v kamniški mladinski organizaciji, saj smo prvič v zgodovini OK ZSMS Kamnik sestavili srednjeročni plan. Ta ni pomemben le za kamniško mladino, ampak tudi za domžalsko, saj je nekaj članov predsedstva OK ZSMS Domžale aktivno sodelovalo pri sestavi planskih usmeritev. Ker pa letos kamniška in domžalska mladina delata z roko v roki, bo plan tudi izhodišče za planske usmeritve OK ZSMS Domžale.
Srednjeročni plan je prav gotovo prelomnica v delovanju kamniške in tudi domžalske mladine. Ali mu lahko pripišemo zgodovinski pomen, pa bo jasno šele leta 1990, ko bomo analizirali rezultate dela, ki smo si ga paložili.
DAMJAN GLADEK
zlišča. DO je v predvidenem načrtu zmanjšala tudi proizvodni prostor, tako da bo obstoječa zelenica v celotni širini in dolžini 25 metrov namenjena za varno pot kolesarjev in pešcev.
Na posvetu so predstavniki krajevne skupnosti zahtevali, da se do zbora občanov, ta bo v KS sprejel (ali zavrnil) zazidalni načrt, natančneje opredeli tudi vprašanje   prometne varnosti,
(širitev ceste oz. postavitev pločnikov), izgradnja severnega mosta čez reko Kamniško Bistrico in kar je najpomembneje, vprašanje odgovornosti in terminski plan gradnje.
Po zagotovilu razlagalcev načrta nobene zasebne obstoječe zgradbe ne bi rušili.
In kako naprej? O tem več po seji zbora občanov obeh krajevnih skupnosti. B. H.
OBVESTILO OBČANOM
Oddelek za notranje zadeve kot pristojni organ za vodenje registra stalnega prebivalstva in s tem v zvezi ostalih evidenc s področja prijave in odjave prebivališča, ugotavlja v zadnjem času opuščanje nekaterih zakonskih obveznosti s tega področja.
V večini primerov gre za stanovalce, ki so se preselili v nova stanovanja in spremembe naslova niso prijavili Oddelku za notranje zadeve v zakonsko predpisanem roku - v osmih dneh. Opuščanje te dolžnosti povzroča precejšnje težave pri ažuriranju teh evidenc na upravnem organu, ki bodo spričo nediscipline občanov neažurni in deležni neupravičene kritike.
V IZOGIB TAKIM NEVŠEČNOSTIM OPOZARJAMO VSE OBČANE (ZLASTI STANOVALCE NOVE SOSESKE ZIKOVE IN GROHARJEVE ULICE), DA ČIMPREJ UREDIJO PRIJAVE OZIROMA ODJAVE.
Ponovno opozarjamo občane, ki imajo v občini Kamnik prijavljeno začasno prebivališče, da lahko taka prijava traja največ eno leto. V primeru daljšega začasnega prebivanja mora stanodajalec oz. občan prijavo začasnega prebivališča obnoviti. V nasprotnem primeru ga upravni organ briše iz razvida začasnih prijav in se šteje, da občan ni prijavljen.
Nerazumljivo nam je tudi obnašanje posameznih občanov, ki vse do danes niso zamenjali starih osebnih izkaznic. Kljub našemu opozorilu, da bomo vse kršitelje, ki iz opravičljivih razlogov niso zamenjali osebnih izkaznic predlagali v postopek sodniku za prekrške, še vedno ostaja precejšnjo število občanov, ki v nasprotju z zakonom uporabljajo neveljavne osebne izkaznice.
ODDELEK ZA NOTRANJE ZADEVE
Turistična poslovna skupnost Kamnik
pripravlja od ponedeljka, 23. 12. do sobote 28. 12. 1985, vsak dan od 10. do 18. ure.
NOVOLETNI SEJEM
S STOJNIČNO PRODAJO
NA TITOVEM TRGU
in se tako vključuje v sklop prireditev ob zaključku leta, Obiskovalci sejma bodo lahko izbirali med igračami, lesenimi izdelki, pleteninami, konfekcijo, spominki, pa tudi čebelarski izdelki bodo na voljo.
Prišli do skupnega imenovalca
Te dni je bil v javni razpravi osnutek zazidalnega načrta SP-1 Stahovica, predelava kalcita DO Rudnik Kaolina in kalcita Kamnik. Predstavniki DO Rudnik kaolina in kalcita, SOZD Slove-nija-papir, Biroja in občine so člane sveta KS in predstavnike DPO KS Kamniška Bistrica in Godič seznanili z razvojnimi usmeritvami delovne organizacije.
Vprašanje razvoja DO Rudnik kaolina in kalcita je bilo v zadnjih nekaj letih večkrat na dnevnem redu, vendar s predvidenimi rešitvami krajani niso bili zadovoljni. Največ negodovanj med krajani je povzročalo onesnaževanje zraka, ropot, večkrat pa je bilo izrečeno tudi vprašanje primernosti lokacije.
Iz razprav predstavnikov DO, SOZD Slovenija papir, ki je izredno zainteresiran za surovino in bo tudi finančno podprl investicijo, izdelovalca zazidalnega in investicijskega načrta je razvidno, da so poseben poudarek dali prav razreševanju problemov, ki so krajane najbolj motili. Predstavnikom obeh krajevnih skupnosti je bilo pojasnjeno, da program ekološko ustreza vsem predpisom in da je investicije, ki je ovrednotena po letošnjih cenah na milijardo in 200 milijonov, finančno pokrita. Po-
seben poudarek je bil dan ponovnemu vprašanju primernosti obstoječe lokacije. Po besedah predstavnikov DO, so bili storjeni napori tudi v to smer. Žal je lokacija pod kamnolomom nesprejemljiva zaradi vodnega zajetja,, iz katerega se oskrbujejo prebivalci mesta Kamnik, druge lokacije pa so preveč oddaljene.
V program zazidalnega in investicijskega načta so na obstoječi lokaciji proizvodni objekti locirani v*.3 metre poglobljenem območju. Z načrtovano investicijo se predvideva pričetek proizvodnje novih proizvodov (fino in mikro polnil), povečanje proizvodnega programa, izgraditev novih rezervnih objektov, tudi poslovne zgradbe, v kateri bo sedež DO in ureditev križišča kot centralno prostorskega vo-
I./pravni organi občine Kamnik obveščajo delovne ljudi in občane, da bodo delovni dan 3. 1. 1986 (petek) prestavili na 11.1.1986 (sobota). Prestavljeni dan se šteje kot uradni dan in sicer bodo uradne ure kot običajno na petek, od 8. do 12. ure.«
SEKRETARIAT ZA OBČO VPRAVO
Mladinci prvič izdelali srednjeročni program
Pogovor s Horstom Hafnerjem
Utok uspešno osvaja nova tržišča
Ne samo delavci Utoka, tudi veliko Kamničanov se še spominja težavnih trenutkov v Tovarni usnja pred desetimi leti. Z roba propada je uspešno pomagal reševati tovarno tudi sedanji direktor Horst Hafner, ki se je v l toku zaposlil kot vodja finančno organizacijskega oddelka. Njegova, tedaj zelo optimistična gledanja na sanacijo delovne organizacije, so se pod njegovim vodstvom, ob pomoči sanatorja Jožeta Vonte in veliki podpori nekaterih republiških in občinskih samoupravnih organov in organizacij, tudi uresničila. Danes je ta delovna organizacija med najpomembnejšemi členi kamniškega gospodarstva z izrednimi ustvarjalnimi in izvoznimi težnjami.
V Utoku že nekaj let intenzivno iščejo nova izvozna tržišča. Tovariš Hafner se je ves čas zavzemal, tudi za večjo povezavo slovenskega in jugoslovanskega
Popravek in opravičilo
Pri postavljanju strani za prejšnjo številko Kamniškega občana je prišlo do več tehničnih spodrsljajev. Tako je v prispevku Razdelitev turistične takse izpadel zadnji stavek, ki se glasi: Turističnemu društvu Kamniška Bistrica za dejavnost društva 50.000 dinarjev. Do napake je prišlo tudi pri postavljanju prispevka o Utoku oziroma pogovora z direktorjem Horstom Hafnerjem, saj je bilo objavljenega le pol besedila, ob tem pa se je »vrinil« še zadnji odstavek prispevka o krajevni skupnosti Volčji potok. Zato v tej številki pogovor s Horstom Hafnerjem še enkrat objavljamo v celoti, vsem prizadetim in bralcem pa se za nerodnosti opravičujemo.
UREDNIŠTVO
gospodarstva pri iskanju novih tujih tržišč in kompenzacijskih poslov. Do prve uspešne kompenzacije je prišlo na Kitajskem, kamor so iz Radencev izvozili opremo za polnjenje piva, v zamenjavo pa so uvozili kože za Utok. Nato je bilo opravljenih še več podobnih kompenzacij s Kostrojem iz Slovenskih Konjic, Gorenjem in nekaterimi drugimi OZD.
»Na Kitajskem se dogovarjamo tudi z dvema tovarnama 0 prenosu naše tehnologije za predelavo svinjskih kož,« je povedal direktor Utoka Horst Hafner. »Pri nadaljnjih aktivnostih v osvajanju novih trgov smo pred dvema letoma začeli sodelovati s Kenijo. Organizirali smo konzorcij za vzhodno afriške države (Kenijo, Ugando, Somalijo, Tanzanijo in Etiopijo), kateremu predsedujem, vanj pa je vključenih 21 OZD iz vse Jugoslavije. Do tega odbodja je imelo naše gospodarstvo minimalno trgovsko izmenjavo, komaj nekaj 100 tisoč dolarjev, medtem ko letos beležimo od 50 do 60 milijonov dolarjev.«
- Kako ste uspeli na tem področju toliko doseči?
»To je predvsem rezultat naših potreb in želja in ekonomske situacije OZD, ki so vložile v to delo velike napore. Pomembno vlogo je odigrala tudi jugoslovanska ambasada v Nairobiju, ki je s svojo aktivnostjo prispevala, da je prišlo do medbančnega sporazuma med Kenijo in Jugo-, slavijo, in niz drugih aktivnosti, ki so potrebne za doseganje tako visokih ciljev. Letošnji obisk predsednika Kenije Daniela T. Arap Moia pri nas pa je dokaz trdnejše volje in želje po dobrih medsebojnih odnosih obeh dežel, zlasti na ekonomskem področju.«
- In kakšno vlogo je v teh aktivnostih imel Utok?
»Zelo pomembno, saj je od skupnega dolarskega zneska trgovske izmenjave Utok uvozil za več kot 5 milijonov dolarjev pol-predefanih kož. S tem smo končno zadovoljili naše potrebe in glede na to, da smo uvozili goveje kože, smo razširili tudi proizvodni program. Vsi kenijsko-ju-goslovanski posli so kompenzacijski, kar pomeni, da izvažamo belo tehniko, namakalno opremo, betonsko železo, sladkor, šivalne stroje in drugo. Iz Kenije pa uvažamo kavo, čaj, kože, nafto, itd.«
- Približno pred dvema letoma ste začeli z republiko Kubo navezovati tesnejše stike o možnostih sodelovanja z njihovim trgom. Kakšni pa so tu rezultati?
»V preteklosti je bilo veliko razgovorov z različnimi delegacijami te dežele. Med pomembnejše uvrščamo razgovore z ministrom za lahko industrijo in ministrom za turizem, ki nas je letos s svojo delegacijo tudi obiskal. O obisku sem obvestil še DO Muro, Koteks-Tobus, Ga-lant, Stol, Svilanit in Idejo. Kubanski delegaciji smo se predstavili z vrsto proizvodov in modno revijo. Tudi ta korak ni bil zaman. Na povabilo kubanskega ministrstva za lahko industrijo
Obvestilo
Upokojence iz KS Komenda, Križ in Moste, ki še niste člani Društva upokojencev Komenda vabimo, da se v društvo včlanite. Vpišete se lahko vsako drugo sredo v mesecu od 9. do 11. ure v društveni .pisarni na GlavarJjevi c. 104 v Komendi.
Halo, 832-207 in 831-711
Mnogi občani, predvsem pa kmetje, ki so zavrteli telefonsko številko 832-207 oziroma 832-960 v popoldanskem ali nočnem času, so bili verjetno ob prvem klicu prijetno presenečeni, saj na dvig »slušalke« ni bilo potrebno čakati več kot en pozivni znak: »javlja se avtomatski telefon Veterinarskega zavoda Kamnik-Domžale. Vsa nujna naročila sprejema od 14. ure dalje do 6. ure zjutraj ter ob nedeljah in praznikih varnostna služba Svilanit Kamnik, telefon 831-711. . .« in telefonska številka se še nekajkrat ponovi.
Sodelovanje med Veterinarskim zavodom Kamnik-Domžale in tekstilno tovarno Svilanit Kamnik poteka že dobro leto dni in potrjuje zamisel, da je z dobro voljo in sodelovanjesm dveh oziroma celo treh delovnih organizacij, ki na prvi pogled nimajo nobenih skupnih osnov, možno rešiti problem stalne dežurne službe brez dodatnih materialnih stroškov in s tem prihraniti precejšnja družbena sredstva,
Veterinarski zavod Kamnik-Domžale ima zaradi narave dela organizirano stalno veterinarsko službo in veterinarji pomagajo občanom v slučaju bolezni živine ali domačih živali in štirinožnih družinskih prijateljev, ne glede na čas in vremenske razmere. Težava pa je bila-v tem, da so veterinarji na terenu in v vsakem trenutku občanu, kojih potrebuje, niso dosegljivi.
Težko bolna žival ali težak porod teleta nedvomno kmeta napotita k iskanju hitre in strokovne pomoči. Koliko časa in tudi stroškov je potrebno, da poišče dežurnega živinozdravnika, ki je morda doma in ob tem zbudi ponoči še vso njegovo družino, da ga poišče na terenu itd., si lahko predstavljamo. In kako dragocene so minute, ki jih za takšno iskanje porabimo. Potrebno je
torej imeti stalno dežurno službo v popoldanskem in nočnem času in za dela proste dneve, kar pa stane precej denarja.
Svilanit pa ima stalno varnostno službo, ki jo opravlja Varnost Mengeš in sodelovanje med Veterinarskim zavodom Kamnik-Domžale, Svilanitom Kamnik in Varnostjo Mengeš teče leto dni brez večjih problemov, v zadovoljstvo občanov.
Število pozivov, telefonskih ali osebnih, pri varnostni službi Svilanita je od dneva do dneva različno, skoraj pa ni dneva, da poziva ne bi bilo. Varnostna služba je z dežurnimi veterinarji povezana z UKV postajo in dežurni veterinar je dosegljiv praktično v vsakem trenutku. Hitrost
njegove pomoči pri oboleli živali je odvisna le še od oddaljenosti in seveda od že naročenih primerov in njihove resnosti.
Sodelovanje Veterinarskega zavoda, Svilanita in Varnosti pa je v decembru dobilo novost. Veterinarski zavod je varnostni službi dal v uporabo prenosno UKV postajo, ki je varnostnikom v pomoč pri opravljanju varovanja družbenega premoženja. Varnostnik na obhodu je povezan s to pridobitvijo z varnostnikom v vratarnici in drugimi uporabniki UKV zveze, kar je ob potrebi hitre intervencije nepre-celjive vrednosti.
Nedvomno pa je zanimiva tudi ugotovitev, da v tem sodelovanju nobena delovna organizacija
sem s svojim sodelavcem Mirom Fornazaričem pred nedavnim obiskal to deželo, kjer sem skušal tako v interesu Utoka, kakor omenjenih OZD, na kraju samem ugotoviti realne možnosti sodelovanja. Med obiskom, ki je bil izrazito posloven, smo imeli veliko stikov z najodgovornejše-mi delavci, ki so pomembni pri odločanju o poslovnih vezeh med Kubo in Jugoslavijo. V pogovorih smo prišli do skupnih ocen o možnosti sodelovanja^na posameznih področjih. Kuba namreč intenzivno razvija aktivnosti na področju turizma, pri čemer jim izredno primanjkuje ponudba široko potrošnega blaga (konfekcija, galanterija). Tako smo jim ponudili izdelke naše tekstilne industrije Mure, Galan-ta, Svilanita in Utoka. Prodajali naj bi jih v njihovih specializiranih .prodajalnah, namenjenih izključno za turiste.«
- Ste se s Kubanci pogovarjali še o kakšnih možnostih sodelovanja?
»Resno smo se pogovarjali tudi o možnosti obnovitve nekaterih njihovih usnjarn in o tehnološkem sodelovanju. Lahko jim ponudimo strojno opremo, ki jo izdeluje Kostroj v Slovenskih Konjicah, za predelovanje svinjskih kož pa jim lahko ponudimo lastno tehnologijo. Veliko zanimanje so pokazali tudi za našo strojno opremo, tehnologijo in nekatere pomožne materiale za njihovo galanterijo, obutveno in tekstilno industrijo.
Že prej sem omenil njihov razvoj turizma. Pri tem načrtujejo obnovo in novogradnjo turističnih objektov. Ponudili smo jim sodelovanje in proizvode naših DO Stol, Svilanit in Ideja pri opremljanju teh objektov. Prav tako smo skušali ugotoviti možnosti uvrstitve nekaterih njihovih izdelkov pri nas. V zvezi s tem smo se dogovorili za aktivnosti, ki jih moramo proučiti v naši širši in. ožji domovini. Ob januarskem obisku strokovnjakov s Kube za posamezne segmente pa bomo na kraju samem precizirali vse možnosti in interese obeh strani.«
- Za takšne obiske in potovanja je potrebnega precej denarja?
»Ravno zato, ker taka potova-
Ob letošnjem obisku v Sloveniji je kenijski predsednik Danici T. Arap Moi med drugim izročil Horstu Hafnerju (drugi z leve) visoko priznanje republike Kenije za uspešno sodelovanje s to deželo in z neuvrščenimi deželami nasploh na gospodarskem področju.
Trgovcem v premislek
Kadar se pogovarjamo o trgovini in trgovcih imamo največkrat v mislih višanje cen, slabo založenost in kakovost postrežbe. Največkrat kar počez pravimo, da je pri nas v Kamniku slabše kot drugod. Da zato raje hodimo po nakupih v domžalsko blagovnico ali v Ljubljano. Toda ni čisto tako, ločiti moramo zrno od plev, čeprav bi si le želeli več zrna kot plev. Naj bomo bolj določni. Človek je prijetno presenečen, ko stopi v čisto, dobro založeno samopostrežno trgovino, kjer te prijazne prodajalke povprašajo, kaj si še želiš, kjer ni dolgih vrst pred blagajno, kjer ti kupljeno blago lepo zavijejo ali zložijo v škatlo in ti jo celo odnesejo do avtomobila.
V času, ko je v nekaterih drugih trgovinah na policah le v vrečke pometen pralni prašek, pobran po vseh kotih skladišča, je tu na policah najti najmanj tri vrste praškov v originalnih zavitkih, in še veliko drugega blaga, ki ga v ostalih trgovinah v Kamniku ni.
Le kje je to, boste vprašali. V samopostrežni trgovini v Stranjah, ki jo vodi poslovodkinja Slavka Ajdovec. O prijaznosti in ustrežljivosti prodajalk so se že prepričali številni kupci, ki
obiskujejo to trgovino. Vse to velja tudi za mladega mesarja, ki zna prisluhniti željam kupcev.
Pa še drug primer. Kupec pride v tehnično trgovino Elektro v Kamniku in vpraša, če bi lahko dobil električno preklopno uro. »Ja, kje ste pa s pametjo!« mu izza pulta zadirčno odvrne mlad prodajalec, ki je komaj zapustil šolske klopi.
Obe trgovini spadata v trgovsko podjetje Kočna. Menim, da poseben komentar k temu ni potreben, čeprav bi takih »drugih« primerov lahko našteli še več.
Ko veliko govorimo o nagrajevanju po rezultatih dela in času, ki tudi trgovini ni najbolj naklonjen, se bodo morali trgovci bolj zamisliti, kakšen bo njihov odnos do kupcev.
Marsikakšno težavo, ki pesti tudi trgovino zaradi občasnega pomanjkanja blaga, bi lahko z večjo zavzetostjo poslovodij in prijaznostjo prodajalcev ublažili.
Stranjski primer je poučen in bi ga kazalo posnemati. Razmislimo o tem.
Pa še nekaj, takim prodajalcem bi se to moralo bolj poznati v kuverti ob koncu meseca.
F. S.
nja in obiski niso poceni, je prav, da se prezentira interes več delovnih organizacij. Hkrati pa smo s širšo ponudbo bolj zanimivi za tuje dežele. Pri tem se prepletata dve niti: iskanje novih, zanimivejših trgov in združevanja in skupne aktivnosti jugoslovanskih OZD.« - Kakšni pa so vaši prihodnji načrti?
ne razmišlja o formalnih osnovah takšnega sodelovanja. Veterinarski zavod Kamnik-Domžale je odpravil nekoč skoraj nepremagljiv problem sprejemanja naročil za intervencije pri bolni živini, delavci Varnosti so pri svojem delu varovanja premoženja našli stik s kmeti in veterinarji, Svilanit je povezal človeka v stiski s strokovnjakom, ki lahko pomaga njegovi oboleli živali.
Le malo dobre volje je bilo potrebno in dosežen je bil velik uspeh, ko sta se povezali med seboj na prvi pogled dve popolnoma tuji telefonski številki. Ta dobra volja pa je prihranila tudi precejšnja sredstva oziroma preprečila nastanek škode.
-le
»V Utoku smo si zadali nalogo, da še naprej »osvajamo nove dežele«. Zato pripravljamo obdelavo nekaterih azijskih in afriških dežel, kajti po naši oceni je ta praznina še vse premalo izpolnjena, saj se prav v teh deželah da najti skupni interes pri najrazličnejših oblikah blagovne menjave in kompenzacij.«
MIRA JANČAR
KS Volčji potok
Novi prostori bi krajevno samoupravo in
v ■      ■ ■ m mm mm     \/ a mm
življenje ljudi se bolj povezali
(nadaljevanje iz prejšnje številke)
Sredstva, s katerimi gospodari krajevna skupnost, pokrivajo le del potreb in upravičenih zahtev, zato vsak dinar skrbno obrnejo in oplemenitijo. Krajani pri posameznih akcijah sodelujejo s prostovoljnim delom in denarnimi prispevki. Po mnenju sogovornikov je vrednost opravljenih del tudi do petkrat večja od porabljenih družbenih sredstev. Glavni vir sredstev je krajevni samoprispevek. Letos bo priteklo okrog 2 milijona dinarjev. Do sedaj so porabili, to velja tudi za pretekla leta, skoraj 90% sredstev za urejanje cest, pri čemer je del sredstev prispevalo SKG. Ostala sredstva so porabili za druge namene. Svet krajevne skupnosti skupaj z vsemi dejavniki in družbeno političnimi organizacijami bo šel v akcijo za sprejem novega samoprispevka v letu 1986. V polni meri se zavedajo nalog, ki jih morajo reševati, ki pa jih brez sredstev samoprispevka nikakor ne bi mogli dokončati. V to akcijo želijo pritegniti zlsti SZDL, saj menijo, da se bo postavila na noge in v polni meri odigrala svojo politično vlogo. Med prebivalstvom bodo izpeljali široko akcijo prepričevanja in prikazovanja upravičenosti sprejema novega samoprispevka.
V krajevno organizacijo SZDL so vključeni skoraj vsi polnoletni krajani in že večkrat so dokazali, da znajo usmerjati svoja hotenja in se zavedajo svojih dolžnosti. Trdno verjamemo, da bodo v tem prizadevanju v celoti uspeli.
Mladinska organizacija, ki jo vodi Stanko Cerar, je bila in je tudi sedaj dokaj aktivna. Njihova kulturna sekcija organizira proslave in druge prireditve. Mladina želi urediti prostor za tenis in odbojko, sodeluje pri urejanju cest in čiščenju v Arbo-retumu, organizirajo raznašanju vabil in kamniškega občana -vse brezplačno.
Organizacija ZK deluje dobro. Vpliv članov med krajani je dober. V družbeno politično življenje kraja pa se premalo vključujejo tisti člani ZK, ki so vključeni v delovnih organizacijah.
Zveza borcev in ZRVS sta organizirani skupaj s KS Duplica in dokaj uspešno opravljata svoje naloge.
V spomin na čas NOB so kra-
jani v sodelovanju z vojsko zgradili in obnovili bunker, kjer so padli borci okrajnega komiteja in vsako leto na tem mesu 7. januarja pripravijo spominsko svečanost.
V nadaljevanju pogovora so sogovorniki opozorili še na vrsto problemov in doseženih rezultatov dela. Pohvalijo se s kar lepim številom strojnih skupnosti v Rudniku in Volčjem potoku. Opozorili so na težave šolskih otrok. Otroci iz Volčjega potoka obiskujejo šolo na Duplici, otroci iz Rudnika pa šolo v Radomljah v domžalski občini. Za otroke iz Rudnika je pot težavna zato, ker nimajo organiziranega prevoza in nekateri imajo kar celo uro hoda do šole. To je težko predvsem ob slabem vremenu in v zimskih mesecih.
Zadovoljni niso z avtobusnimi zvezami, ki niso vsklajene s potrebami kraja in časa, predvsem velja to za prevoz šolskih otrok. Avtobusnih zvez je premalo, ob sobotah in nedeljah pa sploh nimajo nobene in se krajani upravičeno čutijo prizadete in zapostavljene. Zaradi perečih in številnih nerešenih problemv, s katerimi se krajani srečujejo, načrtujejo na naslednje srednje-roč-no obdobje zlasti;
- gradnjo prostorov za delo KS. Gradnja bi lahko potekala postopoma,
- nadaljevati z asfaltiranjem cest, ker sedanje stanje ni zadovoljivo
- urediti vodovodno omrežje, zlasti vodovod v Rudniku je potreben temeljite obnove. Svet KS meni, da je treba to nalogo v sodelovanju s krajani Rudnika dokončno rešiti,
- v naselje Rudnik napeljati vsaj 1 telefon za najnujnejše potrebe (zdravnik, veterinar, SLO) 1 - ureditev avtobusnih postajališč
- odvodnjavanje meteorne vode
- hidromeliorirati vsaj 100 ha zemlje v obeh vaseh
- okrepiti požarno varnost in zagotoviti potrebno opremljenost in urediti prostorske pogoje.
Te in še mnoge druge naloge bodo reševali v KS Volčji potok skupno z vsemi krajani. To je bil do sedaj tudi najbolj uspešen način reševanja nakopičenih problemov, ki je bil v celoti potrjen v neposredni družbeni praksi.
STANE SIMŠIČ
Pogovor z Mileno Sušnik
Petnaj
Pred petnajstimi leti, ko se je Milena Sušnik zaposlila v Svilanitu, je bil oddelek konfekcije še v povojih. V tistih prvih letih so delali le nekaj modelov na leto. Potem pa se je konfekcija razširila in za primerjavo - letos so na oddelku konfekcije razvili kar 190 novih vzorcev. Z razvojem tehnologije, predvsem pa s strokovnim razvojem Mileninega ustvarjalnega dela, se je razvijala tudi Svilanitova konfekcija.
Izdelki, narejeni po njenih zamislih, so predvsem v zadnjih letih na številnih sejmih mode poželi visoka priznanja: 1982. leta je Svilanit v Skopju prejel Biljano, 1983. leta so dobili priznanje na sarajevskem sejmu in zmaja - visoko priznanje za ustvarjalnost na področju modnega oblikovanja na ljubljanskem sejmu, lani -srebrna košuta v Beogradu in priznanje, na katerega je Milena še posebej ponosna - priznanje za kreacijo, ki ga podeljujejo posebej uspešnim modnim oblikovalcem. Dobila ga je za frotirasto jopo iz lani posebno zanimivega Svilanitove-' ga afriškega programa. Ob Svilanitovem prazniku je lani zato prejela tudi priznanje delovne organizacije za njeno kreativno delo. Tudi letos Svilanit po njeni zaslugi (to lahko rečemo, čeprav je Milena zelo skromna in niti vseh priznanj ni vedela našteti na pamet, češ saj jih nimam v svoji sobi, da bi si vse zapomnila, v vzorčni sobi so!) ni ostal praznih rok. Na Sarajevskem sejmu tekstila in usnja so za njeno izjemno
kreacijo dopolnilnega programa prejeli srebrno plaketo.
V Svilanitovem razvojnem oddelku je Milena edina kre-atorka konfekcijskih izdelkov iz frotirja. Ostale oblikovalke se ukvarjajo z razvijanjem vzorcev frotirja. Tudi normir-ka, ki dela z Mileno, je zelo obremenjena, vsekakor pa bi v konfekciji najbolj potrebovali dobrega, strokovno podkovanega tehnologa, ki bi vsaj malo razbremenil kreatorkino preveliko zaposlenost z deli, ki ne sodijo samo v njeno področje del. Že omenjena primerjava -v začetku so v Svilanitovi konfekciji naredili po tri modele na leto, danes 190 vzorčnih modelov - dovolj zgovorno kaže, da razvoj zahteva poleg nove tehnologije tudi več novih strokovnih delavcev na področju oblikovanja.
»Zaradi preobremenjenosti z ostalimi deli mi praktično ha dan ostane le dve uri za samo kreiranje. Sem ne štejem spremljanja tuje literature (svetovni trend mode se spreminja iz sezone v sezono), obi-skovanja^tujih in domačih sejmov mode, priprav na sejme, kamor Svilanit pošilja svoje kolekcije, tu so tudi modne revije . . . (o reviji, o kateri se je v Kamniku govorilo v samih presežnikih, bomo še govorili). To nekako spada k mojemu delu. Vse preveč pa je administrativnih, birokratskih opravil, ki bi se jih z boljšo organizacijo dela lahko rešili.« - Kako torej poteka pot od ideje do končnega izdelka?
»Spremljam sejme, revije, potrebno je slediti splošnemu
modnemu trendu, do neke meje se je treba prilagoditi okusu domačega potrošnika in pri vsem skupaj upoštevati možnost izvedbe glede na specifiko tako materiala - frotir, kot barvnih kombinacij na tem materialu . . . Toreg, vsemu temu dodam tudi svojo zamisel, skiciram na papir, opremim osnovno skico z vsemi dodatki, navodili za material, barve, izdelavo. Tu nekje bi že nujno potrebovala tehnologa. Naslednja faza opremljanja skice so namreč vsi tehnični predpisi, mere, velikosti, skratka celotna študija izdelave.«
Za primerjavo - v tkalnici tozda Frotir imajo tri tehnologe in tri dizajnerje, ki se ukvr-jajo z razijanjem vzorcev na brisačah. Več kot očitno je, da tudi konfekcija, kamor spada kreiranje kopalnih plaščev in jop, zelo pester in širok pa je v zadnjem času tudi Svilanitov športni program med potrošniki zelo priljubljenih trenirk iz
frotirja, nujno potrebuje kadrovsko okrepitev.
»Letno naredimo v konfekciji dve kolekciji - redno in dodatno. Ta je namenjena za naše butične trgovine, iz nje pa navadno črpamo najboljše modele za izvoz. Kolekcija je narejena iz zahtevnejših tkanin, najmodernejših vzorcev in v majhnih serijah, razdeljena je po obdobjih, sezonah, vanjo pa spadajo različni vzorčni modeli jop, plaščev, trenirk usklajenih tako po vzorcih kot tudi glede barvnih lestvic.
Predvsem po osemdesetem letu je Svilanit tudi na tem področju začel slediti modi in čeprav še vedno izdelujemo veliko brisač v standardnih cvetličnih vzorcih, je največ povpraševanja po modernih linijah, geometrijskih vzorcih, črtah in modernih barvah.«
- Kljub vsemu pa ljudje tarnajo, da vaših izdelkov, predvsem listih, nagrajenih na sejmih mode, v naših trgovinah ni vedno lahko dobiti.
»Eden od vzrokov je vsekakor Svilanitova čedalje večja naravnanost na izvoz, predvsem kopalnih jop in plaščev. Teh izdelkov doma ostane zelo malo, tudi barvne palete brisač bodo za domači trg skromnejše, zato bo treba čim bolj eko-
nomično izkoristiti ostanke od izvoza. In prav zaradi take situacije je danes vse veliko bolj odvisno od sposobnosti poslovodij po naših trgovinah. Z veliko mero okusa - z ozirom na povpraševanje in želje potrošnikov - bi morali izbirati blago, ki ga bodo ponujali v svojih trgovinah. Skrbno bi moral skompletirati vse izdelke -predvsem brisače, ki so za potrošnika še-vedno najbolj zanimive - po velikosti, vzorcih in barvah. Dobro ponujeno, predstavljeno blago se samo prodaja, prav v pravilni predstavitvi blaga je že pol uspeha! Kljub vsemu pa so naše trgovine še vedno slabo založene z izdelki, po katerih kupec najbolj sprašuje. Poslovodje vse preveč izbirajo le po svojem okusu, seveda pa so potrebni kritike tudi naši potniki, ki prevečkrat ponujajo blago, ki je zanimivo le s komercialnega vidika. Tudi na lastnem dvorišču imamo trgovino, pred nekaj meseci je bila prenovljena in bi morala biti zgled vse Svilanitove ponudbe, pa se vse prerado zgodi, da blago modernih, črtastih in geometrijskih vzorcev (te vrste izdelkov tudi na zahtevnem zahodnem tržišču najbolje prodajajo) leži po naših skladiščih, prodajamo pa bla-
go, ki že nekaj časa ni več najbolj zanimivo za našega kupca «
Velika naravnanost na izvoz pomeni tudi velik pritisk na' ustvarjalnost kreatorke, nenehno je v časovni stiski, premalo ima časa za premislek. »Pri tej vrsti dela je že tako, da ideje ne padajo z neba, po pot trebi!«
Kljub vsemu pa Mileni idej ne zmanjka. Bila je ena od glavnih organizatoric Svilanitove modne revije, ki so jo delavci - mladinci sami pripravili za jjraznik Svilanita v oktobru.
»Razmišljali smo celo o ukinitvi posebnega praznovanja. Potem pa smo v skupini delavcev prišli na idejo, da bi obudili za lastnimi manekeni-delavci pripravljene modne«»ievije, ki so jih v Svilanitu organizirali že pred dvajsetimi leti. Mladinci so bili navdušeni, ko smo jim omenili, da bi z njihovo pomočjo pripravili modno revijo. Sami smo poskrbeli za glasbeno spremljavo, manekeni šo bili sami svoji frizerji in maskerji. Svilanitovi delavci so bili nad tako predstavitvijo izdelkov navdušeni, to je bila tudi ena redkih priložnosti, da so videli, kaj vse v njihovi organizaciji izdelujejo.«
ROMANA GRČAR
Obrtništvo - pomemben gospodarski dejavnik
O obrti, njenem razvoju in različnih pogledih na vlogo obrtništva zlasti zasebnega, je bilo veliko napisanega v povojnem obdobju. Še danes se srečujemo z nekaterimi negativnimi mnenji in natolcevanji, čeprav si je obrt tudi v Kamniku že zagotovila mesto, ki ji pripada, a so na tem področju še velike rezerve in možnosti.
Od delu i. zasebnimi obrtniki, njihovem življenju, uspehih in težavah smo se pogovarjali s predsednikom obrtnega združenja v Kamniku Francetom Majhnom.
Obrtno združenje v Kamniku povezuje po polletnih podatkih kar 494 zasebnih obrtnikov, ki zaposlujejo nekaj več kot 500 delavcev. Skupaj je torej zaposleno v obrtni dejavnosti kar dobrih 1000 ljudi ali okrog 10 odstotkov vseh zaposlenih v občini, ustvarjajo pa znaten del narodnega dohodka.
Dejavnost obrtnikov:
- proizvodna in storitvena obrt 344
- gostinstvo 61
- avtoprevozništvo 89 Večji   del   obrtnikov   se je
usmeril v proizvodno, manjši del pa v storitveno dejavnost. Obrtniki oziroma njihove delavnice so različno opremljeni, zaposlujejo različno število delavcev in dosegajo temu primerne finančne rezultate. Zahvaljujoč prizadevanjem in sposobnostim obrtnikov ter vrsti proizvodnje so razlike med sličnimi dejavnostmi dokaj velike. V obrti prihaja v polni meri do izraza znanje in sposobnost, zaradi dokaj ugodnih rezultatov, ki jih dosegajo posamezniki, pa tudi do napačnega gledanja na obrt kot celoto in na njeno vlogo v našem gospodarskem sistemu.
V zadnjih letih se odnos do obrti spreminja v pozitivno smer,' obrt pridobiva na veljavi kot pomemben element dopolnjevanja industrijske proizvodnje.
Večje število obrtnikov ima proizvodno usmeritev in se dobro povezuje z gospodarstvom občine, pa tudi zunaj nje. Proizvodna obrt je donosnejša in stabilnejša od storitvene obrti, ki stežka premaguje vse probleme. Kljub temu, da proizvodna obrt ne stagnira in teži k maloserijski proizvodnji, po mnenju predsednika obrtnega združenja prepočasi napreduje. Nekatera področja dopolnjevanja industrijske proizvodnje so neizkoriščena, možnosti v tem pogledu so praktično neomejene. Problemi so zlasti v omejevaju zaposlovanja delavcev pri obrtnikih (cenzus), v formiranju obratnih sredstev, deloma pa tudi v nezaupanju do obrti na sploh. Del proizvodne in storitvene obrti se povezuje preko kooperacije z gospodarstvom, trgovino in drugimi.
So področja, kjer zasebna obrt prevladuje. V gostinski dejavnosti pokrivajo to področje zasebni obrtniki kar v 61 primerih, medtem ko je avtoprevoznikov kar 89.
Drugi del obrtne dejavnosti, storitvene in uslužnostne, pa je znatno šibkejši in pridobitno zelo skromen. Prav zaradi zapostavljanja tega področja so storitvene obrti zelo iskane. V naši občini so deficitarne mnoge dejavnosti kot npr; pečarstvo in oblaganje s ploščicami, elektro-mstalaterstvo-popravila, popravila poljedelskih strojev, popravila gospodinjskih strojev in elektro aparatov, radio in TV mehanika, krojaštvo in šiviljstvo, krpanje tekstilnih predmetov in popravljanje nogavic, čev-Ijarstvo-eksprcs popravljanje čevljev, moško frizerstvo, žaganje drv gospodinjstvom, finome-hanika-popravila, kolarstvo in izdelovanje lesenih karoserij, jermenarstvo in sedlarstvo, mlinarstvo, dežnikarstvo, popravila športnih predmetov, popravila dvokoles, nega telesa-savna, gostinstvo z raznovrstno hrano in
nočitvami, 'domača in umetna obrt, podkovsko kovaštvo in av-toelektričarstvo. Razvoj obrti zavirajo tudi težave s pomanjkanjem rezervnih deiov. Resda obrtniki za svojo proizvodnjo lahko nabavljajo material tudi iz uvoza, problem nastane pri deviznih sredstvih, saj si jih morajo obrtniki •po raznih kanalih poiskati sami ali jih pa kupovati za dinarje ilegalnega izvora. Tudi to je zavora pri širjenju obrti.
V zadnjem času je obrt deležna določenih olajšav in ugodnosti pri nabavljanju osnovnih sredstev, zbrana amortizacija pa zaradi visoke inflacije ne pokriva dejanske vrednosti izrabe, pospešene amortizacije pa veljavni predpisi ne dovoljujejo oziroma le s posebnim dovoljenjem obč. organa. Obrtniki so mnenja, da bi veljalo predpise, ki veljajo za obračunavanje amortizacije v družbenem sektorju poenotiti, in jih uveljaviti tudi v obrtništvu.
Obrtno združenje in včlanjeni obrtniki kupujejo domači material preko kooperacije pri trgovskem podjetju Koena, ali z njihovimi naročilnicami preko drugih trg. organizacij - za ustanovitev lastne trgovine obrtnega
združenja pa nimajo pogojev, pri čemer tudi zakonski predpisi temu niso dovolj naklonjeni.
V tem času je opaziti, da kakovost obrtne proizvodnje in uslug nazaduje, kot posledica nekakovostnega materiala ali pomanjkanja ustreznega materiala, pa tudi slabega dela posameznikov (nizka strok, izobrazba). Na nekaterih področjih »fu-šarji« opravljajo mnoge usluge, pri tem pa obidejo vse davčne obveznosti. Trenutno sicer še ni čutiti pomanjkanja dela na nobenem področju, veljalo pa bi vendarle urediti to vprašanje.
Velika je razlika med obrtniki kooperanti, ki imajo evidentiran ves promet in direktnimi prodajalci, kot je gostinstvo in prevozništvo. Razvoj obrti zavira tudi -ideološka slepota, ki se kaže v zakonskem preprečevanju zaposlitve večjega števila delavcev in v bojazni pred hitrim bogatenjem obrtnikov. Ugotavljajo, da gospodarstvu manjka izdelkov maloserijske proizvodnje, ki zanj ni zanimiva, obrtniki pa tega ne zmorejo zaradi teh in drugih omejitev. Za razvoj obrti ni posebno jasne perspektive, pa tudi pogoji in politika se prehitro spreminjajo.
Resna ovira je tudi medfazni prometni davek, ki bistveno vpliva na ceno končnega izdelka, saj se ta med procesom proizvodnje večkrat obračunava.
Po veljavnih predpisih si samostojni obrtniki ne morejo for-
Izvršni odbor z gosti ob 10-letnici Obrtnega združenja Kamnik.
mirati sklada - lastnih obratnih sredstev, ampak morajo najemati drage bančne kredite. Res je, da na lastna vezana sredstva obrtniki lahko dobijo ugodnejše kredite do 10-kratnega zneska vezanih sredstev, a največ do 250.000 din, kar pa je pri sedanjih cenah bore malo.
Davčna politika v občini je kar znosna in pri tem ni opaziti pretiravanja v škodo obrti, pa tudi sicer imajo obrtniki občutek, da občinski organi vendarle trezno presojajo obrt in pomagajo razreševati nastale težave.
Obrtniki so obdavčeni kot pavšalisti ali na podlagi knjigovodskih podatkov. Moti jih plačevanje prispevkov oziroma davčnih akontacij v sredini trimesečja in menijo, da so pri tem materialno prizadeti. Obrtniki tudi močno občutijo probleme inflacije in neprestano spreminjanje cen materialom, čemur pa cene njihovih izdelkov komaj sledijo.
Višino osebnih dohodkov zaposlenih delavcev v obrti določajo obrtniki sami v skladu s sprejeto politiko nagrajevanja in kolektivno pogodbo. Osebne dohodke obrtnikov pa si obračunavajo glede na višino ustvarjenega dohodka in na vloženo delo ter v skladu z normativi uprave za družb, prihodke in stališči rep. sindikata? V tem pogledu so do sedaj sledili smislu obrtnega zakona. Poudariti velja, da je delo marsikaterega obrtnika znatno daljše od 8 ur dnevno, plač. nadurnega dela pa predpisi ne dovoljujejo", razen za delavce, zato so tudi zaslužki temu primerni, in navidezno visoki. Bistvena odstopanja v politiki nagrajevanja pa je mogoče urejati z davčno regulativo.
Ne glede na različne težave, ki spremljajo obrt, pa je perspektivni razvoj le nekoliko jasnejši. Obrtniki upajo, da jih bodo uspeli razrešiti z vsestranskim sodelovanjem in razumevanjem občinskih organov hkrati pa bi. to morali zakonsko urediti.
Združenje se finansira iz čistega dohodka oziroma prispevkov obrtnikov. Davčni organi nakažejo združenju 1% tega. Delitev sredstev je določena v aktih združenja in sicer 40% vežejo v banko za dajanja posojil, 60% pa je določeno za" dejavnost
združenja, razen za osebne dohodke strokovne službe, ki je plačana iz sredstev republiške zveze. Strokovna služba opravlja vsa potrebna dela za normalno delovanje združenja, konkretno pomaga pri reševanju problemov članov in svetuje, daje ustrezne informacije in pojasnila. Organiziran imajo tudi knjigovodski center začlane-obrtnike.
Obrtno združenje organizira razne oblike sodelovanja, glede informiranja pa pomembno vlogo igra revija »Obrtnik«, ki prinaša vse novosti v obrti, obravnava zakonodajo, pa tudi nakazuje odprta vprašanja. Samoupravno življenje se odvija v skupščini združenja, ki šteje 40 članov in v izvršnem odboru, ki šteje 15 članov. Skupščina se sestaja do dvakrat letno, izvršni odbor kot operativni organ pa 10 do 12 krat letno. Za proučevanje problematike po,* strokah imenujejo posbnc komisije, ki pripravljajo ustrezni material za skupščino in izvršni odbor. Občasno se zbero obrtniki na svojem zboru, kar pa do sedaj ni bilo učinkovito in obisk je bil zelo majhen.
Sicer se obrtniki povezujejo z delom občinske skupščine, kjer imajo v zboru združenega dela dve delegatski mesti, prav tako pa so preko konference delegacij povezani z republiško skupščino kjer ima obrt SRS pet delegatskih mest, od tega obrtništvo Gorenjske, kamor je vključen tudi Kamnik - eno delegatsko mesto.
Po strokovni liniji je obrtno združenje Kamnik vključeno v Zvezo obrtnih združenj Slovenj je z enim delegatom.
Obrtništvo v Sloveniji si želi, da bi to področje bilo povezano vse do zvezne skupščine, kjer bi lahko najbolj neposredno prenesli vso problematiko in bi lahko tudi najbolj tvorno sodelovali pri oblikovanju politike do obrti.
Združenje tudi pozitivno vpliva na družabno in športno življenje svojih članov in pri njih zaposlenih delavcev, ki so večinoma tudi vključeni v svojo sindikalno organizacijo. Tako sodelujejo vsako leto na športnih igrah obrtnikov Slovenije v šahu, kegljanju, streljanju, smučanju, no-
(Nadaljevanje na 5. strani)
Programsko volilna konferenca ZRVS Tuhinjske doline
Zveza rezervnih vojaških starešin (ZRVS) doline je v nedeljo, 15. decembra, ocenjevala delo zadnjih štirih let, kritično je obravnavala tista vprašanja, kjer se je aktivnost zatikala in bila zadovoljna z uspehi, ki jih je moč čutiti na številnih področjih. Programsko volilna konferenca je dala priznanje vsem, ki so prispevali k temu, da je ZRVS kljub določenim težavam postala sestavni del življenja prebivalstva Tuhinjske doline.
Iz poročila, ki ga je v imenu odbora ZRVS Tuhinj podal njen predsednik Marjan Križnik iz Spitaliča, veje optimizem in občutek stvarnega ocenjevanja prehojene poti v času od 1981 do 1985. Osnovne naloge, ki so izobraževanje članstva in obvezni program idejno političnega ter vojaško samozaščitnega uspo-, sabljanja, so bile v celoti uresničene. Udeležba članov - 91 jih je, od tega 76 članov in 15 članov starosti nad 60 let, je bila na konferenci zadovoljiva, saj je bilo prisotnih kar 47 članov.
Na organiziranih predavanjih udeležba ni bila najboljša, zato pa so bili orientacijski-patrolni
pohodi zelo dobro obiskani. Vsako leto so bili v drugi krajevni skupnosti. Na orientacijskih pohodih so izpeljali tudi preverjanje znanja, s čimer so dosegli pomemben premik v odgovornosti članov zi~VS do svoje organizacije. Zavedajo se, da je dobro znanje porok, da bodo v slučaju potrebe sposobni izpeljati naloge splošnega ljudskega odpora in braniti naše meje pred vsakomer.
Sestajanje članov ZRVS je težavno zaradi dokaj obsežnega območja, ki ga pokriva koordinacijski odbor ZRVS Tuhinj. V tej organizaciji so vključeni člani ZRVS iz krajevnih skupnosti: Motnik, Špitalič, Šmartno, Srednja vas, Pajnovica, Sela in Tuhinj. Ta oblika organiziranja se članom, kljub razsežnosti terena zdi primerna, zlasti zaradi enotnega obravnavanja obrambnih vprašanj cele doline.
Organizacija ZRVS Tuhinj prireja tudi razna srečanja in izlete v kraje znane iz NOB, v kraje partizanskih bojev in obiske vojnih pošt. Zelo so uspeli z vsakoletno akcijo - POHOD NA KOSTAVSKO PLANINO,
Zdaj smo pionirji
Dan republike je vsako leto posebno lep in nepozaben praznik za cicibane, ki si takrat s ponosom nadencjo pionirsko kapo in ruto in stopijo med prave šolarje, pionirje.
Koliko pričakovanja, ponosa in najboljših sklepov izražajo s pionirsko zaobljubo.
Praznovanje s proslavo in pogostitvijo je trajalo celo dopoldne. Bili sva med njimi in poskušali njihove misli ujeti v nekaj odgovorov:
- Ali si vesel, ker si pionir? Zakaj?
Ja, še posebno zato, ker me bodo starši imeli za bolj odraslo.
Tina
Ja, pomagala bom očku in mamici in se bom učila in bom pridna.
Jasmina
Mislim, da bom držal obljubo in bom pomagal staršem.
Jernej
- Ste bili lepo pogoščeni? Ja, dobili smo sendviče...
Tina
... sok in jabolčno pito.
Jernej
- Ali boš sedaj, ko si posta-l(a) pionir(ka) bolj priden(a)?
Ja, saj smo že sedaj, a od danes naprej bom poskušal biti še bolj.
Tine
Ja, čeni.
ker smo bili lepo pogoš-Tina
Ja, bom.
Jasmina
- Vidim, da imate v rokah pionirske izkaznice in knjige.
Ali jih boste shranili? Mislim, da jo bom.
Jernej
Lepo jo bom shranila, da mi bo lep spomin na današnji dan.
Jasmina
- Kako te bodo sprejeli domači?
Lepo, saj nisi vsak dan sprejet med pionirje.
Tina
Tako, kot ponavadi. Ne vem, zakaj bi moral biti pogoščen še doma.
Tine
- Ali boš držal zaobljubo, ki si jo dal pred vsemi pionirčki v telovadnici?
— Ti veliko pomeni, ker imaš rdečo ruto?
Ja,
saj sem sedaj bolj odrasel.
Tine
Ja. Imam še eno starejšo sestro, kije tudi že pionirka.
Sedaj nosim rdečo ruto in modro kapo z zvezdo.
Jernej
- Rad(a) hodiš v šolo? Ja. Sedaj še niso težki predmeti.
Tina
Rada bi bila že v službi, da bi tipkala na stroj.
Jasmina
Meta Potrato in Jelka Pirš, 8. razred OŠ Toma Brejca Kamnik
ki jo organizirajo v spomin na boje na tem območju in na borce, ki so v teh bojih padli. Pohod je tradicionalen, udeležba je vsako leto večja. Večji del organizacijskih in ostalih priprav sloni prav na organizaciji ZRVS Tuhinj, čeprav je treba poudariti, da sodelujejo tudi družbeno politične organizacije doline.
S svojim delom želijo seznanjati vse krajane preko lista »KRAJAN« in tudi »KAMNIŠKEGA OBČANA«, a s tem še niso v celoti zadovoljni. Pohode na Menino planino, ki so bili včasih kar dobro obiskani, pa so jih zadnja leta nekoliko zapostavili, želijo obnoviti, kar so tudi zapisali v program dela za naslednje obdobje.
Na številnih posvetih, pogovorih in na raznih obrambnih nalogah in vajah ter na 17 sejah KO ZRVS Tuhinj so obravnavali aktualna vprašanja obrambnega in samozaščitnega obnašanja in beležijo dobre rezulate. V celoti so izpolnili sprejeti program občinskega odbora ZRVS, pri čemer so bile zelene aktivne posamezne komisije in odbor kot celota.
Organizacija ZRVS dobro sodeluje s krajevnimi skupnostmi, ki jim tudi namenjajo potrebna finančna sredstva, kar prispeva k uspešnemu delu. Sredstva KS sledijo le dobremu delu. To je tudi primer, ki kaže na medsebojno povezanost interesov in življenja krajanov ter nalog, ki jih ima ZRVS v Tuhinjski dolini.
Posamezni najbolj prizadevni člani odbora so bili predlagani za družbena priznanja, toda na predloge niso dobili ne pozitivnih ne negativnih odgovorov, zato vendarle pričakujejo od občinskega odbora ZRVS kakšen glas. To so želeli rešiti na tej konferenci, pa zaradi odsotnosti predstavnika obč. odb. ZRVS to ni bilo mogoče. Sicer pa je razprava zajela številne naloge nanašajoče se na obrambno-vzgoj-na in samozaščitna področja s prepričanjem, da bo delo v prihodnje enako ali še bolj uspešno. Konferenca se je vsem članom odbora zahyalila za uspešno delo Marjanu Križniku, dosedanjemu predsedniku pa je konferenca izrekla pohvalo s knjižnim darilom. Svojim delom je v mnogočem pomagal pri realizaciji zahtevnih nalog.
Konferenca je izvolila nove organe, ki bodo v naslednjem štiriletnem obdobju vodili in usmerjali delo organizacije ZRVS. Sprejeli so dokaj obsežen program dela na področju obnavljanja in poglabljanja znanja in izvajanja pouka s področja splošne ljudske obrambe in družbene samozaščite. Okrepili bodo tudi akcijo za pridobivanje mladih za vojaške šole in obrambne poklice. Organizacija ZRVS bo sodelovala tudi pri vseh akcijah, ki bodo tekle v ov-kiru ZRVS ali drugih organizacij in spadajo na obrambno področje.
Organizacijo ZRVS Tuhinj bo v. naslednjem obdobju vodil nov odbor, ki mu bo posredoval Ivo Piskar iz Spitaliča.
Stane Simšič
Noga viča r
je v Maistrovi ulici
Značilnost Kamnika je veliko majhnih trgovinic, ki pa včasih nudijo kupcu še večji izbor, kot pa velike trgovske hiše, čeprav mora biti eno in drugo. S tekstilnim blagom jih je kar devet, s čevlji štiri, pet s tehničnim blagom itd . . .
Majhna trgovinica s speicali-ziranim tekstilnim blagom je tudi »NOG A VIC AR«, poslovna enota Elite iz Kranja v Maistrovi ulici je skrita, skoraj neopazna. Če pa jo poznaš, moraš prihajati vanjo redno, saj je zanjo glavna značilnost, da ima poleg velike izbire izdelkov, katerih, pove ime trgovine, tudi redno dobavo izdelkov iz bombaža. Ti bombažni izdelki pa imajo dosti nižje cene, kot v drugih trgovinah, saj gre za blago druge, tretje in četrte vrste. To ni blago z večjimi napakami, ampak le z manjšimi lepotnimi popravki. Iz izkušenj pa vem, da teh izdelkov prve vrste po trgovinah skoraj ni mogoče dobiti, ker so to v glavnem izvozni artikli.
Trgovinico vodi poslovodki-nja Mojca Slevec z dvema sodelavkama. Stalno imajo veliko strank in so polno zaposle-, ne. Zmotila sem jih med inventuro in sva z Mojco na hitro poklepetali. »Poslovna enota Elite iz Kranja, to je naš Nogavičar, je v Kamniku šele od januarja 1977. leta. Poleg pestre izbire nogavic iz vseh vrst materialov prodajamo tudi trikotažo za otroke do šestih, let in pa blago druge, tretje in četrte kvalitete tovarne MTČ Čakovec, od spodnjega perila
iz kvalitetnega bombaža, majice, pižame, smučarske pulije, trenerke itd«, je povedala Mojca.
Vemo, da je padla kupna moč, kaj pa ugotavljate vi? »Pri nas pa je ravno obratno. Prodaja narašča, tako lahko trdim, za izdelke v »klasi«. Ne samo Kamničani, ki so navajeni na našo prodajo izdelkov MTČ, od vsepovsod prihajajo nakupovat to cenejše blago.«
Prodajate blago, ki je kot nalašč prilagojeno sedanjim razmeram, torej je cenejše, vendar so to izdelki iz naravnih vlaken - bombaža, ki je zdrav in priporočljiv predvsem za otroke, čeprav tudi odraslim sintetika škoduje. Kako vam uspeva nabava teh artiklov? •
»S pomočjo naše delovne organizacije Elita je tudi naša enota navezala dobre poslovne
stike z MTČ Čakovec in jih že nekaj let uspešno ohranjamo. Z nabavo njihovih izdelkov nimamo problemov, čeprav je potem v naši trgovini še veliko dela, da blago presortiramo in pripravimo za prodajo.« V tej trgovini sem skoraj stalen gost, vendar očitno premalokrat, ker mi še prevečkrat trgovke pravijo: zmanjkalo je, zmanjkalo! Pa izkoristim: »Nam lahko zaupate kdaj moramo priti k vam, da bo izbira čim večja.«
»Ne morem vam povedati točnega dneva, ker se blago s »klaso« ne naroča, v MTČ imajo našo stalno zahtevo po njihovih izdelkih in jih dobimo takrat, ko so pač, na razpolago, včasih enkrat na mesec, lahko pa tudi vsak teden. Vsem, ki želijo pri nas dobit blago, pri-' poročam, da nas obiščejo čim-večkrat,« je zaključila pogovor Mojca. K.C
V prodajalni »NOGAVIČAR« vam poleg poslovodkinje Mojce Slevec vljudno postrežeta tudi prodajalki (na sliki) Marija Močnik in Greta Golob. (Foto: Mejač)
• Društvo za varstvo okolja
Polje, kdo bo tebe ljubil?
Najpomembnejša naloga Društva za varstvo okolja Kamnik--Domžale je bila obravnava osnutkov srednjeročnih in dolgoročnih planov občin Kamnik in Domžale. Člani društva se namreč zavedajo, da je naravo možno veliko učinkoviteje ščititi ob planiranju kot kasneje, ob izvedbi. Seveda pa naravovarstveno naravnani načrt še ne pomeni odrešujoče spremembe pri ravnanju z okoljem; še vedno bo mimo plana zraslo marsikaj, skozi prste se bo pogledalo pre-nekateremu onesnaževalcu, prav gotovo se bo ob izvajanju pokazalo precej planskih pomanjkljivosti.
Izvršni odbor društva je bil načelno z domžalskim planom manj zadovoljen kot s kamniškim, saj je v slednjem varstvo okolja omenjeno v posebnem poglavlju. Poleg tega je odbor podprl planske usmeritve, ki nakazujejo izboljšanje: toplarne, zagotavljanje premoga z manjšo vsebnostjo žvepla, borba proti hrupu, sanacija onesnaženih voda, gradnja malih elektrarn. Še bolj podrobno so srednjeročne načrte pregledale strokovne komisije društva.
Komisija za urejanje prostora, varstvo plodne zemlje in gozdov zahteva, dapri širjenju naselij in
Zlatoporočenca Marija in Jernej Šuštar iz Velike Lasne
Pet desetletij zakonske skupnosti sta potrdila 16. novembru 1985 v Skupščini občine Kamnik.
Danes 75-letna Marija in 74-letni Jernej sta premostila vse tegobe življenja, ker je v njiju vseskozi plamtcl klen duh in spoštovanje. V svojem skupnem domu sta ustvarila in negovala toplino zakonske in družinske skupnosti. Devet otrok je pri jokalo na svet in devet lačnih ust je zahtevalo svoj delček od trdo prisiužencgu hlebca kruha. Oba sta vztrajno in vzravnano korakala naprej in njunih skupnih ciljev niso mogli omajati niti vojna niti težki časi, ki so sledili. Še več. Jernej je sledil klicu boja za našo svobodo. Marija pa je z njuno četico naslednikov ostala sama na kmetiji.
Vojna je minila, kruta usoda jima je namenila tudi slovo od štirih otrok, a življenje je moralo teči dalje. Svojo življenjsko in delovno energijo sta znala in jo znata še kako koristno uporabljati, zato sta tudi danes s svojimi življenjskimi izkušnjami in delovno vnemo v pomoč svojim domačim. (V. M.)
industrije ne sme biti nikakršnih posegov na najboljši obdelovalni. zemlji (I. kategorija zemljišč). Zato naj se bivališča gradijo na slabši zemlji in na pobočjih. Tudi taktika načrtovalcev, da naredijo veliko rezervatov za najrazličnejše ceste (med obstoječimi naselji in rezervati pa zemljo že sedaj namenijo pozidavi, čeprav gre za najkvalitetnejšo zemljo že sedaj namenijo pozidavi, čeprav gre za najkvalitetnejšo zemljo in ceste na rezervatu morda sploh nikoli ne bo), je bila deležna graje. Člani komisije se niso strinjali s širjenjem gramoznice v Godiču, ker posega na rodovitno zemljo. Zahtevajo tudi, da se parcele industrijskih in obrtnih con smotrneje izrabljajo in da se urbanizacija preseli z Bistriške ravnine. Gozdne ceste in poti je treba graditi in zaščititi tako, da ne bodo motile krajinskega videza in pospeševale erozije.
Komisija za ravnanje z odpadki in reciklažo zahteva, da se odpadna jama v Suhadolah zasipa edino z neškodljivimi snovmi. Na tem področju bi obe občini morali delovati enotno in skupno reševati sanacijo odpadkov in odplak iz Utoka, Hcliosa, Leka in Titana. Večjo pozornost bo treba nameniti posebnim odpadkom (kislinam, strupom, radioaktivnim, . . .) in »malim onesnaževalcem« (galvanizacijam, gospodinjstvom, kmetijam in obrtnikom).
Komisija za varstvo voda, zraka in hrane pogreša dolgoročne opredelitve varstva površinskih in podtalnih voda, da bi le-te zopet postale čiste. Tako pri potoku Črna ne bi smeli biti zadovoljni, če ga bomo očistili le toliko, da bo prišel iz IV. v III. kategorijo. Rudnik mora odplake povsem očistiti in potoku zagotoviti I. kategorijo. V plan bi morali natanko začrtati potek kanalizacije Komenda-Moste--Suhadole-Mengeš. Natančneje bi morali tudi časovno opredeliti odpravo onesnaženosti voda in izditlati zemljevid onesnaževalcev zraka.
Izvršni odbor je prispevke komisij sklenil z nekaterimi dopolnitvami. Ponovno je opozoril, da
je za vse posege v prostor, zlasti za industrijsko cono na Duplici, treba ugotoviti ujemanje ali nasprotovanje z obstoječo zakonodajo, ki ščiti obdelovalno zemljo.
Člane je posebno zbodel načrt, da bi onesnaževalce zraka prestavili z ravnine na pobočja, kjer naj bi bil vpliv onesnaževanja manjši. Taka rešitev je skregana s poštenostjo! Onesnaževalcu je treba natakniti filtre, ne pa ga prestaviti.
Vse naštete, in še mnoge druge utemeljene pripombe, je v pisni obliki Izvršni odbor poslal Izvršnima svetoma obeh občin.
IGOR LIPOVŠEK
(Nadaljevanje z 4. strani)
gometu in še drugih disciplinah. V občini so vključeni v kegljaško tekmovanje in tudi v druge športne aktivnosti.
Otroke obrtnikov in vseh zaposlenih delavcev obišče dedek Mraz, in tudi sicer pomagajo pri razreševanju posameznih težav svojih članov. Obrtno združenje Kamnik je pobrateno z združenji obrtnikov s Kamnikom pobratenih mest. Med seboj se srečujejo, povezujejo in skupaj obravnavajo tudi zapleteno problematiko obrtništva. Srečali so se v Slavonski Požegi, v Zrenjaninu in letos, ob 10-letnici obrtnega združenja Kamnik v Kamniku.
Ob zaključku našega pogovora s predsednikom obrtnega združenja Kamnik Francetom Majhnom, je ta poudaril, da mora imeti obrt jasno perspektivo, ker je to pomemben pogoj za vključevanje obrti v vse sfere družbenega, gospodarskega in političnega življenja. Že sedaj člani združenja uspešno sodelujejo pri premagovanju določenih problemov v občini in materialno podpirajo vse organizirane akcije. Tak odnos do skupnih problemov bo obrt imela tudi v prihodnje. Obrtniki se zavedajo, da je le v skupnem delu in raza mevanju mogoče plodno sodelovati in napredovati.
STANE SIMŠIČ
Kramljanje z Lubadarji
ob razstavi v Lectarjevem hram
u
Leetarjev hram... Majhen lokal sredi Kamnika, na levi meji na Kemično čistilnico, na desni pa na Sitarje vo svečarstvo. Nič posebnega, Aoste rekli. Lokal kot mnogo drugih, ki jih tudi v Kamniku ne manjka. Nedavno pa smo že z ulice videli, da je Leetarjev hram drugačen. V izložbi je med vile in koso razpet plakat s sliko članov skupine Lubadarji, ki ne (uniču)jejo samo lesa, ampak ludi filme, kot so sami zapisali.
Z lastnico prikupnega kotička tov. Sitarjevo, so se domenili in v četrtek, 21. novembra, poživili stene z desetimi fotografijami. Motivi so za Lubadarje že kar značilni: posnetki gora, impresije iz narave, lepa dekleta, celo mereedes z nemško registracijo ni ušel njihovim fotografskim aparatom.
Kljub temu, da otvoritev razstave ni bila nikjer objavljena, se ljudje radi ustavljajo in pogledajo dela mladih Lubadarjev. Ob neki priložnosti sem se ustavila in se sama prepričala, kako izgleda razstava. Slike se lepo ujemajo z opremljenostjo lokala in lastnica zagotavlja sodelovanje še vnaprej. Pravi, da so obiskovalci zadovoljni, če si v tako preprostem okolju ogledajo »višjo umetnost«.
Več o sami razstavi je povedal Lubadar, Franc Štele in objavljam dobesedne odgovore, da boste videli, kako prijetni in hudomušni ljudje so to.
Kakšna je ta razstava?
»Velika po duhu in majhna glede na kvadratne ali kubične metre...«
Kaj razstavljate?
»Črnobele fotografije, ki so rezultat dela v zadnjih treh letih.«
Zakaj v tem prostoru?
»Zato, da si bo naše slike ogledalo in doživelo kar največ ljudi. Ta galerija je namreč bifč. Večina bo vstopila, da ga dajo malo na zob. In ko bodo potem postali malo globoki in zmožni
koncentracije, bodo slike doživeli v vseh dimenzijah. Pijača jim bo pomagala, da bodo slike gledali brez motečih elementov, brez navlake ...« *
Kaj je novega na vaših fotografijah?
»Pravzaprav so novi samo okvirji in stekla. Kar se pa same fotografije tiče, pa še vedno vztrajamo pri klasičnem pristopu, vendar pa znotraj tega iščemo nove izrazne možnosti. Sicer pa je Ansel Adams iz Kalifornije že leta 1930 delal boljše slike kot so tele naše — pa smo jih vseeno obesili«
In standardno vprašanje: zakaj črnobela in ne barvna fotografija?
»Zato, da ne bi ljudje mislili, da smo slike izrezali iz koledarja ... No, da ne bi izgledalo, kot da ne maramo barvne fotografije. Toda za nas sta to dve popolnoma različni področji. Tisti, ki nas bolje poznajo, vedo, da smo v letih od 1978 do 1983 skoraj izključno delali le v barvah. Takrat smo za naše multimedialne recitale, ki jih je videla vsa Slovenija, požgali ogromno barvnih dia-filmov. To še zdaj počnemo. Po letu 1982 pa smo začeli misli-
ti na razstavljanje v črno-beli tehniki. Razstava v črno-beli tehniki ima eno veliko prednost pred tisto v barvah. Črnobele slike si ogledajo in jih upoštevajo le tisti, ki imajo sposobnost globljega doživljanja in vsaj nekaj znanja na likovnem področju, kajti fotografija dobi svojo strahotno moč šele, ko jo očistimo vse navlake. Ena glavnih na-vlak so tudi barve. Seveda tam, kjer barve niso osnovno sporočilo slike. Veliko ljudi, ko vidi neko črnobelo fotografijo pravi: ,to ste ga >posrali<, ker niste tole slikali v barvah.' Ko pa isti ljudje vidijo barvno fotografijo, recimo iz koledarja, pa pravijo: .kakšna čudovita slika, le škoda, da je tamle nad Jalovcem oblak.' S tem so vse povedali. Zgrešili so. Fotografije še videli niso, ampak le razgled na Jalovec s Slemena. Fotograf je v takem primeru navaden strojevodja na stroju, ki se imenuje fotoaparat, ne pa umetnik, ki mu je fotoaparat le melo pomembno orodje na poti k uresničitvi svoje ideje v sliki, ki niso sporočilo vsem ljudem, ki razumejo. Isto se zgodi, če slikate lepotico. Večina jih ocenjuje samo žensko, njene zu-
France Štele je svoje prijatelje, lubadarje, slikal kar v Lectarjevem hramu. Od leve proti desni Ferdinand Lah, Miha Žabret, Jože Kočar, spredaj Stane Kočar, zadaj pa Mihovo dekle in Joževa žena.
nanje čare, ki pa naj ne bi bili predmet umetniške fotografije. Zato je leta 1925 Edvvard We-ston, eden najbolj slavnih fotografov v zgodovini umetnosti, upravičeno ,popenil'. Z vsem svojim znanjem in umetniško močjo se je s svojo kamero spravil nad straniščno školjko (bila je vzorno očiščena) in jo upodobil v črnobeli tehniki. Westonu so bile prihranjene neumestne opazke gledalcev, kajti nihče se ni našel, ki bi dejal: ,Kako čudovita školjka' ali pa ,kako lepa bi bila šele v barvah.' Vsi drugi pa vemo, da je umetnik ustvaril vrhunsko kompozicijo svetlobe in teme.«
Zakaj ste v izložbi Leetarjev ga hrama svoj plakat obesili kar rned prave kmečke vile in koso?
»Zato, ker to orodje upoštevamo. S koso pokosimo, da potem lahko z vilami nakladamo ...«
Kolikokrat ste doslej razstavljali in kaj načrtujete za prihodnje leto?
»V zgodovini Lubadarjev je nekaj nad deset razstav, skupinskih ali pa posamičnih, ko je razstavljal kdo izmed Lubadarjev. Prve štiri razstave smo vrgli skupaj že v letih 1976 in 77. Gosto vali smo v Galeriji pod Toplar-jem, po raznih avlah, do čudovite Repanškove galerije. Načrtov imamo ogromno kot že vsa leta; tako veliko jih je, da vseh ne moremo sproti izpeljati. Lahko rečemo, da zdaj uresničujemo načrte izpred petih let. S svojo fotografijo bomo zasedli vse galerije od tistih pod kozolci in v hlevih (praznih ali zasedenih) do Museum of Modem Ari v New Yorku. Kar se pa tiče naših mul-timedialnih recitalov, naj že zdaj povabimo vse na veliko predstavo diapozitivov, glasbe in poezije, ki bo najbrž v začetku septembra 1986 na travniku pred Repanškovo galerijo, če bo vse po sreči kot letos. Prikazali bomo nekaj izvirnega.
Tatjana Sivec
Nova zima in stare smuči
Smučarska oprema je strašansko draga stvar in marsikateremu žepu ni več dosegljiva, zato je sejem rabljene smučarske opreme, ki ga že nekaj let pripravlja kamniški smučarski klub na OŠ Frana Albrehta, vsako leto bolje obiskan. Letos smo si lahko ogledali tudi video posnetke tekem, kjer so naši tekmovalci dosegli odlična mesta. Treba je priznati, da je smučarski klub pripravil sejem, kot se spodobi. Mimogrede smo lahko kupili tudi karte za Veliko planino - celodnevna karta za odrasle,stane 700 dinarjev, za otroke 500 dinarjev, za sezonsko karto pa je treba odšteti 9000 dinarjev. " Člani smučarskega kluba so povedali, da bodo denar, ki jim ga" navrže sejem porabili za intenzivno vadbo deklet in fantov.
Ker organizacija sejma ni mačji kašelj, želimo vsem pri tem delu in tudi na tekmovanjih obilo uspeha.
Kianna Kalčič, novinarski krožek. OŠ Frana Albrehta, Kamnik
Ali je knjiga resnaša prijateljica
Kako mlademu bralcu povedati, katera knjiga je prava zanj? Odgovor na to vprašanje iščejo učitelji, knjižničarji in najbrž tudi pisatelji sami.
Sredi novembra je bil v Cankarjevem domu v Ljubljani sedmi slovenski knjižni sejem in učenci osmih razredov smd si ga šli ogledat. Bila je prava paša za oči - knjige, učbeniki in revije vseh slovenskih založb in tiskarn. Seveda je bil v središču pozornosti Atlas Slovenije. Sejem so spremljale tudi razne prireditve, ki so pritegnile mlado in tudi manj mlado občinstvo. Posebno privlačna so bila srečanja z mladinskimi pisatelji, pesniki in ilustratorji. Pisatelji so prebirali odlomke iz svojih najnovejših del, ilustratorji pa so risali.
Vse prireditve je povezoval Božo Kos, ki ga poznamo, saj nas je že obiskal ng šoli. Najbolj pa nas je razveselil Ivo Zorman z odločno izjavo, da so Kamničani najboljši ljudje. Seveda smo mu z burnim aplavzom dali vedeti, da smo tam in da lahko računa na nas. Kaj naj še rečem? Bilo je doživetje, ki ga človek zlepa ne pozabi.
Mojca Omrzu, novinarski krožek, OŠ Frana Albrehta, Kamnik
Saj ni res - pa je
Kadar sije sonce, je vse v redu, ko pa začne deževati ali celo snežiti, je okolica OŠ Frana Albrehta in zdravstvenega doma pravo močvirje. Človek preprosto ne ve, kam bi stopil. Pot tlo Šole ni asfaltirana, čeprav jo uporablja lepo število učencev in tudi učiteljev. Za nameček potem pripelje še avtobus, ki dostavlja učence iz Tunjic, in človeka poškropi od nog do glave. Zato je v šolo najbolje hoditi v nepremočljivih rečeh, da mame niso preveč žalostne. Kadar je malo več snega ali več luž. se je najlaže prebiti do šole v gumijastih škornjih.
Do kdaj bo še tako? Sicer pa - za učence je vse dobro, kajne?!
Nataša Hribar, novinarski krožek, OŠ Frana Albrehta
Ideja in volja so neuničljivi
V teh dneh, ko se izteka leto, gledamo na prehojeno pot, ocenjujemo opravljeno delo. Janez Repanšek, umetnik, lastnik galerije — ustvarjalec v zelo širokem pomenu besede, tudi sam ne more verjeti, koliko je bilo storjenega v tem letu, kar je galerijo odprl za širšo javnost.
Knjiga vtisov je polna podpisov in misli v različnih jezikih sveta. V galeriji se srečujejo ljudje iz vsega sveta. Eden od številnih obiskovalcev je zapisal: »Pa nekateri pravijo, da ni mogoče!«
Dejavnost, ki poteka v galeriji, lahko okvirno razdelimo predvsem v razstave, izobraže-valno-posvetovalna srečanja, gledališko dejavnost, turistično dejavnosti in umetniško snovanje Janeza Repanška.
RAZSTAVE
Voktobru 1984. leta, ob uradni otvoritvi, je bila predstavitev plastik Janeza Repanška. Januarja je razstavljala Stanislava Po-dobska. V tem mesecu je bila v Rudniku slovesnost v spomin na krvave dogodke iz leta 1941. Ob tej priliki je razstavljal Danici Fuger s tematsko razstavo Po poteh spominov in tovarištva. Kulturni praznik, 8. februar, so počastili kamniško-domžalski likovniki s skupno razstavo, ki jo je spremljal recital Prešernove poezije.
Ob prazniku žena je razstavljal Andrej Peklaj z umetniško fotografijo. Aprila je združenje obrtnikov Slovenije pripravilo razstavo Umetnostna obrt v Sloveniji. Izmed številnih ustvarjalcev so izbrali najboljše, ki so se že uveljavil s svojo dejavnostjo doma in v svetu. Maja se je predstavila Jana Vizjak s svojo razstavo. Zatem so razstavljali člani likovnega društva Peter Loboda iz Dom-
žal. Prava poslastica za ljubitelje umetnosti je bila razstava del umetnikov »Slovenska moderna« iz stalne zbirke Moderne galerije iz Ljubljane. Ob prazniku občine Kamnik se je s svojimi akvareli predstavil Aladin Lanc. Jesensko sezono sta odprla Franc Štele z umetniško fotografijo in Janez Golob z lesenimi stružnimi izdelki. Druga razstava v jesenskem ciklusu je postavitev del domžalske likovne ustvarjalke Vere Ter-stenjak-Jovičič. Vse otvoritve so spremljali nastopi pevskih zborov (Mešani študentski pevsko zbor, Lira, Solidarnost, MPZ Sloboda Duplica) in nastopi nekaterih samostojnih glasbenikov*" in umetnikov govorjene besede.
GLEDALIŠKA DEJAVNOST
Že spomladi je bila v Galeriji predstavitev del Srečanja gorenjskih odredov. Predstavila sta se gledališče Čez cesto iz Kranja in Jeseniški teater. Ob kulturnem prazniku 8. februarju, je recita-torska skupina iz Duplice pripravila recital Prešernove poezije z glasbeno spremljavo. Konec poletja je komisija za kulturo pri Občinskem sindikalnem svetu na prostem pripravila recital: Domovina ti si kakor zdravje.
IZOBRAŽEVANJA -POSVETI
Galerija Repanšek je postala prostor, kjer se srečujejo različni strokovnjaki na tematskih posvetih. Tako je spomladi potekala razprava o projektu Gospodarskega razstavišča v Ljubljani*
Za okroglo miso so se usedli predstavniki kulture in turizma, občine Kamnik in Domžale in se dogovorili o skupnih akcijah.
Med javno razpravo o kulturi so se srečah predstavniki Unilesa, ki združuje deset delovnih organizacij s področja lesarstva, predstavniki DPO iz Kamnika s predstavnikom CK ZKS Josipom Košuto, in Francetom Štiglicem -članom predsestva SR Slovenije; govorili šo o položaju kulture in p vlogi organizatorjev kulturnega življenja. V galeriji so se srečali tudi organizatorji kulturnega življenja občine Kamnik na enodnevnem seminarju, na katerem so se seznanili z vlogo organizatorja kuturnega življenja, tu so imeli tudi ustanovni sestanek kluba organizatorjev kulturnega življenja.
Janez je ob pomoči Črtomira Freliha poskrbel, da so številni otroci iz kamniško-domžalskih osnovnih šol na praktičnem prikazu videli, kako nastaja grafični list.
Mladinci iz Kamnika so od vrstnikov iz Domžal v prostorih galerije sprejeli štafeto mladosti, ki je za tem krenila po Kamniku.
Zbrali so se tudi zasebni gostinci, ki so imeli javno predstavitev gostinske ponudbe na Slovenskem. Omeniti moramo tudi srečanje mednarodne žirije za Grafični bienale, ki je vsako leto v Ljubljani, s predstavniki druž-beno-političnega življenja Slovenije, Kamnika in Domžal.
TURISTIČNE AKCIJE
Letošnja predstavitev parov, ki so se poročili na Kmečki ohce-ti ? tiskovno konferenco in modno revijo je bila v Galeriji Repanšek. Številni novinarji in poročni pari so polni prijetnih občutkov odšli na svoje domove širom po svetu, kjer so te svoje vtise delili s svojimi znanci in prijatelji.
V galeriji Repanšek so se pred-
stavile tudi nekatere delovne organizacije, med drugim je bila tu modna revija (Utok, Galant, Rašica in Svilanit), ki si jo je ogledal tudi minister za turizem iz. Kube.
Letos je bil v Portorožu svetovni kongres turističnih novinarjev in piscev FIJET. V okviru svojega programa so en dan preživeli v Galeriji Janez Repanšek. Predstavniki sedme sile iz vsega sveta so v tem času poročali v svojih medijih.
Nemalokrat se ob Galeriji ustavi avtobus izletnikov, da si ogledajo Galerijo in pa razstavo. Med drugim so bili pred kratkim na obisku Mistični delavci Kompasa in vse Jugoslavije.
Likovna galerija in ustvarjalnost Janeza Repanška
Ob vsej tej dejavnosti in aktivnosti, ki sta Janezu vzeli veliko časa in energije, pa mu je ostajala še volja, da je snoval in ustvarjal nova dela. V tcnl obdobju je ime! tudi samostojne razstave, ali pa je sodeloval s svojimi plastikami
- »tapiserijami v koži« -- na skupinskih razstavah. Tako je sodeloval na razstavi v Galeriji ROC-CA v Milanu - Italija. Ob občinskem prazniku Slavonske Požege je sodeloval tudi na razstavi v tem pobratenem mestu. Od samostojnih razstav naj omenimo: PEN klub Ljubljana, Likovno razstavišče LEROTA Ljubljana, Razstavišče UNIOR Zreče in SVILANIT Kamnik.
Razen teh razstav ima Janez Repanšek v tem obdobju tudi nekatera javna dela kot so: likovna oprema Ljubljanske banke Gospodarske banke Ljubljana, likovna oprema hotela Dravinja v Slovenskih Konjicah. Ob svetovnem kongresu FIJET je Janez v Portorožu postavil petmetrsko kovinsko skulpturo race, ki je simbol novinarjev in piscev.
Repanšek se te dni ozira na prehojeno pot. Lahko je ponosen. Galerija in Janezov ustvarjalni nemir sta nov izziv in s tem seveda tudi spodbuda za Kamnik in širši slovenski prostor. Janez je ponudil svojo roko. Zato upravičeno upa, da mu bo družba pomagala pri uresničitvi še mnogih
idej, ki bodo oplemenitile naše kulturno ustvarjanje. Janez bi se rad zahvalil vsem obiskovalcem številnih prireditev, kulturnih dogodkov z željo, da še naprej ostanejo zvesti obiskovalci. Ob tej priliki jim tudi izreka čestitke ob Novem letu 1986.
In ob koncu: pred menoj je knjiga vtisov, polna podpisov in doživetij. Eden izmed teh pravi: »Kultura zbližuje ljudi in galerija Repanšek je eden najbolj primernih prostorov za to!«
FRANC PESTOTN1K
A/i smo v Kamniku pozabili na varstvo narave in zdravje ljudi?
Na dupliškem polju ob stanovanjskem naselju nastaja nov hrib - kopiči iz odpadkov, ki jih Komunalno podjetje nalaga iznad terena, ker je bivša jama gramoznica že zapolnjena. Odlagališče ni zahumuzirarro in zasajeno z rastlinjem, zato veter prinese smrad in insekte celo v mesto.
Odgovorni v podjetju niso imeli prave volje, da bj pravočasno poiskali nove realne možnosti za odlagališče, saj ne bi ponujali smetišča sosedom. Sedaj, ko je jama polna in hrib raste v višino, občani upravičeno pričakujemo, da bo problem mora! biti v najkrajšem času hitro in strokovno rešen. Sicer se bodo naši otroci pri zemljepisu v šoli učili o osamelcu sredi dupliških in podgorskih njiv, kot o posledici neodgovornega ravnanja sedanje generacije.
občan K. J.
•t
Koncert Glasbene šole Kamnik in razstava Alojza Berleca v Bilčovsu
Dobrih IS km iz Celovca je kraj LUDMANSDORF ali BIL-ČOVS po slovensko, občina s 1S00 prebivalci. Župan te občine je Janko Ogris, drugače tudi gostilničar.
Prve stike s to občino je navezal glasbeni pedagog Ivo Drolc, ki enkrat tedensko poučuje kitaro v tej občini, drugače pa dela na Glasbeni šoli Kamnik.
AN J A SKALAR, učenka 1. razreda violine, je še posebno navdušila poslušalce na koncertu v Avstriji.
V soboto, 23. novembra, se je avtobus Kamničanov odpeljal čez Ljubelj v Bilčovs ter tako začel prve kulturne stike s to občino.
Letaki, ki so jih organizatorji razposlali na vsa gospodinjstva, so v slovenskem in nemškem jeziku vabili na večerni koncert Glasbene šole Kamnik in na otvoritev razstave Alojza Brleča.
Gojence Glasbene šole Kamnik so spremljali pedagogi, ki so pripravili progrma in predsednik Skupščine občine Kamnik Anton Ipavic.
V Bilčovsu jc sprejel kamni-
ško delegacijo župan Janko Ogris. V prijetnem pogovoru sta obe strani predstavili občini in možnosti nadaljnjega sodelovanja.
Koncert gojencev Glasbene šole je potekal v novi dvojezični osnovni šoli. Kamniški glasbeni pedagogi Martina Bohte, Darinka Skalar, Bogomila Mardjeno-vič, Ivo Drolc, Emilija Kreus, Janez Krt, Marija Holcar, Mare Španič, Rado Rjjavec, Krt Dominik in direktor Franc Lipičnik so z gojenci pripravili zelo kakovosten nastop. To jc potrdilo ploskanje in številne pohvale, ki so jih izražali vsi v en glas. Predstavnik Glasbene šole za Koroško se je v imenu gostitelja zahvalil za čudovit koncert.
V programu so se predstavili: Klavirski trio
Violina: Šimunovič Nataša, violončelo: Pollak Irena, klavir: Holcar Ada. Skladba: Tausman »CHANSON NEGRE«
Klavir štiriročno: (5. raz.)
Bohte Eva (tekmovanje R. II./ mesto), Pogačar Ana (tekmovanje R. III. mesto). Skladba: Gri-eg   -   1. »MORGENSTIM-MUNG«  -  2.  »PLES  ANI- . TRASA«
Flavta
Hribar Matej - 4. raz. flavte. Sladba: Pavel Šivic: »ZA DOBRO VOLJO« (Belokranjska: PA ZAKAJ, PA ZATO)
Kitara
Potočnik Zmaga (6. r. kitare). Skladbi: Lobas: »PRELUDIJ št. 1«, Tarcga: »ALHAMBRA«
Violina
Šimunovič Nataša. Skladba: Peter Nikolič: KLASIČNI CONCERTINO III. stavek
Trobenta
Zlatnar Franci - IV. raz. tro-
»Agropop« v Kamniku
Tako pravijo člani danes med mladimi zelo popularne glasbene skupine »Agropop«. ki so se v petek, 13. decembra, predstavili v disku Šutna. Množice v pravem pomenu besede sicer niso bili deležni, žc zaradi relativno majhnega prostora v disku, ki sprejme le nekaj prek sto obiskovalcev. Kljub vsemu pa je bilo vzdušje prijetno, saj so fantje (pardon. na članico skupine bi kmalu pozabila) s svojim »šokantnim« programom proti koncu predstave le uspeli ogreti občinstvo. To je v začetku njihovega programa sicer z zanimanjem spremljalo agropopovske uspešnice: Franeek piromanček. Alpska saga. Mesarjev sin, Slovenci kremeniti. Paradni tango pa jc izzvenel nekako prazno, ker so člani skupine glavni vokal poskušali nadomestiti s sodelovanjem publike, ki pa je na žalost ostala nema in odprtih ust. Morda so se vsi preveč »ukvarjali« z njihovo članico Šerbi in njenim shovv programom.
Za prijeten večer se je vsekakor vredno zahvaliti Boži, lastnici diska Šutna, ki je poskrbela za popestritev standardnega programa z gostovanji skupin: vsako nedeljo gostuje v disku skupina F+, pred kratkim je v »kevdru« (tako imenuje disko kamniška mladina) nastopil Andrej Šifrer z Matejo Koležnik in Mirkom Bogatajem, po novem letu pa se nam po Božinih obljubah obeta še Oliver Mandič. Vlado Kreslin, Denis in Denis. . . Zanimiv program, ni kaj, vsekakor bo to Kamnik obudilo iz nekajletne omrtvelosti na zabavno glasbenem področju. Zabavo te vrste kamniška mladina potrebuje, škoda je le. da za tako vrsto družabnih večerov v Kamniku ni večjega, primernejšega prostora (majhni prostori in občutljiva ušesa v Sutni le težko prenesejo glasno ozvočenje) in sposobnega organizatorja, ki bi te skupine povabil v Kamnik.
»Kakšnega posebnega dobička od teh skupin res nimam, prej izgubo, nastopajoče je treba le nekako plačati, od vstopnine pa zaradi omejenega števila obiskovalcev tudi ni kaj prida izkupička. Kljub vsemu pa ima človek dober občutek, če v kraj prinese nekaj novega, če se ljudje začnejo bolj zanimati za tvoj disko, no, tudi sprememba strukture obiskovalcev ni tako nepomembna pri vsem skupaj,« pravi lastnica diska, ki si že nekaj časa prizadeva Šutno spremeniti iz nekakšne podaljšane roke ostalih lokalov, kamor gostje zahajajo predvsem zaradi pijače, v kraj. kamor bi ljudje prihajali res zaradi plesa in dobre glasbe.
benta. Skladba: Hiindl »CONCERTINO«. Pri klavirju prof. Marija Holcar
Klavir štiriročno
Ipavic Mateja, Gregorc Katarina. Skladba: Schubert »SERE-NADA«
Harmonika
Zupan Ignac - VIII. raz. harmonike. Skladba: V. Monti »CZARDAS« v
Pozavna
Gorše Bogo. Skladba: I. Par-ret »CONCERTINO« št. 3 Saxofon
Pečečnik Jože  -  III. raz. Skladba: Andre Amellcr »BAIE - COMEAU« - arija
Violina
Skalar Anja. Skladba: Stanič »ANDANTINO«. Grečaminov »VESEL.1AČEK« Duet harmonik
Zupan  Ignac,  Šuštar Jana. Skladba:   Werner Briiggeman »ONCE   MORE   HAND IN HAND« (Še enkrat z roko v • roki)
Kvartet klarinetov
Kodrič Rok, Zlatnar Gorazd, Pikel Jernej, Pečečnik Jože. Skladbi: E. Holmes »ANDAN-TE CANTABILE«. E. Holmes »LULLABY«
Orkester harmonik - vodi tov. Španičeva
(V tem šolskem letu praznuje 20-letnico delovanja)
Skladbi: R. VVurthener »PRAVLJIČNA SINFONI-ETA«. H. Rauch »SPOMIN NA ŠVICO«
Orkester kitar - vodi tov. Rolc Ivo
(Deluje že 10 let: Ansambel ima vako leto veliko kvalitetnih nastopov!)
Skladbi: »GREENSLE-EWES« - »ACROPOLIS ADIEN«
Instrumentalni   orkester:'' -
vodi tov. Krt Domine
Skladbi: Jerr - »APACY« -»ČUDEŽNA DEŽELA V NOČI«
Ob koncu so vsi zapeli čudovite slovenske narodne pesmi, ki družijo Slovence ne glede na mejo: »PLENIČKE JE PRALA«, »ZAGORSKI ZVONOVI«, »ČE ZAPOJEMO VESELO«.
Po koncerttu je bila v Banki Bilečovs otvoritev razstave Alojza Berleca.
ALOJZE BERLEC se je rodil leta 1949 v Ljubljani. Po končani šoli za oblikovanje leta 1960, se je vpisal na Akademijo za likovno umetnost v Ljubljani in jo končal leta 1974.
Samostojne razstave:
Pilonova galerija, Ajdovščina 1978; Razstavišče Veronika, Kamnik 1979; Grad, Murska Sobota 1980; Bežigrajska galerija, Ljubljana 1981.
Skupinske razstave:
Filozofska fakulteta, Ljubljana 1971; Razstava Alu, Mestna galerija, Ljubljana 1973; Razstava mladih slovenskih umetnikov, Ljubljana 1980, Bienalc mladih, Reka 1981; i. m. dr. (u. v. a.) PREŠERNOVA NAGRADA ALU Ljubljana 1972
V BILČOVSU razstavlja umetnik pokrajinske slike v olju iz svoje ožje domovine (Kamnik).
Na razstavi sta si župana izrekla zdravici. Med drugim je bilo rečeno, da naj bo ta kulturni dogodek nov most sodelovanja med Kamnikom in Bilčov;.om. Spomladi v letu 1986 pa bodo glasbeniki iz Bilčovsa gostovali v Kamniku.
FRANC PESTOTNIK
Novosti v kamniški knjižnici
Vidmar J.: Improvizacije - Partizanska knjiga 1985 Parma M.: Pod obleko pa . . . nič - Pomurska založba 1985 Kranjec M.: Med zemljo in nebom - Pomurska založba 1985 Maey C.: Nosečnost in rojstvo - Pomurska založba 1985 Mamila - Pomurska založba 1985
White S.-B. N. White: Otroštvo - Pomurska založba 1985 Richards M.: Na pragu življenja - Pomurska zaloSba 1985 Tiefer L.: Spolnost - Pomurska založba 1985 Fiske M.: Srednja leta - Pomurska založba 1985 Conger J.: Mladostniki - Pomurska založba 1985 Spielberg C: Stres in tesnoba - Pomurska založba 1985 Kastcnbaum R.: Staranje - Pomurska založba 1985 Testi iz prometnih predpisov -- Delavska enotnost 1985 Nalter M.: ABC pletenja - Mladinska knjiga 1985 Dolanc M.: Vloga mojih škornjev v angolski revoluciji - Mladinska knjiga 1985 Zupan J.: Bržinci - ČZP Kmečki glas 1985 Zaje D.: Zarotitve - Mladinska knjiga 1985 Katka F.: Babilonski rov - Mladinska knjiga 1985 Rcbić D.: Vohunke - Mladinska knjiga 1985 Ilešič M.-M. llešič: Dokumentarni akreditiv - ČGP Delo-Gospo-darski vestnik 1985
Mulej M -G. Devetak: Ustvarjalno sodelovanje - ČGP Delo-Go spodarski vestnik 1985
Bohinc R.: Obveznosti v združevalnih razmerjih - ČGP Dejo -Gospodarski vestnik 1985
Beržan M.--D. Zaje: Bridka Ludvikova bitka - Mladinska knjii 1985.
Napredna mladina Slovenske Istre 1919-1947 - Obalnokrašl
medobčinski svet 1985 Fischer M. L.: Beg iz zakona 1. in 2. del - Založba Lipa 1985 Med: sladilo-živilo--zdravilo - ČGP Kmečki glas 1985 Medved J.: Svet se spreminja - Mladinska knjiga 1976 Danci!.- U.: Stella Termogen - Mladinska knjiga 1983 Konsalik H. G.: Zdravnik v Hongkongu - Založba Lipa 1985 La Torrc M.-G. Weiller: Popravila v hiši 1. in 2. del - Zalo/h
Lipa 1985
Eiscnkolb G.: Senator 1. in 2. del - Založba Tipa 1985
Orlovič D.: Talason - Prosvcta Beograd 1984
Silverberg R.: Nočna krila - Prosveta Beograd 1984
Roberts K.: Pavane - Prosveta Beograd 1984
Kalajdžič D.: Otok gole istine - Globus 1985
Zupan V.: Levitan - Pomurska založba 1985
Zupan V.: Klcmcnt - Pomurska založba 1985
Zupan V.: Igra s hudičevim repom - Pomurska založba 1985
Zupan V.: Menuet za kitaro - Pomurska založba 1985
Zupan V- Duh po človeku - Pomurska založba 1985
Zupan V.: Potovanje na konce pomladi - Pomurska založba (985
Vidmar J.: Sile časa - Slovenska matica 1985
Kovačič L.: Prišleki 3. del - Slovenska matica 1985
Problemi teorije fetišizma - DDU Univerzum 1985
Zbornik KS »Tomo Brejc« Vir - KS Tomo Brejc-Vir 1985
Trstenjak A.: Človek bitje prihodnosti - Slovenska matica 1985
Odmev
O obrobjih, laježu, kulturi in poti naprej
Komorni koncert, ki ga je v nizu prireditev iztekajočega se evropskega leta glasbe, na tretji novembrski ponedeljek v okviru rednega programa glasbene dejavnosti organizirala kamniška Zveza kulturnih organizacij, je dva od (sicer res redkih) prisotnih izzval, da sta zaradi maloštevilnega obiska svoj srd in jad razlila na Kamničane, tiste, ki jim je (tovrstna) kultura kaj malo mar. Njuna članka v zadnji številki Kamniškega občana nekatere od ostro zašiljenih puščic usmerjata tudi v organizatorja, ZKO Kamnik. Upravičeno?
Članek Na rob nekemu dogodku (Kamniški občan, štev. 19;, 9. dec. 1985), avtorja Janeza Balantiča, kratko poroča o koncertu in ošteva tiste, ki so kulturni dogodek, v jubilejnem letu še posebej vreden ljubiteljske in profesionalne pozornosti, prezrli, zamudili, ignorirali, pustili vnemar.
Seveda je tako vedenje in ravnanje težko razumljivo in tov. Balantič se o vzrokih neodzivno-sti poslušalcev lahko le retorično vprašuje.
Iz dela njegovega članka, ki mu sledi neposredna navedba vzroka razburjenja, slabega obiska, je moč razumeti, da je (tudi) slabo ogreta dvorana (»prireditev je bila v slabo ogrevani dvorani«) bila vzrok majhnemu številu, zgolj »dvajsetglave množice« obiskovalcev: da torej organizator (ZKO) ni poskrbel za potrebne (ustrezne) pogoje, v katerih naj bi prireditev potekala in uspela (tudi zadostno število poslušalcev je merilo uspešnosti prireditve, mar ne?) ter tako dosegla svoj namen.
Nesrečni ponedeljek je bil sila hladen in neprijazen dan, prav nič naklonjen koncertu v prostorih (in hiši), ki jih je v časih še
bolj nesrečnega upravljalskega, vzdrževalskega in, priznati je treba, do neke mere tudi ogre-valskega »interregnuma« bilo silno težko, če že ne kar nemogoče tako ogreti, da bi se človek v njih zunanjemu snegu, hladnemu pišu in pravi grudnovski zmrzali navkljub počutil kot doma v toplih copatah.
No, pa vendar: na posebno prošnjo organizatorja je bila dvorana Veronika tedaj ogrevana zdržema dvanajst ur pred koncertom; če je bil učinek slabši, kot s(m)o nekateri pričakovali, je tako pač bilo: organizator česa drugega ni mogel storiti, kot je storil. .Tudi danes ne bi, če bi (in ko bo) napovedan kak koncert.
Mislim, da nikoliko hladnejši zrak v dvorani (tega smo se organizatorji zavedali in se za ta del opravičili tako izvajalcem programa kot tudi vsem tistim, ki so jih poslušali) le ni bil vzrok za slab obisk. Tako kot ni bila vzrok zanj morebitna neuspela propaganda: ob sedemdesetih dobro opaznih plakatih, pravočasno razposlanih po Kamniku, posebnih obvestilih, posebej posredovanih tridesetim organizatorjem kulture v kamniških OZD, šolah in ustanovah, štiridesetih vabilih, poslanih občanom, itd., mislim, da propaganda ni zatajila. Zatajilo je nekaj drugega, kot pravilno ugotavlja tov. J. Balantič, in česar se v članku PSI LAJAJO, KULTURA GRE DALJE v že omenjeni številki glasila SZDL občine. Kamnik s polno mero pikrosti, ironije in sarkazma loteva tudi tovarišica Iluš H.
Le da se slednja razen umanj-kanim obiskovalcem uspe neko-likanjci bolje posvetiti tudi organizatorju, pa še drugim. Ker smo  obiskovalce  s skupnimi
močmi že uspeli užugati z besedo, dvema, v nadaljnji pretres sili zlasti tisti del čloanka, ki zadeva organizatorja: njegov predstavnik da se je po končanem koncertu »ne da bi trenil z očmi, zahvalil občinstvu za udeležbo« in tako »ubral diplomatsko taktiko« in hotel s tem »prepričati umetnike, da nas v Kamniku ne živi dosti več kot trideset in smo torej polnoštevilno pridrveli uživat svoj kos leta evropske glasbe.«
Iz kože tega predstavnika organizatorja sprašujem: bi moral na koncertu prisotnim (javno-iz-vajalcem? poslušalcem?) brati levite za tiste, ki so ostali doma v toplem zapečku, nekulturni in neosveščeni? Udariti po tistih, ki jih ni, da polaskam in pokadim tem, ki so tu? Bi bilo treba pojasniti izvajalcem, da je sicer na koncertu res le petindvajset (!) poslušalcev (toliko je bilo namreč prodanih vstopnic!), da pa je ostalo doma še ogromno takih, ki bi bili sicer čisto spodobni tudi za komorni koncert, a so jih - zvrst glasbe? slabo vreme? pozna ura? TV program? kaj drugega? - žal zadržali doma? Izdahniti muzajoče opravičilo, da smo drugače KamniČani čisto fejst in hvaležna koncertna publika, le da nam je povečini bolj malo - za koncerte?
Ni bilo dovolj, da je bila javno izrečena beseda iskrene zahvale posebej izvajalcem in posebej obiskovalcem koncerta, ki so kljub slabemu vremenu in majhni številčni zastopanosti vendarle prisostvovali prvovrstnemu kulturnemu dogodku?
Res je, škoda je, da je bila odmevnost tega koncerta slaba. A če hočemo imeti v bodočnosti (tudi v tem smislu) vzgojeno publiko, jo moramo vzgajati. Vzgajati, kajti čez noč vzgojiti se je
ne da: tudi tovrstna vzgoja je v večini primerov dolgotrajen proces.
V programu prireditev Zveze kulturnih organizacij Kamnik načrtuje koncerte (tudi komorne instrumentalne glasbe) še naprej; letošnji torej niso bili muha enodnevnica ali zgolj kampanjska akcija v evropskem letu glasbe. Bodo pa vsi ti koncerti, tako kot so bili letošnji, namenjeni poslušalcem. Kamničanom< Vsem tistim, ki jih bodo hoteli, želeli in seveda mogli priti poslušat. Organizatorji si bomo po svojih najboljših močeh prizadevali, da bi čim bolje uspeli.
To si verjetno želita tudi oba pisca člankov, ki zadevata zadnji letošnji koncert komorne glasbe v Kamniku.
Saj je bila ta želja poglavitni vzgib, da sta se šibke odzivnosti na tovrstne kulturne prireditve v Kamniku sploh lotila?
Ob komajda posrečeni modifikaciji eksotičnega pregovora v naslovu članka tovarišice Iluš H. (Psi lajajo, kultura gre dalje) ne vem natanko - kljub bojda očitno dobronamernim vzgibom avtorice - kam naposled prišteva te, ki si za organizacijo (in prisotnost vobče) takšnih in podobnih kulturnih dogodkov v Kamniku sploh (še) prizadevajo: med tiste, ki lajajo, kultura (odzivnosti) pa gre brezbrižno dalje, svojo pot? - Nikar; zaslužili bi si vsaj besedo, ki bi njihovo početje ločila od pasjega laježa, če je že dandanašnje vrednotenje iznašlo vmes enačaj! - Ali jih prišteva med takšno kulturo, ki kljub nevšečnemu laježu gre dalje?
Če slednje, upam, da »iti dalje« ne pomeni »iti stran, proč od ljudi«, temveč »iti naprej v razvoju«, kljub vsemu »rasti, oplajati, bogatiti«.
TONE FHČAR
KOMUNALNO PODJETJE KAMNIK
Želi srečno Novo leto vsem delovnim ljudem in občanom.
DON IT ^
Kemična industrija »Donit«
TOZD TRIVAL
in
TOZD KEMOSTIK
Želi srečno 1986 vsem poslovnim partnerjem in občanom
TITAN Kamnik
Tovarna kovinskih izdelkov in livarna n. sol. o.
Kamnik
proizvaja:
- fitinge: črne in pocinkane
- ventile za enocevni sistem centralnega ogrevanja
- mesoreznice in kavne mline
- ulitke iz temper litine
- ključavnice, obešanke, navadne in cilindrične
- smučarske vezi Tvrollia in druge proizvode za široko potrošnjo.
Cenjenim potrošnikom priporočamo naše kvalitetne izdelke. Vsem delovnim ljudem voščimo srečno Novo leto.
SLAVKA KRMAVNAR
Izdelovanje drobnih kovinskih predmetov in SREČO KRMAVNAR Finomehanika, orodjarstvo in livarstvo Sadarjeva 3, Komenda, tel. (061) 841-072
Vsem občanom želiva veliko uspehov in zadovoljstva v letu 1986
utok, tovarna usnja kamnlk
želi srečno 1986 vsem poslovnim partnerjem in delovnim ljudem.
Menina, tovarna pogrebne opreme Šmarca, Kamnik
se pridružuje novoletnim vošči lom.
ABC POMURKA Trgovsko podjetje Kočna KAMNIK
Želi vsem cenjenim kupcem in vsem delovnim ljudem srečno Novo leto.
SGP GRADBINEC KRANJ
TOZD Gradbena operativa Kamnik
vošči srečno Novo leto
SGP GRADITELJ KAMNIK Maistrova 7
Želi vse najbolje v Novem letu vsem delovnim ljudem in se priporoča za naročila vseh gradbenih del
Samostojni obrtniki združeni v OBRTNO ZDRUŽENJE KAMNIK
želijo srečno 1986
ŽITO LJUBLJANA
OBRAT VESNA V KAMNIKU
se pridružuje novoletnim voščilom
Zavarovalna skupnost Triglav PE Mengeš PREDSTAVNIŠTVO KAMNIK Gregorčičeva 11, tel. 831-261
nudi premoženjska in osebna zavarovanja. Vsem občanom voščimo ob Novem letu
industrijsko podjetje alprem
kamnlk 61240 usnjarska cesta | 9
ALPREM KAMNIK
se pridružuje najboljšim željam za leto 1986
Delovni kolektiv
JATA TOZD REJA - OE DUPLICA
Vsem svojim cenjenim kupcem želimo srečno 1986 in se priporočamo za obisk
kemijska industrija KAM NIK
vošči vsem delovnim ljudem ob Novem letu in priporoča svoje priznane izdelke:
- amonitratna praškasta, vodoplastična in metanska razstreliva
- prenosna skladišča za razstrelivo
- počasi gorečo vžigalno vrvico -črni smodnik
- prižigala za miniranje
- signalna in razna pirotehnična sredstva za civilno zaščito in SLO
- aluminijske paste in prahove raznih vrst
- ekstrudirane, polietilenske in polipropilenske folije, rokave in vrečke raznih vrst in dimenzij, tiskane in natiskane
ftri£cu>tt
Svilanit Kamnik
izdeluje:
- frotir brisače
- frotir plašče
- modne kravate
- rute
Vsem svojim cenjenim kupcem, delovnim ljudem in poslovnim partnerjem želimo srečno v Novem letu
Rudnik kaolina in kalcita Kamnik
se pridružuje novoletnim voščilom
STOL
Delavci in družbenopolitične organizacije INDUSTRIJE POHIŠTVA »STOL« KAMNIK
Želijo delovnim ljudem in občanom srečno 1986 veliko delovnih uspehov
/O ljubljanska banka
Gospodarska banka Ljubljana POSLOVNA ENOTA KAMNIK
vam v svojih enotah v Kamniku, Titov trg in na Bakovniku opravi vse bančne storitve zaupno in zanesljivo. Pridružuje se dobrim željam za Novo leto \
Društvo upokojencev Komenda želi vsem svojim članom in ostalim občanom srečno Novo leto
ABC POMURKA
»DO MESO KAMNIK DOMŽALE« Kamnik, Usnjarska 1
Želi srečno vsem kupcem in poslovnim partnerjem
Živilska industrija MERCATOR ETA KAMNIK
iskreno vošči vsem poslovnim partnerjem in vsem delovnim ljudem čim več uspehov v letu 1986
Gozdno gospodarstvo Ljubljana OBRAT KAMNIK
Srečno 1986 vsem delovnim ljudem
Elektroelement Izlake TOZD SVIT KAMNIK
vošči vsem občanom ob Novem letu
MONTAŽNO PODJETJE p. o. Molkova pol 5. 61240 KAMNIK
S
1NMAI.ACUI. MONifiL.' ILIKTRONIKA. HOMSIHUlCIJt. BtOBIt'
montažno podjetje Kamnik, Molkova pot 5
- inštalacije, elektronika, konstrukcije, storitve.
Vsem poslovnim partnerjem in delovnim ljudem želimo srečno 1986 in priporočamo naše storitve in proizvode:
- elektro inštalacije
- vodovodne inštalacije
- klimatizacijske inštalacije in naprave
- elektronske signalnovarnostne naprave
- kovinske konstrukcije
- pleskarska in steklarska opravila
Lončarsko podjetje Komenda
želi srečno Novo leto
OBRTNO PODJETJE USLUGA KAMNIK
se pridružuje dobrim željam za Novo leto
Kamnik, Ljubljanska 6
proizvaja in v svetovalnem prodajnem studiu »IDEJA« svetuje, prodaja in konfekcionira tekstilije za notranjo opremo prostorov. Vsem poslovnim partnerjem in delovnim ljudem iskreno izražamo najboljše želje za leto 1986
Kmetijska zadruga Emona Domžale ZADRUŽNA ENOTA KAMNIK
vošči ob Novem letu vsem kmetovalcem, kooperantom in vsem delovnim ljudem
Živilska industrija FRUCTAL TOZD ALKO LJUBLJANA Frankopanska 9
OBRAT ZA PREDELAVO SADJA NA DUPLICI PRI KAMNIKU
želi srečno 1986 vsem občanom in vsem delovnim ljudem ♦
Napeljava inštalacij PETER PODJED Godič 81/a
Srečno 1986!
DO Gostinsko podjetje PLANINKA p. o. Kamnik, Titov trg 4
s svojimi obrati Hotel Malograjski dvor, Restavracija Planinka in Kavarna Veronika
Vsem občanom želimo srečno novo leto 1986
Kronika
Manj prometnih nesreč
O prometnih nezgodah, kaznivih dejanj in kršitvah javnega reda in miru, ki so se zgodile v mesecu novembru, lahko v našem časopisu preberete tokrat.
Kot kaže sta sneg in slaba vidljivost le prisilila k previdnejši vožnji, saj se je število prometnih nezgod opazno zmanjšalo. V novembru je bilo le 5 nezgod s telesnimi poškodbami in (ali) večjo materialno škodo kot 200.000 dinarjev ter 27 nezgod z manjšo škodo kot 20 starih milijonov in brez telesnih poškodb.
Z večjo pazljivostjo pri vožnji in obračanju na parkiriščih pa bi se dalo število lažjih nezgod še zmanjšati, saj je bilo samo v novembru kar 15 trkov na parkiriščih.
• 8.11. Verjetno vinjen Ivan V. iz Šmarce je z osebnim avtomobilom vozil po Tunjiški cesti za osebnim avtomobilom Neže D. iz Tunjic. Ta je pri stanovanjskih blokih začela zavijati na desno, nakar jo je neprevidni Ivan začel prehitevati po desni strani. Med prehitevanjem je zadel desni del njenega avtomobila, njega pa je odbilo, da je z desnim delom svojega avtomobila trčil še v dva parkirana avtomobila in končno obstal. Napravil je za 150.000 dinarjev škode, zaradi svoje ljubezni do desne strani pa bo moral odgovarjati tudi pri sodniku za prekrške.
• 11.11. Ivan N. iz Kamnika je med vožnjo proti Motniku v ostrem ovinku Med tesnicami
zaradi neprimerne hitrosti zapeljal na levo stran vozišča in trčil v nasproti vozeči osebni avtomobil, last Slavka Ž. iz Varaždina. Sledi predlog.
• 13. 11. se je med Črno in Stahovico pripetila lažja prometna nezgoda, ki jo je povzročil Danko P. iz Kamnika. Zaradi vinjenosti in neprimerne hitrosti glede na stanje vozišča, je malce »potelovadil« po njem, potem pa se prevrnil pod cesto. Na srečo pri nezgodi ni bil nihče telesno poškodovan, vseeno pa so zoper kršitelja miličniki napisali predlog za uvedbo postopka.
• 15. 11. Na Kidričevi ulici, pred mesnico Ambrož, se je pripetila huda prometna nezgoda. Voznik osebnega avtomobila Vladimir M. iz Kamnika je pripeljal v blagi desni ovinek, v katerem ga je zaradi verjetno zale-denelega prednjega vetrobran-skega stekla zaneslo prek sredine vozišča, tako da je trčil v nasproti vozeče motorno kolo. Voznika motornega koiesa Marjana P. in sovoznika Dušana M. je zaradi trka vrglo na pločnik, kjer sta obležala s hujšimi telesnimi poškodbami. Odpeljali so ju na Klinični center v Ljubljano.
Še opozorilo: »Vozniki varujte se zaledcnelih vetrobranskih stekel!«
• 18. 11. Vinko D. iz Radomelj je" z neprimerno hitrostjo peljal osebni avtomobil po Ljubljanski cesti iz smeri Duplice,
Veselo srečanje
Ob koncu leta 1985 so se meglenega sobotnega večera zbrali v Mostah, v domači gostilni, tisti, ki so prijokali na svet pred petdesetimi leti pod komend-skim zvonom. Se Čili in dejavni, kdo neki bi resno jemal kako sem in tja nadležno,revmo, zvišan pritisk in podobne tegobe, so si petdesetletniki segli v roke, nekateri tudi več kot po štiridesetih letih.
Jeseni I. 1942 jih je namreč nemška učiteljica v »špitalu« kjer so bile tudi učilnice tedanje komendske šole, skupaj posadila v klopi prvega razreda. Po manj ko dveh letih šolanja je osnovna šola zgorela, nemški učitelji pa so jo pobrali tja, od koder so prišli. Tako so se tudi šolarji razšli v surov, negotov čas vojnih let.
V šolskih klopeh so se zbrali spet v letu 1945, pa ne več v enotnem razredu, ampak pomešani med starejše in mlajše so-učence. Ko pa so se še učenci iz sedanje KS Moste preselili na svoj konec, so se poti premnogih izmed njih povsem razšle. Zato pa je bilo sobotno srečanje več kot običajni zbor jubilantov. Bili
so trenutki, ko se je pogled po mnogih letih spijit za trenutek poinudil v preteklosti, v otroštvu, ki je bilo še kako drugačno, kakor so ga imeli sinovi in hčere, pa sedaj vnuki petdeset-letnikov. Na slavnosti, ki sta jo resnično domiselno in' uspešno organizirala Marko Zadrgal in Slavka Lan, So oživeli nekdanji skupni doživljaji, pa sedanjost s sončnimi in senčnimi stranmi; prepletala se je domača pesem z zdravico, pa šale in ples. Skratka domače in veselo. Na koncu še skupinska slika, spomin na prvo, a ne zadnje srečanje morda tudi za vnuke. -.«» •»-Rimano vabilo, na praznovanje je še posebej naglasilo, »da se bomo zdaj prav vsi zbrali, naslednji petdesetletni mandat podpisali, zanesljivo pridi tudi ti, da bomo sklepčni petdesetletniki.«
In sedaj, »ko smo prikorakali komaj na pol poti, ko nas novih petdeset lovi« ne bomo čakali na skupno zdravico celo desetletje. Devetdesetega v istem kraju in ob istem času se dobimo, posebej še, če bosta Marko in Slavka spet tako lepo vse naravnala.
M. M.
pešec Stane F. pa je v istem trenutku prečkal zasneženo vozišče zunaj prehoda za pešce. Seveda je prišlo do nesreče, v kateri je lažje poškodbe po glavi dobil pešec, voznik pa jo bo odnesel s kaznijo, ki mu jo bo določilo sodišče.
•. 21. 11. Na Ljubljanski cesti pri gostilni Bevc se je v luč javne razsvetljave zaletel voznik kombija Danko P. iz Kamnika. Prehitro je namreč vozil, zato ga je zanašalo po cesti, dokončno pa ga je zaneslo prav v drog javne razvestljave ... natančnost pa taka! Pri trčenju se je poškodoval njegov sovoznik, materialna škoda pa znaša 170.000 dinarjev. Zoper natančnega voznika so napisali tudi kazensko ovadbo.
• 27. 11. Ida B. iz Vira je vozila osebni avto po Ljubljanski cesti v smeri Domžal. Pri gostilni Bevc je pravilno zmanjšala hitrost, saj je pred njo levo zavijal drug avto. V tem trenutku se je zaradi prekratke varnostne razdalje vanjo od zadaj zaletel Ka-rol F. iz Vrhpolja, za katerega sumijo, da je bil vinjen in se o škodi ni hotel pogovoriti. Miličniki omenjenega tovariša niso dobili na kraju nesreče, pač pa na Vrhpolju pred trgovino, kjer je pod vplivom maliganov obležal. Odpeljali so ga domov in ga prijavili sodniku za prekrške. Kazniva dejanja'— 22
Tudi kaznivih dejanj je bilo v novembru manj. Morda mraz vpliva na veselje do kraje in drugih »lumparij« ali pa je vzrok kje drugje. Manj je predvsem kraj koles in motornih koles, saj letni čas ni najbolj primeren za divje vožnje na motorčkih - brez potrdila o poznavanju cestno prometnih predpisov v žepu.
1. 11. ob 9.15 je Marjana M. iz Kamnika telefonično sporočila, da je neznani storilec v noči od 31. 10. na 1. 11. vlomil v kletno shrambo in odnesel plastični zaboj za pivo s 14 polnimi in 6 praznimi steklenicami.
• 10. 1 t. Na PM se je zglasil Florjan G. iz Podgorja in prijavil tatvino električnih ročnih strojč-kov. Skobelni stroj in cirkularka znamke Makita sta mu bila vzeta iz avtomobila, pred gostilno Pri Slavki.
12. 11. Iz trgovine Market na Bakovniku so sporočili, da je neznani moški ukradel kavo. Miličniki, ki so odšli na kraj, so ugotovili, da so »ljubitelja« kave že prijeli občani. Ugotovili pa so tudi, da Marjan V. iz Kamnika ne obožuje le kave, pač pa tudi konjak, saj je izmaknil tudi tega.
• 18. 11. Tudi v SENŠRM niso varni pred tatvinami. Iz šolske garderobe sta namreč tega dne izginila dva para čevljev in bunda puhovka - v vrednosti 50.000 dinarjev. Oškodovani so bili dijaki Miran K., Aleksander M. in Aleš I. Ob tem dejanju se lahko tudi vprašamo, kako delu-
je šolsko redarstvo, če se lahko neznanci nemoteno sprehajajo po šoli!?
• 20. 11. Francka Z. iz Nožić, zaposlena v Društvu upokojencev v Kamniku je sporočila, da je bilo vlomljeno k njim. Neznanec je prišel v dom skozi straniščno okno in ga po isti poti tudi zapustil, le da je bil pri odhodu bogatejši za radiokaseto-fon in brivnik. Komisija je ocenila materialno škodo, vzela sledove prstov in dlani, ter oddala depešo na UNZ.
Javni red in mir - 18
Spet je bilo največ nedostojnega obnašanja med vinskim bratci, dosti pa ne zaostajajo tudi vročekrvni možje, medtem ko so njihove žene največkrat" le objekt napada.
• 17. 11. Iz restavracije Planinka so spročili, da sezonski delavci pri njih razbijajo stekleni-no. Miličnika, ki sta odšla na pomoč, sta ugotovila, da so razbijali steklenice, in se nedostojno vedli Selim B. iz Kamnika, Ferid K. iz Šmarce in Salem M. iz Tunjic. Imenovani so bili opozorjeni in odstranjeni iz lokala, predlagani pa bodo tudi v postopek. (Tudi čitanje Bontona ne bi bilo odveč).
• 20. 11. Mara K. iz Zgornjih Stranj je sporočila, da se v njeni gostilni nedostojno obnašajo neki gosti. Miličnika, ki sta odšla na kraj sta ugotovila, da so »alkoholni veseljaki« Marjan Ž., Janez Ž. in Janez D., ki jim je stregel gostilničar Anton K. Zoper vse štiri kršitelje sledi predlog za uvedbo postopka.
• 26. 11. Občanka iz Nevelj je sporočila, da Pavel G., prav tako iz Nevelj, doma razsaja in ogroža družino. Pred miličniki je pogumnež zbežal, po njihovem odhodu pa se je vrnil in nadaljeval z grožnjami. Drugič so ga miličniki zalotili doma, mu zasegli dva stara vojaška noža in ga odpeljali na PM, kje so ga opozorili, zbrali ustrezne podatke in prijavili.
Razno
• 6. 11. V DO Svilanit Kamnik je okoli 10.15 v obratu tkalnica izbruhnil manjši požar na tkalnem stroju. Do požara, v katerem je bilo za 30.000 dinarjev škode, je prišlo zaradi kratkega stika na priključni omarici. Požar so delavci sami lokalizirali.
• 18. 11. Na stanovanjski hiši Antona B. je nastal manjši požar. Vzrok je bila iskra, ki je iz odprte peči preskočila na lesne odpadke, ki so se vneli. Drugi, pomembnejši vzrok pa je lastnik sam, saj je pustil vrata centralne peči odprta.
Zaradi nagle intervencije gasilcev je bil požar hitro pogašen, tako da je bila materialna škoda minimalna.. Najdeno:
Jože Golob iz Nevelj je na PM prinesel denarnico z večjo vsoto denarja.
Dušan Maček iz Kamnika je našel in vrnil žensko ročno torbico, v kateri je bilo 40.000 dinarjev in dokumeti.
Malic Romšak
Rodila se je leta 1892
Frančiška Hribarje 22. novembra praznovala 93. rojstni dan. Kljub visoki starosti ji spomin ne dela težav. Tudi noge jo še ubogajo. Čeprav pravi, da bi že rada umrla, a je bog pozabil nanjo, je polna življenja in vedno pripravljena na pogovor. Posebej se rada pogovarja s starimi ljudmi: »Na star način, pravi.«
V začetek tega stoletja segajo njeni spomini, v šolska leta. Šest let je hodila v uro oddaljeno Šmartno. S štirinajstimi leti je nehala, kakor vsi, ki niso nadaljevali šolanja. Poleg šole so se ukvarjali tudi z drugimi stvarmi. Nabirali so razne stvari za prodajo: »Najraje smo trgale šibe. Kupoval jih je neki šibar, ki je za šibe, povezane v butare dobro in pošteno plačal.«
Tudi doma je bilo treba poprijeti za delo. Oče je odšel v Ameriko, mama pa je ostala sama z otroci. Imeli so mlin, ki je zahteval »sočne roke. Zanj je skrbel stari oče. Mlin in žaga sta jim dajala kruh in drva.
Nato se je pričela vojna. Osem fantov iz vasi so poklicali na fronto; samo eden se je vrnil. V vojsko je moral tudi njen brat. Odtrgalo mu je nogo in je izkrvavel na fronti. Zopet je vse padlo na mamo. Morala je skrbeti za gospodarstvo in se ukvarjati s prepirljivimi sosedi. Vojna je vzela tudi Frančiškinega fanta. Ker so vsi fantje njene starosti ostali na fronti, je vzela mlajšega in se poročila v Srednjo vas: »Tu so bili ljudje veliko manj prepirljivi. Bilo je boljše kot prej, samo voda je bila predaleč.«
Voda pa je bila vzrok veliki griži, ki je v dvajsetih letih razsajala po yasi. Umirale so gospodinje, otroci. Smrt ni prizanašala. Pokopali so tudi njeno taščo.
Imela je šest otrok. Eden je umrl star dve leti,, zaradi pljučnice, eden pri štiridesetih zaradi kapi, drugi pa so še živi. Mož je »fural« konja in tako skrbel zanje. Drugače pa so delali doma na kmetiji
»Časi se spreminjajo na boljše,« pravi. Včasih je bilo
veliko revežev. Hodili so in prosili tako za kruh, kot tudi za prenočišče. Pri nas doma so vedno dobili oboje. Ker smo imeli mlin, ni manjkalo kruha, prespali pa so kar na senu.«
»Tudi drugače je bolje. Sedaj je elektrika, ki je prinesla kup novih stvari. Tu so avtomobili. Prvi, ki se ga spomnim, je bila neka vojaška koliba. Otroci smo tulili in bežali pred njim. Aviona pa smo se bali, ker se je menda nekje zrušil.«
Tako o spremembah. Za zabavo pa takrat ni bilo veliko časa. Dvakrat je šla na romanje z vozom: »Peljali smo se na navadnem vozu z lesenimi okovanimi kolesi. Na Brezje smo prišli vsi pretreseni, a bilo je kljub temu lepo.«
Triindevetdeset let je dolga doba, zato sem jo vprašal, če ima mogoče kakšen življenjski recept. »Ničesar, je šlo tudi brez njega,« smeje odgovori: »Samo, da ne bi bilo vojske«. Meni, da je starost lahko lepa, samo da človek ne obleži in ne postane breme sebi in drugim.
Dolgo sva se pogovarjala in se domenila za zmenek prihodnje leto. Veliko je namreč še spominov, kajti 93 let le ni kar tako.
TONE ŠUŠTAR
OGLAŠUJTE V KAMNIŠKI OBČAN
Slepi in slabovidni proslavili 40 let svojega dela
Slepim in slabovidnim naša družba poklanja posebno pozornost in skrb, tako v materialnem pogledu, kakor tudi v prizadevanjih za polnopravno vklučitev teh ljudi v normalno življenje. Napredek na tem področju je očiten in se vsako leto izboljšuje.
V četrtek, 12. decembra, so se člani te organizacije kamniške in domžalske občine, srečali v restavraciji društva upo-
kojencev Kamnik na tradico-nalnem vsakoletnem srečanju in obenem zboru.
Nad 50 članov je z zanimanjem spremljalo bogat program. Kulturni program so pripravili študentski pevski zbor in recitacijska skupina dramske sekcije SENŠ.
Prisotne je najprej pozdravil predsednik občinske konference SZDL Davorin Gregorič. Govoril je o posebni skrbi, ki
jo naša družba poklanja ljudem, ki jim narava ni posebno naklonjena. Tudi slepi s svojim delom pomagajo graditi noše življenje, vključujejo se v neposredno delo na področjih, ki so za njih primerna, zato tudi družba zagotavlja možnosti, da so življenske razmere slepih in slabovidnih dokaj ugodne.
Tov, Gregorič je orisal 40 let povojene izgradnje pri nas, govoril je o pomembnih dosežkih, pa tudi problemih in težavah, ki nas spremljajo. Ni dvomov, da smo v tem času napravili velike korake, njihov učinek je viden vsepovsod, zato moramo v sedanjem težkem gospodarskem stanju še odločneje in brez omahovanja zavihati rokave in premagati vse težave. Ugodni rezultati bodo doseženi le, če bomo vsi brez omahovanja opravili svojo dolžnost. Slepi in slabovidni s konkretnim delom in življenjem dokazujejo svojo pripadnost tem načelom
Tov. Muser, predsednik medobčinskega sveta zveze slepih
in slabovidnih iz Ljubljane je poleg pozdravov prinesel zbranim tudi nekaj konkretnih navodil in napotkov za reševanje nerešenih vprašanj članov. Pohvalno se je izrazil o lepem in prijetnem kulturnem programu.
V imenu občinske konference SZDL Domžale je govoril tov.' Kladnik, izročil jim je pozdrave in vsem članom zaže-. lel še obilo osebnega zadovolj-
stva in uspešnega dela v naslednjem obdobju.
Študentski pevski zbor je zapel vrsto lepih in ubranih pesmi, ki so jih poslušalci nagradili z glasnim ploskanjem. Zlasti nekatere pesmi so se poslušalcem močno vtisnile v spomin in še dolgo ne bodo pozabili tega nadvse delovnega in prijetnega srečanja.
Dekleti reeitacijske skupine dramske sekcije SENŠ Rudol-
fa Maistra sta recitirali pesmi z vsem srcem in občutkom.
Ob zaključku srečanja in občnega zbora se je vsem zahvalil predsednik odbora slepih Kamnik-Domžalc tov. Trojan in vse povabil še na družabno srečanje. Povdaril je, da se slepi in slabovidni aktivno vključujejo v različne zvrsti kulturnega, družabnega, športnega in političnega življenja kraja. Z društvom upokojencev v Kamniku pa jih vežejo že kar prijateljske vezi. Srečanja med slepimi in upokojenci naj bi postala trajna na vseh tistih področjih, ki so primerna za slepe, recimo pri igranju šaha. Vsem jc zaželeL srečno novo leto.
V soboto, 14. decembra, pa so slepi in slabovidni ter upokojenci društva upokojencev iz Kamnika odigrali prijateljsko šahovsko tekmovanje, in zmagali.
STANE SIMŠIČ
rt
Pismo dedku Mrazu
Prinest mamici copate,
očku tri kravate,
meni pa sani za dolge zimske
dni.
Tako prepevajo cicibani doma in v vrtcu pesmico dedku Mrazu. Tovarišice v VVO »ANTONA MEDVEDA« v Kamniku pa bi prav rade povedale dedku Mrazu svoje želje, vendar pa dvomimo, da je njegova moč za urejanje razmer na področju svobodne menjave dela kaj večja kot pa naša. Ze dolgo skušamo urejati svoje potrebe in želje s skupnostjo otroškega varstva v občini, ne uspeva pa nam dobiti niti pošten kos kruha, kaj šele potico. Planirana sredstva in prispevne stopnje skupaj z deležem staršev ne pokrivajo naših potreb za normalno delo v osnovni dejavnosti glede materialnih sredstev in OD delavcev v naši delovni organizaciji. Iz vseh poročil je razvidno, da smo glede OD med zadnjimi v občini Kamnik. Sprašujemo se, ali smo res tako nepomembna, da ne rečemo odvečna dejavnost, če smo tako malo cenjeni. Tudi procentualni dvig OD nas ne bo pripeljal do izenačevanja OD v gospodarstvu in negospodarstvu,, saj nizka osnova, povečana zgolj za odstotek določen z resolucijo še povečuje razliko OD med nami in delavci s podobno izobrazbeno strukturo v gospodarstvu. Boleče in ponižujoče je, da naši
delegati prosjačijo za sredstva, ki nam zagotavljajo obstoj kljub temu, da v VVO pripravimo vse potrebne izračune in analize, kar se od nas zahteva - včasih "že prav drobnjakarsko. Merilo za vrednotenje dela je namreč naš delovni program.
Delo z našimi malčki ni merljivo s kilogrami in metri, pač pa otrokom postavljamo solidne temelje za razvoj zdravih ljudi, zdrav in zadovoljen pa mora biti
tisti človek, ki opravlja neposredno delo z otroki.
Delavci VVO vemo, da naslov tega prispevka ni pravi, preveliki smo, da bi verjeli v dedka Mraza. Misli v njem so namenjene širši družbeni skupnosti, upamo pa tudi, da se bo ob branju kdo zamislil in nam pomagal pri reševanju naših težav.
-ec-
Iskreno se zahvaljujemo DO IDEJA Kamnik za podarjene zavese, ki nam lepšajo šolo. Želimo jim srečno in uspešno novo leto.
Učenci in tovarišici OŠ Sela
Izdelam kompletno investicijsko tehnično dokumentacijo za stanovanjske objekte, delavnice, adaptacije... Tel. 831-765.
OBRTNIKI!
Brezhibno vodim poslovne knjige in delam davčne napovedi po nizkih cenah. Z opisom obrti se pisno oglasite na uredništvo Kamniškega občana pod šifro »ne bo vam žal«.
Garažo vzamem v najem -plačam vnaprej. Tel. 832-274 po 19. uri.
Kulturno društvo Godič išče zborovodjo za moški pevski zbor. Javite se na tel. 832-862 v zgodnjih večernih urah (Babnik Miha, Godič 83). Obenem vabimo občane, da se nam pridružijo.
Komisija za delovna razmerja pri Zavodu za usposabljanje invalidne mladine v Kamniku
oglaša prosta dela in naloge:
1 vzgojitelja na Oš zavoda
pogoji: PA - ortopedagog za FIBM Delovno razmerje se sklene za določen čas (nadomeščanje delavke na porodniškem dopustu) s polnim delovnim časom.
1 negovalke oziroma negovalca
pogoji: srednja zdravstvena šola - smer bolničar
Delovno razmerje se sklene za nedoločen čas s polnim delovnim časom.
2 kuhinjski pomočnici
za pomoč v kuhinji in serviranje hrane pogoji: končana osnovna šola in opravljen higienski minimum.
Obe zaposlitvi sta za poln delovni čas; ena za določen čas (nadomeščanje delavke, ki je na porodniškem dopustu) ena pa za nedoločen čas.
Vloge pošljite 8 dni po objavi oglasa na naslov: Zavod za usposabljanje invalidne mladine, Novi trg 43 a, 61240 Kamnik.
Dvosobno stanovanje v Kamniku (50 m2), v mirnem in urejenem okolju, prodam pretežno na kredit. Telefon 322-975 dopoldan.
Servis avtogum in avto-pralnica
SITAR JANEZ IN BARBARA
Fužine 5, Kamnik Občanom želimo srečno Novo leto in se priporočamo za obisk.
ZAHVALA
Ob boleči izgubi moža in očeta
JOŽETA ČIBAŠKA -
upokojenega mizarskega mojstra
se iskreno zahvaljujemo vsem, ki so delili žalost in bolečino z. nami.. Težko je najti besede za zahvalo* in nesebično pomoč v težkih trenutkih. Hvala vsem, ki ste nam izrazili ustna in pisna sožalja, pokojniku podarili cvetje in ga tako številno pospremili na zadnji poti. Zahvaljujemo se vsem sosedom, posebno Francu Ravnikarju. Posebna zahvala pa velja LD Komenda, vsem gasilcem, KK Komenda, g. dekanu za pogrebni obred, pevcem in govorniku za poslovilne besede.
Žalujoči: vsi njegovi
Moste, Kranj, november 1985
Že leto dni te zemlja krije. v tihem grobu mirno spiš. ne vidiš soli ne čuješ vzdihov; zakaj med nitmi te ni več
V SPOMIN
FRANC SITAR
29. decembra mineva leto žalosti, odkar si za vedno zatisnil svoje trudne oči. Odšel si tja. kjer ni več trpljenja in bolečine, le večni mir.
Misel nate bo vedno živela Vsi tvoji
Kamnik. Škofja Loka. 1985
ZAHVALA
Ob smrti naše drage mame. stare mame. sestre in tete
JOŽEFE HALAR
se iskreno zahvaljujemo vsem. ki ste z nami soustvovali, pokojnici podarili cvetje in jo pospremili na zadnji poti.
Žalujoči: hčerke Olga, Mira, Anica, sinovi Maks, Mirko, Vilko z družinami, brat Hinko in sestra Rozi z družinama in drugo sorodstvo
Kamnik, Cazin. Sežana. Maribor. Ljubljana. Krško, december 1985
ZAHVALA
Ob nenadni izgubi našega dragega moža. očeta, starega očeta, brata in strica
FRANCA HERLETA
se iskreno zahvaljujemo sorodnikom, sosedom, prijateljem in znancem za pisna in ustna sožalja. podarjeno cvetje in številno spremstvo na njegovi zadnji poti. Hvala tudi sodelavcem DO »Stol«, govornikoma organizacije ZB in društva upokojencev za poslovilne besede ter pevcem za zapete žalostinkc.
Žalujoči: žena Hiida, hčerka Krika s sinom Robertom, sinova Hajni in Franci z družinama, brata, sestre in drugo sorodstvo
Kamnik. Stuttgart, Srednje Jarše, Izlake. Žalec. Maribor. Trst. november 1985
ZAHVALA
V 75. letu nas je nenadoma zapustila naša ljuba mama in stara mama
FRANČIŠKA VRHOVNIK
rojena ŽITNIK
Iskreno se zahvaljujemo sorodnikom, prijateljem in sodelavcem iz Mcnine in Titana za izraze sožalja. podarjene vence in številno spremstvo na njeni zadnji poti. Posebno se zahvaljujemo vsem sosedom za pomoč in g. župniku za oprav-, ljeni poslovilni obred.
Žalujoči: vsi njeni
Tunjice. Kamnik. Bremen, novembra 1985
Vido REPANŠEK
Kidričeva 8 61234 Mengeš tel. doma 721-162
DELOVNI ČAS
Ponedeljek, torek od 14. do 18. ure,
sreda od 9. do 12. in od 14. do 18. ure,
četrtek, petek od 14. do 18. ure,
sobota od 9. do 12. ure. Vsem občanom Kamnika želim srečno 1986!
<7Ke*t$e&
Kozmetika, pedikura in frizerski salon »EDITA«
Kamnik, Japljeva 4 Cenjene stranke obveščamo, da je kozmetični in frizerski salon odprt od ponedeljka do petka od 6. do 20. ure in v sobodo od 6. do 11. ure.
Pridružujemo se čestitkam za srečno 1986 iln se priporočamo.
Gostilna »POD SKALCO« Mihael Resnik Kamnik, Maistrova 32
Srečno 1986
Butik »RJABINA« Kidričeva 58, Kamnik
Želi svojim cenjenim strankam srečno Novo leto 1986
Cvetličarna
Janez Hajdič, Kidričeva 64 Kamnik
tel. 831-1J2
Na zalogi imamo lončnice, rezano cvetje, novoletne ikebane, aranžmaje in smrečice.
Vsem občanom želimo srečno novo leto in se priporočamo za nakup.
SIKONJA SLAVKO
DIMNIKARSTVO
Kamnik, Gregorčičeva 1 Sela 20 tel. 832-571
Veliko sreče v novem letu 1986 vam želi vaš dimnikar!
Komunalno podjetje Kamnik
obvešča občane, da bomo zaradi novoletnih praznikov odvažali smeti in odpadke
po naslednjem razporedu:
- v ponedeljek dne 30. 12. 1985, v torek dne 31. 12. 1985 in v petek dne 3. 1. 1986 ostane odvoz nespremenjen
- namesto v sredo, dne 1.1. 1986, bomo smeti in odpadke odvažaii v torek dne 31. 12. 1985
- namesto v četrtek, dne 2. 1. 1986, bomo smeti odvažali v petek dne 3. 1. 1986.
V 44. letu nas je mnogo prezgodaj zapustil dragi mož. oče, sin, brat in stric
LADO BURJA
iz Radomelj
Iskreno se zahvaljujemo vsem sorodnikom, prijateljem, sodelavcem in sosedom za izrečeno sožaljc. pomoč in podarjeno cvetje. Hvala govorniku AMP Kamnik za poslovilne besede in vsem, ki so ga tako številno spremili na prerani Zadnji poti.
Žalujoči: vsi njegovi
Radomlje. Kamnik. Nemčija, november 1985
ZAHVALA
V 61. letu nas je prezgodaj za vedno zapustil naš nadvse dragi mož. oče. brat in stric
IVANREMIC
s Križa 18
Iskreno se, zahvaljujemo vsem sorodnikom, sosedom, prijateljem in znancem, ki ste nam v najtežjih trenutkih stali ob strani in z nami delili neizmerno bolečino. Še prav posebej se zahvaljujemo njegovim so-delavcerp iz Slola. TOŽD Sloga Moste, sodelavcem iz DO Mercator — Eta Kamnik, gasilskemu društvu Kri/, vsem praporščakom, govorniku za lepe poslovilne besede, gospodoma dekanu in župniku za lep pogrebni obred in pevcem zbora Jane/ Čebulj iz Komende /.a ganljivo pelje. Hvala vsem /a izrečenu sožalja. poklonjeno cvetje in spremstvo na njegovi zadnji poti.
Žalujoči: žena Ana, hčerka Anica, brat Maks, sestre Angelca. 1 Varu ka in Mici i. družinami ter drugo sorodstvo
Križ. Homec, Ljubljana. Črnuče. Dobcno. december 198?
Od Kamnika do Kavkaza
(Nadaljevanje)
Vstal je okrog pete ure. Bil je brez prtljage. Oblekel je usnjen suknjič in se izgubil med množico potnikov. Se dobro jutro in adijo ni rekel. Kdo bi vse to razumel? Več kot o tem sva razmišljala o najinem prvem srečanju z. gostitelji v Moskvi.
»Le kako se bomo v tej množici ljudi našli in spoznali, saj se še nikdar nismo videli?«
Naseljenost je bila vse gostejša in vse več je bilo industrijskih objektov. Izginila so čudovita polja, namesto bleščečih belih brez pa so štrleli visoko v nebo umazani tovarniški dimniki. Na vrhu mnogih industrijskih objektov so bili z velikimi črkami napisani slavospevi ruskemu narodu in delu, armadi, voditeljem in partiji, gospodarskim dosežkom in Leninu. Njemu je posvečenih največ parol. Napisi so novi, neonski in živobarvni, težko jih je prezreti. Moskva! Na vožnji sva bila triinpetdeset ur. Čisto malo za geografske razsežnosti in časovne pojme te velike dežele.
Z velikimi nahrbtniki sva na postaji iskala nekoga, ki je iskal naju, in ni imel težav, saj sva bila z najino prtljago prava posebneža med množico potnikov.
Sprejeli so naju visoki funkci-jonarji G RS in alpinizma v Moskvi. Prijazni šofer Serjoža pa nas je z avtom odpeljal v hotel »Družba«, kjer bova prenočila. Zgradili so ga za olimpijado 1979. leta, ime pa pomeni prijateljstvo. Sprejeli so naju izredno prisrčno, in z veliko pozornostjo. Nič ni bilo prepuščeno na-klučju. Midva pa sva jim v zahvalo iz. nevednosti pripravila veliko sitnosti in to najino napako si velja zapomniti. Na mejnem prehodu Čop nama je ruska policija pomotoma dala vizo samo za Moskvo, ne pa tudi za Kavkaz, kakor je glasilo vabilo iz Moskve. Niso naju hoteli sprejeti v hotelu, bolj točno, niso smeli, pa tudi potovanja v Kavkaz nisva mogla nadaljevati. Če si v Moskvi, še ne pomeni, da si v Sovjetski zvezi. Gostitelji so se morali pošteno potruditi, da so pri pristojnih oblasteh dobili za naju dodatno vizo. Še en lep dokaz velike pozornosti do vabljenih gostov, še več, po zajtrku so nama za ogled Moskve za ves dan dali na razpolago avto s šoferjem in prevajalcem s čekovno knjižico. Gostitelji so naju sprejeli kot delegata GRS Jugoslavije in midva resnično nisva bila
pripravljena na tako spoštovan sprejem. Premalo sva vedela o protokolu gostiteljev, saj sva se z njimi prvič srečala. Presenečenja so kar deževala. Pred vhodom v hotelsko restavracijo naju je osebno in s poklonom sprejel šef strežbe in odpeljal do mize za zajtrk, na kateri sta bili postavljeni jugoslovanska in sovjetska zastava.
»Cene, a bova vzdržala do konca tako veliko gostoljubje,« me je zaskrbljeno vprašal Janez. Bal sem se, da je to šele začetek in še kako prav sem imel. Potne liste sva oddala načelniku GRS v Moskvi, ki jih je nama vrnil šele eno uro pred odhodom domov iz Moskve. Očitno mora v tej deželi gostitelj tudi v tem pogledu zelo odgovorno skrbeti za svoje goste, in če je to res, so to odgovornost opravljali zelo spodobno, brez najmanjšega vtisa nadzorovanja.
Ves dan sva se potepala po Moskvi. Bila sva samo delček stotisočev ljudi, ki vsa dan obiščejo mesto in si ogledala mnoge znane znamenitosti. Moskva je prvič omenjena 1147. leta, njeno ustanovitev pa zgodovina pripisuje knezu Juriju Dolgorukemu. Mesto je bilo v vojnah' večkrat
porušeno, veruJar je vselej zraslo iz ruševin v še večje, lepše in bogatejše. Zlato rumeni lesket kupol še danes močno povdarja veličino starih delov mesta, v katere se je že močno vsilil sivi beton modernih zgradb našega časa, pa vendar je Moskva še vedno polna parkov in zelenih površin. Moskovčani svoje mesto upravičeno imenujejo krasavica, saj je lepa tudi pod zemljo. To je moskovski metro, resnično čudo arhitektonske domiselnosti. Postaje so podzemni dvorci, vizija barv in materijalov. Najdaljša proga pod zemljR meri 45 kilometrov. To je tudi za pojme ruske razsežnosti veljka daljava.
Nepozabni so spoštljivi pokloni novoporočencev pred mavzolejem Lenina na Rdečem trgu, in ganljivi so prizori pred spomenikom neznanega junaka v Kremlju, kjer se sključene matere hodijo še vedno poslavljat od svojih sinov, svojih junakov druge svetovne vojne. Mesto ima resnično veliko zanimivih in lepih znamenitosti, z malo bolj doživetim opazovanjem pa človek lahko odkrije marsikaj, kar je zanimivo zaradi posebnosti, ni pa nepričakovano presenečenje. Ljudje so razmeroma molčeči in mirni, na ulicah, v prodajalnah, hotelih in podzemski železnici. Potrpežljivo čakajo v dolgih vrstah pred trgovinami že dolgo
pred odpiranjem. Vrste so dolge tudi več deset metrov. Disciplinirani so in nihče ne sili mimo vrste. Nihče se ne razburja. Tu so očitno vsi enaki med enakimi. Trgovine so razmeroma dobro založene, le premalo jih je. V trgovinah z živili je največ kupcev, s tehničnim blagom pa manj in še ti si izdelke bolj ogledujejo. Cene so previsoke za povprečne plače, 150 rubljev mesečno. Osebni avto stane od osem do dvanajst tisoč rubljev,
čakalna doba pa je tri in več let.
Moskva je čisto mesto. Precej časa sva se zadrževala v ulici Maksim Gorki, ki je v vseh pogledih zelo prometna, in sem lahko opazoval delček utripa de-setmiljonskega mesta. Nehote se mi je vsililo vprašanje. Kakšni smo pa mi? Prav gotovo smo drugačni! Vsak narod živi po svojem receptu, pomembno je le, kdo ima boljšega?
CENE GRILJC
Kako bomo gospodarili prihodnje leto
V tem tednu se bodo zadnjič letos sestali zbori občinske skupščine in med drugim obravnavali tudi predlog resolucije o izvajanju družbenega plana v prihodnjem letu.
Letni plan o politiki izvajanja družbenega plana občine Kamnik v letu 1986 izhaja iz doseženih uspehov in prisotnih problemov gospodarjenja, ki se bodo nadaljevali tudi v prihodnjem letu, katere bo možno obvladovati z nakazanimi osnovnimi cilji razvoja ter z rešitvijo cele vrste odprtih vprašanj in nalog, zlasti na področju gospodarskih odnosov s tujino ter bančno kreditnega sistema, ki spadajo v pristojnost federacije oziroma republike.
Izhodišča za razvoj
V zadnjem letu petletnega planskega obdobja bomo dosegli pomembne uspehe, kljub težkim pogojem gospodarjenja saj ocenjujemo, da bodo kamniške delovne organizacije v letu 1985 ponovno dosegle realno rast družbenega proizvoda in sicer za 1 %. '
Tudi fizična rast industrijske proizvodnje je ugodna, saj je bila v desetih mesecih letos večja za dobre 4%, v primerjavi z lani in ocenjujemo, da bo takšen trend ostal tudi do konca leta.
Delovne organizacije so v letošnjem letu dosegle ugodno delitev čistega dohodka, saj vedno več sredstev izločajo za poslovni in rezervni sklad.
Tudi na področju investiranja beležimo večja vlaganja in ocenjujemo, da bo predstavljal delež investicij v družbenem proizvodu približno 15% s čimer bo dosežen največji delež v tekočem srednjeročnem obdobju.
Na področju zunanjetrgovinske menjave trenutno še ne dosegamo planiranega izvoza vendar menimo, da bomo do konca leta dosegli lanskoletno raven, medtem ko je uvoz v letošnjem letu realno višji za 2%.
Zaposlenost se je v prvih devetih mesecih 1985 povečala v primerjavi z letom 1984 za 0,46% in sicer za 0,1% v gospodarstvu in 1,6% v negospodarstvu. Kljub nižji stopnji zaposlovanja se nezaposlenost ne povečuje. Povprečni neto osebni dohodki zaposlenih v občini Kamnik so znašali v devetih mesecih 49.702,-din, kar je za 75% več kot v letu 1984. Glede na rast življenjskih stroškov v obravnavanem obdobju pa so se realni osebni dohodki povečali za 6,2%.
Kljub interventnemu zakonu o zaostajanju skupne porabe, realni osebni dohodki pri izvajalcih ne padajo. Pomembna pridobitev na področju zdravstva je izgradnja l.A faze novega zdravstvenega doma.
Osnovni cilji družbenoekonomskega razvoja v letu 1986
S tem planom so opredeljeni osnovni cilji družbenoekonomskega razvoja v letu 1986 ter predvideni ukrepi, aktivnosti in naloge, ki jih je potrebno izvesti za doseganje postavljenih ciljev. Pri tem izhajamo iz usmeritev in obveznosti, ki jih pred nas postavlja dolgoročni program gospodarske stabilizacije ter aktivnosti, ki so opredeljene v srednjeročnem družbenem planu občine Kamnik za obdobje 1986-1990.
Skladno z navedenimi dokumenti bomo v občini Kamnik v letu 1986 uresničevai naslednje cilje:
1. V letu 1986 bomo povečali družbeni proizvod za 2%; v industriji bo bruto dohodek porasel približno za enako stopnjo kot fizični obseg proizvodnje to je 2%, v kmetijstvu pa za 3%.
Za dosego tega cilja bo potrebno povečati produktivnost dela, izboljšati kadrovsko strukturo ter voditi politiko produktivnega zaposlovanja.
2. Nakazano možno gospodarsko rast bomo dosegi z 1% rastjo števila vseh zaposlenih, od tega v združenem delu za okoli 0,9%, v samostojnem osebnem delu pa za okoli 3%.
3. Fizični obseg proizvodnje bo porasel za 2%. Rast bo dosežena z boljSo izraba obstoječih proizvodnih kapacitet ter s tehnološko modernizacijo le-teh in z dokončanjem investicij, ki so trenutno v teku.
4. Ena izmed pomembnejših nalog organizacij združenega dela bo povečanje proizvodnih programov, ki so namenjeni za izvoz
zlasti na konvertibilno področje. Izvoz blaga in storitev bomo povečali za 5%.
Za nemoteno proizvodnjo (uvoz repromaterialov s katerim domače tržišče ne razpolaga) ter za uvoz nujno potrebne opreme, bo potrebno le - tega v letu 1986 povečati za 10%.
5. Še nadalje bomo krepili akumulativno in reproduktivno sposobnost ter izboljševali likvidnostni položaj organizacij združenega
dela.
6. Za skupno porabo za interesne skupnosti družbenih dejavnosti in materialne proizvodnje bomo realno namenjali toliko sredstev kot v letu 1985, s tem da bomo pristopili k prerazporeditvi sredstev v okviru SIS, nadaljevali pa bomo tudi z začetnimi investicijami.
NALOGE ZA URESNIČITEV OSNOVNIH CILJEV RAZVOJA PO POSAMEZNIH PODROČJIH V LETU 1986
Ekonomski odnosi s tujino
V prihodnjem letu se bodo kamniške delovne organizacije prizadevale za povečanje izvoza blaga in storitev za 5 %-predvsem na trge s konvertibilno valuto. Na zunanjem trgu bo možno doseči boljše ekonomske učinke le s proizvodi višje stopje predelave v v katere je vgrajeno več lastnega znanja.
V večji meri kot doslej se bodo morale v izvoz vključiti delovne organizacije s svojimi storitvami (gostinstvo in turizem, lovni turizem) v izvozno prizadevanje pa se bo moralo vključevati tudi drobno gospodarstvo.
Preko izvoznih rezultatov bomo morali zagotoviti uvoz visoko produktivne proizvodne opreme, potrebne za modernizacijo proizvodnje in njeno prestrokturiranje.
Prizadevali si bomo za zmanjševanje uvozne odvinosti ter uvažali le tiste reprodukcijske materiale, ki jih na domačem trgu ne bo mogoče dobiti.
Letni plan bo dopolnjen s seznamom izvoznikov in njihovimi izvoznimi plani. ^
Investicije
Še nadalje se bomo zavzemali za selektivno usmerjanje razpoložljivih investicijskih sredstev tako pri gradnji novih zmogljivosti kot tudi pri zamenjavi že iztrošenih zmogljivosti.
Zaradi visoke stopnje odpisane opreme bo potrebno vsa možna sredstva nameniti za posodabljanje oziroma zamenjavo opreme oz. za modernizacijo tehnoloških postopkov.
V letu 1986 bomo ustvarili investicije (kot delež v družbenem proizvodu) vsaj v višini 15% in tako prispevali vsaj 1% k ustvarjenim investicijam v SR Sloveniji.
Na področju družbenih dejavnosti bomo investirali predvsem v že začete investicijske objekte.
Letni plan bo dopolnjen s seznamom investicij v občini za leto 1986.
OSEBNA PORABA
Sredstva za osebne dohodke in skupno porabo delavcev v posameznih organizacijah združenega dela se bodo oblikovala skladno z uspešnostjo gospodarjenja ter v skladu z določili dogovora o razporejanju dohodka ter samoupravnih sporazumov dejavnosti.
Realni osebni dohodki bodo ohranjali raven oz. se bodo povečevali v soodvisnosti ob doseganju nadpovprečne rasti dohodka, rasti proizvodnje ter storilnosti.
V negospodarskih delovnih organizacijah združenega dela bodo osebni dohodki naraščali usklajeno z osebnimi dohodki v gospodarstvu ob istočasnem izpolnjevanju dogovorjenih delovnih nalog.
SPLOŠNA PORABA
Uresničevanje politike na področju splošne porabe v občini bo urejeno z dogovorom o izvajanju politike na področju splošne porabe na ravni občin po katerem bomo zagotovili, da bodo izvirni prihodki za splošno porabo rastli v višini 95% celotne nominalne rasti dohodka na ravni SR Slovenije v letu 1986, kar predstavlja 5% nominalno zaostajanje. Ob ocenjeni rasti dohodka pričakujemo, da bo splošna poraba lahko rastla z indeksom 150 v primerjavi z letom 1985-
Vztrajali bomo pri selektivnem pristopu urejanja splošne porabe.
DRUŽBENE DEJAVNOSTI
V letu 1986 bomo na področju družbenih dejavnosti izvajali programe v skladu z materialnimi možnostmi in dejanskimi družbenimi potrebami. Prioritetne dejavnosti bodo tiste, ki imajo največji vpliv na družbeni standard (področja izobraževanja, zdravstvenega varstva in raziskovanja). Prizadevali si bomo za izenačevanje družbenoekonomskega položaja organizacij s področja družbenih dejavnosti z družbenoekonomskim položajem organizacij materialne proizvodnje.
Fizični obseg proizvodnje - sporni podatki
V Kamniškem občanu št. 15 z dne 30. 9. 1985 je bila v dveh člankih objavljena informacija o neusklajenosti podatkov občinske planske službe in Službe družbenega knjigovodstva.
Pojasniti želimo, da gre tu samo za neusklajenost pri izračunu indeksa fizičnega obsega industrijske proizvodnje, ki ga računa občinska planska služba in v zadnjem času tudi Republiški zavod za statistiko.
Zavod SRS za statistiko izračunava indeks industrijske proizvodnje iz podatkov, zbranih z mesečnim poročilom industrije. Poročilo izpolnjujejo organizacije združenega dela, ki so po enotni klasifikaciji dejavnosti uvrščene v področje industrije in rudarstva. Indeks se v statistiki industrije izračunava na osnovi naturalnih kazalcev in ustreznih ponderjev. Uradna nomenklatura obsega 3150 proizvodov in skupin proizvodov, kar pa je za izračun indeksa za OZD oz. občino pregrobo.
Struktura proizvodov znotraj posamezne postavke iz nomenklature je v posamezni OZD precej drugačna kot na narodno gospodarskem planu.
Zato občinska planska služba smatra, da izračun indeksa, kot ga računa Zavod SRS za občino nikakor ni primeren in se nam zdi primernejše, da se izračuna
najprej indeks proizvodnje za posamezno OZD. in nato skupni indeks za občino na osnovi ponderiranih indeksov vseh organizacij združenega dela.
O neprimernosti enakega načina izračunavanja indeksa industrijske proizvodnje za občino, kot za republiko in Jugoslavijo, govori v svojem učbeniku »Ekonomska statistika« tudi dr. Mara Bešter.
Zato občinska planska služba meni, da je način, ko vsaka OZD izračunava za sebe indeks količinske proizvodnje po njej najbolj ustrezni metodi, in potem- na osnovi ponderiranih indeksov vseh organizacij združenega dela izračunamo indeks industrijske proizvodnje, za občino pravilnejše.
Poudariti želimo, da se tu v večini primerov nikakor ne seštevajo skupaj kosi in tone in da se pri izračunu uporabljajo ustrezni ponderji, (količina vloženega dela, stalne cene, ipd). Podrobnejše informacije o samem načinu izračuna pa lahko dobite v občinski planski službi.
Izvršni svet občine Kamnik pa bo preko zborov republiške skupščine poskušal doseči, da republiški zavod za statistiko spremeni metodologijo za izračun fizičnega obsega proizvodnje na nivoju občine.
Komite za družbenoekonomski razvoj
FIS slalom za ženske na Veliki planini
Zborovanje jamarjev bo v Kamniku
Kakor že dvakrat doslej, bodo člani smučarskega kluba Kamnik dne 3. 1. 1986 na progi »Zeleni rob« že tretjič zapored izvedli slalom za ženske z mednarodno udeležbo. Proga »Zeleni rob«, ki je edina na smučiščih Vel. planine priznana - homologira-na - s strani biroja FIS za prirejanje slalomskih tekem za ženske, se pričenja na 1620 m in konča na 1488 m nadmorske višine in je dolga 432 m. višinska razlika med startom in ciljem, 132 m, res da ni tolikšna kot na tekmah za svetovni pokal ali 01, vendar bi po predpisih mednarodnega tekmovalnega pravilnika (IVVO 801. 1. 1) še vedno zadoščala, čeprav čisto na spodnji meji - 130 do 180 m za SP in OI ter 120 do 180 m za vsa ostala tekmovanja. Seveda je pomemben tudi naklon proge, ki bi naj bil za SP in OI od 33-45%, na krajših odsekih pa tudi do 52%. Vendar pa to ni zahtevek, prej priporočilo omenjenega pravilnika, proga »Zeleni rob« pa ima največji naklon 40.57% in najmanjšega celo le 8.65%. Ko so člani Smučarskega kluba
Kamnik z ing. Lakoto, ki je zadolžen za homologiranje prog za alpsko smučanje pri nas. pregledovali smučišča na Veliki planini, je le proga »Zeleni rob« odgovarjala omenjenim predpisom. Tereni ob vlečnici »Purman« so bili prestrmi, drugod proga prekratka ali pa brez bližnje povezave z vlečnicami itd. Kot sta dejala na prvi FIS tekmi na veliki planini takratni glavni sodnik tekme Finec Semila Jouko in zmagovalka Nuša Tome, je smučišče v zgornjem delu sicer položno, vendar pa je tudi na takih terenih potrebno dokazovati svojo kvaliteto in znati zmagovati.
Upajmo, da bodo to dokazovale in dokazale tekmovalke tudi na 3. kamniškem slalomu, ki bo, kot že rečeno 4. januarja, to je dan kasneje kot doslej in da bo vreme lepo in snežne razmere vsaj take kot na prejšnjih tekmah.
Vsem ljubiteljem smučanja želi Smučarski klub Kamnik srečno Novo leto 1986.
MARJAN BOVHA
Kamniški jamarski klub raziskuje in dokumentira svet na območju Kamniških Alp. To je visokogorski kras, kjer so veliki obeti za globoke jame, saj so izviri šele na višini 700 do 800 m. Klub je včlanjen v Jamarsko zvezo Slovenije, ki združuje vsa društva v Sloveniji in nekaj iz zamejstva. *
Redno (dvoletno) zborovanje JZS bo prihodnjega junija v Kamniku. Tema zborovanja je visokogorski kras in zato je Kamnik z okolico najprimernejše mesto zanj. V treh dneh, kolikor bo trajal posvet, bo v Kamniku 300 jamarjev in raziskovalcev krasa iz domovine in tujine. Prvi dan bo na sporedu prikaz diapozitivov in filmov, naslednji dan predavanja in referati in slavnostna seja JZS. Gostje bodo prenočevali v Kamniški Bistrici. V nedeljo bodo ekskurzije v tri naše najznačilnejše jame: Kamniško, Medvedjo na Mokrici in ogled naravnih znamenito sti v dolini Kamniške Bistrice.
To je prva taka velika prireditev, ki je zaupana kamniškim ja-
marjem. Prisotnih bo veliko udeležencev, ki še nikoli niso bili v Kamniku. Naša naloga je, da jim pripravimo dober sprejem in omogočimo prijetno počutje v Kamniku.
Prikazati jim želimo mestne znamenitosti in bogato naravno dediščino naše občine.
Leta 1984 je bilo zborovanje v Sežani. Tamkajšnji jamarji so ga
pripravili ob jami Vilenica, vsi udeleženci so bili zelo zadovoljni z organizacijo.
Zborovanje v Kamniku bo tudi prireditev, ki sodi v okvir desetletnice jamarstva v Kamniku. Prepričani smo, da bo ob pomoči širše skupnosti zborovanje dobro in da bodo gostje zadovoljni.
D. D.
Proga za smučarski tek tudi v Volčjem potoku
V Kamini ku oziroma okolici je bilo prejšnja leta premalo smučarskih prog, saj je bila edina urejena proga na Križu. Letos pa se je tej pridružila nova proga za smučarski tek v Volčjem potoku. Na pobudo zagnanega smučarskega delavca Štefana Homarja sta tekaški sekciji Stola in SK Kamnik usposobili novo tekaško progo med Volčjim potokom in Rudnikom. Pričetek
daljše 7 km dolge in krajše 4 km dolge proge je v neposredni bližini »Mini bara«, poteka pa po gozdovih in travnikih med Volčjim potokom in Rudnikom. Proga, ki je tudi označena, je primerna tako za začetnike, kot tudi za bolj zahtevne tekače. Na sami progi je bilo potrebno postaviti štiri mostičke in opraviti zemeljska dela, seveda pa bo potrebno progo tudi urejati oziro-
ma potegniti smučine, za kar bodo poskrbeli člani tekaške sekcije SK Kamnik.
Istočasno člani tekaške sekcije SK Kamnik vabijo vse, ki se želijo posvetovati o izbiri opreme za smučarski tek, da se oglasijo v domu TVO Partizan v Mekinjah, kjer lahko vsako sredo od 19. do 20. ure dobijo vse informacije v zvezi s smučarskim tekom, nabavo opreme, mazanjem itd.
Na začetku »obravnave« so »obdolženci« še nasmejani: Darja in Rado (od leve proti desni). Foto: B. Pollak.
Sprejem med alpiniste
Marko,
VABLJENI!
- DO -
Kakor vsako leto, tako so se tudi letos zbrali člani AO PD Kamnik 14. decembra v Kamniški Bistrici, da pregledajo delo v preteklem letu, sprejmejo med alpiniste nove člane in nato na primeren način zaključijo preteklo plezalno sezono. Na to prire-
V Komendi vedo kaj hočejo
V »edanjih težkih gospodarskih razmerah vse pogosteje slišimo mnenje ali pa trditev, da o rekreaciji ni mogoče razmišljati, kajti za to dejavnost ni sredstev, po drugi strani pa je že tako preveč drugih skrbi.
Eden izmed pomembnih dejavnikov za izboljšanje človekovega počutja, zdravja in delovne vneme je aktivno preživljanje prostega časa - rekreacija.   • .
Iz take potrebe so se ustanavljala številna športna društva, ki skrbijo za rekreacijo krajanov. Med temi je na zelo pomembnem mestu športno društvo Komenda, ki ima za seboj že bogato tradicijo - več kot 13 let dela.
Brez ljudi ni ničesar. Brez zanesenjakov in prizadevnih športnih delavcev tudi Športno društvo Komenda ne bi doseglo takih zavidljivih uspehov. Težko je zapisali imena listih, ki so s svojim delom in denarjem ustvarili današnjo podobo Športnega društva Komenda in športnih objektov. Vse te prizadevne športne delavec in športnike vodi I. O. Društva, tajnik Janez Kimovec, naš sogovornik, pa je navedel številne podatke. .
V Športnem klubu Komenda danes aktivno deluje 8 klubov in sekcij: šahovski, nogometni, košarkarski, smučarski, hokejski, karate, teniški in na-miznoleniški. Obstojajo pa še oblike rekreacije, telovadba in v sedanjem času vse bolj popularna aerobika. Na številnih tekmovanjih se je letos zvrstilo preko 600 tekmovalcev, ljubite-
ljev rekreacije. V sekcijah najdejo svoje mesto lako najmlajši kol tisti, ki so že zašli v jesen življenja. Vse to je obrodilo tudi obilne sadove. V tem obdobju so osvojili 2. mesto na področju množične športne rekreacije v Sloveniji. Razen tega so tudi nekateri posamezniki dosegli vidne uspehe v posameznih disciplinah. Šahisti so osnovali svoj klub. Nogometaši so veliko energije vložili v izgradnjo nogometnega igrišča. Opravljenih je bilo prek 3000 ročnih in 100 traktorskih ur. Košarkaška sekcija ima težave, ker lahko fantje tekmujejo le poleti, saj pozimi nimajo telovadnice.
Smučarji so se organizirali predvsem z namenom, da mladim omogočijo urejeno obliko smučanja. Nabavili so smučasko vlečnico. Za seboj imajo že veliko tečajev, kjer so usposabljali bodoče smučarje in številne tekmovalce.
Tenisači so v preteklosti posvetili skrb izgradnji dveh teniških igrišč. Da so igrišča stalno zasedena, gotovo ni potrebno posebej poudarjali.
Smučarjem so se priključili tudi ho kejisti. ki so pripravili ledeno ploskev. Številni ljubitelji hokeja in mladež resno ustvarjajo prve zametke hokeja v Komendi.
V telovadnici OŠ Komenda - Mo-sic pa se dvakrat tedensko dobivajo ljubitelji karateja. Klub ima za seboj že nekaj uspešnih tekmovanj. Med drugim so v letu 1984 organizirali
tekmovanje, ki se ga je udeležilo 15 klubov iz vse Slovenije.
V Komendi pa ne manjka ur za aerobiko in za rekreacijo za malo starejše krajane.
Tako prizadevni športni delavci skrbijo, da je v Komendi poskrbljeno za aktivno preživljanje prostega časa. Kraj se je v zadnjem času zelo razširil z novim naseljem. Takšna oblika družabnosti je prilika, da se domačini in priseljeni krajani zbližujejo.
Ko se te dni športni delavci Komende ozirajo na prehojeno pot. so
ponosni. Vendar pa te uspehe včasih le moli tančica nezadovoljstva. Mislijo, da bo polrebno sredstva iz skupne blagajne v Kamniku drugače razdeljevali. Sredstva naj dobi listi, ki več dela, ne pa, kot se dogaja da je vse preveč skoncentrirano na samo mesto. To priliko izkoriščajo tudi zato, da k sodelovanju povabijo vse liste krajane, ki bi želeli sodelovati, bodisi kol športniki ali pa z aktivno pomočjo v klubu. Pridnih rok ni nikdar dovolj.
FRANC PESTOTNIK
Slabši uspeh naših moštev
Prvi del prvenstva v nogometu na domžalsko-kamniškem območju za sezono 1985/86 je minil ob dobri igri večine moštev. Ob resnem delu v klubih to pomeni tudi več ustreznih kadrov za republiške selekcije. Vse tekme v treh ligah so bile odigrane, težjih disciplinskih prekrškov ni bilo, zato lahko prvenstvo v celoti ocenimo kot uspešno. Vse d**/adnjega kola se ni vedelo, kdo bo prvi in kdo bo zavzel zadnja mesta na lestvici.
V pionirski ligi so prvič slavile Moravče. To je presenečenje če vemo, da so prejšnja leta po pravilu vrh zasedali Kamničani. Tudi drugo mesto zanje ni neuspeh saj za vodilnim zaostajajo le točko. Spomladanski del bo torej" odločil o naslovu.
Radomlje imajo tudi tokrat najboljše kadete. Z istim številom točk jim sledijo: druge Domžale in tretji Stol.
Omeniti velja, da v sedmih kolih ni bilo doseženo neodločenega rezultata, čeprav se je kar nekaj tekem končalo s tesnim izidom. Zanimivo utegne biti v nadaljevanju, saj imajo vsa tri prvouvrščena moštva približno enake možnosti.
V članski konkurenci so po pričakovanju prve Radomlje. Neposreden dvoboj v Mengšu se je končal z delitvijo točk, zato imajo igralci trenerja Završana
prednost, ki jo zlahka ne bodo izpustili iz rok. Prvak je pokazal največ, zato ga tudi v nadaljevanju za končni naslov prištevamo med glavnega kandidata. Moštva iz kamniške občine so zasedla mesta pri dnu. Domžalsko-kamniška liga
Pionirji
1. Moravče Kamnik
Vir
Radomlje Domžale Ihan Dob Mengeš Komenda Enotnost Induplati Virtus Kadeti. Radomlje Domžale' Stol - Kamnik Vir
Komenda
Enotnost
Mengeš
Dob
Člani
Radomlje
Mengeš
Dob
Induplati
Lukovica
Ihan
Domžale
Vir
Enotnost Kamnik Komenda Moravče
10 1
9 2
3 1
7 1 7 1 6 0
5 0
11
7-7 7 7 7 7 7 7
11 11 11 11 11 II U 11 11 11 11 11
0 46: 3 21
0 57: 7 20
2 66:14 17
3 40:16 15 338:15 15 537:26 12
6 25:39 10
8 29:39 6
8 16:51 6
8 13:64 5
9 8:51 3 10 10:48 2
0 0
9 1 8 1 7 1 6*0
"5 2
4 2
5 1 4 2 3 1 3 1 2 2
1
35: 8 22: 3 13: 6 16:18 12:15 23:20 5:24 9:41
40: 9 30:11 25:21 34:27 23:21 29:25 25:27 23:29 14:27 23:38 24:39 8 23:39
12 12 12 8 6 4 . 2 0
19 17 15 12 12 11 11 10 7 7 6 5
ANDREJ PERĆIĆ
ditev so povabili tudi nekdanje člane AO, da se tako ohranja vez med generacijami, pa tudi mladinski odsek kot bodoči naraščaj.
Srečanje se je začelo s predvajanjem alpinističnega filma »Tri spominske smeri v Vežici«, ki sla ga bila leta 1971 posnela Kosec in Pollak in ga mlajša generacija še ni videla. Sledilo je nekaj barvnih diapozitivov. Pred začetkom glavne točke tega večera je načelnik AO Kamnik, Frane Kemper-le, podelil skromni priznanji - po en klin - članici in članu AO, ki sta v letu 1985 naredila največ vzponov. To sta Darja Jenko s 45 vzponi in Bojan Pollak z 90 vzponi.
Nato je sledila osrednja točka tega večera. V »dvorano« je »policaj« Pubi pripeljal »obtožence«, da na javni obravnavi, pred »visoko, blagohotno in strogo, a pravično. . .« komisijo dokažejo, da so dovolj »zreli«, da lahko postanejo alpinisti. Resni del izpitov, ki obsega tako teoretični kakor tudi praktični preizkus znanja iz cele vrste področij, od zgodovine planinstva, alpinizma, pa do prve pomoči, reševanja iz ledeniških razpok, orientacije, plezalnih tehnik itd., so vsi trije uspešno naredili že prej. Obravnava je bila nato posamična. Poleg tehtanja pameti na posebni tehtnici, pregleda vsebine nahrbtnikov in zamotanih vprašanj je bilo še veliko »utrjevanja« in »brisanja« z raznimi rekviziti: vrvjo, vrvicami, cepinom in ku-halnico, narejeno še ta večer, ki ju je komisija v sestavi Kemper-le, Berčič, Podbevšek, Brnot in Benkovič kot zagovornik obilo delila in ju je Gladek kot »rabelj« tudi vestno izvrševal. Vsak »obsojenec« je moral na koncu svoje obravnave še razkužiti grlo s kozarcem posebnega napitka, sestavljenega iz 16 različnih pijač in 'začinjenega z originalnim himalajskim čilijem (pekočo papriko). Skoraj uro in pol je trajala obdelava in na koncu so bili vsi trije, DARJA JENKO, RADO NAD-VEŠNIK, ki je prav za to priložnost posebno prišel iz JLA in pa MARKO PREZELJ potrjeni za alpiniste.
BOJČ
OBVESTILO
Občane obveščamo, da se je uredništvo Kamniškega občana preselilo na Titov trg 9 (vhod z dvorišča trgovine Metka). Preselila Sta se tudi občinski sodnik za prekrške in družbeni pravobranilec samoupravljanja, ki imata odslej prostore v zgradbi sodišča, Tomšičeva Hlica 2 v Kamniku.
Tekmovanje v sankukai karateju
V ponedelje, 9. decembra je Karate klub Komenda pripravil tekmovanje v SANKUKAI karateju za pionirje. Tekmovanja se je udeležilo 30 pionirjev iz Lukovice, Domžal iz Komende. Gledalcem so prikazali dobro tehniko in veliko borbenosti. Pri starejših pionirjih je zmagal tekmovalec iz Lukovice, pri mlajših pa tekmovalec iz Komende.
V nedeljo, 15. decembra pa so v SANKUKAI karateju tekmovali člani. Tekmovanje je organizirala karate sekcija športnega kluba Komenda. Tekmovali so v treh kategorijah in sicer:
- višja kategorija
- srednja kategorija —.pionirji KATE Tekmovanje se je odvijalo pod
vodstvom mojstra Vlada PARADIŽNIKA. Udeležba je bila zadovoljiva , v vseh kategorijah je tekmovalo 72 članov. Absolutni zmagovalec je Slavko ŠORO-TAR iz Domžal. Gledalci so videli dobre borbe in izvrstne demonstracije SANKUKAI kara^ teja.
M. K.
Novoletne
iskrice
Glavic bistrih vedno več rabili bi,' da bi kaj izumili, pogrun-tali...
- Ali sestankarske zmešnjave, skrajšavc, lahko bi bile izboljšave?
- Motor na obljube - pelje v izgube.
- Mogoče pa kakšno domačo - lovsko pogruntali bi in neodgovornost izvažali bi?
- Kakšna je ta energija, kako se ji reče - ko voda v grlo nam teče? Ne, to ni hidroenergija. mogoče bi lahko bila prepotreb-na hitroukrepija? Na pomoč vsi, se že mudi!
- Naj nam ostane človek, ki je pošten, iskren - najbolj dragocen!
Stari grad
Sram ga je, a kaj si hoče? V dolino gleda - osamljen, se ve, ,• turiste, ki mimo njega beže. Bila je lepa turistična točka, sedaj pa adijo, pozdravljen ti »očka«!
Saj res še »sinka«, Mali grad imamo,
a oba skupaj - premalo ceniti znamo.
Mogoče se pa »mati narava« je zmotila, ko ju je ravno nam podarila.
KAMNIŠKI OBČAN, glasilo občinske konference SZDL Kamnik - Kamniški občan je aprila 1981 ob 20-letnici izhajanja prejel srebrni znak OF - Ureja Svet za informiranje, predsednik Janez Pirš, in uredniški odbor v sestavi: Katarina Cerar, Damjan Gladek, Romana Grčar, Janez Maleš. Anica Rak, Matic Romšak, Stane Simšič in Jana Taškar, glavna in odgovorna urednica. Tehnični urednik Franci Mihevc. Strokovna sodelavka Vera Mejač. - Izhaja dvakrat mesečno -Naslov uredništva: Kamnik, , Titov trg 9, telefon 331-311 -tekoči račun pri OK SZDL 50140-678-57039 - Kamniški občan - Rokopisov in fotografij ne vračamo - Tiska CGP Delo v Ljubljani.