SVOBODNA SLOVENIJA
leto (ano) lxxii (66) • stey. (n°) 30
ESLOVENIA LIBRE
BUENOS AIRES • 8 de agosto - 8. avgusta 2013
obglavljeni a ne
brez glave
Potres v slovenski Cerkvi
ALES MAVER
Marsikdo bo težko povezal minulo nedeljo in današnji dan. Težko bo razumel, da se bo isti papež Frančišek, ki je ves teden navduševal milijone mladih, v zgodovino Cerkve na Slovenskem in nasploh v slovensko zgodovino vpisal kot tisti, katerega podpis bo zapečatil nekaj, kar je videti kot obglavljenje naših krajevnih cerkva.
Seveda se - upam - vsi zavedamo, da bi bilo preveč preprosto zdaj z besnimi pogledi streljati proti od sveta odmaknjenim pisarnam večnega mesta, od koder je papež dobil v podpis usodni dokument. Vsak vsaj približno razumen človek bo vedel, da se to, kar je upravičeno videti kot tragedija, ni začelo sredi Italije, ampak pri nas, in da ne prvo ne odločilno poglavje te tragedije ni bilo spisano danes, marveč daleč nazaj, morda pred več desetletji. Zato tudi dva odpoklicana nadškofa po zakonu nujnosti sicer stojita pred nami kot dežurna krivca, vendar bi bilo najmanj pošteno kazalce usmeriti zgolj in predvsem vanju.
Toda za tovrstno premlevanje bo še veliko časa. Zdaj je dejstvo, da se kot katoliško občestvo mnogi čutimo obglavljene, osuple, zbegane. In tu se ne da takoj nič storiti. Lahko pa se zazremo v tri nemara ne čisto drobne lučke, ki se ob vsej zmedi kažejo na obzorju.
Najprej so taka lučka lepi spomini na vse, kar sta Anton Stres in Marjan Turnšek le naredila dobrega. Čeprav se ne moremo strinjati ne z vsem, kar je počel, ne z načinom, kako se je loteval gašenja požara, bo Anton Stres v kolektivnem spominu katoliške skupnosti pri nas ostal zapisan kot eden njenih najbistrejših umov. Kot tak je predvsem v času pred nastopom škofovske službe začrtal prenekatero stezico, na katero bomo morda zdaj le lahko nemoteno stopili. Sočasno sem vedno bolj prepričan, da današnje kalvarije ne zanj ne za katoliško občestvo vsaj v takšni obliki ne bi bilo, če bi postal nadškof tedaj, ko bi se to spodobilo in bilo pravično. Ampak Cerkev smo ljudje. Spominjali se bomo tudi poguma, s katerim se je nadškof Turnšek po izkušnji v Murski Soboti prevzel že gospodarsko potopljeno mariborsko barko. Čeprav je vedel, da se lahko zanj avantura konča prav tako, kot se danes je.
Drugič je upati, da se bomo vsaj iz epiloga 31. julija 2013 česa naučili, če streznitve niso prinesle veliko bolj tragične prejšnje postaje. Da se bomo kot skupnost končno zmogli posloviti od preteklih iluzij, ki jim je naša cerkev zapadla vsaj pred nekaj desetletji. Na to jalovo pot je nista usmerila Stres in Turnšek, temveč celo odločilno marsikdo, ki si bo danes vsaj na tihem zadovoljno žvižgal ob njunem padcu.
Tretja svetla lučka je najpomembnejša. Nenadni zasuki, podobni današnjemu, ob katerih človek po pravkar minulem Riu zlahka pomisli na znani verz iz zbirke Carmina Burana, Fortunae rota volvitur, nas za hip potegnejo iz vsakdanje rutine. In nam postavijo pred očmi v tej rutini prezrto resnico, da Cerkev, če jo jemljemo zares, ne more biti obglavljena in odvisna od človeka. Kajti njena glava je nekdo drug in nekje drugje, ne na Ciril-Metodovem ali Slomškovem ali celo na Petrovem trgu. In ta glava bo še naprej, tudi danes, prihajala na naše oltarje in nam zagotavljala: »Vaše srce naj se vznemirja in ne plaši«.
Hkrati je to spoznanje vabilo, da imamo radi zemeljski del njegovega telesa. Ne zato, ker bi bilo brez greha, ampak zato, ker se moti in pada in potrebuje naše razumevanje prav tako, kot mi potrebujemo njegovo, kadar nam spodrsne. Če kdaj, je danes dan, ko bi bilo prav, da mu to razumevanje naklonimo.
(Časnik.si)
Novica je odmevala tudi v svetovnem časopisju; v izrednem obsegu celo v Argentini, kjer naša domovina skoraj ne najde prostora. Dejstvo je, da sta v sredo, 30. julija, svoj odstop podala ljubljanski in mariborski nadškof Anton Stres in Marjan Turnšek. Apostolska nunciatura v Sloveniji je sporočila, da je papež Frančišek sprejel njuno odpoved zaradi težkega ekonomskega stanja nadškofije Maribor, in v upanju, da bo ta korak prispeval k obnovi življenja v Cerkvi na Slovenskem.
Tako upokojeni nadškof Stres kot upokojeni nadškof Turnšek sta poudarila, da je njun odstop namenjen temu, da bi lahko nasledniki neobremenjeno oznanjevali evangelij. Sprejela sta svoj del odgovornosti za dobro Cerkve. Težka kriza, ki je zadela nadškofijo Maribor, namreč že dve leti in pol meče senco na delovanje katoliške Cerkve v naši domovini. Dejstvo je, da je v težko razumljivem delovanju, med investicijami v delnice in bančnimi posojili, obratovanje holdingov Zvon 1 in Zvon 2 pustilo finančno luknjo kakih 800 milijonov evrov in prizadelo tudi vrsto malih delničarjev.
»Vedno znova prihajajo ti očitki naprej, iščejo se krivci, razlogi, mnogi so bili zaradi tega razočarani, in v takih okoliščinah je vsakdo, ki je 'kontaminiran', torej je bil v stiku s temi dogajanji, in jaz sem to bil, kot pomožni škof v Mariboru in pozneje kot nadškof ko-adjutor. Čeprav sem poudaril da, skupaj z nadškofom Turnškom, ne moreva obveljati za glavna krivca za to kar se je zgodilo, to bi bilo krivično, vendar pa po drugi strani tudi ne moreva reči, da nisva bila tam. In potem nama lahko vedno nekdo očita: 'kaj bosta vidva govorila, pometite najprej pred svojim pragom, potem pa pridite pometati pred druge!' Mi pa danes živimo v takih okoliščinah, v naši slovenski družbi,
Upokojena nadškofa Stres in Turnšek
da Cerkev nujno potrebuje ljudi, ki se jim ne more na ta način odvzeti njihove verodostojnosti« je v pogovoru poudaril upokojeni nadškof Anton Stres.
Da bi zagotovil redno vodenje obeh nadškofij, je sveti oče imenoval novomeškega škofa Andreja Glavana za apostolskega administratorja ljubljanske nadškofije in celjskega škofa Stanislava Lipovška za apostolskega administratorja mariborske nadškofije. Postopek izbire novih nadškofov traja lahko kar nekaj mesecev.
Slovenska škofovska konferenca se je takoj po tiskovni konferenci zbrala na seji in izvolila novo vodstvo. Novi predsednik Slovenske škofovske konference je novomeški škof Andrej Glavan, podpredsednik pa celjski škof Stanislav Lipovšek.
Odstop nadškofov je po besedah škofa Andreja Glavana velik duhovni pretres za Cerkev na Slovenskem. Še pred kratkim je škof Glavan doživel mladostno moč in lepoto Cerkve in sicer na srečanju z mladimi v Braziliji. Vendar pa se v Cerkvi dogajajo tudi preizkušnje, je dodal. »To dogajanje je sad nerazumljivega delovanja skrivnosti zlih sil, saj ju racionalno težko dojamemo in razumemo.«
Po njegovih besedah je krivda za katastrofo v mariborski nadškofiji nepravično padla le na dve pleči. »Škofje subsidiarno rešujemo mnoge zadeve.
Svojim sodelavcem zaupamo in moramo zaupati, saj nismo strokovnjaki za vsa področja. Usodno pa je, če se izkaže, da vsi niso vredni zaupanja, ker po cerkveni zakonodaji padejo posledice napačnih in ne dovolj premišljenih odločitev tako duhovnikov kot laikov v glavnem na škofa, ki je za vse vaj objektivno odgovoren.« Pri tem je izrazil občudovanje do obeh nadškofov, ki sta pokazala pravi čut do Cerkve in ponižno sprejela sklep iz Rima.
Ob tem pa je škof Glavan poudaril, da bolijo nekatere izjave, da odstop in opravičilo ne zadoščata, ampak bi mariborska nadškofija morala vsaj delničarjem škodo tudi povrniti. »Kako naj škofija, ki je na beraški palici kot še nikdar v zgodovini, karkoli povrne, saj bo ostala celo brez neprimičninskega premoženja, finančnih sredstev pa itak nima kje vzeti.«
Škof Glavan je izrazil tudi upanje, da bo ljubljanska nadškofija kmalu dobila novega nadškofa, ki bo pri polnih močen sposoben nositi breme nad škofovstva.
Reakcije na spremembe v Cerkvi so bile tudi sicer različne. Tako je med drugim prof. dr. Ivana Štuheca je odstop nadškofov Antona Stresa in Marjana Turnška prizadel, saj je prepričan, da sta bila primerni osebi za ta položaj in nista imela namena Cerkve voditi kot finančnega holdinga. Meni, da je ukrep zoper njiju prehiter in prehud, najbolj odgovorni za finančni zlom mariborske nadškofije pa da nekaznovani ostajajo v zaledju.
Bratsko bližino nadškofoma Stresu in Turnšku je izrazil tudi kardinal Franc Rode. »V tej zadevi sem storil vse, kar je bilo v moji moči, da bi se našla najbolj primerna rešitev, vendar v zavesti, da je končna odločitev v rokah svetega očeta«, je še zapisal.
Vlada, proračun in banke
Finančne težave, s katerimi se sooča Slovenija, seveda ne bodo rešene v kratkem obdobju, temveč pada njih senca tudi na prihodnja leta. Premierka Alenka Bratušek verjame, da bodo najprej v koaliciji, nato pa še širše, našli dogovor glede sprememb proračuna za leto prihodnje leto, ki bo ena glavnih tem jeseni.
Prilagoditev proračuna za prihodnje leto bo namreč ena glavnih tem na jesenskem političnem parketu. Po neuradnih informacijah naj bi se obetali novi rezi na vseh področjih, tudi pri pokojninah. Vendar pa bo pri tem koaliciji trn v peti stranka DeSUS. Vlada je sicer 25. julija začela formal-
ni postopek priprave dopolnjenega proračuna za prihodnje leto in začrtala izhodišča za pripravo predloga proračuna za 2015. Pri tem bo vlada sledila ciljem iz programa stabilnosti, ki so bili potrjeni na ravni Evropske unije. Proračunski primanjkljaj naj bi tako prihodnje leto znašal največ tri odstotke BDP, v 2015 pa največ 2,5 odstotka BDP. Vlada sicer predvideva v letu 2014 7,861 milijarde evrov odhodkov, leto zatem pa skoraj 7,953 milijarde evrov.
V Evropski uniji pa so v tem tednu začela veljati prilagojena začasna krizna pravila za državne pomoči bankam. Ena glavnih novosti je, da bodo morale banke učinkovit načrt pre-
strukturiranja pripraviti, preden jih bo mogoče do-kapitalizirati. Pred pomočjo z javnimi sredstvi bodo banke morale izkoristiti druge poti za njihovo kapitalsko krepitev. V primeru pomanjkanja kapitala bodo morali tako sredstva najprej prispevati lastniki banke in upniki, šele potem bodo banke lahko zaprosile za državno pomoč.
Pred dokapitalizacijo bo potrebna priprava temeljitega programa prestrukturiranja, s katerim bodo banke morale prepričljivo pojasniti, kako bodo na dolgi rok postale dobičkonosne. Šele nato bo lahko sledila dokapitalizacija. V skladu s temi spremembami tako ni več pričakovati veliko začasnih
odobritev dokapitalizacij s strani Bruslja. Ta pravila sledijo spremembam v zakonodaji v uniji, pomembna pa so tudi za Slovenijo, saj je slovenska država sredi procesa sanacije razmer v bančnem sistemu. Nova pravila se dejansko že izvajajo v primerih Nove ljubljanske banke in Nove kreditne banke Maribor, kjer bo treba pred prenosom sredstev na tako imenovano slabo banko in dokapitalizacijama najprej zaključiti neodvisna skrbna pregleda in obremenitvena testa. Nato bo potrebno v Bruselj poslati še natančen program prestrukturiranja. V primeru obeh največjih bank je ključno tudi to, da je država obenem daleč največji lastnik.
25. Romanje treh Slovenij
IZ ŽIVLJENJA V ARGENTINI
Na Svetih Vi-šarjah nad Kanalsko dolino v Italiji je v nedeljo, 4. avgusta potekalo že 25. srečanje matične, zamejske in izseljenske Slovenije. Letošnjemu sta dala pečat kardinal Franc Rode, ki je daroval sveto mašo in prof. Tomaž Simčič kot uvodni predavatelj.
Romanja treh Slovenij so se začela leta 1989 na pobudo izseljenskega duhovnika msgr. Vinka Žaklja. Pripravljata jih Rafaelova družba in Zveza slovenskih izseljenskih duhovnikov, finančno ga podpira Urad za Slovence v zamejstvu in po svetu.
Prof. Tomaž Simčič je razmišljal o slovenstvu, krščanstvu in demokraciji včeraj, danes in jutri. Dejal je, da so nekdaj te vrednote kazale na skupnega nasprotnika in so bile večkrat učinkovite v tem zanikanju, bolj kot v podpiranju. Vse troje je bilo po njegovih besedah reakcija na pobude drugih.
Pred dvajsetimi leti se je družbeni in politični sistem v
Sloveniji obrnil na glavo, spremembe doživlja tudi zamejstvo. Predavatelj je menil, da bi bilo napak, če bi ostali v obrambni drži. To je sicer lažje kot v napadu oz. v aktivnosti, a prav slednja je edina nujna in potrebna. Pri tem je podčrtal odgovornost, saj je treba pri dejavnem delu zaupati v lastne moči, odločitve in izbire. Biti moramo ne le pri predstavljanju problemov, ampak tudi pri njihovem reševanju. Svoj prav je treba žrtvovati in znati tudi sprejeti propad ter se znati odzivati na provokacije.
Kardinal Rode je pri sveti maši somaševal s trinajstimi duhovniki, večinoma izseljenskimi iz Evrope. Ob spominu na prof. Lamberta Ehrlicha, ko je na vrhu z Marijino cerkvijo uvidel posebno poslanstvo slovenskega naroda v tem delu Evrope, je razmišljal o slovenski državi in trenutnem poslanstvu našega naroda. Spregovoril je še o poslanstvu našega naroda sredi evropske družine narodov.
Romanje se je zaključilo s kulturnim programom. Tam so, tako kot pri sveti maši, zapeli pevke in pevci mešanega pevskega zbora iz Sel na avstrijskem Koroškem pod vodstvom Romana Verdela.
Isti dan so se na Svetih Višarjah sklenili tudi Višarski dnevi mladih. 20 udeležencev je spoznavalo življenje Slovencev v Porabju, avstrijskem in koroškem Štajerskem ter se udeležilo romanja.
TONE MIZERIT
OB ROB MARIBORU
»Fantje, vi ne poznate nove ekonomije«
Odstop nadškofov dr. Antona Stresa in dr. Marjana Turnška še vedno močno odmeva povsod, kjer prebivamo Slovenci. V tržaškem Primorskem dnevniku z dne 3. avgusta je Darja Kocbek, dopisnica iz Slovenije, prispevala članek z naslovom Vatikanska kazen za posvetni pohlep. V njem je krajši historiat dogajanja v zvezi s finančnim zlomom mariborske nadškofije in avtorica seveda ne pozabi omeniti škode, ki so jo imeli številni vlagalci s propadom holdingov Zvon 1 in Zvon 2. Navaja med drugim tudi mnenje novomeškega škofa Andreja Glavana, ki je po odstopu dr. Stresa prevzel njegove funkcije. Msgr. Glavan trdi, da je mariborska katastrofa med drugim sad (citiram po Kocbekovi) »nerazumljivega delovanja tudi skrivnostnih zlih sil, saj ga racionalno težko dojamemo in razumemo«.
Po drugi strani pa je zanimiv intervju celjskega škofa Stanislava Li-povška, začasnega upravitelja mariborske nadškofije, ki ga je z njim opravilaVanessa Čokl za mariborski Večer z dne 1. avgusta. Na vprašanje (citiram) Kdaj se je začelo lomiti, na kateri točki vas je preseglo? Dolgo ste bili stolni župnik v Mariboru, ni šlo mimo vas, kako (nad) škofija posluje. Zlasti z vero v denar se je ukvarjala?, msgr. Lipovšek takole odgovarja »Preveč smo zašli v finančne vode, to je jasno. Ne bi se hvalil, ker po bitki so vsi generali, ampak opozarjal sem. Bil sem proti cerkveni banki. S hrastov pred stolnico na Slomškovem trgu sem trgal plakate za certifikate in jih metal v koš, odgovornim sem rekel, da sem proti in da tega v stolnici ne bo, ker duhovniki nismo bančni uradniki. Nisem bil najbolje sprejet v tistih časih s tem, sem pa še danes vesel, da sem ohranil to linijo. Že takrat je šlo v nepravi smeri. Mene so pa tudi kolegi v Gradcu opozarjali, naj ne hodimo po tej poti, ker se bomo opekli. In dejansko smo se opekli. A smo tisti, ki smo izražali pomisleke, dobili pojasnilo: Fantje, vi ne poznate nove ekonomije. Na starih pozicijah ste; da delaš s tistim, kar imaš. Mi pa delamo s krediti, z vlaganji, z delnicami. Vi tega ne razumete.' Finančni lobi, strokovnjaki so bili prepričani, da bo šlo.«
Bliže sem tem zadnjim mislim, čeprav je tudi res, da obstajajo zle sile, naravne in nadnaravne. Prvim se zoperstavljaš z veliko previdnostjo in z upoštevanjem nasvetov izkušenih ljudi, posebno če veš, da deluješ v okolju, ki je Cerkvi neprijazno. Drugim pa omogočiš delo, če jim odpreš ali vsaj pripreš vrata svoje duše. Ne bom omenjal drugih časnikov, papirnatih in spletnih, ki izhajajo v Italiji. Tudi nekateri izmed teh so se o tej zadevi razpisali. To branje je za slovenske kristjane v italijanskem zamejstvu boleče. Poleg tega vse to povzroča padec ugleda matične države, v kateri se že v politiki in gospodarstvu dogajajo vse prej kot lepe stvari. Ni treba posebej poudarjati, kako v zamejstvu in zdomstvu potrebujemo ljubečo in predvsem vsestransko ugledno matico, saj je že itak naše moralno počutje večkrat pod ... podplati.
O finančnem zlomu Mariborske nadškofije smo sicer že kar nekaj časa vedeli. V Demokraciji z dne 6. novembra 2012 sem podpisani npr. bral, da je med večjimi dolžniki NLB tudi Zvon 1 holding. Nekaj podobnega sem lani zasledil tudi v goriškem Novem glasu. Od tedaj je v skoraj letu dni prišlo še kaj na dan, vrhovi slovenske Cerkve pa so, vsaj po mojem občutku, v tem času in tudi prej, od samega izbruha mariborskega finančnega škandala dalje, nekoliko stopicali na mestu. No, in sedaj je počilo.
Finančni zlom Mariborske nadškofije je odnesel vrh slovenske Cerkve. Ne vem, ali sta oba njegova vodilna moža in drugi z njima čakali na sodni razplet te težke zadeve ali na kaj drugega, dejstvo pa je, da ta polom utegne, upravičeno ali neupravičeno, postati rak rana za slovensko Cerkev. Menim, da je zdaj nujna vsaj simbolična gesta od strani cerkvenih posvečenih oseb, tako da slovenska Cerkev kot ustanova ohrani kredibilnost. Zato bi po svoji preprosti pameti pritrdil patru Bogdanu Knavsu, ki je že pred dobrim letom predlagal, naj Cerkev pripravi neki solidarnostni sklad za pomoč prizadetim.
Kako nabirati sredstva za sklad? Po zgledu papeža Frančiška naj se slovenski cerkveni dostojanstveniki
odpovejo zlatim ali srebrnim križem, zlatim verižicam in prstanom, morda tudi dragocenim uram. Če kdo ima visoke dohodke, naj se jim za pošten odstotek odreče. Proda naj se vse zlato in srebro, ki ni strogo namenjeno bogoslužju. Tu so še paramenti ter podobni predmeti: verjetno bi se dalo tudi tu kaj najti. Nadalje bi bilo primerno zastaviti ali prodati večje avtomobile, ki jih morda imajo ali jih uporabljajo višji in nižji cerkveni dostojanstveniki. Pomisliti je treba tudi na nepremičnine (npr. gozdovi, dvorci), ki niso nujno potrebne za delovanje cerkvenih ustanov, seveda če teh nepremičnin ne bodo zasegle banke. Pozovejo naj se še predstojniki samostanov na Slovenskem, da se tudi s pomočjo kakega brezposelnega človeka bolj posvetijo npr. bio kmetijstvu in ekološko neoporečne pridelke komu prodajo. Kupci bi se gotovo našli. In končno naj bi se pozvali verniki, da po svojih močeh pomagajo temu skladu.
Če so nekdaj ob izbruhu kake vojne topili cerkvene zvonove in cerkvam pobirali še kaj dragocenega, bi bilo potrebno ravnati tako tudi danes. Slovenija je dandanes na zunaj v pravi vojni s finančnimi trgi, v svoji notranjosti pa je v vojni z najrazličnejšimi lumparijami. Dobro bi bilo, da bi kdo že enkrat dal dober zgled, saj so že stari Rimljani ugotavljali, da »verba volant, exepla trahunt«. Poleg tega v evangelijih beremo marsikaj, kar nam bi zelo primerno predstavilo sedanje stanje duha na Slovenskem. Naj zadostujeta dva takšna odlomka. Ker je marsikatero dogajanje v domovini zavito v tančico neresnic in polresnic, so še kako na mestu besede, ki jih beremo v evangeliju sv. Janeza: »Tedaj je Jezus govoril Judom, ki so verovali vanj: 'Če ostanete v moji besedi, ste resnično moji učenci. In spoznali boste resnico in resnica vas bo osvobodila.'« (Jn 8, 31-32).
Tisti, ki se imenujemo kristjani, pa moramo v najvišji meri upoštevati vrstice evangelija sv. Mateja, kjer so napisane te Jezusove besede: »Vi ste sol zemlje. Če pa se sol pokvari, s čim naj se osoli? Ni za drugo, kakor da se vrže proč in jo ljudje pohodijo.« (Mt 5, 13)
Aleš Brecelj
Bližajo se odločilni trenutki. Volitve te nedelje, čeprav so le »primarne« (rekli bi predhodne, notranje), so bistvene za ves nadaljnji politični razvoj v državi. Močna vladna zmaga bi dala novega zaleta temu »demokratičnemu absolutizmu«, katerega cilj je: »Hočemo vse!«
Razne izbire. Pisec teh vrstic se ne počuti prav prijetno, ko se mu rojak približa in ga vpraša: »In, kaj naj volimo?«. Izbira, za koga oddati glas, mora biti popolnoma osebna. Namen teh vrstic, ki teden za tednom bežno orišejo stanje argentinske politike je, da rojaki malo bolje razumejo položaj, vsakdanje dogajanje, da bi lahko potem, na podlagi lastnih zaključkov, oddali svoj glas. Zavedam se, da je med bralci Svobodne Slovenije široka plast političnih opcij. Ne manjka takih, ki so prepričani, da sedanja vlada pravilno dela zlasti na socialnih področjih, in jih ne motijo drzni (nezakoniti?) posegi na ustavodajno področje. Marsikdo je še pri prejšnjih volitvah oddal svoj glas gospe predsednici, spričo močne gospodarske rasti, ki je bila opazna v državi. Večina teh (a ne vsi) je danes na nasprotnem bregu. So pa mnogi, ki od vsega začetka niso zaupali zakoncema Kirchner in jih skrbi, kam oddati glas, da bo najbolj gotovo služil opozicijskemu gibanju, ki v državi še ne najde pravega izraza. Vprašanje seveda ni enako v prestolnem mestu, kot v provinci Buenos Aires (večina naših naročnikov), ali pa v Mendozi, v provinci Rio Negro, Cordobi ali Tucumanu, da omenimo najbolj strnjeno naseljene skupine rojakov. Vsak najbolje pozna lastno okolje. Gotovo pa je ključno vprašanje province Buenos Aires, kjer se bo odločila usoda režima. Tukaj je gotovo najbolj učinkovita izbira župana občine Tigre (Sergio Massa). Pa tudi Francisco de Narvaez predstavlja vredno opcijo. Odločiti se bo treba.
Oblaki na obzorju. Vlada je na podlagi 54% glasov, ki jih je gospa prejela še pred dvema letoma, dolgo govorila o »plebiscitu«, ki naj bi na sedanjih volitvah potrdil tedanjo zmago. Vladni strategi so tudi dolgo sanjali o možnosti, da bi s tako zmago dosegli v parlamentu dvotretjinsko večino, ki bi omogočila ustavno spremembo in dovolila gospe ponovno kandidaturo. Danes je jasno, da ne bo ne dveh tretjin, niti ple-biscitarnega izida. V vladi jih celo skrbi, da bi vsaj ohranili sedanje razmerje v parlamentu, a tudi to se kaže kot precej težavno. V
senatu so številke žgoče, v poslanski zbornici pa gotovo ne bodo mogli ohraniti sedanje premoči. V provinci Buenos Aires jih je presenetil nastop nove stranke, ki jo vodi Sergio Massa. Še zadnji teden pred volitvami so ankete kazale na možnost, da bo vladna FPV pristala na drugem mestu. To bi bil usoden udarec, ker bi pokazal, da gospa ni vsemogočna. Da to prepreči, vlada posega po vseh sredstvih, tudi nezakonitih. Prav volilni zakon izrecno prepoveduje, da zadnja dva tedna pred volitvami vlada otvarja javna dela, ali na kak drug način vpliva na voljo volivcev. Vladni »volilni molk« je bil te dni kršen v neštetih priložnostih in okoliščinah od predsedniških obiskov do »nogometa za vse«. Do kašne mere sega vladna bojazen pred porazom kaže tudi plakat, na katerem predsednica in njen kandidat pozdravljata papeža Frančiška. Do pred kratkim osovraženega kardinala Bergoglia sedaj iščejo kot rešitelja pred brodolomom. Enako je guverner province Buenos Aires, »izdajalec« Scioli, naenkrat postal »tovariš Daniel«, ker aktivno posega v kampanjo in lovi glasove za vlado.
Usodni bumerang. Prepozno je vlada spoznala, da so njena dela neke vrste bumerang, ki se nevarno obrača proti njim samim. Inflacija, ki je že ne morejo prikrivati; devizni fond, ki se nenehno krči; pomanjkanje varnosti, ki z nemočjo in srdom polni prebivalstvo mest in dežele; korupcija, ki se vedno bolj jasno kaže ... Napovedi povišice pokojnin (ki je predhodno zakonsko določena) in novo razsipanje raznih subvencij že nima več istega učinka. Srednji sloj je obrnil vladi hrbet. Pri tem ima mnogo opraviti »davek na plače«, ki že za normalnega delavca ali uradnika predstavlja hudo krvavitev dohodkov. V dveh letih se je podvojilo število zaposlenih, ki jih ta davek prizadeva. Da povrnejo znesek, odtrgan na polovico trinajste plače (aguinalda), zgleda bolj norčevanje kot pa dobrohotna gesta. Edina svetla točka za vlado je, da se opozicija med seboj nenehno krega. Drug drugega obtožujejo raznih grehov, med katerimi ni najmanjši, da je ta ali drug funkcionalen (koristen) vladi. Ankete kažejo, da si le 40% državljanov želi vladno zmago. Problem je, da ostalih 60% ne najde prave struje za izraz svoje nejevolje. V tem oziru lahko rečemo, da narod zori, politiki pa se še vedno igrajo »slepe miši«. Bo po teh predhodnih volitvah kaj bolje?
Umrl je pater Alojzij Kukovica DJ
Pretekla sreda, 31. julija, je bila za slovensko skupnost v Argentini žalosten dan. Po daljšem bolehanju je v 87. letu umrl jezuit, pater Alojzij Kukovica. Novica se je hitro razširila po naših naseljih in globoko pretresla rojake, saj je bil pokojni pater znan in priljubljen zaradi svoje goreče vere, predanosti duhovniški službi in stalne pripravljenosti za delo v božjem vinogradu. Božja previdnost je naklonila, da je nastopil pot v večno slavo prav na godovni dan svetega Ignacija Lojolskega, ustanovitelja Jezusove družbe, kateri je pripadal z dušo in srcem.
Pokojni pater Alojzij je bil rojen 22. junija 1926 v Devici Mariji v Polju. Skoraj še kot otrok je zapustil dom in v zavodu dokončal gimnazijska leta. Nadaljnji študij je prekinila vojna in mladi Lojze se je uvrstil med domobrance. Štirje njegovi bratje so utrpeli mučeniško smrt v rokah komunističnih krvnikov.
Po vojni se je pridružil beguncem
in, medtem, ko je njegova družina odšla v Ekvator in od tam naprej po svetu, je pokojnik, ki se je bil odločil za duhovniški poklic, odpravil v Argentino. V slovenskem izseljenskem semenišču v San Luisu je bil 19. marca 1951 posvečen v duhovnika. Nadaljeval je študije in v letu 1953 v Adrogueju prejel doktorat.
Leta 1957 je vstopil v Družbo Jezusovo, v kateri je z neverjetno aktivnostjo deloval dokler so mu to dopuščale telesne moči. Bil je profesor cerkvenega prava in moralne teologije v jezuitskem semenišču Colegio Maximo v San Miguelu; deloval je v jezuitski skupnosti Regina Martirum; vodil je argentinsko sekcijo Aposto-lata molitve in urejal Glasnik Srca Jezusovega; posebej se je v zadnjih letih tudi posvetil apostolatu čaščenja Milostljivega Jezusa; deloval je tudi v bednih naseljih in povsod oznanjal evangelij.
Enako ali pa še bolj aktivno pa se je udejstvoval v slovenski skupnosti. Bil je prefekt in profesor v slovenskem dijaškem zavodu v Adrugueju; duhovni vodja tedanjega Slovenskega katoliškega akademskega društva, član akademskega starešinstva. Bil je član Slovenske kulturne akcije pri kateri je vodil teološki in filozofski odsek. Tudi na našem Slovenske srednješolskem tečaju ravnatelja Marka Bajuka je dolga leta deloval kot kate-het. Ko je pomanjkanje duhovnikov začelo najedati našo skupnost, se je rade volje odzval vabilu slovenskega dušnega pastirstva in prevzel dušno skrb najprej dolgo let v skupnosti na Slovenski Pristavi, zadnja leta pa, do konca svojih moči, v Našem domu v San Justo. Kot njihov »župnik« se je
bistveno prizadeval za mlade, imel srečanja za starše, vzpodbujal k molitvi in zakramentom, zlasti pa z zgledom svetniškega življenja vabil k popolni predanosti Bogu. Bolniki in starejši pa so bili njegova posebna skrb. Vedno je našel čas za obiske, vzpodbudne besede, vabila k zaupanju in predanosti v voljo božjo. Poleg tega pa je bil v dveh obdobjih vicedelegat za slovensko dušno pastirstvo v Argentini. V letu 2010 je za svoje delo prejel priznanje Zedinjene Slovenije.
Poleg je vsega tega dela našel čas za pisanje. Pisal je knjige ter članke in razprave za naše publikacije, predvsem za Duhovno življenje. Imel je predavanja pri Slovenski kulturni akciji in objavljal eseje in spise v kulturni reviji Meddobje. Bil je eden velikanov našega zdomskega filozofskega mišljenja. Vedno se je trudil, da bi v pisani besedi, zlasti pa s svojim življenjem in nastopom dokazal, da si vera in znanost ne nasprotujeta, temveč dopolnjujeta.
In njegova zavzetost za duhovne vaje! Kot zvest sin svetega Ignacija je v tej pobožnosti videl temelj globokega krščanskega življenja. Vodil je nepregledno vrsto duhovnih vaj in obnov za može, za žene, za mladino, za intelektualce, tako v slovenski skupnosti kot med domačini. Goreč spovednik in zavzet duhovni vodja je dejansko izgoreval v delu »za večjo čast božjo«, kot navaja geslo jezuitskega reda.
Pokojni je izhajal iz zelo številne družine, ki pa se je raztresla po vsem svetu. Zato je bil že od zgodnjih otroških let ločen od svojih dragih bratov in sester. Božja previdnost je poskrbela, da je daleč od svoje rodne domovine in od svoje krvne družine tu, v Argentini, našel družino, ki ga je sprejela za »svojega«, že več kot pred tridesetimi leti. To je bila družina Poglajnovih, Lojzeta in Irene, ki je skrbela zanj do zadnje ure življenja, in poskrbela za vse tudi ob njegovi smrti.
Pokojni pater Alojzij Kukovica je ležal v slovenski cerkvi Marije Pomagaj na prvi petek, 1. avgusta. Že od zgodnjih ur so prihajali rojaki in vseh naselbin Velikega Buenos Aires, da so ga po stari slovenski navadi kropili in molili za pokoj njegove duše, pa se mu tudi že priporočali. Ves dan so se vrstili ti obiski. Pogrebna maša pa je bila zvečer prav v tej cerkvi, ki jo je on tako ljubil. Zato je tudi želel, da bi njegovi zemeljski ostanki počivali v pepelnici naše cerkve.
Pogrebno mašo je vodil bueno-saireški pomožni škof Vinko Bokalič, ob somaševanju delegata slovenskih dušnih pastirjev msgr. Jureta Rodeta in številnih slovenskih in argentinskih duhovnikov, med katerimi je bil tudi provincial argentinskih jezuitov. V pridigi sta najprej dr. Rode po slovensko, nato pa škof Bokalič po špansko, ob mašnih berilih prikazala življenje in delo, predvsem pa vero in apostolat pokojnega patra Kuko-vice. Slovenska cerkev je bila nabito polna. Rojaki so goreče molili in peli, ob vodstvu petja Andreja Selana in pri orglah prof. Andrejke Selan Vom-bergar. Številne so bile tudi besede slovesa predstavnikov društev, organizacij, jezuitskega reda in družine pokojnika.
Po zadnjem slovesu so rojaki odhajali z globokim občutjem zahvale. Zahvale Bogu, ki nam je dal tako gorečega duhovnika, in zahvale pokojniku, za vse milosti, ki smo jih po njegovem posredovanju prejeli. Naj uživa večno slavo!
ŽIVI ROŽNI VENEC
Srečanje molivk in molivcev
V nedeljo, 28. julija smo se molivke in molivci srečali v cerkvi Marije Pomagaj v Slovenski hiši. Pred Najsvetejšim smo molili svetli del rožnega venca. Sledila je sveta maša, ki jo je daroval g Dane Vrečar. Z ljudskim petjem smo povzdignili slavje. Na orglah nas je spremljal Janez Žnidar.
Pri pridigi je duhovnik pov-daril pomembnost gibanja živega rožnega venca. Predvsem je važna molitev, ki je povezava z Bogom Očetom po Jezusu Kristusu in sv. Duhu. Sv. Pavel je napisal; ker ste sinovi,
je Bog poslal Sina, ki ga kliče Aba - Oče. Molivci živega rožnega venca smo ljubljeni od Gospoda in Matere Marije. G. Vrečar nas je spomnil, da se v Rfo de Janeiru zaključuje Svetovni dan mladih. Papež Frančišek sporoča tudi nam, naj sledimo Kristusu in oznanjaj-mo evangelij vsem ljudem.
Ob koncu maše je ga. Mar-jetka Selan prebrala članek, ki ga je napisal Štefan Gobbi. Ko je nekoč v Nemčiji vodil srečanje molivcev živega rožnega venca je slišal razodetje o pomenu molitve. Marija rešuje
svet po molitvi rožnega venca. V vseh prikazovanjih ga priporoča.
Ga. Marjetka je nato podala poročilo o številu članov gibanja živega rožnega venca. Med nami šteje 863 molivcev, od teh je 679 molivk in 183 molivcev. Povedala je, da starejši umirajo in povabila, naj bi se gibanju pridružili tudi mlajši. S tem smo zaključili srečanje in se v prijateljskem razgovoru zadržali še nekaj časa na dvorišču pred cerkvijo.
MENDOZA
Obisk geologinje
V	začetku julija je dr. Tea Kolar Jurkovšek, geologinja, ki se posveča raziskovanju na Geološkem zavodu Slovenije, obiskala Mendozo.
Zaradi narave svojega poklicnega dela je imela priložnost spoznati naravne vrednote Slovenije in Balkana. Prišla je v Argentino, da bi značilnosti slovenske zemlje prikazala na 3. Mednarodnem simpoziju konodontologije, ki je nova veja geologije. Sadovi njenega znanstvenega dela promovirajo Slovenijo in slovensko znanost v svetu.
Drugi namen njenega obiska je tudi bil spoznati življenje in prepletanje ter plemenitenje različnih kultur. Poleg geologije se je na Teološki fakulteti v Ljubljani, specializirala pri prof. C. Gostečniku. Ponudila je mendoškemu društvu kar nekaj možnih predavanj in razgovorov tako o raziskovanju geologije, o sodobni družini in zakonski terapiji ter končno tudi o slovenski sodobni umetnosti. Dr Tea Kolar je mati dveh akademskih umetnikov, hčerka Barbara je slikarka in sin Anže kipar.
Znanstveni simpozij je potekal čez teden, dve soboti in nedelji je imela možnost spoznati društveno delovanje, obiskala je nekatere men-doške družine in vodila je dva zanimiva predavanja v naši skupnosti.
RAZGOVOR O DANANŠNJI DRUŽINI IN VZGOJI
V	nedeljo 14. julija se je v odprtem krogu zbralo lepo število mlajših staršev, učiteljic slovenske šole in vseh ki se zanimajo za vzgojo in današnjo družino.
Dr. Tea Kolar je vodila razgovor, prof. Cvetka Grintal Bajuk je prevzela prevod v španščino, kar je bilo potrebno zaradi številnih navzočih ki ne obvladajo slovenskega jezika. Za uvod je dr. Kolar orisala sodobno slovensko družino. Oče, mama in povprečno dva otroka so normalno skupaj samo ob nedeljah. Skupna kosila in večerje so zelo redke. Vsak član se posveča svojim odgovornostim. Otroci delijo zelo malo časa svojega dnevnega življenja s straši. V Sloveniji je tudi značilno, da stari starši in drugi sorodniki ne stanujejo več pod isto streho, celo prehrana se je spremenila. Prevladuje že »Mc Donald«. Kljub temu se opaža potreba po večji družinski povezavi in dialogu. Potrebno je spoznavanje, da se boleča doživetja naravno prenašajo kot travme lahko skozi več kot pet do šest generacij. Potrebna je lastna ozaveščenost teh preteklih dogodkov, ki prispeva k bolj zdravim odnosom do samega sebe in drugih.
Opaža se zanimanje za to problematiko ob množičnem obiskanju predavanj dr. C. Gosteč-nika pri frančiškanih v Ljubljani. Naš razgovor je bil prijetno razgiban in spodbuden. Dr. Tea, iskrena zahvala!
LEPOTE SLOVENIJE V OČEH GEOLOGIJE
Vsaka priložnost spoznavanja in občudovanja lepot naše domovine povzroči zanimanje med člani naše skupnosti. V nedeljo 21. julija po sv. maši smo imeli možnost spoznati skoraj nepoznano poglavje naše rodne zemlje. Dr. Tea Kolar Jurkovšek je na 3. Mednarodnem simpoziju konodontologije, ki se je vršil v Mendozi, svetu podala svoj izvrsten doprinos in odkritja skrivnosti narave v podzemskih plasteh mnogih krajev Slovenije. V našem Slovenskem domu pa nam je podala sintezo svojih raziskovanj, s poudarkom na Slovenijo.
Analize mikroskopičnih bitij, kamnin do pol milimetra velikosti, fosilov in sedimentarne strukture, raziskovanja čeljustnih aparatov nedolžnih živalic, ki so živele v toplih vodah v obdobju pred 250 de 200 milijonov let, nam odkrivajo nastanek kontinentov, premikanja podtalnih plošč, spremembe takratnega podnebja in okolja, temperature zemlje in premikanje oceanov ter morij. Geologija tako s potrpežljivim študijem omogoča natančno določanje starost kamnin in sedimentov ki človeštvu pomagajo najti podzemske rudnine, rezerve vode in petroleja. To opravičuje svetovno skrb za bodoča sredstva obstoja človeštva. S ponosom lahko poudarimo, da je dr. Tea Kolar- slovenska raziskovalka, ena svetovno znanih znanstvenikov.
Kdo bi mislil, da je v kamnih toliko skritih skrivnosti, vrednot, lepote in zgodovine stvarstva ter njegove evolucije. Zanimivo je, da nekateri znanstveniki te vrednote znajo brati in nam vse prikazujejo na razumljiv način.
Spoznali smo izkopanine na vrhu vzpenjače na ljubljanski grad, predor Strmec pri Domžalah,
sedimente pod goro Peco, polže, školjke, ribice in črve Julijskih Alp, dovolj veliko ribo na strmi steni Triglava, Kras in kraje ki prav zaradi sestavin milijonskih zemeljskih plasti omogočajo rast trte Teran ipd.
Za zanimiv podan pregled naših skrivnost in lepote, smo dr. Teji Kolar iskreno hvaležni. Kot Slovenci smo pa ponosni, na važnost znanosti in dosežkov naše rojakinje.
Božidar Bajuk.
SVETOVNI DAN MLADIH Rio 2013
k I v	»v	•
Nase pričevanje
Dialog na KoroSkem
Pred nekaj meseci nam je sestra Graciela na srečanju mladih takole govorila: »Tisti, ki lahko greste na Svetovni Dan Mladih, imate posebno milost, kajti mnogo si jih je želelo iti, pa niso mogli. Bodite prepričani, da ima Bog nekaj posebnega pripravljenega za vas.« In tako je bilo! Radi bi vsem povedali, kaj smo doživeli na Svetovnem Dnevu Mladih (SDM) v Rio de Janeiro v Braziliji. Vemo, da ni zadosti besed,
da bi opisali vse, kar imamo v srcu, a vseeno bomo poskusili.
Pred osrednjim tednom SDM smo imeli izredno milost, da smo prisostvovali »Misijonskemu tednu«, ki ga je organizirala župnija »Nossa Senhora do Fatima«, v mestu Manilha, Niteroi, kakšno dobro uro izven mesta Rio de Janeiro. To je precej reven kraj, zato nas je toliko bolj presunila njihova ra-dodarnost, veselje in globoka vera. VSE so nam dali, čeprav jih je verjetno veliko stalo. Skupno z župnikom lahko potrdimo: »Brazilja je ekonomsko revna dežela, a ima največji zaklad: vero!«.
Nemogoče je opisati, kako prisrčno so nas sprejeli župljani, s kakšno ljubeznijo so skrbeli za nas, nam stregli in nam delali družbo. Neverjetno lepo smo se razumeli, saj je brazilska mladina zelo odprta in čustvena. V tej župniji smo bivali Nemci, Romuni, in mi, Slovenci. Prva dva dneva smo z njimi obiskali turistične točke mesta Rio de Janeiro. Druga polovica tedna pa je bila za nas najlepše doživetje celega potovanja.
Vsak dan so nam organizirali razne dejavnosti. Prvi je bil »Dan kulture«, kjer so nam pokazali njihove značilnosti: pesmi, molitve, plese. Bilo je zelo lepo vzdušje, in neverjetno smo se zabavali. Drugi dan je bil »Dan duhovnosti«: v sosednji župniji smo se dobili z mladimi cele nadško-fije Niteroi, tako da je bilo zastopanih okoli 15 različnih držav. Tam smo imeli skupno češčenje Najsvetejšega, ki pa je bilo tako lepo in globoko, da so nam tekle solze. Predstavljajte si, kako močno nas je presunilo, ko je okoli 800 mladih iz vsega sveta klečalo okoli Najsvetejšega in ga častilo. Popoldne pa smo molili rožni venec Božjega Usmiljenja v različnih jezikih, ter imeli skupno sveto mašo, s somaševanjem okoli 50 duhovnikov iz vsega sveta. Brazilske maše so nekaj čudovitega. Veselje, ki kipi iz brazilske mladine, se izraža v glasnem petju in spontani molitvi iz srca. V prostem času pa so nas mladi in številni semeniščniki povabili, da z njimi molimo »Liturgia de las horas«. Res so bili nepozabni trenutki. Tretji dan je bil »Dan misijona«: obiskali smo razne katoliške dobrodelne ustanove in prinesli veselje, upanje, molitev in ljubezen najbolj zapuščenim. Bila je zelo globoka izkušnja! Zadnji dan pa je bilo poslovilno sre-
čanje v svetišču Križanega v Portas das Caixas, kjer se je pred 60. leti zgodil čudež, saj je iz Jezusovega kipa pritekla prava kri, ki se še danes lahko vidi. Bilo je presunljivo!
Naslednji teden pa smo šli v Rio de Janeiro, saj so se pričele osrednje dejavnosti SDM in srečanja s papežem. Bivali smo skupaj z mladimi iz Slovenije, s katerimi smo se odlično razumeli! Vsako jutro smo imeli kateheze, ki jih je izredno lepo podal ljubljanski pomožni škof Anton Jamnik, sodelovali pa so tudi škof Glavan, stiški pater Maksimiljan in duhovnik slovenskega porekla, ki deluje v Angliji. Imeli smo tudi svete maše, ki so bile še posebno lepe, saj smo poznali vse mladinske pesmi, in smo lahko skupaj s Slovenci peli ob spremljavi kitar. Res so čudoviti ljudje, navezali smo globoke prijateljske stike!
Popoldnevi pa so bili zaznamovani s srečanji s papežem. Čeprav je skoraj ves teden deževalo, smo vseeno stali na obali Copacabana in čakali svetega očeta. Kot je on sam rekel: »Vera je močnejša od dežja in mraza!« Ko vidiš tri milijone mladih, ki gori za Kristusa in Cerkev, se še bolj prepričaš, da je ta edina pot do sreče. Papež Frančišek pa je bil edinstven!! Že med potjo do odra je poljubljal otroke in bolnike, pil mate in blagosljavljal vse ljudi. Še argentinsko zastavo je enkrat poljubil! Že takrat si je pridobil vse mlade! Ko pa je potem še govoril, v čisto preprostem jeziku in z velikim navdušenjem, mu je cela obala močno zaploskala! Res je bilo nekaj tako posebnega, da tega ni mogoče primerno opisati!
V minulem tednu je v Celovcu potekalo drugo srečanje Foruma za dialog, ki je namenjen tesnejšemu povezovanju obeh narodov na Koroškem. Na njem so tokrat med drugim govorili o tem kako slovenski Glasbeni šoli dolgoročno zagotoviti obstoj in delovanje. Na forumu je tudi tokrat sodeloval njegov pobudnik deželni glavar Peter Kaiser s sodelavci ter predstavniki slovenske narodne skupnosti na Koroškem. Tokratno srečanje je bilo za slovensko stran, še zlasti za slovensko Glasbeno šolo obetavno. Po junijski prvi seji foru-
ma in po ustanovitvi posebne delovne skupine, so bili tokrat na mizi oprijemljivi predlogi, kako Glasbeni šoli zagotoviti pogoje za nemoteno delovanje. Na sestanku sta bila tudi njen ravnatelj Roman Verdel in predsednik Božo Hartmann, ki sta navzočim predstavila ustanovo ter jih soočila s težavami in željami. Hartman verjame, da bo v takšnem dialogu, na katerega je pripravljen sedanji glavar, možno stvari urediti tudi dolgoročno. Na tokratnem srečanju vsega še niso rešili, zato bodo tudi glede Glasbene šole še razpravljali. Božo
Hartman meni tudi, da še ne govorijo povsem isti jezik. Slovenska stran želi poleg sistemske rešitve za Glasbeno šolo dobiti še finančno podporo za Slovensko študijsko knjižnico, slovenske kulturne domove, tednik Novice ter višjo podporo osrednjim kulturnim organizacijam. Želi tudi, da bi Slovenska gimnazija dobila športno dvorano in da bi se zaradi manjšine upošteval posebni položaj majhnih šol na dvojezičnem ozemlju. Tokrat so sicer govorili tudi o praznovanju letošnjega 10. oktobra, ko se na Koroškem spominjajo plebiscita.
Nova Slovenija že trinajst let
Nova Slovenija praznuje 13 let obstoja. Stranka je zaživela 4. avgusta leta 2000, nekaj mesecev po tem, ko sta se po dolgih letih prizadevanj združili takratni vladna SLS
in opozicijski Slovenski krščanski demokrati. Ustanovil jo je naš argentinski rojak dr. Andrej Bajuk. V teh letih je doživljala vzpone in padce. Najhujšega takrat, ko ji ni uspelo prestopiti parlamentarnega praga.
Sedanja predsednica stranke Ljudmila Novak pravi, da je bila vrnitev NSi na osrednji politični parket nujna, saj imajo državljani s tem možnost voliti »stranko, ki zastopa vrednote krščanske demokracije. Glede na zgodovino Slovenije in vrednote Slovencev je to izredno pomembno. In zaradi tega
je Nova Slovenija vztrajala tudi v časih, ko nam ni bilo lahko, ker smo verjeli, da Slovenija želi, potrebuje takšno stranko kot je Nova Slovenija.«
Novakova ob tem dodaja, da se za prihodnost stranke ni bati. »Glede na to, da imamo v Novi Sloveniji mlade člane, ki delajo odgovorno, zavzeto in so tudi perspektiva stranke, delamo pa tudi na medgeneracij-skem dialogu in sodelovanju, tako, da imajo vse generacije v Novi Sloveniji svoje mesto. Zaradi tega smo prepričani, da ima Nova Slovenija prihodnost, da bodo naši odstotki še naprej rasli in menimo, da smo lahko v prihodnosti tudi najpomembnejša stranka na desnici.«
Novakova se je na tiskovni konferenci dotaknila tudi ustanavljanja novih strank. Dejala je, da je levica pri tem zelo spretna, saj takrat, ko volivci izgubijo zaupanje v eno stranko, ustanovi drugo, a z isto politiko in ozadjem. Novakova medtem ne vidi potrebe po novi desni stranki, saj vrednote krščanske demokracije uveljavlja NSi. Ob tem pa dodaja, da so bili v vladi vedno trden steber koalicije, zanesljivi, odgovorni, z mislijo na Slovenijo in ne na lastne interese. Ob tem Novakova dodaja, da ima stranka načrte tudi za prihodnost, za naslednje volitve so si zastavili cilj, da presežejo 10 odstotkov glasov.
100 let Borisa Pahorja
Letošnji avgust bo zanesljivo zaznamovala vrsta prireditev, s katerimi se bodo v Sloveniji
Skupno smo tudi molili, častili Sveto Rešnje Telo, doživeli križev pot in darovali sveto mašo. Kar srh nas je spre-letaval, ko smo mladi iz celega sveta skupno molili in peli. Najlepši pa so bili trenutki tišine, ko je nastal popoln molk med češčenjem Najsvetejšega! Kljub temu, da je bilo edino, kar nas je združevalo katoliška vera, smo vseeno čutili povezanost med seboj, ne glede na razlike v barvi kože, jeziku, narodnosti!
Bilo je nepozabno doživetje!! Ogromno se lahko naučimo od brazilske mladine, saj so prave Jezusove priče, ko zavestno, pristno in globoko verujejo in zaupajo v Kristusa in z njim živijo vsak dan. Še zdaleč ni tista naučena, formalna in nedeljska vera, s katero se največkrat srečujemo! Neizmerno smo hvaležni Bogu za milosti tega SDM in za upanje, toplino, moč in energijo, ki smo jih prejeli od brazilske mladine! To naj nam pomaga, da bomo lahko v življenju izpolnjevali poslastvo, ki nam ga je zaupal papež Frančišek: »Pojdite po vsem svetu in naredite vse narode za moje učence!«.
Pavel, Marjanka in Nevenka Grohar
in v Italiji poklonili pisatelju Borisu Pahorju ob njegovi stoletnici. V Tržaški knjigarni so predstavili spominski znamki in priložnostno kuverto.
Zamisel za izid priložnostnih znamk in kuverte ob Pahorjevem jubileju je dalo tržaško filatelistično društvo. »Mislim, da je prav, da se našemu stoletni-ku poklonimo z nečim, kar bo ostalo v zgodovini,« je dejal eden izmed pobudnikov izdaje priložnostne znamke Mario Šušteršič. To ni zgolj darilo za filateliste, ampak za vse, ki želijo doma hraniti spomin na pomemben jubilej
našega rojaka, je še dodal.
Fotografiji za znamki je izbral pisatelj sam.
Pri nastajanju znamk je pomagal Tomaž Zajc, pri kuverti pa Nadja Roncelli iz založbe Mladika ter tržaško filatelistično društvo Košir. Za začetek ju bodo natisnili vsake po petsto, prav toliko bo priložnostnih ovojnic. Prve so pokupili obiskovalci predstavitve v Tržaški knjigarni, kjer bodo tudi ves čas na voljo. Dobiti jih bo mogoče tudi na vseh prireditvah ob Pahorjevem prazniku. Sicer pa so prepričani, da bodo kmalu pošle, zato so že pripravljeni na ponatise.
NOVICE IZ SLOVENIJE PISALI SMO PRED 50 LETI
USPEH SLOVENSKIH ANDINISTOV
V tkzv. zimskih počitnicah sta brata Peter in Jurij Skvarča v družbi še dveh prijateljev in članov Bue-nosaireškega andinskega kluba poskušala doseči vrh gorskega grebena Cordon El Plata. ... V naslednjih dneh sta brata Skvarča prišla tudi na 6200 m visoki vrh Cordon El Plata v južni smeri (15. t.m.). pri po-vratku je vse oviral na novo zapadli sneg. In ker so bili že znatno izčrpani, so močno ozebli. Vsi štirje so se v Mendozi zatekli v sanatorij, vendar brez hujših posledic prestali te ozebline ...
SLOVENCI V ARGENTINI
Osebne novice. V družini Alojzija Erbežnika in njegove žene ge. Anice roj. Pikec v Jose L. Suarez se je rodila hčerka, ki bo pri krstu dobila ime Ana Marija. - V družini Janeza Jenka in njegove žene ge. Angelce roj. Rogelj v Villa Libertad so prav tako dobili hčerko. Srečnim družinam naše čestitke!
ALOJZIJEVA PROSLAVA SLOVENSKIH ŠOLSKIH OTROK
Da bodo v drugem delu te proslave videli igro o Siroti Jerici, so vsi otroci vedeli že od vsega začetka, ko je bila prireditev javljena. Prav zato so bili še bolj nestrpni, dokler se ni odprl oder in so zagledali v gozdni samoti tavajočo deklico. ...
Končni aplavz ni prenehal, dokler se niso na odru pokazali vsi igralci: Jerica z mačeho, očetom, polsestro in polbratcem, vile in palčki s kraljem, Jeričina mati in angelčki. Pogrešili pa smo med njimi tudi nje, kis o prispevali k uspehu s sodelovanjem za odrom, zlasti njiju, ki sta v spretni režiji vtisnila igri dušo - go. Zdenko in g. Lovra Jana. S tem pa smo izrazili tudi vse: šolski tečaj v Slovenski vasi, ki je z igro nastopil, s svojim učiteljstvom in krogom sodelujočih pomeni -delo, požrtvovalnost, uspeh. ...
SAN MARTIN
Sanmartainčani so v nedeljo, 21. julija, lepo počastili spomin svojega rajnega župnika, svetnika Karla Škulja. Po dopoldanski sv. maši zadušnici so obiskali njegov grob na sanmartinskem pokopališču, kjer je imel sedanji dušni pastir Gregor Mali na zbrane rojake lep nagovor, nato pa je molil za pokoj duše pokojnega svetnika. Odborniki založbe »Slovenska beseda«, ki jo je ustanovil in vodil pok. g. svetnik, so imeli nato kratko sejo, na kateri se je sedanji predsednik ing. Anton Matičič v toplih besedah spomnil ustanovitelja. ...
(Svobodna Slovenija, 25. Julija 1963 - St. 30)
RESUMEN DE ESTA EDICION
VIVA BREŽICE POMETEL Z MEDALJAMI
Mešani pevski zbor Viva Brežice je na šestem pevskem tekmovanju v tajskem mestu Pattayo doživel izjemen uspeh. V vseh treh kategorijah je med zbori z različnih koncev sveta presegel 90 točk, kar je zadostovalo za zlate medalje, v kategoriji mešanih pevskih zborov pa je z največ osvojenimi točkami postal absolutni zmagovalec.
DEFLACIJA V JULIJU
Cene življenjskih potrebščin v Sloveniji so se julija na letni ravni zvišale za 2,6 odstotka, v primerjavi z junijem pa so se znižale za 0,3 odstotka. Višja stopnja dDv, ki je začela veljati z julijem, je k mesečni inflaciji prispevala 0,5 odstotne točke, je objavil državni statistični urad.
Na območju evra pa je julija na letni ravni bila 1,6-odstotna inflacija, kar je enako kot junija, je v prvi oceni sporočil evropski statistični urad Eurostat. Inflacija je tako še vedno skladna s srednjeročnim ciljem Evropske centralne banke (ECB), ki inflacijo postavlja blizu, vendar malenkost pod dvema odstotkoma.
NOV REKORD V LJUBLJANI
V Sloveniji vročina ne pojenja - nov rekord so po podatkih agencije za okolje zabeležili v prestolnici. V nedeljo 4. avgusta so izmerili 38,4 stopinje Celzija, kar je za desetinko stopinje več od sobotne vrednosti. Potem ko so v soboto 3. nove najvišje temperature izmerili na petih mestih, kjer opravljajo meritve, se je na novo rekordno vrednost živo srebro povzpelo v Ljubljani. Drugod po Sloveniji je bilo v nedeljo sicer za spoznanje manj vroče kot v soboto, tako da so okoli 37 stopinj Celzija med drugim namerili v Mariboru, Novi Gorici, Murski Soboti in Celju.
PO SVETU
AMERIŠKA VELEPOSLANIŠTVA
ZDA so iz previdnostnih ukrepov podaljšale zaprtje nekaterih svojih veleposlaništev in konzulatov na Bližnjem vzhodu in v Afriki do sobote 10. t. m.. Varnostni ukrepi so najbolj poostreni v jemenski prestolnici Sana, kjer so v nedeljo svoja veleposlaništva zaprle tudi Velika Britanija, Francija in Nemčija. Za to so se odločili po poročilih obveščevalnih služb o tem, da naj bi Al Kaida pripravljala napad. O tem naj bi pričali pogovori med visokimi predstavniki teroristične mreže, ki so jih pre-stregli obveščevalci. Člani ameriškega kongresa, ki so bili seznanjeni s poročilom, so obveščevalne navedbe označili za ene najbolj resnih v zadnjih letih.
SIRSKI REŽIM
Sirski predsednik Bašar al Asad je izrazil odločenost, da z »železno pestjo« zatre upor v državi, ki ga že dve leti poskuša spraviti z oblasti. V enem od svojih redkih govorov, ki ga je prenašala javna televizija, je tudi menil, da opozicijska koalicija ne more igrati nikakršne vloge pri iskanju rešitve za krizo v državi. »S terorizmom ni mogoče doseči nikakršne rešitve, razen tega, da se ga zatre z železno pestjo,« je poudaril Asad. Oborožene sile je tako spodbudil k nadaljnjim bojem z uporniki. Še vedno se namreč nadaljujejo mednarodna prizadevanja na čelu z ZDA in Rusijo za izvedbo mirovne konference, na kateri bi za skupno mizo sedli predstavniki režima in sirske opozicije.
BERLUSCONI
Silvio Berlusconi je pred več kot tisoč privrženci v Rimu dejal, da je nedolžen v obsodbi na zaporno kazen zaradi utaje davkov, vendar še naprej podpira vladno koalicijo. Berlusconi je zavrnil pozive, da bi moralo njegovo Ljudstvo svobode zapustiti vladno koalicijo in se zavzeti za predčasne volitve, kar bi Italijo pahnilo v novo politično krizo. Italijanski premier Enrico Letta je pozdravil to napoved. Berlusconijevo Ljudstvo svobode si medtem prizadeva za njegovo pomilostitev.
ZASTRUPLJENO MLEKO
Novozelandsko podjetje za proizvodnjo mlečnih izdelkov Fonterra je minuli konec tedna razkrilo, da je njihova sirotka, ki se uporablja tudi za izdelavo mlečnih formul za dojenčke, vsebovala bakterijo, ki povzroča botulizem. Gre za zelo nevarno obliko zastrupitve s hrano. Na podjetje so se usule kritike zaradi domnevnega poznega razkritja, Kitajska pa je odpoklicala številne njihove proizvode.
ZAŠČITENI PODATKI?
Nemška pravosodna ministrica je pozvala k uvedbi zakonodaje za zaščito podatkov v Evropski uniji, ki bi
vključevala stroge standarde, kakršni veljajo v Nemčiji. Ameriška podjetja, ki bi pravila kršila, bi doletele sankcije, je dejala v objavljenem pogovoru za časnik Die Welt.
RAZOČARANJE BELE HIŠE
Potem, ko so ruske oblasti nekdanjemu sodelavcu ameriške obveščevalne službe Edwardu Snowdnu podelile enoletni azil, je to zaostrilo odnose med Rusijo in ZDA. Slednje celo pod vprašanj postavljajo srečanje ameriškega predsednika Baracka Obame in njegovega ruskega kolega Vladimirja Putina, ki je predvideno septembra v Rusiji. ZDA Snowdna še vedno iščejo zaradi izdaje zaupnih podatkov, v prošnjah za azil pa je trdil, da mu v domovini grozita mučenje in smrtna kazen. Ameriške oblasti so ga sredi junija uradno obtožile vohunjenja in kraje vladne lastnine ter mu preklicale potni list. ZDA so sicer zagotovile, da Snowdnu v primeru izročitve ne grozi smrtna kazen, a Rusija ga sedaj ne more izročiti, četudi ZDA vložijo uradno prošnjo, saj ga ščiti začasen azil.
Fundador: MILOŠ STARE / Director: Antonio Mizerit / Propietario: Asociacion Civil Eslovenia Unida / Presidente: Franci Znidar / Re-daccion y Administracion: RAMON L. FALCON 4158 - C1407GSR BUENOS AIRES - ARGENTINA Tel.: (54-11) 4636-0841 / 46362421 (fax) / e-mail: esloveniau@sinectis.com.ar in esloveniau@ gmail.com
Za Društvo ZS: Franci Žnidar / Urednik: Tone Mizerit Sodelovali so še: Gregor Batagelj (dopisnik v Sloveniji), Marta Petelin, Jože Horn, Aleš Brecelj, Metka Mizerit, Božidar Bajuk ter Pavel, Marjanka in Nevenka Grohar. Mediji: STA, Radio Ognjišče, Družina.
SISMO EN LA IGLESIA ESLOVENA
La noticia de que el Papa Francisco habfa aceptado la renuncia de dos obispos eslovenos se extendio rapi-damente por todo el mundo. El hecho es que el 30/7 los arzobispos de Ljubljana y Maribor, Anton Stres y Marjan Turnšek, presentaron su renuncia al Papa y este las acepto. El motivo es la gran deuda contrafda por la arquidiocesis de Maribor, que dejo un agujero financiero de unos 800 millones de euros debido a las operaciones que realizaron dos financieras. Segun los dichos de los obispos, adopta-ron la medida por el bien de la Iglesia y en su defensa senalaron que al no ser expertos en todos los campos, conffan en sus colaboradores. Al respecto, el Prof. Ivan Stuhec considero que la accion hacia los obispos se tomo con demasiada prisa y senalo que los mayores responsa-bles del colapso de la arquidiocesis de Maribor siguen im-punes. (Pag. 1 y 2)
SENTIDO Y AGRADECIDO ADIOS
El pasado miercoles 31 de julio fallecio el sacerdote jesuita p. Luis Kukovica. Habfa nacido en 1926 en Eslovenia, a la cual abandono al escapar de los comunistas, que mataron a cuatro de sus hermanos. Consagrado sacerdote y miembro de la orden jesrntica dedico su vida a la ensenanza y al apostolado. Al margen de su labor dentro y fuera de la orden, ayudo incansable en la pastoral de la colectividad eslovena. Fue parroco de las comunidades de Castelar y luego San Justo. Fue autor de libros y ensayos, filosofo, confesor y predicador de ejercicios espirituales. El ultimo y agradecido adios lo recibio en la iglesia eslovena de Marija Pomagaj. (Pag. 3)
ENCUENTRO CON UNA GEOLOGA
A principios de julio, la Dr. Tea Kolar Jurkovšek -geologa dedicada a la investigacion en el Servicio Geolo-gico de Eslovenia - visito Mendoza, con el fin de presentar sus estudios en el 3° simposio internacional que se desar-rollo en dicha provincia. Asimismo, aprovecho la visita para conocer a los eslovenos que residen en Mendoza. El domingo 14 de julio tuvo una charla sobre la familia y la educacion en la actualidad (con traduccion al espanol) y el domingo siguiente compartio los estudios que realizo como geologa sobre los secretos que guarda la naturaleza en las capas subterraneas, haciendo hincapie en el terreno esloveno. (Pag. 3)
ROSARIO VIVIENTE
El domingo 28 de julio pasado se reunio en la iglesia Marija Pomagaj el movimiento del rosario viviente que congrega a 863 personas en la oracion de los misteri-os que son un compendio del Evangelio en los que por medio de la Virgen Mana pedimos bienes a Dios. Ante el Santfsimo Sacramento rezo el misterio luminoso y luego participaron de la misa que ofrecio el sacerdote Dane Vrečar. La Virgen Mana, en todas sus manifestaciones, invita a rezar el rosario. Quedan invitados los jovenes a formar parte del movimiento y encomendarse a la Virgen Santfsima. (Pag. 3)
JORNADA MUNDIAL DE LA JUVENTUD
En este numero se publican las impresiones de tres hermanos que participaron de la Jornada Mundial de la Juventud (JMJ) que se desarrollo en Rfo de Janeiro (Brasil) el pasado mes de julio. En su relato afirman que no encuentran suficientes palabras para describir todo lo que sintieron sus corazones. Ellos asistieron a la "Semana Mi-sionera" que organizo la parroquia Ntra. Sra. de Fatima en Manilha y realizaron las actividades pautadas en el dfa de la cultura; de la espiritualidad (800 jovenes de todo el mundo, de rodillas adorando al Santfsimo Sacramento); y el dfa de la mision. La siguiente semana fueron a Rfo, a la JMJ y el encuentro con el Papa Francisco. Todos los dfas teman catequesis y participaban de las misas con el grupo que proverna de Eslovenia. Escuchar al Papa fue verdade-ramente algo especial. Las oraciones y los cantos de todos los presentes fueron tan impresionantes como el silencio en la adoracion al Santfsimo Sacramento, afirman. (Pag. 4)
Naročnina Svobodne Slovenije: Za Argentino, $ 600.-; pri pošiljanju po pošti: sivi papir, $ 820.-; beli papir $ 930.-; Bariloche; $ 785.; obmejne države Argentine, 250.- US dol.; ostale države Amerike, 280.- US dol.; ostale države po svetu, 300.- US dol.; vse za pošiljanje z letalsko pošto. Z navadno pošto, 200.- US dol. za vse države. Dolg za letnike v zaostanku se plača po ceni naročnine tekočega leta. Svobodna Slovenija izhaja s podporo Urada za Slovence v zamejstvu in po svetu RS.
Čeke: V Argentini na ime ,,Asociacion Civil Eslovenia Unida", v inozemstvu (bančne čeke, ne osebne) na ime „Antonio Mizerit". Oblikovanje in tisk: TALLERES GRAFICOS VILKO S.R.L. / California 2750-C1289ABJ Buenos Aires-Argentina / Tel.: (54-11) 4301-5040 / E-mail: info@vilko.com.ar
SVOBODNA SLOVENIJA / ESLOVENIA LIBRE
MALI OGLASI
OBVESTILA
SLOVENCI IN SPORT
tM
TURIZEM TURISMO BLED
EVT Leg. 12618 Dis. 2089 de Luaa Bogataj Monsenor Marcön 3317 B, San Justo
Tel. 4441-1264/1265 GREGOR BATAGELJ, turistični vodnik v Sloveniji. Slovenski/španski jezik. Mob.: +386-(0)31-567-098. E-naslov: mgbatagelj@gmail.com
ZOBOZDRAVNIKI Dr. Damijana Sparhakl - Zobozdravnica - Splošna odontologjia -Belgrano 123, 6. nadstr. "4" - Ramos Mejfa - Tel.: 4464-0474.
ADVOKATI Dobovšek - odvetniki Somellera 5507 - C1439AAO - Capital Federal - Tel/Fax 54-11-4602-7386 E-mail:estudio@estudiodobovsek. com.ar
Dr. Marjana Poznič - Odvetnica -Uradna prevajalka za slovenski jezik. Lavalle 1290, pis. 402 - Tel. 43821148 / 15-4088-5844 - mariana.po-znic@gmail.com
Dra. Ana C. Farreras de Kocar - Su-
cesiones - Contratos - Familia - Co-mercial - Laboral - Civil - Jubilaciones - Pensiones. Martes y Jueves de 15 a 18 hs. Belgrano 181 - 6° B (1704) Ramos Mejfa. Tel.: 4469-2318 Cel.: 15-6447-9683
e-mail:farrerasanac_te@yahoo.com.ar
GASTRONOMIJA od torka do vključno sobote od 19. ure naprej. Praznovanja, obletnice, srečanja. Cene ugodne, pristna domača hrana in kvalitetna postrežba. /7	__ Rezerva-
crrkztltw* f^ 54б858
' Avellane-da 450, Ramos Mejfa, Buenos Aires.
Planika catering - Ani Rode Slovensko in mednarodno pecivo po naročilu - Tel.: 4655-4422 ali 154073-3495
POSREDOVANJA PATAGONIA Storitve Mana Cristina Breznikar Rant s.p. Vaš kontakt v Sloveniji. Osebna potovanja. Vzpostavimo stik med sorodniki. Pokojninski postopki, najemnine in več drugih storitev. E-mail: patagonia.storitve@yahoo.com
VALUTNI TEČAJ V SLOVENJI
6. avgusta 2013
1 EVRO 1,33 US dolar 1 EVRO 1,38 KAD dolar 1 EVRO 7,44 ARG peso
SOBOTA, 10. avgusta: Redni pouk na srednješolskem tečaju RMB,
od 15. do 18.15 ure v Slovenski hiši. Sestanek staršev in razdelitev spričeval ob 18.30.
Ob taktu barv, ob 20. uri v Slovenskem domu v San Martinu.
NEDELJA, 11. avgusta: Kje je meja - veseloigra s pesmijo in plesom, ob 18. uri na Pristavi. Nato večerja.
ČETRTEK, 15. avgusta: ZSMŽ San Martin vabi na mesečni sestanek v Domu ob 16h.Govorila bo ga. Ana de Boldoni o prvih znakih bolezni Alzheimer. Vsi lepo vabljeni!
SOBOTA, 17. avgusta: Redni pouk na srednješolskem tečaju RMB, ob 15. uri v Slovenski hiši.
Cafe concert, ob 20. uri v Slomškovem domu NEDELJA, 18. avgusta: Romanje v Lourdes, ob 10. uri Av. La Plata 3757, Santos Lugares, Bs. As. (ta dan ne bo krajevnih sv. maš).
SOBOTA, 24. avgusta: 60. obletnica Prešernove šole na Pristavi
NEDELJA, 25. avgusta: Kosilo upokojencev in prijateljev v San Justu. PETEK, 30. avgusta: Občni zbor Mutual Sloga, ob 20. uri v Slovenski hiši.
SOBOTA, 31. avgusta: Redni pouk na srednješolskem tečaju RMB, ob 15. uri v Slovenski hiši.
NEDELJA, 1. septembra:
47. obletnica Zveze slovenskih mater in žena.
DAROVALI SO
OSEBNE NOVICE
Smrt
V San Justu je umrl p.
dr. Alojziji Kukovica DJ (87). Naj počiva v miru!
Na praznik Vnebovzetja
15. avgusta
Pisarne v Slovenski hiši ne bodo uradovale
Prešernova šola na Pristavi slavi BISERNO OBLETNICO
Na sporedu bo recitacija in petje sedanjih učencev, ter igra
„ÖUDE2NA SRAJCA"
L. Suhodolčan Režija: Dominik Oblak
Prisrčno vabljeni sedanji in bivši učenci, učitelji, starši in prijatelji naše šole,
v soboto 24. Avgusta ob 19 uri!
SLOVENSKI SREDNJEŠOLSKI TEČAJ RAVNATELJA MARKA BAJUKA
sporoča, da bo v soboto 10. avgusta
-	pouk potekal od 15. do 18,15 ure
-	sestanek staršev in razdelitev spričeval ob 18,30 Starši lepo vabljeni!
Profesorski zbor
Damir Dugonjić
V dobrodelni sklad ZSMŽ San Martin je darovala N.N. $ 200.- v spomin na pokojno sestro. Bog plačaj!
NAJBOLJŠI EVROPEJEC -A BREZ MEDALJE
Damir Dugonjić (foto) je nesporni osmoljenec letošnjega svetovnega plavalnega prvenstva v Barceloni. Potem, ko je v finalu na 100 m prsno brez medalje ostal za tri stotinke sekunde, se mu je ta na 50
m prsno izmuznila za vsega stoti n-ko. Dve medalji je torej skupaj zgrešil na za prosto oko nevidne štiri stotinke sekunde. V finalu je zlato kolajno osvojil svetovni rekorder Južnoafričan CameronvanderBurgh (26,77), srebrno s stotinko slabšim izidom Avstralec Christian Sprenger (26,78), bronasto pa Južnoafričan GiulioZorzi, ki je osebni rekord popravil za debele tri dese-tinke sekunde in za eno ugnal slovenskega šampiona, od torka tudi evropskega rekorderja, ki je bil tudi na tej tekmi najboljši Evropejec.
MEDALJA NA DIVJIH VODAH
Slovenski kanuist na divjih vodah Anže Berčič je po več ekipnih kolajnah tokrat na reki Isere priveslal še do srebrne kolajne na evropskem prvenstvu za mladince in mlajše člane. Le malo je do kolajne
zmanjkalo kajakašu Simonu Brusu in ka-jakašici Evi Terčelj, ki sta oba zasedla četrti mesti.
ZMAGOVALNE PRIPRAVE NA EUROBASKET 2013
Slovenska košarkarska reprezentanca nadaljuje z uspešnimi predstavami v pripravah na septembrsko evropsko prvenstvo v Sloveniji. Na turnirju Laško je premagala vse tekmece:izbranci selektorja Božidarja Maljkovića so v Celju premagali Latvijo, Srbijo in Turčijo ter tako zasluženo osvojili prvo mesto. V pripravah so doslej odigrali pet tekem in vseh pet tudi dobili. Najboljši strelci pri Sloveniji so bili Gašper Vidmar s 16 točkami, Jure Bala-žič, ki jih je dosegel 12, ter Zoran Dragić z enajstimi.
UMRL PARAOLIMPIJEC JOŽE BANFI
Zveza za šport invalidov Slovenije - Pa-raolimpijski komite je sporočila, da je v 59. letu starosti umrl Jože Banfi, najuspešnejši slovenski paraolimpijski športnik. Nazadnje je deloval kot selektor nizozemske ženske reprezentance v odbojki sede. Šestkrat je nastopil na paraolimpijskih igrah. Na največjih tekmovanjih za športnike invalide je osvojil šest medalj, tri zlate, eno srebrno in dve bronasti. Ob tem je na svetovnih in evropskih prvenstvih osvojil skupno še 14 medalj. Za svoje dosežke je prejel tudi Bloudkovo nagrado.
Kako rituali vplivajo na okus hrane?
Nedavna raziskava potrjuje, da ima torta boljši okus, če nam, preden jo pojemo, zapojejo pesem Vse najboljše. Tako namreč sladico bolj cenimo in posledično ima tudi boljši okus.
Psihologija hrane in prehranjevanja je veda, ki jo s pridom izkoriščajo gostinci in tako goste prepričajo, da pojedo več in dalj časa ostanejo v restavraciji. Preprost trik, ki ga pogosto uporabljajo, je, da na vrhu menijev zapišejo jedi z najvišjimi cenami, saj se tako gostom zdijo cene preostale ponudbe zmernejše. Prav tako lahko veliko dosežejo že z izbiro barve - restavracije tako pogosto vsebujejo rdeče, rumene in oranžne elemente, saj te barve spodbujajo apetit.
Zanimivi pa so tudi nekateri drugi vidiki. Za revijo Psychological Science je psihologinja Kathleen Vohs z Univerze v Minne-
soti raziskala vpliv ritualov na okus hrane. Kot primer navaja krof, ki ima boljši okus, če je del rituala, na primer, če si vsak petek za malico privoščimo krof. Ponavljajoče osebne pre-hrambne navade povečajo užitek, pravi Vohsova, saj se krofa tako veselimo že vnaprej.
Ameriška psihologinja je pripravila tudi eksperiment, v katerem sta sodelovali dve skupini. Člani obeh skupin so jedli enako čokolado, vendar pa so dobili različna navodila. Prvi skupini so dejali, da morajo čokolado najprej prelomiti na pol, nato lahko pojedo polovico čokolade in šele po določenem času preostalo polovico. Člani druge skupine pa so lahko čokolado pojedli, kot so želeli. Rezultati so pokazali, da so ljudje, ki so morali slediti navodilom, bolj uživali in bi bili za čokolado pripravljeni odšteti več de-
narja kot tisti, ki so jo pojedli brez navodil.
Pri tem pa navodila ne 'izboljšajo' le okusa sladic. Katera koli hrana je del rituala, ima zaradi tega boljši okus, tudi sadje in zelenjava, poroča New York Daily News. Vendar pa se užitek poveča le, če gre za oseben ritual. Če na primer kavo vedno pijemo tako, da najprej v skodelico dodamo eno žlico sladkorja, jo nato poskusimo in dodamo še eno žlico, enakega užitka ob pitju kave ne bi doživeli, če bi nam sladkor v skodelico dodal nekdo drug, pravi Vohsova.
To dokazuje tudi drugi preizkusu, v katerem so morali sodelujoči poskusiti limonado, ki jo je pripravil nekdo drug. Izkazalo se je, da se jim je zdel enak napitek veliko okusnejši, če so pri pripravi sodelovali tudi sami. Osebno udej-stvovanje poveča užitek, je ugotovila Vohsova.
V Kranju lajnarski festival
V Kranju so na pobudo lajnarja kranjskega Rastka Tepine v organizaciji Zavoda za turizem Kranj ta konec tedna pripravili zanimivo kulturno in zgodovinsko druženje med lajnarji z vseh koncev Evrope in obiskovalci, ki si lahko ogledajo v živo delo, tradicijo in zanimivosti v zvezi z lajnarji.
Kar dobrih trideset lajnarjev s Češke, Avstrije, Nemčije, Francije, Švice, Nizozemske in Slovenije je celotni stari del Kranja preplavilo s svojimi pisanimi lajnami in melodijami, ki jih iz njih izvabljajo, da pa jim pri tem ni dolgčas so poskrbeli obiskovalci festivala, ki so med sprehodom po mestu lahko videli in slišali številne znane napeve, sem in tja pa je v lonček ali klobuk padel tudi kakšen cent.
Z namenom, da bi v poletnih mesecih
Prešernovemu semnju, ki se odvija na slovenski kulturni praznik, postavili protiutež, so lajnarji obenem tudi proslavljali: ravno v mesecu juliju je namreč France Prešeren vložil kandidaturo za advokaturo na Dunaju in jo 22. julija tudi dobil. V Kranju, seveda.