Amerikanski Slovenec
	List za slovenski narod v Ameriki in glasilo K. S. K. Jednote	
16. številliii	»Joliet. Illinois. 25, marca 1910 				—.				I^etnilr XIX.
ŠTRAJK SE TRAJA , V PHILADELPHIA
Do sočutnega generalnega itrajka po celi Pennsylvaniji pa menda ne pride.
POGAJANJA BREZUSPEŠNA
35,000	tekstilnih štrajkarjev se je spet vrnilo na delo.
Philadelphia, Pa., 23. marca. — Čeprav so udeleženci posvetovanja štraj-karskih voditeljev, ravnateljev “Philadelphia Rapid Transit”-kompanije in politikov, ki so se šele ob rani uri razšli, odločno izjavili, da se ni dosegel sporazum in da je še daleč do poravnave štrajka cestnoželezničnih vsluž-bencev, vendar mnogoterniki mislijo, da se je rešitev težavnega vprašanja za korak približala. Posvetovanje se je vršilo v stanovanju George H. Earle-a enega izmed zastopnikov mesta v ravnateljstvu cestnoželezniške družbe. Prvikrat so se posvetovanja udeleži*, vsi glavni' delavski voditelji, ki so članom ravnateljstva razložili svoje stališče, katero zavzemajo pri razporu med cestnoželezničnimi vslužbenci in kompanijo.
Bila je že ura dve zjutraj, ko se je posvetovanje zaključilo. Vsi udeleženci so bili zelo molčeči glede dogodkov na posvetovanju, čeprav so nekateri priznali, da je poravnava še daleč. Čimdalje traja cestnoželezničarski štrajk, tem težje je za voditelje generalnega štrajka, držati skupaj svojce. Tkalci, ki so s člani unije združenih zidarjev tvorili hrbtenico generalnega štiajka, so se vrnili na. delo. Unije tekstilnih delavcev so močne približno
35,000	glav. Doslej so se trdno držali sočutnega štrajka ter so cestnoželez-nične štrajkarje podpirali gmotno in finančno.
Polom generalnega štrajka je cestne železničarje razočaral, ki mislijo, da bi morali štrajkarji iz sočutja dlje vztrajati, posebno baš sedaj, ko se je cest-noželezniška družba pokazala naklonjeno, s štrajkarji se pogajati. Učinek pa je imel sočutni štrajk, da je izpod-budil trgovce k posredovalnim poskusom v prid miru, čeprav se družba ni piav nič uklonila. Izvrševalni svet državne “Federation of Labor" se snide v Wilkesbarru, da se posvetuje o tem, ali naj se štrajk odredi za celo državo. Vpričo okolnosti, da je tu v mestu na tisoče delavcev spet šlo na delo, si bo izvrševalni svet pač premislil, izdati povelje k generalnemu štrajku za celo državo.
Wilkesbarre, Pa., 23. marca. — Tu zborujoča državna delavska federacija je koncem svoje seje naznanila, da je bilo vprašanje generalnega štrajka v celi državi temeljito pretehtovano in da je federacija prišla do prepričanja, da se ima takošna usodepolna odredba uporabiti le kot zadnje sredstvo, da se štrajk v Philadelphiji poravna z lepo, zato je sklenjeno, vše takošne štrajkovne načrte pustiti nedognane.
Pittsburški grabeži.
Pittsburg, Pa., 22. marca. —- Devet bivših in sedanjih članov tukajšnjega mestnega svetovalstva se je danes pred veliko poroto izpovedalo svojih grabljivih grehov, nakar so šli k sodniku Fraserju, kjer so se priznali krive in so bili obsojeni, a razsodba je bila suspendovana.
Iz izpovedi pred veliko poroto je bilo razvidno, da so se mestni svetovalci dajali podkupiti s kakršnimkoli zneskom. Že za $50 se je lahko kupilo njihove glasove. Klein je bil spet pred veliko poroto in je razodel še nekaj zanimivosti. Tako je izpovedal, da je pri neki podkupni zadevi, pri kateri je imel opraviti kot “blagajnik'’, odpadlo na vsacega mestnega svetovalca po $81.10. Eden teh “plemenit-nikov”, znan radi "svoje skoposti, je baje zakrulil kakor “zaboden prešič”, ko mu je “blagajnik" Klein izročil $81 in zadovoljil se je šele dobivši tudi “dime”.
Pravijo, da pride do nadaljnjih razkritij, ki seznanijo gotove bankirje z državnim pravdnikom. Doslej se je 20 grabežev (ali grafterjev) priznalo za krive. 37 je obtoženih a še niso priznali, in 16 jih je na sumu grabežljivosti. Preden se velika porota odgodi, jih bo v mreži baje do 100.
Štrajk v papirnicah.
Watertown, N. Y., 21. marca. —
Štrajkovno povelje za delavce, zaposlene v tukajšnjih štirih tovarnah “International Paper”-kompanije, je zadobilo veljavo davi. Delo je ustavilo ..skupaj 355 mož.
Livermore Falls, Maine, 21. marca. Tu, v Chisholmu in Riley štrajkajo vsi delavci po papirnicah iz sočutja s svojimi štrajkujočimi tovariši v državi New York.
Ali premogarji zaštrajkajo?
Cincinnati, Pa., 23. marca. — Zapora je še bila med rudniškimi delavci in rudniškimi posestniki, ker so premogarji zahtevali zvišanje plače, ko se je spet sešel skupni pododsek za plače. Ko so bili rudniški posestniki vprašani, kako dolgo bo še odsek zasedal, so odgovorili: "To se bo končalo, kadar bodo premogarji razumeli, da res mislimo, kar pravimo, namreč, da se plača ne bo zvišala.” Pravijo, da bo pododsek bržkone predložil generalnemu odboru poskusno pogodbo, ki ne bo vsebovala nikakih pripustov glede vprašanja o plači ali glede načina, kako se ima delati po rudnikih, in da bo predsednik Lewis potem predložil ta predlog deželni konvenciji premogar-ski, da vidi, kako ga sprejmo delegati, preden bo predložen skupni konferenci premogarjev in rudniških posestnikov v potrditev. Če bodo premogarji proti vsakemu predlogu, ki ne bo vseboval tudi vprašanja o zvišanju plače, bodo baje zastopniki premogarjev v skupni seji obnovili boj za višjo plačo in ga nadaljevali, dokler se rudniški posestniki ne izjavijo, da se nočejo o tem več posvetovati^ ali dokler ne napoči dan 1. aprila t. 1. S tem dnem poteče sedaj veljavna pogodba med rudniškimi posestniki in premogarji in potem bi se morala skleniti kaka začasna pogodba, če se ima delo onega dne ali pozneje nadaljevati.
V Chicagi se boj nadaljuje.
Chicago, 111., 24. marca. — Boj proti prohibicijskim fanatikom se odstrani združenih društev (United Societies) in drugih pristašev osebne svobode pogumno nadaljuje, čeprav se v Chicagi v torek čez 8 dni bržkone ne bode neposredno glasovalo o prohi-bieijskem vprašanju, če se hinavskim Vodopivcem kako ne posreči, spraviti vprašanje vendarle na glasovnico ali volivni list. Prohibicionisti so namreč razkrinkani kot nesramni sleparji. V svoji prošnji, naj se dne 5. aprila glasuje o prohibicijskem vprašanju, so nakopičili 74,026 podpisov, a izkazalo se je, da je bilo nič manj nego 35,519 ponarejenih ali izmišljenih. Zato je bila volivna oblast pozvana po združenih društvih, naj od fanatikov zahtevanega glasovanja nikakor ne pripusti. Kajti prohibicionisti so očitno in zločinsko kršili državne postave.
Samodržec Cannon ponižan.
Washington, 19. marca. — Joseph Gurney Cannon iz Danvilla, lih, že sedem let govornik deželne poslanske zbornice, je še “speaker”, ampak de-mokratje s pomočjo republikanskih "insurgentov” (vstašev) so mu odvzeli moč, ki jo je pri nadziranju zbornice zlorabil kot samodržec. S 191. proti 155. glasovom je namreč zbornica sprejela rezolucijo, ki določa, da ima vbodoče odsek za pravila obstajati iz desetih namesto petih članov in da “speaker" ne bo več član tega odseka, ki je najvažnejši izmed vseh in ki je doslej v njem gospodaril “speaker" kot predsednik in imel tako neomejeno oblast tudi v zbornici.
Sedlarji zaštrajkali.
Kansas City, Mo., 21. marca.—Unij-ski sedlarji so zaštrajkali po vsej deželi, izvzemši vzhod, ker jim njihovi delodajalci niso hoteli dovoliti 8 urnega delavnika in zvišati plače za 15 odstotkov. Štrajk je odredil J. M. Baker, predsednik zveze “United Brotherhood of Leather Workers”. V Kansas City je ustavilo delo 250 unij-cev, v Louisvillu, Ky., okoli 300, v Dalasu, Tex., 2Q0, v Milwaukee 140, v Green Bay, Wis., 35, v St. Paulu 155, v Richmondu, Va., 61, v St. Josephu, Mo., nad 200, v Minneapolisu, Minn., 136 in v San Franciscu, Cah, 150.
Nemški “plemenitaš”.
New York, 21. marca. — Arthur F. Zimmermann, ki je nastopal pri svojih ženitnih sleparstvih kot “baron von Lichtenstein”, je bil obsojen v Brook-lynu v kaznilnico za dobo od 4 let 8 mesecev do 9 let 6 mesecev. Obsojen je bil radi krive prisege, ker se je lani aprila meseca, da dobi ženitni list, izdal za samca, dočim je bil v resnici že 23 krat oženjen, ne da bi bil kdaj raz-poročen. Zimmermann ima iz svojih raznih zakonov 19 otrok, med njimi troje dvojčke.
Obtožbe proti trustu za jeklo.
Washington, D. C., 22. marca. — Odstrani “American Federation of Labor” so bila generalnemu pravdniku Wickershamu izročena dokazila, zbrana v zvezi z obtožbami, ki jih je federacija podala predsedniku Taftu proti “United States Steeh’-korporaciji. Gospod Taft je predloženo mu prošnjo odkazal generalnemu pravdniku. Dokazila so v obliki zapriseženih izpovedi in se raztegajo od namišljenega prestopka Shermanove postave do nečega pretepa, čegar žrtev je bil neki delavski organizator po odredbi uradnikov trusta za jeklo.
GROZNA NESREČA NA ŽELEZNICI.
Pri Gladbrooku v Iowi dva vlaka Rock Island-železnice skočila iz tira in se razbila.
DO 50 MRTVIH, 40 RANJENIH.
Žrtve strašno razmesarjene, da mnogih ni bilo spoznati.
Marshalltown, la., 22. marca. — Sedaj šele si ljudje predstavljajo ogromno velikost žaloigre, ki se je včeraj dopoludne po 8. uri doigrala pred njihovimi očmi, v bližnjem Gladbrooku, kjer sta vlaka št. 19 in 21 Rock Island-železnice skočila iz tira, ko sta drdrala čez progo Great Western železnice, pri čemer je bilo 47 oseb usmrčenih a nad 40 hudoranjenih. Ponesrečenci so Angleži in Nemci. Vlak, ki je bil zložen iz vlakov št. 19 in 21, se je nahajal na vožnji iz St. Louisa v Minneapolis'ter je obstajal iz 13 vozov. Radi neke nezgode na progi Chicago & Rock Island-železnice je vlak vozil po progi Chicago Great Western-želez-nice s hitrostjo 30 milj na uro, ko je zdajci vsled pokvarjene šine skočil sprednji hlapon iz tira, se odtrgal in zvalil po strani v prepad. Drugi hlapon se je prekucnil in zagrebel v progo. Vsledtega so se vozovi nenadno ustavili in trije prvi strli vsled silnega pritiska. Skoro vsi potniki v teh treh vozovih so bili usmrčeni ali ranjeni. Ranjenci so bili grozno okrnjeni. Roke in noge in tudi glave so ležale naokrog in prizorišče je bilo podobno- veliki krvavi mlaki.
Mesto Mashalltovvn s 15,000 prebivalci je bilo celdan silno vznemirjeno radi vedno novih poročil o strašni nesreči. Gnetli so se ljudje na kolodvoru Great Western-železnice, ko so polagoma dohajali pomožni vlaki, do-našajoč mrliče in ranjence. Vsepovsod se je ljudstvo zbiralo v skupinah, govoreč o groznem dogodku. Na stotine ljudi je stalo pred pogrebnimi za-votb, kamor je bilo pripeljanih 44 trupel; Sorodniki in prijatelji ponesrečencev so se mešali z radovedneži, ki so skušali vsaj malce pogledati na grozni prizor v pogrebnem zavodu. Do večera je še nekaj ranjencev umrlo, med njimi strojevodja druzega hla-pona, ki je bil strašno opečen in oparjen a se je še dolgo boril s smrtjo. Mnogih trupel ni bilo mogoče spoznati, tako so bila poškodovana. Mnogim je bila obleka strgana do golega.
Prizor v mrtvašnici je bil srahoten. Mali prostor, kjer so se navadno mrliči balzomovali, je bil docela nedosta-ten. Brž je bila izpraznjena sosedna prodajalnica in potem so trupla tja položili. Pet dolgih vrst mrličev je pokrivalo tla, tako da so se pogrebniki komaj gibali med njimi.
Devetinštirideset mrtvih je vseli skupaj, ko je več ranjencev podleglo poškodbam, a bržkone jih podleže še nekaj.
Razvaline so še vedno na licu mesta in vlaki se odpravljajo po začasnih tirih, nameščenih v bližini.
Sedalia, Mo., 22. marca. — G. W. Blair od tukaj, ki se je o njem poročalo, da je bil usmrčen ob železniški nesreči pri Marshalltownu, je najprijetneje presenetil svojo družino, ko se je živ povrnil. Usmrčenec je bil bržkone C. W. Baer, farmar, ki je stanoval štiri m'lje zapadno od tu. Baer je odpotoval v nedeljo v Grundy Center, la. in se je nahajal na vlaku.
Američani v Evropo.
Pariz, 22. maica. — Parniške družbe poročajo, da se je letos nadjati več Američanov, ki pridejo na obisk v Evropo, nego kdaj poprej. Vpisi za povratno vožnjo od avgusta do oktobra so mnogobrojnejši, nego v kateremkoli prejšnjem letu.
Popis ljudstva Z. D.
se prične dne 15.. aprila t. h, kakor smo zadnjič naznanili. Vsi Slovani iz avstro-ogrske monarhije bomo v tem novem popisu označeni po svoji narodnosti in materinskem jeziku kot Slovenci, Hrvati, Srbi itd..— a to le tedaj, če se narodno zavedamo. Ali je med ameriškimi Slovenci kateri, ki se ne zaveda in ne ve, kako se imenuje s pravim imenom naša stara domovina?
Iz Allegheny, Pa.
se nam poroča, da je rojak Dr. Jos. V. Grahek otvoril svoj novi urad na 5175 Butler St. v Pittsburgu in na 841 E. Ohio St. v Allegheny, Pa., tako, da bode pittsburškim in alleghenyskim rojakom blizu — domač zdravnik, ako ga bodo potrebovali.
Kakor znano, je Dr. Grahek bil na zadnji konvenciji N. H. Z. izvoljen nje vrhovnim zdravnikom, za to se je sedaj naselil v Greater Pittsburgu.
Važno za priseljevanje.
New York, 20. marca. —- Priselitv.e-ni komisar Williams je izdal razglas, v katerem pravi med drugim: Vlada je prisiljena, pridržati mnogo prise-Ijencev za preiskavo in jih poslati nazaj čez morje. V mesecu januarju je bilo 1400 priseljencev odposlanih nazaj, v februarju nad 1100 in v prvih
18.	dneh meseca marca je bilo deportiranih že 1000 priseljencev, ali skupaj 3500 od pričetka leta. Krive teh pro-gonov so predvsem parobrodarstvene družbe, ker prejemajo njihovi agenti v inozemstvu za prevožnjo izseljence, ne da bi se poprej prepričali o njihovi sposobnosti za izkrcanje v Ameriki. Kajti če priseljenci niso telesno ali duševno sposobni, skrbeti tu za svoj ži-vek, se morajo po zakonu poslati nazaj, ravnotako kakor slaboumne ali o-kužene osebe. Nadaljnji vzrok za pri-drževanje priseljencev je pomanjkanje predpisane najmanjše svote denarja, ki se mora imeti za živek, dokler dotičnih ne dobi dela. Nadalje še vedno prihajajo pogodbeni delavci, ki jim je izkrcanje zabranjeno. Vsi taki in jednaki priseljenci se bodo brez izjeme odpošiljali nazaj — pravi komisar Williams.
Holandski farmarji v Minn.
Chicago, 111., 22. , marca._ — Prva posledica prizadevanja društva “National Catholic Colonization Society" in "The Association of Belgian and Holland Priests" za naselitev dobrih farm v Združenih Državah z dobrimi evropskimi priseljenci, bila je videti včeraj, proti večeru, ko'je truma holandskih poljedelcev z družinami zapustila Chicago, da se po progi Burlington-Northern Pacific odpeljejo v New York Mills, okraj Ottertail, Minn., kjer dobe dobre nove domove in zemljišča, katera je zanje izbral škof McGorlick iz Dulutha. Vsak izmed priseljenih Holandcev je izkušen mlekarski farmar in ima denarja v gotovini ne manj nego $1,000. Ti priseljenci se naselijo na ozemlju 170,000 akrov, ki je bilo v to svrho izbrano, drugi priseljenci jim pa bodo sledili, dokler ne bo celo tisto ozemlje razdeljeno. (Op. pr. Kaj sličnega bi se že davno lahko storilo tudi za Slovence, ali ne?)
Štrajk v Bethlehemu ojačan.
South Bethlehem, Pa., 21. marca. — Štrajk v tovarnah zvanih Bethlehem Steel Works je zadobil novo lice. Kačih 20 delavcev, zaposlenih v Saucon-tovarni ob odprtem ognju, je zahtevalo zvišanje plače od $6 do $7 za 100 tonov' vlečenega železa in jekla ter dalo družbi čas za premislek do večera naslednjega dne. Dobili so svojo plačo- in višnjev list, kar pomenja, da so odslovljeni. Sedanji odslovljenci so bili med tistimi delavci, ki so se dne 28. februarja spet vrnili k delu. Štrajkar-ski voditelji trde, da je 200 zaposlencev v Saucon-tovarni ustavilo delo in se pridružilo štrajkarjem in da bo 400 nadaljnjih delavcev v istej tovarni še pred večerom zaštrajkalo. Delavske organizacije trde,, da je toplini' oddelek ustavil poslovanje.
Splošna'vojna dolžnost za Kitaj?
Berolin, 22. marca. — Tukajšnji kitajski poslanik Jin-Čang, ki namerava zapustiti svojo službo v Berolinu in se vrniti v Peking, je rekel v nekem razgovoru: “Splošno vojno dolžnost nameravam uvesti na Kitajskem. Če postavimo vsacega sposobnega moškega v vojsko, bomo pri našem ogromnem številu prebivalstva — okoli 400,000,-000 — visoko nadkrilili armade vseh drugih narodov. Podrobno načrt še ni izdelan, vendar nameravamo, naše mla deniče nele izvežbati marveč tudi odgojiti v vojake. Naučili se bodo umevati, kaka sramota je za naj starejši in po številu svojih glav največji narod, biti tako slab. Izvrstnih pomočnikov bom našel v vojnem ministrstvu, ki so proučili evropsko vojaštvo in -mi bodo v veliko korist,” •
Izguba teže.
Neprestana izguba teže je vedno znak resne bolezni. Izgubi teže vedno sledi izguba moči in mnogo druzih ne-prilik. Da se ti povrne zdravje, je edinole mogoče, ak-o skrbiš za dober tek in popolno prebavo hrane. V tem oziru je posebno priporočati Triner-jevo ameriško zdravilno grenko vino kot zdravilo, ki se lahko z&neseš nanj. Nele da prisili prebavne organe k ponovnemu rednemu delu, marveč jih tudi dovolj, okrepi,-da redno poslujejo brez sile. Prični se zdraviti o pravem času, da zabraniš bolezni doseči točko, kjer se bo upirala vsakemu zdravljenju. Če ti obličje obledi ali požolti, če ti teža in moč opeša, če ti jed ne diši in je prebava nepopolna, tako da si takoj, utrujen, potem je čas, uživati Trinerjevo ameriško zdravilno grenko vino. V lekarnah. Jos. Triner, 1333-1339 So. Ashland Ave., Chicago.
AVSTRIJA IN RUSIJA SE ZBLIŽUJETA,
A prijateljskemu zbližanju nasprotuje za Avstrijo neugodni razvoj balkanske politike.
ŠKANDAL V OGRSKI ZBORNICI.
Poslanci napadli ministre in ranili tudi Khuen-Hedervaryja.
Dunaj, 23. marca.—O zadnjem zbližanju med Avstrijo in Rusijo donaša "Neue Freie Presse" napoluraden članek. V njem se povdarja, da se o pravšnem sporazumu in posebnih dogovorih glede balkanskih razmer ne more govoriti ter da je doseženo samo pravilno razmerje. Zbližanje ima po tem članku edinole namen zopetne redne diplomatične zveze med obema državama, ne da bi se omejevala obojestranska svoboda balkanske politike. Resnično doseglo se je edinole, da se je skrajno napeto razmerje med obema dvoroma nekoliko ublažilo.
. Balkanska zveza, o kateri se že toliko časa govori, postane menda le v kratkem izvršeno dejstvo. Romanje balkanskih knezov v Peterburg je res sumljivo, in oni nemški politični krogi, ki se boje, da se je Izvolskemu sedaj končno posrečilo maščevanje za poraz ob aneksiji Bosne in Hercegovine, imajo najbrže prav. Nedvomno je namreč, da pomenja balkanska zveza pod protektoratom Rusije prav občuten udarec ugledu in moči Avstro-Ogr ske in Nemčije na Balkanu, zlasti pa v Turčiji. To pa tudi tedaj, ako se Turčija ne pridruži zvezi, kajti znane srbske in bolgarske zahteve glede Sandžaka Novopazarskega in Makedonije bodo vedno visele nad Turčijo kot Damoklejev meč; na vseh straneh, obkoljena od nasprotnikov, se ne bo mogla nikamor ganiti in bo morala plesati, kakor ji bo godla Rusija in balkanska zveza. Iz tega se da sklepati. da je Avstrija, oziroma Aehren-thal le preveč napenjal strune ob zadnjih pogajanjih z Rusijo za status quo na Balkanu; ali pa je morda vso prijateljsko akcijo uprizoril Izvolski sam s tem namenom, da bi avstrijski diplomaciji natresel peska v oči, da bi ne ■videla resnosti njegovih, priprav na Balkanu. Na vsak način je osebno nasprotstvo med Aehrenthalom in Iz-volskim velika ovira sporazumu obeh držav in z ozirom na avstrijske koristi, ki teže na Balkan, je Avstrija pri tem vsekako občutnejše prizadeta, nego' Rusija.
Škandal v ogrskem parlamentu.
Budimpešta, 21. marca. — Seje ogrskega državnega zbora so dostikrat zelo burne, ampak danes so se gospodje poslanci prekosili same sebe in tintniki, knjige in kar se je še dalo bičati, je frčalo v glave ministrov, dokler niso ti iskali rešitve v begu. Tako prvi minister grof Khuen-Hedervary, kakor poljedelski minister grof Se-renyi sta bila na glavah resno ranjena s tintniki.
Že nekaj časa so se kazala predzna-. menja viharja, ki je izbruhnil, ko je prvi minister s_ svojimi tovariši danes dopoludne naznanil razpust državnega zbora, kajti drugače si vlada ni vedela pomoči proti strankam opozicije. Opo-zicijonalni poslanci so zaropotali in rekli, da je razpust protiustaven. Pričeli so kričati na prvega ministra He-dervaryja in konečno naskakovati ministrski oder. Nekaj časa so.ministri kljubovali bombardiranju, za katero se je vse rabilo, kar ni bilo trdno pribito. Naposled pa so bili prisiljeni k brzemu begii, pod zaščito svojih pristašev. Krvaveči glavi prvega ministra in poljedelskega ministra so zdravniki zašili in obvezali. Grof Serenyi je bil najhuje ranjen. Bržkone bo izgubil oko.
Budimpešta, 21, marca. — Veliki shod, ki so ga socialisti sklicali v svrho agitacije za uvedbo splošne voliv-ne pravice, je policija z golo sabljo razgnala. Več oseb je gilo ranjenih in kacih 20 dejanih'v zapor.
Naznanja se, da bo vlada velela državnemu pravdniku, postopati proti o-sebam, ki so odgovorne za kramolo v seji državnega zbora.
Roosevelt.
Luxor. Egipet, 23. marca. —- Bivši predsednik Roosevelt s svojci je nocoj ob sedmih od tu odpotoval, in sicer v Cairo. Tam ostane g. Roosevelt s svojci kak teden, nakar odpotuje v Evropo.
Mnogo ribičev utonilo.
Tokio, 19. marca. — Med zadnjim viharjem se je ob brežini pogreznilo vsepolno ribiških brodov. Poroča se, da se je potopilo nič manj nego 50 takih ladjic in da znaša število usmrčenih ribičev 800.
Cenj. naročnikom.
“Hitro, o hitro mine čas!” Tako poreče marsikdo, ko je nastopila po mrzli zimi lepa in prijetna pomlad. Res hitro mineva zlati čas, hitro tudi mnogim poteče naročnina na naš list, a mnogi dobri dolgoletni naročniki vedo to sami in storijo svojo dolžnost. Morda za to, ke? so že vajeni. So pa nekateri, ki zaostanejo za nekaj časa, pa kasneje plačajo za nazaj in nadalje; tudi ti so vzor onim, ki še tega niso storili. Sicer pa mi vedno upamo, da se bodo zmislili in stvar uredili. Kjer imamo poverjenike tam oni skrbe za red. Kjer jih pa nimamo naj sami naročniki storijo svojo dolžnost.
Poštna postava zahteva, da se mora list vsakemu vstaviti, ako ni pred-plačan v teku treh mesecev po preteku naročnine. Po tej postavi se bomo tudi v bodoče morali ravnati, za to prosimo one, ki so kaj v odzadju z naročnino, da isto pošljejo v kratkem. Storite svojo dolžnost, saj je to le enkrat na leto, in brez skrbi bodete.
Naš list izvrstno napreduje. Že tekom prošlega četrtletja se je imenik pomnožil za lepo število, več sto naročnikov. Po našem mnenju ima naš list več naročnikov kot kateri drugi slovenski list tostran Atlantika. Stari naročniki plačujejo list točno, z jako malo izjemo, in novi se vpisujejo vsak dan. To kaže, da je naš list res pravo glasilo slovenskega-katoliškega naroda v Ameriki. Naš list stoji na svojem programu — za vero in narod. Ne pripozna ne ene in ne druge stranke ter gre naprej smislom svojega programa.
“Amerikanski Slovenec” je tekom časa lepo napredoval tudi v gmotnem oziru. Sicer je mala svotica, en dolar za dolgo leto, a ker je list točno plačan, šteje tudi to lepo vsoto skozi celo leto. Pokrijejo se vsi ogromni stroški pri izdavanju in še je preostajalo, da si je omislil naš “A. S.” še nekaj, da je vstopil pred kratkem v svoj novi dom — v novo tiskarno, ki je ena najmodernejših in najlepših. Novo poslopje, novi stroji, nove črke in druge moderne naprave, da nam bo mogoče še bolj napredovati in tudi tujemu narodu pokazati kaj Amer. Slovenci premorejo, ako so složni.
Pravkar došlo novo in moderno pohištvo za urad v novi tiskarni in knjigarni je pravi kras novega poslopja. Celo Američani se čudijo našemu napredku.
Vse to pa je rodila sloga in zaupanje našega ravnateljstva ter naklonjenost rojakov, ki podpirajo list po svojih močeh.
Konečno vabimo vse naše prijatelje, da nas obiščejo in takorekoč počastijo v novem uradu. Vsak je dobrodošel bodisi sosed ali pa došli prijatelj in znanec iz katerega koli kraja. Vsi ste uljudno vabljeni!
Našim tisočerim prijateljem in sploh rojakom širom Sveta želimo veselo Alelujo!	Upravništvo “A. S.”
Listnica upravništva.
—	Uredništvu “Cl. Amerike”: — V svojem dostavku k dopisu iz Kansas City, Kas. v velikonočni izdaji ste se nekako jako dostojnega pokazali. Da bodo naši tisočeri čitatelji, ki menda ne čitajo “C. A.”, vedeli, o čem se gre, omenimo one stavke kar tukaj, in sicer kot sledi: “(Op. ured.) Priobčili bi še nadalje vsebino Vašega cenjenega dopisa, vendar se nam zdi prebedasto polemizirati s takimi bedaki kot so dopisniki Amerikanskega Slovenca. Saj veste, da ka'r se piše v A. S. je vse bedasto in za bedake prirejeno.”
V tem gre sodba našim dolgoletnim prijateljem m dopisnikom, ki so glede' časti — od delavca pa do monsignorja in čitajo naš list že dolgo vrsto let.
Uredniku “C. A.” pa le toliko, da predno se še drzne imeti kaj opraviti z našimi sotrudniki in vsebino našega lista, se naj nauči nekaj več dostojnosti. Ako treba, mu pošljemo na prošnjo knjigo “Pravila Dostojnosti” frankirano brezplačno.
—• G. J. P., S., S. Dal?.: — Poslano smo prejeli. Tudi naročnino za novega naročnika. Storili ste svojo dolžnost. Želeti je, da Vas vsakdo posnema. Zdravi!
—	G. M. Š„ Cleveland, O.: — Naročnino na naš list plačati je najbolj sigurno našemu zastopniku, ki je od nas pooblaščen in v listu proglašen za ondotno mesto; lahko tudi denar pošilja vsakdo drugi, a mi nismo odgovorni za one, ki niso od nas pooblaščeni. Ko boste plačali naročnino poglejte na svoj naslov na prejetem listu, in videli boste, če je list plačan ali ne.
—	G. M. Š., Calumet, Mich.: — Kar
pravite je menda-----, a ni za naš list.
Lani se so smejali Jolietčanom, a letos je pa tam propadel njih kandidat. Sedaj se lahko jokajo in izprevidijo, da nevoščljivost le škoduje.
—	G. J. M., Cleveland, O.: — Res so “tiči” tam v New Yorku. Sedaj se norčujejo še iz sv. Jožefa in parad v svojem “koncem tedna”. Ali se to pravi — braniti svetinje svojega naroda?
prav pri železniški progi, kjer vse lahko kupijo in prodajo. Bojim se, da bi ne bil ta dopis preobširen, zatoraj končam za sedaj. V sklepu tega dopisa pozdravljam vse čitatelje in čitateljice po širni Ameriki, posebno pa moje sestre, eno v Wisconsinu in eno na Ely.	Anton Kožar.
^ MALI
t esssKsassr
/GLASI
Kje je najbolj varno naložen ?ldenar?
H
Joliet, 111., 23. marca. — Spet bodo zapeli zvonovi po vsem križanem svetu, oznanjajoč vstajenje našega lzve-ličarja, in spet bo velikonočno veselje prešinjalo milijone src. Aleluja!
Kakor vsako leto, je božji grob v naši cerkvi sv. Jožefa tudi letos kar najlepše prirejen ter ozaljšan s palmami, lilijami in drugim vonjavim cvetjem. Iz celega mesta prihaja žen-stvo občudovat delo naših čč. šolskih sester. Procesija Vstajenja se bo vršila v soboto zvečer,^kakor običajno vsako leto. Na velikonočno nedeljo se bodo brale sv. maše ob 6., 8. in 10. uri dop.' Za lepo petje se je zelo potrudil g. organist. Vs‘e je pripravljeno za obhajanje velicega praznika.
—	40 urna pobožnost v naši cerkvi se je • zaključila v nedeljo zvečer ob ogromnj^ udeležbi vernega ljudstva. Sklepčno pridigo je imel č. g. Anton Sojar iz Chicage, ki je znan kot izvrsten govornik. V slovesni procesiji po sijajno razsvetljeni in z zelenjem okrašeni cerkvi je domači g. župnik, Rev. F. S. Šušteršič, nosil sv. Rešnje Telo in jolietski dekan, preč. g. Dunne je služil kot dijakon; nadalje so asistirali domači g. kaplan, Rev. Krascho-\vitz in dva redovnika. Šolska mladež v procesiji je bila videti kakor dolga vrsta resničnih angeljev. Petje- pod mojstrskim vodstvom g. organista je bilo lepo. Končala se je pobožnost s slovesnim blagoslovom in zahvalno pesmijo.
—	Kašo novo tiskarno na 1006 K. Chicago st. je zadnjo soboto pregledal g. Langdon, načelnik mestne požarne brambe. Po natančnem pregledu vseh prostorov je izrekel svojo sodbo v zelo pohvalnih besedah, češ, da je tiskarna Am. Sl.: “the most sanitary, complete and safest from fire of any printing office I have ever examined” — to je, da tako zdrave, popolne m proti ognju varne tiskarne še ni videl.
—	Umrl je v soboto 19. marca rojak Frank Zagorec, star 58 let, rojen v vasi Petane v Šmihelski fari na Dolenjskem, odkoder je prišel v Ameriko ozir. v Joliet pred 18. leti. Bolehal je dve leti in bil zadnji poldrugi mesec v bolnišnico ter brata Martina Zagorec v Aurori, 111. V ponedeljek je pa umrl legel. Tukaj zapušča 20 let starega sina Franka in hčer Frances, omoženo Jos. Turk, 746 Summit st., kjer je pokojnik stanoval pred svojim odhodom v bolnišnico. V ponedeljek je pa umrl vnuk pokojnikov, 2 leti stari Edvard Turk v domu svojih staršev, po 12 tedenski bolezni. Stari oče in vnuk sta imela skupen pogreb, ki se je vršil včeraj (v torek) dopoludne. Tacega pogreba še ni bilo v naši naselbini. Zato je bila tudi udeležba izredno velika odstrani sožalnih prijateljev in znancev. Peto sv. mašo zadušnico za oba pokojnika v naši cerkvi sv. Jožefa je daroval č. g. župnik F. S. Šušteršič. Sorodnikom izrekamo svoje sožalje, a pokojnikoma na Skupni poti v boljše življenje svetila večna luč!
—	Glavna skušnja veseloigre “V Ljubljano jo dajmo” v zvezi s petjem in deklamacijo bode prihodnjo, to je, velikonočno nedeljo in čez osem dni potem, t. j., dne 3. aprila zvečer se bo slavno občinstvo lahko prepričalo, kaj premore naša naselbina na polju žive umetnosti — če hoče. Kajti hoteti je treba predvsem, da se kaj doseže. Tako je mislilo slavno društvo sv. Genovefe, ko je sklenilo, prirediti to pred-, stavo v korist naši cerkvi. Vspored priobčimo prihodnjič. Vstopnice po 25 in 50c imajo na prodaj članice dr. sv. Genovefe.
—	Lepo odhodnico g. Blažu J. Chu-liku so priredili zadnji četrtek zvečer njegovi ožji prijatelji pevci, sami člani Sokola. Zbrali so se v njegovem začasnem stanovanju pri našem g. organistu Malovrhu in ga prijetno iznenadili z milo pesmijo, nakar se je v gostoljubni hiši razvila primerna domača zabava, ki je trajala čez polnoč. Dobrovoljni kučegazda je nanosil cele “Štefane” najboljše kapljice iz svoje slavne kleti a velikodušna gospodinja je postregla z izvrstnimi domačimi klobasami. Seveda so se potemtakem urno razvijali jeziki in izrekla se je marsikatera ganljiva beseda g. Blažu v slovo. Bil- je tako lep večer, da v Jolietu že davno ni bilo tacega.
—	Opozarjamo na oglas slovenske tvrdke The Eagle, ki resnično zasluži, 'da postane vsak jolietski rojak njen odjemalec. Ta naša največja tvrdka, ki je njen predsednik dobroznani rodoljub in podpornik vseh slovenskih prireditev v Jolietu, ima največjo zalogo najboljšega in res modernega blaga a tudi po primeroma nizkih cenah. Sedaj, ko nas je g. Chulik žal zapustil, oklenimo se vsi naše tvrdke The Eagle po geslu: Svoji k svojim!
G. Frank Rogel, kot bivši salunar dobroznan čez jolietske meje, je ves vesel svojega tretjega sinčka, ki mu ga je podarila, gospa soproga ravno pred cvetno nedeljo za pirhe.
—G. Ig. Bregarju na 1312 Broadway je bilo ukradenih več kokoši in druge perutnine v soboto večer, ko ni bilo nikogar doma. Zato je dobro, da tako stvar bolj zapirate, če ne se utegne tudi drugim kaj podobnega primeriti.
—	Vsaka spomlad nam donaša poleg kosov in družili krilatih pevcev tudi ptiče vlomilce, ki se preseljujejo iz Chicage proti zapadu v razna "letovišča”. Prvi taki ptiči so s,e pojavili tu zadnjo soboto in nedeljo. Žejni so bili, zato so si ogledali čez dan par salunov, da se ponoči vtihotapijo vanje. Toda oko postave je bilo preču-ječe in ptiči (menda negodni mladiči) so komaj utekli kletki. Naši salunarji Božič ter Petrič. & Legan se pa še danes nasmejejo ob spominu na pone srečene vlome v njihove - salune in zlate predale.
—	Dan 5. aprila se bliža, dan volitve in glasovanja o tem, da li ostane Joliet “moker” ah postane “suh". Kakor kača klopotača dviga in stega svojo glavo predpotopna pošast v podob prohibicije ter nam hoče požreti vse salune. Nevarnost je velika. Več vam pove oglas v tej številki.
—	G. Math Grahek, naš dobroznani rojak, ki biva v Ameriki že izza dne 14. avgusta 1885, torej že skoro 25 let in pozna potemtakem dodobra vse a-meriške razmere, posebno pa jolietske. je bil na demokratični konvenciji v so boto postavljen kot kandidat za po možnega supervizorja. Da bodo vsi slovenski volivci oddali svoj glas za svojega rojaka, g. M. Grahka, je vsekakor pričakovati, kakor sklepamo iz narodne zavednosti naših Jolietčanov pa tudi od bratov Hrvatov, Poljakov in Slovakov je upati, da bodo glasovali za našega rojaka, ki je kot navdušen Slovan zajedno tudi njihov rojak. Ž vio naš kandidat Grahek!
—	Prvak jolietskih finančnikov m predsednik Joliet National banke, T A. Mason, čegar nenadno smrt smo zadnjič naznanili, je bil pokopan i soboto popoludne ob ogromni udelež bi sožalnikov. Med spremljevalci ob krsti v sprevodu sta bila naša rojaka gg. Josip Dunda in Jos. Skrinar, vsluž benca v omenjeni banki.
—	G. Mat. Stukel naznanja, da je pravkar postavil nagrobna spominka Math Pašiču in Frank Hribarju, po pokojnima članoma društva sv. Cirila in Metoda št. 8 K. S. K. J. ter se priporoča prijateljem.
—	“Bombo” so baje odkrili te dni nekje blizu Broadway in Bridge streeta, da je celo soseščino obšel strah. Torej zopet straši, kakor lani in sicer ravnotam nekje. No, upajmo da je kakor lanski tudi letošnji strah ali “ghost" v obliki bombe — v sredi votel, okoli ga pa nič ni. Jolietski ■' dnevniki imajo časih res bujno fantazijo, čeprav so še daleč pasji dnevi in race.
—	Kdo še ni okusil Trinerjevega vinca? Menda ga ni med nami, da ne bi poznal te res lekovite in zdravilne pijače, ki je dobiš v vsakem dobrem salunu. Glej Trillerjev oglas v tej št.
—	“Majestic” se bo imenovalo novo gledališče, ki bo letos zgrajeno ob North Chicago streetu nasproti Grand teatra. Imelo bo 1,770 sedežev in bo namenjeno izključno vaudeviHu.
—	W. F. Severa Co. je tudi slovanska tvrdka, na najboljšem glasu po celi Ameriki. Njena domača zdravila so res- izborna. Glej oglas.
—	Spomlad je uradno zakraljevala v ponedeljek 21. t. m. in vse grmovje in drevje sedaj hiti poganjati brste, da je človek kar vesel, če nima mrtve duše za naravo in njeno lepoto. Noči so še hladne in vetri nagajajo, ampak
—	zime je konec, in če zapade še tudi čevelj snega, pa ga solnčni žarki brž snedo.
Chicago, 111., 20. marca. -— Cenjeni urednik Am. Slovenca! Upam, da bodete našli prostorček in natisnili moj dopis v nam priljubljenem listu A. S. Prav posebnih novic vam nimam poročati, kakor da slovenska naselbina v Chicagi precej lepo napreduje, posebno pa novovstanovljeno Slovensko Mladeniško Podp. Društvo "Danica". Nas' je že precej lepo število članov in želeti je,, da mladenci prav v obilnem številu pristopajo k temu društvu. Obenem tudi naznanjam rojakom v Chicagi, da priredi gorajome-njeno društvo svojo prvo veliko vese lico v nedeljo 10. apr. t. 1. v veliki Narodni Dvorani na 18. cesti in Center ave. Ker je večina slovenskih društev sklenilo na svojih sejah, da 'se naše veselice vdeležijo, je želeti, da si rojaki vzamejo na znanje in da nam v čim večjem številu mogoče prisostvovati izvolijo. In nadalje naznanjam, da bode imelo Mladeniško društvo Danica prihodnjo sejo dne 7. aprila v cerkveni dvorani, na katero se vljudno vabijo vsi člani, da se je polnoštevilno vdeležijo, ker imamo razmotrivati važnih stvari.
Ob sklepu mojega dopisa pozdravljam vse rojake in rojakinje širom A-merike. Tebi, list, pa želim obilo napredka.	John Gradishar,
2286 Blue Island Ave.
DELO DOBI NA 16 LET STARO j dekle, ki se razume na vodstvo knjig : Plača po dogovoru za talno delo. j Več se poizve pri Amer. Slovencu, j DELAVCEV POTREBUJEMO, Kij znajo delati na žagi, pleharni, livar- j ni, in ki znajo mizarsko delo. Do- i bra plača za izkušene može in po-1 močnike. Reo Motor Car Company, | Lansing, Mich.	13t6.
NAPRODAJ 320 AKROV DOBRE j .zemlje (timber. land) 140 milj od j St. Louisa "v Misouri. Proda se po- | ceni. Les bode plačal za zemljo. Ant. Težak, 209-210 Cutting Bldg., \ Joliet, 111.
JOHN GRAHEK
GOSTILNIČAR.
Hrauiinih ulog je: 37 milijonov kron.
Rezervne«-'^	je:
Nad milijon kron.
mm
DL
—	Za pošiljanje denarja v staro domovino je doslej najzanesljivejša slovenska tvrdka Frank Sakser Co. v New Yorku, z natančnim naslovom v oglasu.
—	Za slučaj premogarskega štrajka so se tukajšnje tovarne dobro založile s premogom; istotako vse železnice držeče skozi Joliet.
—	Pisma na pošti koncem zadnjega tedna so imeli: Kole Jožo, Lukič Sava, Mavzič Frank, Mesič Nikola, Movič K., Vebič Janko.
Buhl, Minn., 20. marca. — Dragi mi list A. S.! Prosim natisnite teh par vrstic v naš ljubljeni list, v katerih hočem sporočiti iz tukajšnjega mesta, ker nisem še čital nobenega dopisa iz tukajšnjega mesta Buhi. Vreme imamo prav ugodno. Tukaj živijo večinoma drugi narodi, Slovencev naj manj. Z delom gre še precej dobro. In tudi Kiny dobro napreduje, skoraj delavcev primanjkuje. Bil sem tudi v Clark County, Wis., na obisku. Prišel sem na Gormans 15. marca, kjer ni bilo že nič več snega. Videl sem med našimi rojaki, ki so se naselili pred letom dni, veliko spremembo. Naredili so si lepe hiše in hleve in vsa potrebna poslopja. Vsaki ima od 5—10 oralov izčiščene zemlje. Zemlja je jako rodovita in podnebje kot v starem kraju. Naši rojaki se jako pohvaljo tam. ^ Mepleva drva se prodajo od $3 do $5. Tam stane oral zemlje $17 in za drva dobi iz enega orala do $30. To je dobro za naše rojake, ker so
Točim vedno sveže pivo, fino kal jrniisko. vino. dobro žganje in trži-, ¿jboljše smodke.
rodriam tudi trdi in mehki premo« TELEFON 7612.
ors N. B-oadway... JOLIF.T Tl
Mestna hranilnica ljubljanska
je največji in najmočnejši denarni zavod te vrete po vaem Slovenskem.
Sprejema uloge in jih obrestuje po 4FŽ odstatka. Rentni davek plačuje ranilnica sama
V mestni hranilnici je najvarneje naložen denar. Za varnost vsek ilog jamči njen bogati zaklad, a poleg tega ie mesto Ljubljana a vsem svojim premoženjem in z vso svojo davčno močjo. Varnost je torej to-ika, da ulagateiji ne morejo nikdar imeti nobene izgube. To priporna*« iržava * posebnim zakonom in zato c. kr. sodišča nalagajo denar malo-etnih otrok in varovancev ie v hranilnici, ker je le hranilnica, a ne po* linica, pupilarno varen denarni zavod.
Rojaki v Ameriki! Mestna hranilnica ljubljanska vam daje trdao arnost za vaš denar.
Mestna hranilnica ljubljanska posluje v svoji palači v Prešernovi ulici.
K
LEPEC
JAVNI
NOTAR
Izdeluje vse v notarsko I delo spadajoče listine. |
1006 N. Chicago St., Jollet Ijl ,
| Naš zaupnik v Združenih državah j	je že več let naš rojak
FRANK SAKSER
82 COURTLAND STREET, NEW YORK, IN NJEGOVA BANČNA PODRUŽNICA 6104 ST. CLAIR AVE.. N. E. CLEVELAND, O.
Chisholm, Minn., 14. marca. — Cenjeno uredništvo Am. Slovenca! Prosim za malo prostora v našem prelju-bljenem listu. Kakor je bilo razglašeno v slovenskih časopisih, da bode tukajšnje Slovensko Dramatično Društvo priredilo veliko predstavo “Mlinar in njegova hči”, se res ni zaman pisalo. Bila ie v resnici predstavljena igra v nedeljo dne 13. marca pod vodstvom našega vobče spoštovanega brivca John Schveigerja, za kar mu gre tudi vsa čast in hvala, da nas je tako izobrazil v tako malem času svojega bivanja med nami. Kakor mi je poročal g. John Schveiger, je bival po-pred v Jolietu in tudi tam imel svojo brivnico, pa ker mu ni zdravje ugajalo tam, je razprodal svoje imetje in .se preselil v mestece Chisholm, in smo ga prav z veseljem prejeli v sredino naše slovenske naselbine in ga tudi priporočam rojakom, da ga podpirajo.
Kakor sem že poročal, bila je predstava v nedeljo večer ob obilni udeležbi slovenskega naroda; vse je bilo napolnjeno do zadnjega kotička. Le tako naprej, ker pri takih prilikah se izprevidi, kedo da je narodnjak in prijatelj svojega naroda tudi v dejanju in ne samo v besedah; le tako naprej, dragi rojaki, ker le pri takih prilikah si morete doseči priljubljenost in spoštovanje med seboj in drugimi narodi, in zmaga bo gotova vaša, ako se držite gesla, ki pravi: Svoji k svojim!
Omeniti moram še to, da je bila to prva in izvrstna zabava v slovenskem jeziku med nami Slovenci na Cbis-holmu, in ta je marsikaterega prignala do smeha in zadovoljnosti. Kako bi pa tudi ne, ker se je tako izvrstno igralo v vseh nastopih. Lepo je bilo videti gospodično Nežo Mihelič, ki je predstavljala Korenko vdovo; se svojim lepim obnašanjem si je zaslužila veliko zahvalo. In potem pride gospod Frank Gouže, dobroznani naš slovenski zavarovalni agent; kako možko je on primahal s svojim punk-lom iz službe, da je pač vsacega moglo razveseliti ter v ^smeh pripraviti. Za njim pa pride gospodična Jessie Medved, ki je predstavljala županjo; kako lepo se je obnašala v svoji krasni obleki, da je marsikateremu začarala oči. Kaj pa Marica, gospodična Antonija Pirc? s svojo lepo krasotno obleko in z veliko žalostjo je vendar vse pretrpela in izvrstno zvršila vse nastope. Ha-ha, sedaj pa stari Črnot, mlinar s svojo božično potico, gospod Anton Pustoslemšek, ki je tako razgrajal, kakor da je njegova dvorana, pa vendar mu gre prav lepa zahvala za njegovo jezo. Potem pa pri.maha gospod John Schveiger po starokranjski šegi z velikim šopkom in rožmarinom za klobukom in s svojim modernim govorjenjem je moral vsacega razvedriti. Sedaj pa zagledamo Pivka in njegovo ženo in dvoje njunih otrok v njegovi lepi gostilni: gospod Ignac Krobar in lepi gostilni: gospod Ignac Korbar in kako sta možko stregla svojim gostom, zato zaslužita prav lepo zahvalo. Imeli smo pa tudi duhovnika in ta je bil gospod John Schveiger in je tako izvrstno govoril, da je moglo vsacega v srce geniti in si misliti, da je to pravi dušni pastir. Pa še nekaj in to bi mogel že poprej omeniti, pa si sem prihranil za nazadnje. “Moja mera je najboljša, vsem ljudem je prava, šest komolcev dolga in šest globoka” —Luka grobokop, Frank First ml.! Temu igralci^ pa se je posrečilo očarati nas tako, da smo od mnogega smeha vsi skoro zboleli. - Bog Te živi, Frank, ti neprekosni grobokop!
Sedaj moram pa končati svoj dopis, ker se že preveč vleče in prosim, gospod urednik, da ga ne vržete v tisti nesrečni koš. Pozdravljam rojake po širni Ameriki in onkraj luže. Tebi, vrli list, pa veliko naročnikov ter predplačnikov.	Frank Laurič.
La Salle, 111., 17. marca. — Cenjeno upravništvo! Denar $12.50 od društva (Nadaljevanje na 9. strani.)
American Coal Co.
F. W. EGGER, lastnik.
Cor. Chicago and Columbia Sts.
JOLIET, ILL.
Wilmingtcn Premog po $3.50 tona.
Trd Premog po $7.50 tona.
Preskrbite si dDvolj premogu predno se začne štraj, ki se
za gotovo pričaknje dne 1. prila.
Premog bo veliko dražji po omenjenem času.
' Telefoni 67.
Severova Zdravila so priljubljena radi szoje izdatnosti.
Nečista kri
p omenja
kožne opahke, bledo obličje, tvore in uiješa' utrenjenost in izgubo trdne volje.
Po dolgi zimi potrebuje vsakdo zdra-čutimo utrujene, potrte, brez veselja uživati
Severov
Ta vam zboljša in očisti kri, organi se zdravi boste. To dragoceno spomla rane, tvore, bezgavke, kožne opahke, ča popolno zdravje. Cena $1.00.
jjlood purifier
««•IM. UM MIHI MIH «IHM CIUHI MUHI (111*1 CIHtfHH «•»MltllH» (HUMI * • «IH» #411|||* MIHIH.« IIIMM*»
«U| KniiKI iMII« I«« umitiHi «mu HMiHii«* tl MH IIHIIIIM ttMMlfMttU* HUM« IM MU MH Ul tl* M. 1
Road Via Tamphtet
DlI? pCT*ONS O« THf 6</niV
PRIC11, 61.00
RR.CRARED OfUY 8Y
W.F SEVERA C0
-MAHUFACIORIIH
CEMRKÄPJttf IOWA
Cista kri
pomen j a
zdravo obličje, pravilno prebavo, povivljajoče spanje čvrsto tedo in jasno misel
vila za kri. Vsled oslabele krvi se do dela, brez teka. Treba ja samo
Kričistilec
spet okrepe, da iznova zaposlujejo, in dansko zdravilo leči bule, uljesa, žive in druge krvne bolezni, tako da povra-
Zahtevajte Severovih Zdravil od vsacega lekarnika vedno pazite na ime ‘‘Severa na vsakem zavitku. To je poroštvo čistosti in izdatnosti. Ne vzemite druzih.
Nekarte zanemariti!
Kadarkoli vas muči zapeka, nepre-bavnost ali kaka druga nerednost želodca, jeter in drobja, nikarte zanemariti tacega obolenja, in uživajte
Severov Življenski Balzam
Povraća slast do jedi, podpira prebavo, preganja zapeko, pospešuje pri-likovanje in vsposablja telo k odporu proti raznim boleznim. Pravo zdravilo za bledolična dekleta in slabotne žene. Najboljša tonika za priletne ljudi. Cena 75 centov.
Zaščitite se!
Ob tej letni dobi napadajo človeka mnoge pljučne bolezni vsled nagle promene vremena. Bodite skrbni! Za ščitite svoje zdravje! Za hitro olajš-bo hripavosti ali kašlja uživajte
Severov Balzam za pljuča
Vsak popitek izdaten. Olojša najtr-dovratnejši kašelj, teši in leči vnete sapnike, lajša dihanje in krepi pljuča. Prežene hripavost, pospešuje izblju-vanje in prepreča hujša obolenja. Ce-25 in 50 centov.
Zdravniški svet zastonj
W. F. Severa Co.
Cena 50c in 25c
CEDAR RAPIDS IOWA
L
KRANJSKO.
—	V Ameriko z ljubljanskega Južnega kolodvora se je odpeljalo dne 24. februarja 7 Slovencev, 70 Hrvatov in 40 Macedoncev; 28. febr. 63 Slovencev, 160 Hrvatov in 180 Macedoncev; 1. marca 74 Slovencev,' 8 Hrvatov in 55 Macedoncev. _
—	Železnica Polzela-Kamnik zagotovljena. Pri železniškem ministru je bila deputacija pod vodstvom barona Ap.faltrerna in gospoda Mejača zaradi železniškega projekta Polzela-Kamnik. Železniški minister je deputaciji sporočil, da je proga Polzela-Motnik že zagotovljena, zavoljo proge Motnik-Kamnik pa se mora železniško ministrstvo še dogovoriti s finančnim ministrstvom, jo bo pa priporočilo.
—	V Belokrajini je danes splošno pomanjkanje krompirja. Povsod se ču jejo tožbe, da ga manjka za jed in za seme. V resnici ga nimajo ljudje za seme. Vzrok tiči v skrajno slabi letini, ki so jo imeli lansko leto pri krompirju.
—	Obdelovanje vinogradov na Dolenjskem kakor tudi na Vipavskem se je že sredi svečana pričelo ter se vrši in nadaljuje ob najlepšem vremenu. Trta je vsled mile zime nenavadno dobro, prezimila, tako da je zopet pričakovati obilne in dobre vinske letine. Ali kaj pomaga, ko ne morejo vinogradniki še svojih pridelkov iz prejšnjih let spraviti niti za slepo ceno v denar! — Pomanjkanje delavcev je vzlic visoki mezdi dokaj občutno.
—	Novo deželno poslopje v Ljubljani bo — kakor ve poročati “Slovenec" —stalo na prostoru podrtega knežjega dvorca nasproti banki “Slaviji .
—	Ljubljanska kreditna banka, sedaj najmočnejši bančni zavod na slovanskem jugu. je imela dne 23. febr. svoj X. občni zbor. Predsednik Iv. Hribar je med drugim naznanil, da namerava upravni svet v najkrajšem času ustanoviti peto podružnico in sicer v Gradcu. Sprejel se je predlog, da se zviša delniška glavnica od 3 na 5 milij. — Ljubljanska kreditna banka je imela v 1. 1909 splošnega prometa K 756,954,286.92, več za K 124,613,305,-26 Čistega dobička prištevši prenos dobička iz 1. 1908 (24,303.31 K) je 299,-046.70 K. Rezervni zaklad je znašal koncm 1. 1909 K 367,718.75. Od čistega dobička se bo dalo 5. odst. na dividenda.
—Deželna 'blaznica na Studencu pri Ljubljani je tako prenapolnjena, da ne more sprejemati novih bolnikov.
—	Gostilničarska zadružna pivovarna. Dne 2. t. m. je imel pripravljalni odbor za ustanovitev gostilničarske zadružne pivovarne sejo. Zanimanje za akcijo raste od dne do dne. Sub-skribiranih je doslej že vkljub malenkostni agitaciji 140,000 K. Postopati se hoče previdno in bo stopil pripravljalni odbor v dogovor z vsemi še prostimi pivovarnami in se končno odločil za ono, ki bo gostilničarstvu najbolj konvenirala. Če bi ne bilo nobene primerne, si osnuje novo pivovarno, odgovarjajočo razmeram. Začeti se hoče raje z manjšim dobičkonosnim nego z velikim pasivnim podjetjem. To načelo bo odslej vodilno in obvezno.
—	Naš rojak dr. Boris Zarnik je 7. marca na vseučilišču v Wuerzburgu imel javno inavguralno predavanje in disputacijo, nakar se mu je podelila venia legendi in je postal docent \vuerzburškega vseučilišča.
—	Ljubljanski župan Hribar se je že vrnil z Dunaja in je upati, da v kratkem okreva. Imel je na prsih nevaren absces, ki so mu ga izrezali dunajski specialisti.
—	Na Vrdu pri Vrhniki je umrl dne
28.	febr. posestnik in tovarnar gospod Karol Kotnik, ki je zapustil šolski družbi sv. Cirila in Metoda v Ljubljani okoli 500,000 (pol milijona) kron, kakor smo že zadnjič poročali v Am.
Sl.	Veličastnega pogreba so se udeležili mnogobrojni zastopniki cele hvaležne Slovenije. Poroča se nadalje: Hiša Kotnikov na Verdu pri Vrhniki je bila od prvih početkov slovenskega prerojenja sem ognjišče narodne misli, ognjišče plemenitega rodoljublja. Oče sedaj umrlega Karla, Franc Kotnik, je umrl 15. avg. 1890. Bil je ustanovitelj parketne tovarne na Verdu, eden slov. prvoboriteljev v dobi preporoda, svoj čas slov. dež. poslanec. Po njegovi smrti je prevzel tovarno sin Franc, ki je pa že 2. avg. 1891. umrl v starosti 20 let. Zapustil je čez stotisoč kron v narodne dobrodelne namene. V takem miljeju je vzrastel Karel, rojen 21. sept. 1875. V Ljubljani je študiral gimnazijo, a ko je umrl brat Franc in je bil on poklican prevzeti domačijo, je prestopil na realko, dovršil dunajsko tehniko (ustanovil je tam tudi “Klub slov. tehnikov”!) in pred desetimi leti prevzel posestva in tovarno na Vrdu. Vse njegovo življenje je bilo posvečeno narodnemu in gospodarskemu delu; v tem je videl rešitev slov. naroda. Tihi skromni mož, zadnji moški iz rodovine Kotnikov na Verdu, je v zadnjih trenutkih
ko mu je že stala smrt pred očmi, narekoval oporoko, v kateri je postavil Ciril-Metodovo družbo za svojega glavnega dediča, ki dobi krog pol milijona kron. Narodova sreča je. bila njegova poslednja misel, v zadnjem hipu je blagoslavljal slovenski narod in si postavil sam vekovit spomenik.
—	Smrtna kosa. Umrl je dne 1. marca v Rogaški Slatini bivši ljubljanski trgovec in hišni posestnik g. Andrej' Druškovič, star 49 let. — L’mrl je dne 5. marca v lovskih krogih obče priljubljeni g. Tomaž Sedej, posestnik in eden najstarejših ribičev v Ljubljani. — Umrl je v Kranjskigori posestnik in bivši lesni trgovec Janez Jakelj, star 83 let. — Kap je zadela dne 3. marca na kolodvoru v Kranjski gori v Britofu pri Kranju rojenega, 63 let starega mlinarja Šenka, ko je ravno stopil iz vlaka in hotel iti k svojemu bratu Podkoren. Vsaka pomoč je bila prepozna. —- Mrtvo so našli dne 1. marca 70 letno Ano Žaljec, doma iz občine Vinica, na Ziljski gmajni. Vzrok smrti je bržkone alkohol. — Umrl je znani, ljubljanski kavarnar Ivan Haberle. — Umrla je v Radečah pri Zidanem mostu gdčna. Marija Dolinar, stara 30 let. — Umrl je v Ljubljani krojač Friderik Kinkel.
—	Mrtvo truplo na barju. Diie 6. marca dopoldne je našla neka posestnikova žena iz Krne vasi v nekem z vodo napolnjenem jarku v Lipah na barju mrtvo žensko truplo. Takoj na lice mesta došla policijska komisija je dognala, da je ponesrečenka identična z neomoženo služkinjo Marijo Trojar, rojeno leta 1857. v Strahomeru, občina Vrbljenje. Trojar je bila strastna žga-njepivka.
—	Iz zapora v Celovcu je pobegnil znani vlomilec Edvard Pogačar, ki je svoj čas vlomil v ljubljansko škofijo in zvršil več sleparij po Koroškem z nekim drugim vlomilcem Warmutom v — duhovski obleki. In Pogačar je bil koj spet na delu. Na prvi postaji v Tržiču je olajšal kaplana za 35 K. V Kranju sta pa tiča bila že bolj pogumna. V knjigarni “Iliriji”, pred nosom policije, sta skoraj pol ure pisala pisma sredi popoldneva. Zvečer sta pa vlomila v pisarno gimnazijskega ravnateljstva in odnesla 100 kron.
—	Porotne obravnave pred ljubljanskimi porotniki so se pričele dne 28. febr. Pred porotniki je dopoldne stal 22 letni Pavel Makovec iz Hrušice, sedaj pešec 17. pehotnega polka, zaradi hudodelstva uboja. Bilo je dne
6.	oktobra m. 1. ko se je zbralo v Dolinarjevi gostilni več vojaških novincev, ki jim je bilo treba drugi dan odriniti k vojakom. Proti večeru so se začeli precej vinjeni fantje bahati vsak s svojo močjo. Makovec, ki je hotel svoje tovariše prekositi, je zložil skupaj nekaj stolov ter jih je jel prizdigovati. Pri sosedni mizi sedečemu in tudi vinjenemu čevljarju so se te vaje zdele smešne in jih je jel spremljati s porogljivimi opazkami. To je Makovca razjezilo in je jel Vrhovca obkladati z raznoterimi psovkami. Ker le ni obdolženec hotel prenehati, stopil je Vrhovec k Makovčevi mizi, pograbil stol ter ga hotel z njim udariti. V tem hipu so priskočili fantje. Rud. Velkovrh je prijel Vrhovca in ga držal čez prsa, da se ni mogel ganiti, drugi so držali obdolženca, ta je pa segel po nož, ga odprl in ž njim Vrhovca trikrat v trebuh sunil. Z enim sunkom mu je predrl jetra, z drugim pa, ki je predrl trebušno votlino, je prerezal važno žilo odvodnico, s tretjim sunkom pa ga je na sredi trebuha lahko ranil. Po izreku zdravniških izvedencev so bile prve dve okvare smrtonosne. Navzoči so na to Makovca in Vrhovca iz sobe spehali. Slednji se je pa vrnil v sobo in je svoje rane kazal navzočim. Ker mu je postalo slabo, so ga odvedli v bolnico, kjer je drugi dan umrl. Obdolženec je priznal svoje dejanje, zagovarjal se je s tem, da ga ni hotel izpustiti, na kar je rabil nož, da bi se ga otresel. Vse zaslišane priče so temu oporekale in naglaša-le, da je to storil Makovec brez potrebe in le iz gole jeze. Porotniki so pritrdili vprašanju na uboj, na kar je sodišče Makovca obsodilo na dva in polletno težko ječo.
—	Radi uboja obsojen. Franc Škoda, 17 let stari posestnikov sin iz Straže sv. Valentina, je bil dne 28. febr. pred porotnim sodiščem v Novem mestu obsojen na tri leta težke ječe, poostrene vsak mesec z enim trdim ležiščem, nadalje v povračilo pogrebnih in sodnih stroškov, ker je dne 2. dec. v nekem fantovskem pretepu z velikim kuhinjskim nožem zabodel Janeza Kerina v srce, da je v nekaj minutah umrl.
—	Radi tatvine obsojena. Jakob Po-glaj, 38 let star, oženjen, in Janez Flander, 19 let star, od Device Marije v Polju, oba hlapca pri tvrdki Lang v Ljubljani, sta bila pred ljubljanskim porotnim sodiščem radi tatvine obsojena vsak na tri leta težke ječe.
—	Prepir z žalostnimi nasledki. Na zatožni klopi v Ljubljani je dne 4. marca sedel 20 letni fant Matija Tičar, kajžarjev sin iz Preddvora. Bilo je v nedeljo, dne 23. januarja t. 1. na večer, ko je popivalo v Žibertovi gostilni v
Tupaličah več fantov. Nekkj jih je bilo iz domače vasi, nekaj iz Preddvora. Pri eni mizi so sedeli tupali-ški fanti, med njimi Miha Pirc, pri drugi mizi pa obdolženec in njegov brat Miha Tičar ter France Škvarda iz Preddvora. Okoli 10. ure se je med temi fanti vnel prepir, in sicer vsled tega, ker je Miha Pirc očital Preddvor čanom, da so pri nekem tepežu potegnili z nasprotniki. Pri tem prepiru se je zelo oblastno vedel Miha Pirc, ki je tudi vrgel fanta Franceta Škvardo iz Preddvora na tla. . Ko je pa le Pirc po gostlniški sobi,skakal in razgrajal stopil je k njemu obdolženec Matija Tičar, ki je celi dogodek mirno opazoval, in ga z levo roko sunil v prsa, rekoč: “Fant, kaj pa hočeš?” Obenem je zamahnil z ostro nabrušenim odprtim žepnim nožem proti levi strani vratu Mihe . Pirc, ki je takoj padel na tla in vsled obilne krvavitve kmalu umrl, kajti prerezal mu je na vratu glavne žile. Matija Tičar priznava, da je Pirch porinil nož v vrat, a se je prvotno zagovarjal z nekakim silobranom. Temu nasproti pa navajajo zaslišane priče, da ni imel Pirc nobenega orožja v rokah, da tedaj, ko sta si oba nasprotnika nasproti stala, ni Pirc Tičarju ničesar storil, ali mu nameraval kaj žalega storiti in da mu je prav brez vsake potrebe zadal smrtno rano. Obsojen je bil na dve leti težke ječe.
ŠTAJARSKO
—	Slovenec Schmoranzer je bil zaradi njegovih sposobnosti imenovati za vadniškega učitelja na mariborskem učiteljišču. To imenovanje je pa mariborske nemške radikalce ,tako spravilo po koncu, da kar besnijo. Nemški "IVaehlerverein" je ogorčeno protestiral proti takemu imenovanju in "Mar-burger Zeitung” vsled tega srdito napada ne samo Schmorauzerja, ampak tudi grofa Stuergkha, ki mariborskim narodnim renegatom ni dovolj nemški, bivšega okrajnega glavarja Attemsa, mariborskega g. škofa, poslanca Korošca in Bog ve. koga še. Te neosnovane in hudobne napade, ki jih kar mrgoli po nemškem časopisju, je rodilo zgolj brezmejno narodno sovraštvo in bleda zavist propalih sokompe-tentov.
—	Služabnik škofa Slomšeka umrl. Pri Sv. Juriju ob juž. žel. je umrl Janez Hren, star 86 let. Pokojnik je bil dolgo let v službi pri pokojnem lavantinskem škofu Antonu Martinu Slom-šeku in bil tudi navzoč pri njegovi smrti. Bil je velik dobrotnik revežev in raznih cerkva. Svoje premoženje je zapustil v dobre namene, posebno pa za zidavo nove potrebne cerkve v Št. Juriju ob juž. žel.
—	Shod uradnikov Južne železnice dne 20. febr. v Zidanemmostu je bil prav zanimiv. Obiskan je bil jako številno. Prišel je tudi predsednik “Društva jugoslov. želez, uradnikov” Zorec. Razpravljalo se je o razmerah jugoslovanskih železniških uradnikov in prjšlo je do razvnete debate med soc. demokratičnim uradnikom iz Pragerskega Kitekom, ki je zagovarjal vstop v socijalno demokratično organizacijo, in med predsednikom “D. j. ž. u.” Zorcem. Shod je pritrdil izvajanjem Zorca in sklenil, da se v najkrajšem času osnuje na Zidanemmostu podružnica “D. j. ž. u.”
—	Proč od Gradca! Iz Sevnice ob Savi se poroča: Drž.in dež. poslanec dr. Benkovičje na shodu S. K. Z. v nedeljo dne 6. marca v Sevnici poljudno poročal o delovanju državnega in deželnega zbora. Shod je bil prav obilno obiskan. Med drugim je svaril gospod poslanec pred italijansko družbo, ki nakupuje na Štajerskem, na primer na Planini in v Sevnici, posestva in izkorišča prebivalstvo; ravno tako je svaril pred šulvereinskimi šolami, katere ustanavlja nemška družba in jih potem zvrača na rame davkoplačevalcev, na primer v Laškem trgu, v Hrastniku itd., v zadnjem 'času tudi v Sevnici. Posebno živahno so zborovalci pritrjevali gospodu poslancu, ko je obširno razlagal zbranim volilcem pomen in namen ter velik uspeh obstrukcije slovenskih poslancev v Gradcu. Sprejele so se sledeče resolucije: 1. Zborovalci protestujejo proti nameravanemu krivičnemu davku na vino, kakor tudi proti temu, da bi se naša zemljišča še višje obdačila, naj se raje višje obdačijo milijonarji in razni športi, na primer avtomobili. 2. Zborovalci protestujejo .najodločneje proti temu, da se davki zvišujejo, ker daje deželni odbor in zbor razsipne podpore nam Slovencem sovražnim društvom, kakor na primer Schulvereinu in Suedmarki, in ker ustanavlja nemške šole tam, kjer so že veliko boljše slovenske, na primer ravno tukaj v Sevnici. 3. Zborovalci tirjajo odločno, da se pred vsem deželni šolski svet v Gradcu tako preosnuje, da bodemo Slovenci imeli oddelek, da ne bomo več odvisni od milosti nemških nacio-nalcev. 4. Zborovalci se najtopleje zahvaljujejo državnim in deželnim poslancem Slovenskega kluba za njih trud in pogum in jim izražajo svoje neomejeno zaupanje.
—Smrtna k6sa. Umrl je v Zg. Polj-skavi 581etni trgovec Rihard Cizi. — V Gradcu je umrl v nekem sanatoriju praktični zdravnik in 20 let župan v Vitanju dr. Rudolf Lautner. Mož ima to zaslugo, da je napravil iz slov. Vitanja zagrizeno nemškonacijonalni trg. —Umrl je v Sp. Sv. Kungoti obč. tajnik Anton Verbač. Bil je zagrizen
nemškutar, dasi rojen Slovenec. — V Nadbišecu v Slov. gor. je umrl 68 letni trgovec Jernej Rojs. — V Celju so pokopali kovača Grilca. Rojenega Slovenca so spremljale na zadnjem potu —frankfurtarske barve.

—	Zgornje Borovlje je' cesar povzdignil v trg, ki pa spremeni ime samo v Borovlje.
—	Koroški Slovenci in nestrpnost nemških uradnikov. Znano je širnemu svetu, s kakimi sredstvi delajo koroški Nemci, da bi zatrli slovenski živelj na Koroškem. Posebno železniški uradniki so zelo predrzni. V nedeljo dne 27. februarja je več slovenskih fantov nji kolodvoru v Celovcu zahtevalo vozne listke v slovenščini. Blagajničarka jim jih ni hotela izročiti. Fantje si niso znali pomagati. V tem pride dr. Brejc iz restavracije, ki fante poduči, naj se gredo pritožit k nadzorniku. V tem momentu so že prišli tudi policaji, ki so kar čakali na svoje žrtve pred blagajno. Uradnik, ki je bil s policaji, je začel vpiti nad fanti. Dr. Brejc se je z vso odločnostjo zavzel za fante ter se je zoperstavil nameri uradnika in policajev, ki bi fante gotovo aretirali, ko bi ne bilo dr. Brejca. Fantje so se šli pritožit k nadzorniku, ki je res poslal tolmača s fanti k blagajni. Ubogi policaji niso imeli nič opravka. Dr. Brejc je naznanil ta slučaj poslancu Grafenauerju na Dunaj.
PRIMORSKO.
—	Gospodarski napredek tržaških Slovencev. Konzorcij, obstoječ iz treh tržaških denarnih zavodov, je kupil za 450,000 K hotel in posestvo Grijan pri Miramaru od Adele vdove Feder. Hotel ima 30 sob, gospodarska poslopja, zraven je morsko kopališče in krog 1300 kvadr. sežnjev zemlje. Ustanovi se v svrho vzdrževanja delniška družba, ki bo emitirala ?a sedaj delniško glavnico 1 milijon kron.
—	Tržaška podružnica “Glasbene Matice” je priredila 2. marca v gledališčni dvorani “Nar. Doma” v Trstu I. koncert, ki se je obnesel sijajno.
—	Umrl je dne 28. februarja v Gorici nenadoma preč. gosp. Karol Kumar, vikar v pokoju. Zadnja pokojnikova služba je bila v Avčah pri Kanalu. Ranjki vikar je bil dobro znan šaljivec.
—	Orožnik ustrelil človeka. Na Opčinah pri Trstu je nemški orožnik Lang aretiral nekega Režeka. Ker se mu je ta nekoliko branil, je Lang stopil za korak nazaj in ustrelil Režeka v prsa. Režek je v groznih mukah umrl. Med prebivalstvom vlada silno razburjenje, vkljub temu pa še Lang
vedno opravlja na Opčinah službo.
—	Slovenska stavbinska zadruga v Gorici. Pred dvemi leti se je v Gorici osnovalo slovensko stavbinsko društvo Svoj dom, ki, ima namen, zidati goriškim Slovencem, pred vsem delavcem in obrtnikom, hiše. Dne 28. februarja je ta zadruga imela svoj občni zbor. Iz odborovega poročila posnemamo, da je ta zadruga zgradila že 17 hiš. Vse poslovanje je v najboljšem tiru. Društvo izkazuje letos lep dobiček, ki gre ves v rezervni zalog.
—Smrtna kosa. V Gorici je v visoki starosti umrla vdova Kovačič,. rojena Juretič, ki je, dasi rodom Slovenka, vse svoje veliko premoženje zapustila laškim zavodom. “Legi nazionale” je zapustila 40,000 K, mestni godbi gori-ški 20,000 K. Pokojnica je imela dva brata, ki sta bila huda iredentista. Eden je bil urednik šovinistiškega lista “Isonzo” v Trstu. Pokojnica Kovačič je bila tudi podpornica laškega telovadnega društva “Ginnastica”.
—	Izvrsten mož. V Pulju je neki Emil Kopetzkv svoji ženi ukradel hra-nilnično knjižico, denar in dragocenosti v vrednosti 60,000 K in nato pobegnil.
—	32,194,201 kg. rib so nalovili v 1. 1909 v Primorju in Dalmatiji.

HRVATSKO
—	Pri občinskih volitvah v Zagrebu je hrvatsko-srbska koalicija sijajno zmagala. Frankovci in Madžaroni so poparjeni.
—	Hrvatski magnat umrl. V nekem dunajskem sanatoriju je umrl hrvatski velikaš, član magnatske zbornice, grof Ivan Draškovič. Pokojnik je bil star 67 let. Mrtvo truplo so prepeljali na Hrvatsko.
—	Nadvojvoda Leopold Salvator si je najel učitelja hrvaščine v osebi akademika Vladimira Sprajcerja, da bo poučeval njegove otroke.
—	Rodoljuben dar Tesle.. Slavni e-lektričar Nikolaj Tesla je, kakor znano, Srb. Njegov stric je bil pokojni škof Mandič v Sarajevu, ki je Teslo imenoval za glavnega dediča. Ko je Tesla zvedel za to oporoko, je pisal sodišču, da odstopa vso dedščino srbski šoli v Gospiču.
—	Podmaršal v p. Tomičič, znani hrvatski poslanec-koalicijonaš, je napravil oporoko, v kateri je določil vse svoje premoženje v svrho, da se izda hrvatsko-srbska enciklopedija. Delo imata skupno izvršiti “Jugoslovanska akademija” v Zagrebu in “Kraljevska akademija” v Belgradu.
Peci za kuhanje
IT e pozabite finih popravljenih peči o kojih smo vam že pravili: To je najcenejša in najboljša stvar.
Pridite jih videti
BARRET HARDWARE CO. &
North O t tazo a Street JOLIETi ILLINOIS
n
g
«
*
«
'si
*
«
«
«
«
4
1
4
4
3
A K O p°ši,ia*
denarje v staro domovino,
obrni se na zanesljivo tvrdko, ktera ti Hitro in pošteno postreže
Frank Sakser Co.
82 Cortlandt St.,	NEW YORK.
AKO potuješ v staro domovino, kupi
X parobrodni listek /- Pn
Frank Sakser Co.
82 Cortlandt St.,	NEW YORK.
AT/'	želiš svojega sorodnika, ženo ali kakega drugega iz starega kraja vzeti
_____v	v to deželo, kupi
«
%
«
4
4
4
4
«
4
*
1
«
parobrodni in železniški listek

pn
A KO
Frank Sakser Co.
82 Cortlandt St.,	NEW YORK.
želiš svoje trdo prislužene novce sigurno in obrestonosno naložiti v kako hranilnico z dobrimi obrestmi, od dne vloge do dne dviga, obrni se na
Frank Sakser Co.
82 Cortlandt St.,	NEW YORK.
AKO pa poslušaš ljudi, ki drugače svetujejo in naletiš slabo, pa ni krivda
Frank Sakser Co.
Ljublanska kreditna banka v Ljubljani
STRITARJEVE ULICE 2
sprejema vloge na knjižice in na tekoči /f 1 račun ter je obrestuje po čistili	r”
O
Kupuje in prodaja vse vrste vrednostih papirjev po dnevnem kurzu,
Delniška glavnica K 3,000.000.	Rezervni sklad K 300.000.
PODRUŽNICE, SPLJET IN TRST.
AmMIKANSKI Si xd venec
Ustanovljen 1. i891.
Prvi, največji in edini slovensl katoliški list v Ameriki ter glasilo K. S. K. Jednote.
Izdlja ga vsaki petek
SLOVENSKO-AI. TISKOMA DRUŽBA.
Inkorp. 1. 1899.
v lastnem doniu 1006 N. Chicago St. Joliet, Illinois.
Naročnina za Združene države $1.00 na leto; za Evropo $2.00. Plačuje se vnaprej.
Dopisi in denarne pošiljatve naj pošiljajo na: AMERIKANSKI SLOVENEC
Joliet, Illinois.
Telefoni:
Tiskarne: Chicago in N. Uredništva: Chicago
W. 509. 1541.
Pri spremembi bivališča prosimo na ročnike, da nam natančno naznanijo POLEG NOVEGA TUDI STARI NASLOV.
Dopise in novice priobčujemo brezplačno; na poročila brez podpisa se ne oziramo.
Rokopisi se ne vračajo.
Cenik za oglase pošljemo na prošnjo.
AMERIKANSKI SLOVENEC
Established 1891.
The first, largest and. the only Slovenian Catholic Newspaper in America. The Official. Organ of the G. C. Slovenian Catholic Union.
Published Fridays by the iLOVENIC-AMERICAN PTG. CO.
Incorporated 1899. Slovenic-American Building Joliet, Illinois.
Advertisjng rates sent on application.
TRADES li^n COUNCIL>
Prva in edina slovenska umjska tiskarna.
CERKVENI KOLEDAR.
27.	marca	Nedelja	Vel. noč Vst. G.
28.		Pondeljek Vel. ponedeljek.	
29.	((	Torek	Eustazo.
30.	“	Sreda	Kvirino.
31.	<<	Četrtek	Balbino.
1.	apr.	Petek	Hugo.
2.		Sobota	Franc in Pavla.
Velikonočno jutro.
Silvin Sardenko.
Na palmovem sem holmu stal. In šla je mimo lepa sanja: Pred mano kakor grob odprt razgrinjala se je kampanja.
V	akacijah je pajčolan razpredla zarja svilnotkan, kot da se kdo je iz tančic izmotal, stopil v beli dan.
In kakor da bi videl Njega iz groba vstalega, v sijajno belem oblačilu -nebeško zalega.
V	nebo je glava segala, in roka se raztegala
•od vzhoda daleč na zahod — in božji mir je spal povsod.
In žarno solnce kot srce gorelo z ognjem je krvavim. Tam spodaj pa so šli ljudje z veselim licem rožnozdravim. Strmeli gori so v srce, kot da bi v davni zrli raj...
VELIKI PETEK IN VELIKA NOČ.
Po grehu je prišla smrt na svet, tako je pisal Pavel.
Križ uči, kako imamo nositi, premagati in posvetiti trpljenje in smrt, ki sta po človeški krivdi na svetu.
V tem tiči moč velikega petka.
Uk velikega petka se dovršuje z velikonočno nedeljo.
Po trudu pride plačilo. Po trpljenju pride veselje. Po boju pride zmaga. Po smrti pride vstajenje.
To je smisel aleluje na velikonočno nedeljo.
Za kristjane je bila Velika noč ob vsakem času "največji dan.
Noben radostni klic se ni glasil toliko stoletij kakor aleluja velikonočne nedelje.
Noben radostni klic se ne glasi tako resnično na vseh koncih sveta, kakor naša aleluja.
Gospod je ,vstal! Zares je vstal!
Tako odmeva križem svet
veselo vedno spet in spet,
ko zemlja žene novo kal.
puščica, ki smrtno rani.
Mesto neprijetna — ki prijateljstvo in vdanost zamori — bodi tvoja beseda kakor med v ustih, kakor olje na rano. — Lepa beseda je kakor blagodejna pesem: nje glas sega do src tu na zemlji, vodi pa gori do neba.
ORGANIZIRANO DELAVSTVO.
KAKOSNO BODI NASE GOVORJENJE?
(K velikonočnemu pondeljku.)
Mati, kako naj z ljudmi po svetu govorim? vprašala je svojo ubogo mater isto tako uboga deklica — kruha si služit namenjena z doma v tujino. Slednja tvoja beseda naj bo taka, da te je nikoli ne bo sram ne Boga ne ljudi: bil je materin odgovor.
Ker nam sveti evangelij velikonočnega ponedeljka toliko ve govoriti o pogovorih in o tako važnih Jezusovih pogovorih z dvema učencema — premislimo to uro: kakošno bodi vselej naše govorjenje.
Veliki petek je zopet tu! Vedno zopet prihaja izza tiste ure, ko je na križu tekla odrešilna kri.
Tristoletno preganjanje po poganski rimski državi ni bilo vstanu zbrisati spomina na to uro.
Dolgi in silni viharji preseljevanja narodov so mnogo razdejali. Ampak razdejati niso bili vstanu spomina na križ odrešenja.
Koncem osemnajstega stoletja je bila slika Križanega razbita. Kmalu je pa spet stala na svojem mestu na al-tarju, visoko na zvoniku in na grobu kristjanov.
V naših dneh spet nastopajo naskakoval« sv. križa. Isti ljudje, ki preganjajo križ, hočejo povsod najti druge dobrotnike človeštva in jim postavljati spominke. Podobe največjega dobrotnika človeštva pa nočejo več vi deti. Kot oni, ki so Odrešenika na križ pribili, kličejo: “Nočemo, da vlada . nad nami.”
Ampak podoba Križanega ostane. Največji spomin sveta ostane. Veliki petek ostane. Cerkev ostane, ki bo na veliki petek od leta do leta, od sto letja do stoletja klicala: “Ecce lignum crucis! Poglejte na les križa, ki je nosil Odrešenika!”
Da, križ ostane, kakor veliki petek, v znamenje naše vere! Križ ostane v tolažbo vseh trpečih. Križ ostane v zadnje upanje umirajočih.
* * *
Od veikega petka je Velika noč ncrazdružna.
Križ ne uči, kakor trde nasprotniki cerkveni, da- je Bog ustvaril ljudi za trpljenje.
Uk cerkveni o vzroku trpljenja in smrti je oznanil sv. Pavel.
Znano je z božjim vsemodrim stvarjenjem se vkvarjajočim, da izmed vseh stvari govori edino le človek, kakor je ljubo nasmehljati se zmožen tudi edino le človek.
To človeka tako odlikujoče dejstvo je zadosten opomin, kako sveti bi mu morali biti ti dve edino le njemu po Stvarniku podeljeni svojstvi.
Čista bodi torej, dragi, vselej tvoja govorica. Beseda, ki le od daleč cika na greh, naj ne prestopi zatvor-nice tvojih ust. Kakor zasmrajeni vzduh, vzdigujoč se iz strohnele nesnage, bi bila grda beseda prihajajoča iz tvojih za dostojnejo porabo odme-njenih ti ust. Izkušnja uči, da človeka vtegnejo nadlegovati napačne misli; celo napačnega dejanja je sposoben ta, ki se prehiteti pripusti in se ni dosti vtrdil v dobrem — a, da bi ga bil čul kedaj izreči kako napak besedo, tega se spomniti nisi v stanu! Odlično postavljenemu človeku zabranjuje že njega častiti stan, da bi bil sposoben česa pregrešnega govoriti. Večno svarilo in večno bodrilo vsacemu govorečemu pa naj bodo Kristusove svete besede iz govora na gori, ki se glase: “Blagor jim, ki so čistega srca, ker gledali bodo Boga.”
Resnična bodi, dragi, tvoja govorica. Bere se o francoskem revo-lucijonarju, ki se je uvekovečil žalostnim izrecilom,namreč: Človek ima svoj jezik, da z njim svoje misli zataji. Žalostno spričevalo to, ko bi med človeštvom nastalo tako. Žalostno, kjer je tako, da je resnica prav nasprotno temu, kar je. govorjeno bilo. Celo človeško modro tako nastopati ni, ker se neresnica težko v obrazu zataji. In kedor jasno zna ob govorjenju gledati v govornika oči in potegljeje njegovih ust, temu lažnik neresnice govoril ne bo. In ko bi nas, dragi, pred neresnico ne strašilo druzega nič — mislimo na to, da je hudobni duh začetnik in oče laži. V bukvah Sirahovih namreč beremo: “Laž je človeku grdo o>-sramočenje in je po gostem v ustih raz uzdanih... Vedenje lažnjivilv ljudi je brez časti.”
Prijazno bodi tvoje govorjenje z bližnjim. Bliska- in gromu z: neba se boječ človek vstraši, in ni vsacega srce tako, da bi osornim besedam prikladno bilo. Marsikaternik je svoje prero-bato postopanje, ki je le samo ranilo> in vgonobljevalo na vse strani, do konca življenja moral obžalovati. In če odpreš knjigo pregovorov, tam bereš: "Mehek odgovor vtolaži jezo; trdo govorjenje togoto napravi.”
Malo raje, nego veliko naj ti bo besedi. Kolikokrat se je ta in oni vrnil iz družbe — in če je tudi iz rtajiz braneje družbe bilo ter je rekel: Škcn da, da sem bil tako gostobeseden. Spominjal se je brezdvombeno kakega preodkritosrčnega svojega izteka in pa morda sv. besedila, v Jezus Sirahovl knjigi, ki slovi:	“V sredi mogočnih
ne bodi predrzen in pričo starih ne govori veliko.” In pa besedi iz bukev pregovorov: “Veliko govorjenje ne bo brez greha: kedor pa je gospodar svojim ustinam, ta je najpametneji.
Previdno naj bo tvoje zglaso-vanje med ljudmi. Zato govori tam, kjer je treba in kjer tvoja modra beseda vtegne pogasiti strasti plamene. Ne govori nikoli tako, da bi ti le ena izgovorjena beseda mogla obteževati tvoje vesti. V Pridigarjevi knjigi iz sr. pisma imaš glede tega zapisano ravnilo, ki se glasi: “Ničesar ne govori tje v en dan; tudi naj se ne prenagli tvoje srce, da bi pred Bogom postavil besedo: zakaj Bog je v nebesih in ti si na zemlji.”
*
V vseh svojih besedah pa, ki naj bodo čiste, resnične, prijazne in bolj kratke in previdne, v vseh teh besedah pazi, da se ne vležejo na bližnjega dušo, kakor pelin, ki greni, kakor težek kamen, ki duši — kakor strupena
Rev. William J. Kerby, S. T. L., Ph. i D., profesor sociologije v katoliškem vseučilišču ameriškem, je imel pred-kratkim v newyorškem Cathedral Col-lege-u z burno pohvalo odstrani mnogoštevilnega poslušalstva sprejeto predavanje o stališču katoliške cerkve do organiziranega delavstva. Predavanje je bilo jedno iz vrste mnogih, z uradnim dovoljenjem cerkvenim nameravanih kot formalni napad na učni socializem. Rev. W. B. Martin, predsednik zavoda za znanstveno proučavanje (Institute of Scientific Study), ki vodi antisociališko propagando, je izrazil po predavanju svoje upanje, da še doživi, ko se zdaj započeto gibanje razširi v slednje mesto in selišče v Ameriki; v to svrho se je gibanje započelo v nadškofiji newyorški.
Komisar O'Neill od departmenta za kupčijo in delo je imel predavati o “Organiziranem delavstvu”, a je bil zadržan po obilnem delu.
Začetkom svojega predavanja omenjajoč rokodelski unionizem, je Rev. Dr. Kerby rekel, da se nobena moderna ustanovitev tako splošno krivo ne umeva in tako docela presoja po svojih napakah namesto svojih prednostih, kakor takozvane “trades unions”, to je, rokodelska zjedinjena društva.
“Kadar se pripete izgredi, katerih so časih unije neradovoljno deležne,” je rekel, “tedaj sliši svet vse o njih. Ampak jaz osebno poznam mnoge delavske voditelje in vem, da za vsak štrajk, ki so zanj odgovorni, preprečijo tisoč drugih. O teh tisočerih nikdar ne slišite. Nikdar ne slišite o zadružnih ali skupnih kupčijah, sklenjenih po pogojih, ki pomenjajo pošten žitek za tisočere delavce in upanje v njihovih družinah za bodočnost, katera pomenja nekaj več nego sužnost.
“Ampak nikakor ne trdim, da unije ne napravljajo napak. Zelo so podvržene navdušenju in se časih zaletijo predaleč. In baš raditega jih je treba umevati in potrebujejo prijateljev in v svojem ozadju vse one, ki vrja-mejo v naše naredbe in našo prosveto, da jim vedno pri§kočijo na pomoč s svojim svetom.
“Organizirano delavstvo, kakor je sedaj ustanovljeno, verjame v naše naredbe. Socialisti slepo kriče proti tem haredbam in bi radi zapeljali ljudstvo stran od njih. Organizirano delavstvo verjame v plačilo po zaslugi in verjame v pojedince. Vero in upanje ima v bistvene naredbe, po katerih živimo in če želite ovirati rast socializma, ga nimate tako pripravnega pomočnika, kakor je organizirano delavstvo. Nikdar nisem videl ljudi, ki bi iskre-neje želeli postavnošti in miru, nego mnogi delavski voditelji, ki sem z njimi osebno znan.
“Delavstvo ima pravico do organizacije, in če se organizira, ga ne smemo obsojati. Rajši poskušajmo dognati, kaj daje delavskim unijam njihovo rastočo moč življenja.
“To pravim in trdim, da organizirano delavstvo izvršuje stvarno in določeno delo, ki ga ni vstanu izlahka vršiti kaka druga sita. Vsled njegovega stališča v vrstah našega družabnega reda, je moramo pozdravljati in to hočem povedati, da katoliška cerkev pozdravlja organizirano delavstvo in je hoče iskreno podpirati.”
Tej izjavi je sledilo ploskanje, ki je trajalo več minut.
C. g. predavatelj je v svojem zaključku vnemal poslušalce za delavske voditelje. “Delavski vodi te 1 j je ogromen činitelj,” je rekel, “delujoč za pravico in za vero v človeštvo. Njegovi cilji so rojeni iz visokih in zdravih vzorov, in slabo ravna, kdor zavrača njegove želje vsled nerazumevanja istih ter ga tako sili, da izgublja zaupanje v nas. Učite ljudstvo o delavskem unionizmu, da ga bo umevalo, in potem ga bo gotovo odobravalo.”
FRED C. GRASSLE pekarija slaščic
Kolači za svatbe (wedding cake) naši posebnost. Telefon.
300 N. Bluff St.,
Joliet, 111»
S. HONET
KR0JAČ^-w~
Šivam popravljam in gladim oblake 918 N~. Chicago St , Joliet.
STENSKI PAPIR
za prihodnjih 10 «inij po zelo znižani ceni.
Velika zaloga vsakovrstnih barv, olje' in firnežev. Izvršujejo se vsa bi varska dela ter obešanje stenske«, papirja po nizkih cenah.
k Chicago telef. 2794
telef. N. W. 279
First National Bank
Joliet, Illinois
Naš oddelek za pošiljanje denarja v staro domovino se je zadnji čas popolnoma uredil. Oni, ki žele poslati denar v staro domovino se lahko obrnejo do nas, ker smo v zvezi z nekaterimi največjimi bankami v Evropi. Toraj lahko poslujemo v tem oddelku pri pošiljanju denarja, hitreje in ceneje kot kdo drugi.
Hranilni, predali se oddajo vnajem po $3.00 na leto in več.
Zavarujte svoje hiše in pohištva pri zanesljivih družbah, koje mi zastopamo.
V naši knjižnici najdete tudi dobrih slovenski h knjig na razpolago.
Pridite nas obiskati.
I F* ozo rl J
Bliža se sezona balov in domačih veselic. Skrbeti je treba, da bo zdrava pijača vedno pri roki. In to je gotov
le Joliet National Bail
¡SLOVENSKI POP
£
-i« voglu Chicago in Clinton uh' RAZPOŠILJA DENAR NA VSfc KRAJE SVETA.
!|
i
ki ga izdeluje znana slovenska tvrdka
I Joliet Slovenk Bottling Co.
APITAL t i o e , ooo.o
. A. MASON, predsednik G. M CAMPBELL, podpredsednik ROBT T KELLY, blagajnik
Chi. Phone 2932	N. W. Phone 5
Stan. Phone Chi, 3541
M. PH1LB1N
5l5CassSt	Joliet. lil
...Premog..
Kadar potrebujete premog, se obrnste do mene. Cena^najnižja.
913 N. Scott Street, Joliet, 111.
Chicago tel. 2272, N.W. 480. Obnedeljtb N. W.344.
Kranjski pop je najizvrstn ejša pijača proti žeji, bolj okusna is hladilna nego katerakoli drug a. T okusite ga rojaki in rojakinje in prepričani boste, da trdimo zg olj i .snico. Nadalje izdeluje ista družba raznovrstne sladke pijače v steklenicah, ki so vredne vsega priporoči e. Rojaki podpirajte d omače podjetje in držite se gesla-
SVOJI K SVOJIM!

na vojaške, sodnijske in vse druge o-blasti v starem kraju izdelujem po
EDEN DOLAR
in priskrbim potrebna konzularna potrdila.
Frank Podgoršek,
56 Warren St., New York, N. Y.
Chi. Phone 891. N. W. Phone 891. GARNSEY, WOOD & LENNON, Advokatje—Pravdniki Joliet Nat’l Bank Bldg., Joliet, IH. Kimate kaj s sodnijo opraviti, oglasite
vUfif.
JOLIET. ILL.
PIHO PIVO V STEKLENICAH.
se pri nas.
Pravica-je naše geslo. Bottling Dept. Cor. Scott and Clay Streets.
Both Phones M
V	Avstriji je Slovanov dve tretjini, Nemcev ena tretjina, in vendar zadnji vladajo prve doslej in doklej še?!
V	dobrem stoletju so Združene Države producirale eno četrtino vse zlate produkcije na svetu zadnjih štiristo let
Največja in najstarejša hranilnica na Kranjskem.
Zahtevo po ljudski izobrazbi na Kitajskem kaže dejstvo, da je v eni edini pokrajini šolski obisk narastel za 8,000 odstotkov v petih letih.
Penezokovnica v Philadelphiji rabi tiskalo ali prešo, ki lahko deluje z močjo 1,100 tonov na štirijaški palec (inč), da kuje kolajne ali medalje za vlado.
Neki iznajdnik v Minnesoti je dobil patent na “cash register”, ki nosi fonograf, da naznanja številke, ki se prikažejo po pritisku na njihove ključe.
New York dela poskuse s pocestni mi karami, ki jih gonijo električni mo torji, dobivajoči svojo moč iz plinovih strojev, pritrjenih pod spodnjicami kar ali vozov.
Kogar se tiče.
Bedak ti reče lahko vsak; a če to reče urednik, ki ima nate tristo pik, ker opominjaš ga napak: je pač le sam bedak—pa kak! čeprav se štuli kot malik!
Kranjska hranilnica v Ljubljani.
KNAFLOVE ULICE ŠT 9.
USTANOVLJENA LETA 1820.
sprejema vloge in jih obrestuje po 4-12 odstotke ter plačuje rentni davek sam
Hranilnih vlog je bilo koncem leta T9C8. nad 52 milijonov kron Rezervni skladi znašajo 9,470,043 kron.
Vsega upravnega premoženja je bilo glasom računskega sklep
783)00JOPO kron, m sicer znašajo med drugimi zakladi:
Zemljeknjižno zavarovane
terjatve ..............K 36,207.340
Posojila občinam in korporacijam .................  2,392.039
Menice ...................... 568.000
Vrednostni papirji ....... 23,660.702
Vrednost hiš v Ljubljani,
Trstu in na Dunaju ter
graščin ................  3,037.221
Čisti upravni dobiček—razen vsot, ki se pridenejo rezervnim zakladom—je namenjen dobrodelnim in občekorist-nim zavodom, društvom in podjetjem na Kranjskem. Kranjska hranilnica darovala je za take namene do sedaj blizo sedem milijonov kron.
:■ ■

Organizovana v Joliet-u, 111. dne 2. aprila 1894. Inkorporovana v državi Illinois 12. januarja 1898.
GLAVNI ODBOR.
Predsednik:.......Anton NemanicH, cor. N. Chicago & Ohio Sts., Joliet, 111.
I.	podpredsednik:...........Marko Ostronich, 92 Villa St., Allegheny, Pa.
II.	podpredsednik:.......Frank Bojc, R. R. No. 1, Box 148, Pueblo, Colo.
Glavni tajnik:...................Josip Zalar, 1002 N. Chicago St., Joliet, 111.
Pomožni tajnik:.............Josip Rems, 319 E. 90th St., New York City.
Blagajnik:........John Grahek, cor. Broadway & Gran te Sts., Joliet, 111.
Duhovni vodja:.. .Rev. John Kranjec, 9536 Ewing Ave., South Chicago, 111.
Pooblaščenec:...............Josip Dunda, 123 Comstock Street, Joliet, 111.
Vrhovni zdravnik:......Dr. Martin J. Ivec, 711 N. Chicago St., Joliet, 111.
PRISTOPILI ČLANI.
K društvu sv. Jožefa 2, Joliet, 111., 15944 Franc Lamut, roj 1880, spr. 6. marca 1910.	Er. št. 243 članov.
K društvu sv. Družine 5, La Salle, 111., 15945 Matevž Zupančič, roj 1881, spr.
6.	marca 1910.	Dr. št. 119 članov.
K društvu sv. Cirila in Metoda 8, Joliet, 111., 15946 Ivan Spelič, roj. 1889, 15947 Leopold Česnik, -roj 1884, spr. 20. marca 1910. Dr. št. 86 članov.
K društvu sv. Jožefa 12, Forest City, Pa., 15948 Pavel Princ, roj 1888, 15949 Franc Gerbec, roj 1886, spr. 13. marca 1910.	Dr. št. 243 članov.
K društvu sv. Janeza Krst. 13, Bivvabik, Minn., 15950 Peter Pavlič, roj 1866, spr. 7. marca 1910.	Dr. št. 57 članov.
K društvu sv. Jožefa 16, Virginia, Minn., 15951 Anton Fuc, roj 1883, spr. 20. marca 1910.	Dr. št. 191 članov.
K društvu sv. Roka 15, Allegheny, Pa., 15952 Mihael Laslavič, roj 1872, spr. 20. marca 1910.	■	Dr. št. 110 članov.
K društvu sv. Vida 25, Cleveland, O., 15953 Vincenc Fink, roj 1888, 15954 Josip Zajec, roj 1884, 15955 Jakob Majdič, roj 1884, 1S9S6 Ivan Kostajnšek, roj 1878, 15957 Anton Antončič, roj 1870, spr. 6. marca 1910. Dr. št. 303 čl.
K društvu sv. Frančiška Sal. 29, Joliet, 111., 15958 Jernej Kljun, roj 1891, 15959 Josip Batista, roj 1891, 15960 Josip Primc, roj 1890, spr. 5. marca 1910.
Dr. št. 214 članov.
K društvu sv. Matere Božje 33, Pittsburg, Pa., 15961 Pavel Tutič, roj 1891, 15962 Jurij Filipčič, roj 1891, 15963 Tomaž Johovič, roj 1885, 15964 Marka Čavlovič, roj 1882, 15965 Ivan Tičarič, roj 1882, 15966 Peter Balkovec, roj 1873, spr. 21. marca 1910.	Dr. št. 149 članov.
K. društvu sv. Petra in Pavla 38, Kansas City, Kans., 15967 Peter Prebelič, roj 1891, spr. 6. marca 1910.	Dr. št. 61 članov.
K društvu sv. Barbare 40, Hibbing, Minn., 15968 Ivan Rozman, roj 1880, 15969 Ivan Bebar, roj 1878, 15970 Franc Kožar, roj 1865, spr. 10. marca 1910.	Dr. št. 119 članov.
K društvu sv. Jožefa 43, Anaconda, Mont., 15971 Jurij A. Matetič, roj 1892, spr. 1. marca 1910.	Dr. št. 59 članov.
K društvu Jezus Dobri Pastir 49, Pittsburg, Pa., 15973 Josip Vidina, roj 1892, spri 20. marca 1910, 15974 Jurij Kroteč, roj 1883, 15975 Peter Kapele, roj, 1884, spr. 22. marca 1910.	Dr. št. 47 članov.
K društvu Marije Sedem Žalosti 50, Allegheny, Pa., 15976 Jakob Klasnič, roj 1892, 15977 Jurij Pavlakovič, roj 1892, 15978 Matija Peršič, roj 1886, 15979 Matija Matešič, roj 1885, 15980 Nikolaj Starešinič, roj 1884, 15981 Josip Puliš, roj 1877, 15982 Ivan Kunič, roj 1878, 15983 John Mravinc, roj 1877, spr. 13. marca 1910.	Dr. št. 162 članov.
K društvu sv. Petra in Pavla 51, Iron Mountain, Mich., 15984 Anton Jeriček, roj 1887, 15985 Anton Berce, roj 1884, spr. 15. marca 1910. Dr. št. 34 čl.
K društvu sv. Alojzija 52, Indianapolis, Ind., 15986 Anton Medved, roj 1886, 15987 Franc Ivančič, roj 1888, 15988 Franc Mugrle, roj 1886, 15989 Alojzij Lovišček, roj 1885, 15990 Tomaž Škrbec, roj 1881, 15991 Ivan Turk, roj 1879, spr. 15. marca 1910.	Dr. št. 131 članov.
K društvu Srca Jezusovega 54, Chisholm, Minn., 15992 Vid Krznarič, roj 1889, 15993 Josip Rukin, roj 1886, 15994 Anton Trutojnich, roj 1885, 15995 Ivan Perovšek, roj 1882, 15996 Anton Bernik, roj 1885, spr. 6. marca 1910.
Dr. št. 102 člana.
K društvu sv. Jožefa 55, Crested Butte, Colo., 15997 Filip Jaklič, roj 1885, spr.
18.	marca 1910.	Dr. št. 64 članov.
K društvu sv. Jožefa 58, Haser, Pa., 15998 Peter Laskof, roj 1876, spr. 13. marca 1910.	'	Dr. št. 94 članov.
K društvu sv. Lovrenca 63, Cleveland, Ohio, 15999 Franc Dremel, roj 1882, spr. 3. marca 1910.	Dr. št. 133 članov.
K društvu sv. Jurija 64, Etna, Pa., 16000 Pavel Vinski, roj 1872, 16001 Ivan Ban, roj 1866, spr. 17. marca 1910.	Dr. št. 66 članov.
K društvu sv. Janeza Evang. 65, Milwaukee, Wis., 16002 Josip Napast, roj 1890, 16003 Franc Stopar, roj 1886, 16004 Josip Zore, roj 1876, spr. 22. marca 1910.	__	Dr. št. 96 članov.
K društvu sv. Barbare 68, Irwin, Pa., 16005 Alojzij Laharne, roj 1875, spr. 18. marca 1910.	Dr. št. 109 članov.
K društvu sv. Ant. Pad. 72, Ely, Minn., 16006 Franc Vidervol, roj 1876, spr.
21.	marca 1910.	Dr. št. 72 članov.
K društvu Marije Vnebovzete 77, Forest City, Pa., 16007 Franc Puc, roj 1885, 16008 Matevž Šemrov, roj 1884, 16009 Ivan Matičič, roj 1885, 16010 Franc Kotar, roj 1876, spr. 13. marca 1910.	Dr. št. 132 članov.
K društvu Marije Pomagaj 79, Waukegan, 111., 16011 Ivan Grom, roj 1891, 16012 Jakob Babnik, roj 1885, spr. 13. marca 1910. Dr. št. 83 članov.
K društvu sv. Ant. Pad. 87, Joliet, 111., 15972 Nazzi Mandel, roj 1891, spr. 13. marca 1910, 16013 Mihael Zupančič, roj 1890, 16014 Anton Skubic, roj 1890, spr. 16. marca 1910.	Dr. št. 78 članov.
K društvu sv. Petra in Pavla 89, Etna, Pal, 16015 Tomaž Kirin, roj 1886, 16016 Franc Terihaj, roj 1878, 16017 Tomaž Belanič, roj 1888, 16018 Nikolaj Horvatič, roj 1890, 16019 Anton Ivanček, roj 1879, spr. 11. marca 1910
Dr. št. 72 članov.
K društvu sv. Alojzija 95, Broughton, Pa., 16020 Josip ZaZjec, roj 1879, 16021 Ivan Mežan, roj 1871, spr. 13. marca 1910.	Dr. št. 61 članov.
K društvu sv. Barbare 96, Kaylor, Pa., 16022 Pavel Petelinšek, roj 1886, 16023 Ignac Petelinšek, roj 1884, 16024 Jurij Kožuh, roj 1884, spr. 18. marca 1910.	Dr. št. 32 članov.
K društvu sv. Treh Kraljev 98, Rockdale, 111., 16025 Ivan Petruša, roj 1886, spr. 6. marca 1910.	Dr. št. 35 članov.
IC društvu sv. Martina 126, East Mineral, Kans., 16026 Franc Debelak, roj 1876. spr. 13. marca 1910.	Dr. št. 30 članov.
K društvu sv. Pavla 130, De Kalb, 111., 16027 Anton Artač, roj 1888, spr. 15. marca 1910. I	Dr. št. 17 članov.
PRESTOPILI ČLANI.
Od društva sv. Roka 15, Allegheny, Pa., K društvu Marije Sed. Žalosti 50, Allegheny, Pa., 10316 Marko Frankovič, 13. marca 1910. I. dr. št. 109 čl.
II.	dr. št. 154 članov.
Od društva sv. Jožefa 57, Brooklyn, N. Y., k društvu sv. Petra in Pavla 38, Kansas City, Kans., 15248 Jurij Štimac, 6. marca 1910. I. dr. št. 124 član.
II. dr. št. 60 članov.
Od društva sv. Janeza Evang. 65, Milwaukee, Wis., k društvu sv. Jožefa 103, Milwaukee, Wis., 7321 Matija Merhar, 20. marca 1910. I. dr. št. 97 članov.
II. dr. št. 47 članov.
Od društva sv. Antona Pad. 72, Ely, Minn., k društvu Frid. Baraga 93, Chisholm, Minn., 7185 Jakob Petrič, 19. marca 1910. I. dr. št. 73 članov.
II. dr. št. 94 članov.
Od društva Marije Pomagaj 79, Waukegan, 111., k društvu sv. Vida 25, Cleveland, O., 13492 Ivan Oven, 13. marca 1910.	I. dr. št. 81 članov.
II. dr. št. 297 članov.
Od društva sv. Alojzija 83, Fleming, Kans., k društvu sv. Roka 132, Frontenac, Kans., 10339 Franc Erznožnik, 15. marca 1910. I. dr. št. 96 članov.
II. dr. št. 33 članov.
Od društva sv. Alojzija 88, .Mohawk, Mich./ k društvu sv. Jožefa 16, Virginia, Minn., 13495 Jurij Tomec, 18. marca 1910.	I. dr. št. 57 članov!
II. dr. št. 190 članov.
Od društva sv. Alojzija 95, Broughton, Pa., k društvu sv. Vida 25, Cleveland, Ohio, 12520 Josip Lauger, 17. marca 1910.	I. dr. št. 59 , članov.
II. dr. št. 298 članov.
SUSPENDOVANI, ČLANI ZOPET SPREJETI.
K društvu sv. Jožefa 2, Joliet, 111., 9348 Franc Kompare, 21. marca 1910.
Dr. št. 242 članov.
K društvu Jezus Dobri Pastir 32, Enumclaw, Wash., 9655 Jožef Šiškar, 12492 Ivan Rosenstein, 7. marca 1910. -	Dr. št. 53 članov.
K društvu sv. Barbare 40,. Hibbing, Minn., 13398 Franc Klun, 7. marca 1910.
Dr. št. 116 članov.
K društvu sv. Cirila in Metoda 59, Eveleth, Minn., 12238 Ivan Kavšek, 11843 Josip Novak, 12498 Jakob Osbalt 14. marca 1910. Dr. št. 241 članov
K društvu sv. Barbare 68, Irwin, Pa., 8153 Franc Zornik, 12604 Ivan Kokal!
7.	marca 1910.	Dr. št. 110 članov'.
K društvu sv. Jurija 73, Toluca, 111., 7356 Ignac Stembergcr, 22. marca 1910.
Dr. št. 39 članov.
K društvu Novi Dom 102, Newark, N. J., 13844 Mihael Štifel. 9. marca 1910.
Dr. št. 11 članov.
K društvu sv. Martina 126 E. Mineral, Kans., 13447 Leopold Pogačar, 13.
marca 1910.	Dr. št. 29 članov.
K društvu sv. Jožefa 53, Waukegan, 111., 2244 Alojzij Plestenjak, 21. marca 1910.	Dr. št. 195 članov.
SUSPENDOVANI ČLANI.
Od društva sv. Družine 5, La Salle, 111., 545 Alojzij Avsec, 9. marca 1910.
i	’	Dr. št. 118 članov
Od društva sv. Frančiška Sal. 29, Joliet, 111., 3071 Franc Ecimovič, 20. febr.
1910.	Dr. št. 211 članov.
Od društva sv. Petra in Pavla 51, Iron Mountain, Mich., 12881 Štefan Skrinar,
7.	marca 1910.	Dr. št. 32 članov.
Od društva sv. Jožefa 53, Waukegan, 111., 2244 Alojzij Plestenjak, 13781 Franc Šuštaršič, 21. marca 1910.	Dr. št. 194 članov.
Od društva sv. Srca Jezusovega 54, Chisholm, Minn., 13711 Ivan Klun. 7.
marca 1910.	Dr. št.	97 'članov.
Od društva sv. Janeza Krst. 60, Wenona, 111., 3759 Jakob Oražen, 10. marca 1910.	Dr. št.	49 članov.
Od društva	sv. Janeza Evang. 65, Milwaukee, Wis., 13428 Josip	Pauček, 7.
marca 1910, 11475 Jakob Ramšek, 11480 Franc Frančič, 8245 Franc Ramše,
28.	febr. 1910.	Dr. št. 93 članov.
Od društva sv. Frančiška 66, Cleveland, O., 5242 Florijan Čampa. 16. marca 1910.	Dr. št.	35 članov.
Od .društva sv. Ant. Pad. 71, Crab Tree, Pa., 11742 Andrej Andolšek, 6270 Josip Tome, 17. marca 1910.	Dr. št. 34 članov.
Od društva sv. Antona Pad. 72, Ely, Minn., 13429 Ivan Sajevec. 15. marca 1910.
Dr. št. 72 članov.
Od društva sv. Petra in Pavla 91, Rankin, Pa., 13899 Matija Gerberiišek, 14.
marca 1910.	Dr. št. 81 članov.
Od društva Frid. Baraga 93, Chisholm, Minn., 10474 Franc Hiti, 9271 Florijan Udovič, 15022 Franc Krajc, 15514 Friderik Ovsec, 12200 Anton Plut. 727" Ivan Osterman, 9600 Karl Krajc, 12257 Ivan Zgonc, 12826 Josip Krajnik,
12.	marca 1910.	Dr. št. 83 članov.
Od društva Marije Zdrav. Bolnikov 94, Cumberland, Wyo., 14027 Franc Plesec,
14.	marca 1910..	Dr. št. 42 članov.
Od društva sv. Jakoba 124, Gary, Ind., 13181 Peter Ferkat. 12. marca 1910.
Dr. št. 13 članov.
Od društva sv. Petra 130, De Kalb, 111., 13869 Franc Petavs, 10. marca 1910.
Dr. št. 16 članov.
Od društva Marije Vnebovzete 77, Forest City, Pa., 7394 Franc Bošnjak, 12795 Ivan Kepec, 19. marca 1910.	Dr. št. 130 članov.
ODSTOPILI člani.
Od društva sv. Jožefa 21, Federal, Pa., 7128 Jurij Koholšek. 17. marca 1910.
^Dr. št. 96 članov.
Od društva sv. Alojzija 47, Chicago, 111., 3362 Ivan Starc, 5151 Franc Kalan,
21.	marca 1910.	Dr. št. 58 članov.
Od društva sv. Janeza Krst. 60, Wenona, 111., 10116 Andrej Žitka. 10. marca 1910.	Dr. št. 48 članov.
Od društva sv. Antona Pad. 72, Ely, Minn., 8838 Andrej Kočjes, 15. marca 1910.	Dr. št. 71 članov.
Od društva Frid. Baraga 93, Chisholm, Minn., 9748 Štefan Zgonc, 9410 Ivan Čampa, 7. marca 1910.	Dr. št. 81 članov.
Od društva Marije Zdravje Bolnikov 94, Cumberland, Wyo., 12946 Jožef Ju-govnik, 14. marca 1910.	Dr. št. 41 članov.
IZLOČENI ČLANI.
Od društva sv. Janeza Krst. 13, Biwabik, Minn., 8139 Franc Delak. 11231 Jakob Benčina, 14. marca 1910.	Dr. št. 56 članu -.
Od društva sv. Srca Jezusovega 54, Chisholm, Minn,, 10244 Franc Ruparšič, 7. marca 1910.	Dr št. 9r članov.
Od društva sv Barbare 68, Irwin, Pa., 6421 Ivan Kočevar, 8399 Josip Kosič,
i4.	marca 1910.	Dr. št. 108 članov.
Od društva sv. Roka 132, Frontenac, Kans., 15309 Anton Jenko, 15. marca ‘QlO.	Dr. št. 32 članov.
ZVIŠAL POSMRTNINO.
Pri društvu sv. Roka 132, Frontenac, Kans., 15307 Roman Wolovnik, 21. marca 1910, zvišal zavarovalnino s $500 na $1000.00, razred 4.
ZNIŽAL POSMRTNINO.
Pri društvu sv. Vida 25, Cleveland, Ohio, 12436 Franc Jauh, 7. marca 1910, znižal posmrtnino s $1000 na $500.
PRISTOPILE ČLANICE.
K društvu sv. Vida 25, Cleveland, Ohio, 4449 Marija Vidervol, roj 1880, 4450 Julija Bokar, roj 1884, 4451 Uršula Papež, roj 1884, 4452 Roza Globokar, roj 1883, spr. 6. marca 1910.	Dr. št. 102 članici.
K društvu Matere Božje 33, Pittsburg, Pa., 4453 Neža Filipčič, roj 1883, spr.
21.	marca	1910.	.	Dr.	št. .16 članic.
K društvu sv.	Barbare 40,	Hibbing,	Minn.,	4454	Marija	Roitz,	roj 1875, spr.
6.	marca 1910.	Dr. št. 36 članic.
K društvu sv. Jožefa 53, Waukegan, 111., 4455 Marija Plut, roj 1888, spr. 6.
marca 1910.	Dr. št. 67 članic.
K društvu sv. Srca Jezusovega 54, Chisholm, Minn., 4456 Marija Špeh, roj 1890, spr. 6. marca 1910.	Dr. št. 19 članic.
K društvu sv. Jožefa 55, Crested Butte, Colo., 4457 Frančiška Jaklič, roj 1890, spr.	18. marca 1910.	Dr.	št. 10 članic.
K društvu sv.	Barbare 68,	Irwin,	Pa.,	4458	Ana	Laharne,	roj	1882; spr. 18.
marca 1910.	Dr. št. 14 članic.
K društvu Marije Vnebovzete 77, Forest City, Pa., 4459 Ivana Rokavec, roj 1880, spr. 13. marca 1910.	Dr. št. 30 članic.
K društvu sv. Alojzija 83, Fleming, Kans., 4460 Marija Bogotaj, roj 1880, spr.
14.	marca 1910.	Dr. št. 17 članic.
K društvu Marije Pomagaj 78, Chicago, 111., 4461 Franca Rott, roj 1890, spr.
20.	marca 1910.	Dr. št. 121 članic.
E društvu sv. Petra in Pavla 91, Rankin, Pa., 4462 Marija Habič, roj 1871, spr. 13. marca 1910.	,	Dr. št. 17 članic!
1C društvu sv. Barbare 92, Pittsburg, Pa., 4463 Rozalija Cindrič, roj 1888, spr.
16.	marca 1910	Dr. št. 33 članic.
K društvu Marije Čistega Spočetja 104, Pueblo, Colo., 4464 Marjeta Simčič, roj 1880, spr. 25. febr. 1910.	Dr.	št.	40 članic!
K društvu sv. Ane 105, New Yrork,	N. Y., 4465 Johana	Pajer,	roj	1887, 4466
Helena Pavli, roj 1871, spr. 6.	marca 1910.	Dr.	št.	48 članic
K društvu sv. Genovefe 108, Joliet,	111., 4467 Marija	Kambič,	roj	1891. 4468
Barbara Stukel, roj 1884, spr.	7. marca 1910.	Dr.	št.	38 članic.
K društvu sv. Ane 127, Waukegan, 111., 4469 Ana Artač, roj 1885. 4470 Roza Zupančič, roj 1881, spr. 20, marca 1910.	Dr št 52 članic
PRESTOPILE ČLANICE.
Od društva sv. Ant. Pad. 72, Ely, Minn, k društvu Frid. Baraga 93, Chisholm. Minn, 3346 Franca Petrič, 19. marca 1910.	I. dr. št. 16 članic,
H.	dr. št. 5 članic.
Od društva sv. Alojzija 83, Fleming, Kans, k društvu sv. Roka 132, Frontenac, Kans, 3747 Marija Erznožnik, 15. marca 1910.	I. dr. št. 16 članic.
II. dr. št. 7 članic.
C,d društva Marije Pomagaj* 119, Rockdale, 111., k društvu sv. Treh Kraljev, 98, Rockdale, 111, 3551 Uršula Dernulc, 14. marca 1910., I. dr. št. 14 članic!
_	II- dr. št. 4 članice.
SUSPENDOVANE CLANICE ZOPET SPREJETE
K društvu sv. Barbare 40, Hibbing, Minn., 3947 Katarina Klun, 7. marca 1910.
T- , „	T	_ , . „	Dr. št. 35 članic.
K društvu Jezus Dobri Pastir 49, Pittsburg, Pa, 2601 Helena Markovič 11
marca 1910.	r>_ n .
-	Dr. st. 9 clanic.
SUSPENDOVANE CLANICE.
Od društva sv. Družine S, La Salle, 111, 339 Marja Avsec, 9. marca 1910.
. , ,	.	_	.	• . _	Dr. št. 35 članic.
Od društva sv. Petra m Pavla 51, Iron Mountain, Mich, 3605 Johana Skribar
/. marca 1910.	s* n
.vil-	t- ....	Dr. st. 11 clanic.
Od društva sv. Frančiška 66, Cleveland, Ohio, 2081 Ana Čampa, 16. marca 1910
,	_	, „„	Dr. št. 10 članic.
Od društva sv. Genovefe 108, Joliet, 111, 3037 Ana Gregorčič, 7. marca 1910.
_	Dr. št. 36 članic.
ODSTOPILA CLANICA
Od društva Marije Pomagaj 121, Little Falls, N. Y„ 4116’lvana Ostrin 14
marCa 191(1	-	_	Dr. št. 48 članic!
IZLOČENE CLANICE.
Od društva sv. Barbare 68, Irwin, Pa, 2631 Marija Kočevar, 14. marca 1910.
,r	„	Dr. št. 14 članic.
Od društva Marije Čist. Spočetja 85, Lorain, Ohio, 2929 Franca Teleršič 7 marca 1910.	Dr. št 27
ZVIŠALA POSMRTNINO.
Pn društvu sv. Vida 25, Cleveland, Ohio, 960 Franca Louše, 19 marca 1910 zvišala zavarovalnino s $500 na $1000, 5. razred.
PRIPOROČAMO VAM
DOKTOR IVEC
(Water Doctor)
kot najboljšega in najizkušenejga zdravnika. On pozna bolezen na vaši vodi (scalini)! To-raj, kadar pridete k njemu prinesite jedno majhno flaško vaše vode, katero bode oh pregledal kemično in mikroskopično za natančno diagno-so Vaše bolezni, v njegovem kemičnem laboratoriju. Njegovi bolniki, katerih je že mnogo ozdravil, ga imenujejo kot “water doktor”.
On je specialist za moške, ženske in otroške bolezni m operacije, ter hitro in zanesljivo o-zdravi vsako bolezen mož in -.žena, ako je to sploh mogoče, -
Bolezni na pljučih, prsih, kašelj, glavobol, teško dihanje, prehlajenje, katar, nervoznost, kilo ali bruh, srbečino (srap), appendicitis, kamenje v žolču in mehurju (gallstones), pijanost, lišaje, oglušenje, bule, hraste in rane, zastrupljeno kri, mrzlico, vročinsko bolezen, bolezen na očeh, želodcu, črevih, ledvicah, jetrih, mehurju, grlu, nesu, glavi, bolezni srca, bolezni na laseh, kožne bolezni, pri-šče, krof, trakulje, madron in vse druge b.olezni.
Zdravniški svet zastonj in strogo zaupno.
Opišite vašo bolezen v svojem materinem jeziku ah pridite k njemu, in on Vam bo dal najboljša zdravila. Adresirajte pisma tako:	,
DR. MARTIN J. IVEC,
900 X. CHICAGO STREET
JOLIET, ILLINOIS.
JOLIET CITIZENS BREWING CO.
N. COLLINS ST., JOLIET, ILL.—
Füte “Elle Brand." Toivo
Izelovalci najboljšega piva sodčkih in steklenicah.
DA MI PRODAJAMO BLAGO ZA MENJ KOT POLOVIČNO CENO, NAJLEPŠA PRILIKA DOBITI ZLATNINO POCENI JE SEDAJ PRI
B. BERKOWITZ
910 N. Chicago Street. JOLIET, ILL.
POPRAVLJAMO ure, stenske in žepne ter izdelujemo vas, v to stroka, spadajoča dela po najnižjih cenah, naše delo vam jamčimo.
Velika velikonočna razprodaja zlatnine.
Pri na dobite primerna darila ponizki ceni.
Vsem članom in članicam naše slavne K. S. K. Jednote, želim zdrave, v esele in srečne velikonočne praznike.
JOSIP ZALAR, glavni tajnik K. S. K. J.
TCôFFeë
.Qual iliK
Kakovost kave se sodi po okusu. Fina cikorija, ako se pridene kavi, je ona tajnost dobrote, ki daje kavi moč in prijetnost.
FRANCK-OVO CIKORIJO
znan pridatek kavi.
je najboljša cikorija, ker je že dobila 40 nagrad za pristnost kakovosti. Franck-ova cikorija daje kavi dobro barvo in okus.
Pij kavo, ki ima primešane te cikorije in ne boš trpel, kot boš morda če piješ samo kavo.
Franck-ovo Cikorijo izdelujemo v naših 18 evropskih tovarnah že skoro sto let. Najboljši hoteli in restavracije jo rabijo.—Vprašajte gro-cerja za pravo Franckovo Cikorijo. Glejte, da dobite pristno.
Heinrich Franck Sohne & Co., Flushing, N. Y.
American Branch, Heinrich Franck Sohne, of Ludwigsburg, Germany,
Jamčenje.
1 saka stva kaže, da bo v tem letu mnogo napredka v vsakem oziru. Denarja bo dovolj iu mnogi si bedo kupili domovanja.
Ko kupite loto ali hišo je prepotrebno, da imate pisma popolnoma iamčena. Mnogo zemljških pisem je nepopolnih. Ako zahtevate JAMČENJE ko kupite posest se vam vne bo bati naprilik. Kdor prodaje se mu bolj mudi kot vam, ker on ima navadno več posestev naprodaj. Vedno glejte, da dobite pisma JAMČENA, tako da ste prepričanu*, dane boste posestva zgnbili.

Joliet Title and Guarantee Co.
110-112 N. Ottawa St.
Chas. F. Goodspeed, vodja.	JOLIET.
FIRE INSURANCE.
Kadar zavarujete svoja poslopja zoper ogenj pojdite k ANTONU SCHAGER North Chicago Street v novi hiši Joliet National Banke.
Kadar imate s sodiščem opraviti < brnite se na slovanskega odvetnika JOHN J. WELLNITZ, Cutting Bldg., 2 floor, Joliet, 111.
Z njim se lahko domenite v slovel skem jeziku, ker je Slovan.
Dvojno vstajenje.
Spisal Franc Prosenc.
V globoki in sveti tišini je kril ka- On pa je zrl vanj in velik strah mu je
meniti grob razmesarjeno telo njega, ki je sam položil sebe na žrtvenik največje in najpopolnejše ljubezni do.človeštva, blodečega v zmotah in grehu. Noben list ni zatrepetal v plahem šumu na vitki palmi, ki se je nemo in v globoki resnobi sklanjala čez grob; otožno so molčale ciprese.
Okoli groba je v polsnu bedela kohorta rimskih vojakov. Dasi utrujeni, si vendar niso upali trdno zaspati; kajti strogo jim je bilo ukazano, da morajo kar najpazneje čuvati, da kdo tihotapsko ne vzame trupla umorjenega iz groba. .Zato so postavili težke ščite pokonci na hladno zemljo, položili poleg dolge sulice in na ščite naslonjeni pol sede pol leže v polsanjah sklanjali trudne glave. Njih misli pa so brzokrilo hitele daleč, daleč v rodni
nebom; trudno stopa dalje, glavo ima| nagnjeno k tlom in gre, gre, ne vedoč ali pride do cilja. Tudi on je taval s svojo dušo po neizmernem kraljestvu misli; ali ni poznal jasne poti, ki bi ga privedla k visokemu cilju, k resnici.
Naglo je stopal stotnik mimo križev; tako je bil zamišljen, da ni prav nič čutil utrujenosti.
A čuj, ah ne čuje glasnih, z močnim glasom govorjenih besed?
‘'Oče, v tvoje roke izročam svojo dušo!” Kako je izrekel te besede! Tako udano kakor molitev otroka...
Stotnik se je stresel. Ozrl se je v njegov obraz; motno je obseval sij ba-kelj krvavo glavo; v tem hipu, ko je izgovoril, je glavo počasi nagnil, visoko so se mu dvignila prsa, a zopet padla; bil je mrtev.
Groza, čuj, kaj je to? Tla so se zamajala stotniku pod nogami, da je skoro padel; hrupno so se razpočile v bližini velikanske skale.
Glej, kako je množica preplašena, kako bega z gore! Silovito čustvo prevzame stotnika, prsa se mu razširijo, burno mu zapolje srce, in z glasnim
NASLOVNIK
ugovcev, obrtnikov, gostilničarjev in odvetnikov, ki se priporočajo rojakom
JOLIET, ILLINOIS.
oce,
kraj, kjer jih težko pogrešajo majka, bratci in sestrice.
Tik ob grobu pa si je razgrnil svoj plašč rimski stotnik sam. S hrbtom, zavarovanim s težkim železnim oklepom, se je naslanjal ob grob, levico je imel stegnjeno čez bogato okrašeni ščit, glava pa mu je v težkih mislih klonila proti prsim; desnica se mu je krepko oprijemala držaja silnega meča.
Stotnik ni dremal, bil je popolnoma zbujen. Saj bi tudi ne bil mogel spati, ako bi bil prav želel. Ker silno so ga bili pretresli zadnji dogodki in’ poganska njegova duša, prej tako mirna in brezbrižna za globlje misli, je zavalo-vala v silnih bojih in mučnih dvomih.
Po glavi mu je šumelo nešteto misli in tisoč mnenj se mu je porajalo. Kako si je bil zaželel jasne luči resnice, ki bi mu razsvetlila globoko noč, ki bi mu pokazala pravo pot in razpodila moreče dvome!
Mnogo je že mislil zadnje dni. Zve-sto'je pretehtal vsako besedo, ki jo je čul iz zlobnih ust smrtnih sovražnikov njegovih, skrbno je poizvedoval o nenavadnih dogodkih in dejanjih tega moža, ki je šel glas o njem daleč naokrog, in ki je bil njemu vedno bolj zapletena uganka. In priznati si je moral, da si je čudodelni prerok, kakor so ga imenovali, njegovo srce o-svajal bolj in bolj. Z gnusom in globokim preziranjem se je odvračala nepokvarjena duša njegova od ponosnih in ošabnih judovskih duhovnikov in starejšin, ki so se bojevali za svoje osebne koristi proti čudodelnemu preroku z obrekovanjem in s hinavsko zvijačo.
Nepozaben mu ostane trenutek, ko je prvič videl tega velikega človeka. Bilo je tisti dan, ko se je cesarski namestnik udal Judom. Pilat je sedel na sodnijskem stolu, pod njim pa je mrgolelo ljudstva, ki je besno kričalo in razgrajalo, in duhovnikov, ki so podpihovali. On je bil z oddelkom vojakov Pilatu za telesno stražo. Ko je Pilat namignil, sta odšla dva vojaka, da pripeljeta obtoženega. Nestrpno je zrl proti vhodu, burno mu je plalo srce, skoro, da bi ga čul; roka pa se mu je nervozno oklepala meča. Tedaj se začujejo koraki, vojak se prikaže, za njim pa on. Stotnik je obstal kakor mrtev kip. Ni ga osupnila grozovita podoba razmesarjenega človeka; kar ga je vsega in vsega prevzelo, je bila njega kraljevska, nadzemska postava in mirni, dasi globoko otožni pogled. In glej — tega ne pozabi nikdar — mimogrede se je ozrl vanj, kakor ga še ni pogledal noben človek. Kaj je bilo vse v tem pogledu, se da samo čutiti. Nič ni vedel, kaj se je z njim godilo tedaj. Hotel je stopiti k njemu, a v hipu mu je noga zastala kakor mrtva. Zahotelo.se mu je glasnega vzklika, a glas mu je umrl v grlu. Tako je stal; kako dolgo, sam ne ve. Zavedel se je šele, ko je. udarilo na njegovo uho divje upitje nahujskane množice. A popolnoma ga še ni zapustila omotica, in kakor v snu je čul Pilatovo zapoved, da bo imel on stražo pri križanju.
In šel je z vojaki, globoko zamišljen. Stopal je v bližini križa in videl je, česar še ni videl. Brez vzdihov, brez stokanja in preklinjanja je nesel breme. Ne, ako bi ne bil nikdar preje verjel, da je pravičen, bi bil verjel sedaj; kajti tako ne gredo v smrt zlo činci. Vroče je sijalo solnce, cesta se je zavijala v oblake prahu, in obilen pot je lil stotniku po čelu. A on ga ni opazil; njegove oči se niso mo-' gle ločiti od obsojenca. Ta nebeško-mili obraz! Le tedaj je strahoma in v veliki bridkosti zatisnil oči, ko je razdivjana množica vsa besna bila in suvala obsojenca; pri srcu pa mu je bilo, da bi planil med steklo množico in jo s svojimi vojaki razpodil na vse strani in rešil obsojenca.
Prišli so na goro. Stotnik ni videl nič, kaj se okoli njega godi, in vojaki so morali sami skrbeti za red; kajti on je zrl le na obsojenca. Njegov pogled je kar obvisel na obrazu svetega in pravičnega človeka: nikdar še ni videl tako mirnih, milih oči; nikjer še ni opazil tako plemenitih, da, nad-zemskih potez na obrazu.
In te oči so ostale mirne in blage, poteze na obrazu so ostale iste ves • čas, ko so izvrševali rablji kruto delo. Le otožnost' mu je legla globlje in mračneje v prelepe oči in na veličastni obraz.
Tako je visel med nebom in zemljo.
legal v dušo; prišli pa so tudi veliki dvomi iz skritih svojih globin. Slišal je, da se je imenoval sina najvišjega boga. Kaj, če je govoril resnico? Potem gorje svetu, gorje ljudem, gorje Judeji! Grozno se bo maščeval; kaj pa, ako bi ne govoril resnice? Zdrznil se je. Ako je tako mogočen, ako je bog, zakaj se je dal v roke sovragov? Lahko bi jih zdrobil kakor solnčni prah.
Torej je lagal? Prihuljeno je pogledal križanemu v obraz; več ni bil podoben človeškemu obrazu. Ves je bil pokrit s strjeno krvjo, čez njo pa je počasi polzela sveža kri. Glava je bila sklonjena globoko proti prsim. Ali jasno so sijale njegove oči, polne nadzem-skega usmiljenja; globoka žalost se je
zrcalila v njih, a niti sledu ni bilo jeze,	.	.	. ,
maščevanjaželjnosti. Za hip mu je bi- krikom mu privre iz grla glas: "Res- GRAHEK IN FERKO, 207 Imjian. lo jasno, da obsojenec ni mogel biti nlčno> ta človek le bl1 Palčen; zares, St. Mesnica.
ta je bil Sin božji!”
ADLER J. C. & CO., 112 Exchangr St., priporoča rojakom svojo me» nico.
8RAY-EVA LEKARNA SE PRI poroča slovenskemu občinstvu » Jolietu. Velika zaloga. Niake ce ne. 104 Jefferson St., blizu mosta
CHULIK BLAŽ J., 711 N. Chicag. st., blizo slov. cerkve. Prodajalni moških in ženskih ob'ek.
DENAR NA POSOJILO. POSO jujemo denar na zemljišča pod u godnimi pogoji. Munroe Bros.
EAGLE THE, 406-410 N. Chicag. St. Prodajalna pohištva in moških oblek.
Sta»
Vina na prodaj
Ustanovljena 1(71.
Of Joliet. Illinois.
Kapital in preostanek $300,000.00.
Prejema raznovrstne denarne ulogt ter pošilja denar na vse dele sveta.
C.
J.	A. HENRY, predsednik.
H.	TALCOTT, podpredsednik. HENRY WEBER, blagajnik.
Ana Vogrin
Izkušena babica
FINK MATH, 500 Francis St. benik (contractor).
Dobro črno in belo novo vino, muš kotel po 30c gah, reesling po 35c gal Vino od leta 1908 črno in muškotel p<
40c gal., reesling 45c gal. Staro bel-vino po 50c gal. Sladki mošt 24 ste klenic za $5.00, Drožnik po $2.50 ga!
Vino pošiljam po 28 in 50 gal. Posode dam zastonj.
“Hill Girt Vineyard’' Katarina Mašat
BOX 77.
Stefan Jakše. prop. Crockett. Cal
302 Ruby St., N. W. 1727, Joliet, 111.
IZKUŠENA BABICA 309 Granite St.	Joliet, Ills.
lažnivec; ozrl se je na križana razbojnika in še jasneje je bil prepričan o tem.
A le'za hip.
Čul je,- kako so govorili Judje: "Ako je Sin božji, stopi naj s križa, in verjeli bomo vanj”. Stresel se je, ko je čul te besede. Zopet se je zbudilo v njem nešteto dvomov; tiho so prihajali in potopili njegovo dušo v. globoki ocean razdvojev in zmed. Težko je bilo stotniku pri srcu, in otožno je povešal glavo.
Nestrpno Je nastavljal uho besedam, ki jih je govoril križani. Kakor od žeje umirajoči vode je hrepenel v njih po resnici. Pa vse pričakovanje ga je razočaralo. Besede, tako milo, proseče in v globoki otožnosti izrečene, mu niso prinesle zaželjene jasnosti. Globoko je zavzdihnil stotnik in potegnil vase zrak; pri tem je zopet dvignil glavo in njegove oči so se srečale z globoko otožnimi, a tako usmiljeno sevajočimi obsojenca.
Zopet ga je proniknilo tisto nerazumno, razburljivo čuvstvo. Hipoma je obstal kakor pritrjen na zemljo, niti prestopiti se ni mogel. Nobena misel ni mučila njegovih možgan. le neko čudno čustvovanje mu je prevevalo notranjost.
In tisto tajno čustvovanje, tista nejasna omotica ga nista zapustila dolgo ne; v velikem nepokoju mu je plalo srce.
Polagoma so mu prihajale jasnejše misli. V duši pa mu je gorel in ga je pekel globoko prodirajoči pogled križanega: stotnik je čutil, da se je pregrešil v mislih, ko je dvomil, in globoko v duši se mu je porajalo tiho kesanje; za trenutek so se razpršili dvomi.
Oddahnil se je in zdelo se mu je, da mu je lažje. Dobro mu je del kratek hip duševnega pokoja in zopet je dihal prosto in svobodno, kakor da bi se bil rešil težkega, nadležnega bremena.
Mirno je stal stotnik in brez misli zrl v Jeruzalem, ki je ležal v nižini pod goro; bogate žarke je razsipalo solnce na mesto in kakor ponosna kraljica se je zlatil v sijajni solnčni luči judovski tempelj.
Zamišljeno je gledal stotnik. Komaj, da je opazil, kako so ugašali svetli žarki drug za drugim, nepričakovano in nenadoma. Hipoma pa se zdrzne, in lahen vzklik začudenja se mu izvije iz tesnih prs: nenadno ga je bila objela gosta, črna noč.
Vztrepetal je po vsem telesu in se tresel kakor trepetlika. Ali je tudi ta nenadna noč v zvezi s križanim? Zopet so vstajali dvomi in groza mu je navdajala razburkano dušo.
Vojaki so prižgali baklje in tajin-stveno so zaplapolali rdečkasti plameni v tiho noč, ki je prišla tako naglo in nepričakovano.
Stotnik pa je stal nepremično, zatopljen v težke misli; skoro ni opazil da se je mnogo ljudi, preplašenih vsled nenadnega dogodka, brzo razhajalo, in kakor daljni, nerazločni odmevi mu je priplula do ušes drzna, zapeljiva in prazna tolažba judovskih starejšin. ki bi bili radi pomirili vznemirjeno ljudstvo.
V njem pa so vstajale misli, se za časek pomudile, polagoma odhajale in zopet prihajale; ali ni našel y njih jasne poti resnice, le še bolj so ga razdvojile in vznemirile. Zato je bil njegov obraz tako teman in mračen, da so vojaki skrivnostno ugibali, kaj mu je.
Sam ni vedel, kako dolgo je tako strmel pred se v težkih mislih in mo* rečih dvomih. Ko se je zbudil iz mučnega premišljanja, mu je bila glava vroča; po vsem telesu je čutil veliko utrujenost. Popravil si je čelado, se tesneje zavil v plašč in v enakomernih korakih je stopal gorindol. Ker je bila noč precej hladna, so si vojaki zakurili velijc ogenj, posedli okoli njega in se zabavali po svoje. Tupatam so stale gruče ljudi, se živo pogovarjale in zdajpazdaj zasramovale križanega proroka, njih Boga; razbojnikov pa ni zasramoval nihče, nemoteno sta visela na križu in divje stokala.
Vsega tega ni opazil stotnik, kajti zopet se mu je trpeča duša, iskajoča luči resnice, pogreznila v globoko zamišljenost.
Bilo mu je prav tako kakor popotniku, ki je zašel v širni pustinji: daleč na okoli ne vzre nobenega bivališča, kamor pogleda, povsod neskončna rav nina, tam na obzorju se spajajoča z
Začudeno so ga zrli vojaki; skoro bolj začudeno, kakor nenavadni prirodni pojav.
On vsega tega v svoji razburjenosti ni opazil. Kakor v polzavestni omotici je oddal stražo mrtvih obsojencev podrejenemu tovarišu in odšel v mesto kjer je takoj šel k počitku. Kajti težki duševni boji,, nenavadni dogodki in telesni napor so ga tako izmučili, da se je komaj zavedal samega sebe.
Spal je dolgo, trdo in okrepčujoče spanje; niti sanj? ga niso mučile.
Visoko na razjasnjenem nebu je že sijalo solnce, ko se je prebudil. Tako jasna mu je bila glava, zavest čista; mti sledu vznemirjenja ni bilo v njem. Mirno mu je bilo srce in prav nič se mu ni tresla roka, ko se je opravljal. Prosta dvomov mu je vstala misel: Pravičen je bil, njegova smrt priča neOvržno.
Ko se je opravil, je použil zajuterk; hotel je oditi.
Tu se pojavi rimski vojak in mu izroči zvito pisanje. Mehanično ga je vzel v roke in bral. Nenadno se mu razlije po obrazu globoko začudenje in iz grla se mu iztisne naglo vprašanje: "Grob hočejo zastrašiti, ki je v njem pokopan križani čudodelnik?” Vojak ni razumel vprašanja in je v zadregi molčal.
Tihota je vladala naokoli. Stotnik je nekaj hipov stal, ne da bi izprego-voril.
"Dobro,” de čez nekaj časa. "Povej Septimiju, naj jim da dvanajst mož za stražo!”
Vojak hoče oditi, tu pa stotniku šine nagla misel v glavo. Porodil jo je pa v njegovem srcu tiho porajajoči se dvom...
"A zakaj zahtevajo stražo?" je hlastno vprašal vojaka.
“Boje se, da bi ga njegovi prijatelji ne ukradli in ne begali množice; umrli je baje sam dejal, da čez tri dni vstane živ iz groba.”
"Tako?” je zategnjeno izgovoril stotnik; glava se mu je povesila v novih mislih. Hipoma jo dvigne in reče vojaku: "Stori, kar sem ukazal in po vej, da bom nočno stražo vodil jaz sam!”
Vojak je odšel, kakor v sanjah so doneli stotniku krepki koraki njega rta uho.
Polotila se ga je zopet nervozna razburjenost. Kaj takega ni še doživel nikdar! Ti nenavadni dogodki! Odkod so? Ne more si jih razložiti.
Nemirno je hodil po sobi. Hipoma se ustavi, jezno udari z nogo ob tla, da je zarožljala težka oprava, in vzklikne: "Današnja noč mi mora pokazati resnico v tej stvari!”
Nato je odšel in si poiskal družbo znancev, kjer se je skušal razvedriti. Za par hipov se mu je to deloma po srečilo, drugače pa je bil silno raztresen in vznemirjen, da so ga tovariši radovedno vpraševali, kaj mu je.
Tako se je polagoma bližal večer. Sunkoma je zahajalo solnce za gore, na zemljo je od vzhoda sem legala široka večerna senca; na globoko modrem nebu je zažarela večernica.
Tedaj se je stotnik dvignil in naglih korakov odšel po prašnih jeruzalemskih ulicah. Že je imel mesto za sabo in hitro je stopal dalje. Tako je b:l zamišljen, da ni čul žvenketa bojne oprave, in ni čutil njene teže.
Dospel je do groba’ prej, nego je sam mislil. Vojaki so ga pozdravili, on je molče odzdravil. Razgrnil je plašč in čakal...
O vseh teh doživljajih in dušnih bo jih zadnjih dni je premišljeval stotnik ob grobu. Vse okoli njega je bilo zavito v smrtno tišino in v blagodejni pokoj; le zanj ni bilo počitka. Zdajpazdaj ga je prevzelo neutešno hrepenenje po nečem, česar sam ni vedel in obšlo ga je trenutno čuvstvo nepo znane blaženosti...
Ozrl se je proti nebu. Vsepovsod so migljale zvezde, jasno je svetil srebrni ščip. Bilo je že čez polnoč, in tam na vzhodu je komaj vidno rdelo nebo; solnce in dan sta bila še daleč.
Polagoma pa so pričele zvezde na vzhodu bledeti; tupatam so že zatisnile trudna očesca.
Bolj in bolj je rdela zarja na vzhodnem nebu. Zamišljeno je zrl stotnik vanjo in opazoval, kako ugašajo zvezde, druga za drugo. Zaželel si je bil že toplih solnčnih 'žarkov, kajti nepri jetno mu je objemal nočni hlad ude; (Nadaljevanje na 9. strani.)
1 P. KING, LESNI TRGOVEC Des Plaines in Clinton St». Ob* telefona 8. Joliet, 111.
LOPARTZ GEORGE, 402 Ohio Si Grocerijska prodajalna.
PETRIČ IN LEGAN, 209 Indian» St. Gostilna.
E. PORTER
Brewing Co.
EAGLE BREWER* izdelovalci
STONICH GEORGE, 813 N. Chic«, go St. Trgovca z grocerijo, prr mogom in pošiljanje denarja.
CHICAGO, ILL.
MARTIN NEMANIČ, SALON, 22nd St. and Lincoln, Chicago, 111.
Pozor Rojaki!
Kupite si farme v North Dakoti in Montani potem bodete neod-v. =111 v par letih.
Pridite k nam, da se pomenimo
M. 13. Solmster
Young Building.
PALE ALE IN LONDON PORTER POSEBNOST JE PALE WIENER BEER
KUKAR,
MATH. H. NEMANICH,
1005 N. Chicago Street, Joliet, lil dobroznan SLOVENSKI POGREBNI*
V slučaju ženskega spola oskrbuje tudi moja žena v pomoč.
Chic. Telefon št. 741. N. W. Tel. 26.’
Cor. Lake & Utica Sts.
Phone 182.
ZASTOPNIK
WAUKEGAN, ILL.
vseh parobrodttih družb.
Pošiljam denar v staro domovino po najnižjem duevnem kurzu. Priporočam se rojakom.
Zastopnik za Besley Br’g. Co. Razvažam pivo na dom. Postrežba točna.
fifi	ffp
%
*
*
DOLGO ŽIVLJENJE.
*
%
Naravna želja vsakega človeškega bitja je podaljšati življenje kolikor mogoče. Naravoznanci vseh vekov so na vso moč skušali iznajti krepčilo življenja. Ker ne smemo misliti, da bomo vedno živeli, a življenje pa lahko podaljšamo— je resnica. Vsi zdravniki priznajo, da je temelj življenja v prebavnih organih vsakega živega bitja. To je v onih prostorih telesa v katerih se hrana pretvarja. Kakor hitro je kateri teh prebavnih organov v neredu, trpi celo telo. Ako ta bolni organ hitro ozdravimo, ohranimo si zdravje in moč. — Le eno zdravilo je, ki odstrani vse nadloge prebavnih organov, in to je dobroznano
JOSEPH TBINEB’8
VervjiH*
REGISTERED
Trinerjevo Zdravilno grenko
vino.
«
%
To ni tajno zdravilo, ker je narejeno iz finega rudečega vina in importiranih grenkih želišč. Ne vsebuje škodljivih tvarin, za to je absolutno varno za vsak, še tako nežen želodec. Še zdravim ga je priporočati, eno čašico ali dve o priliki, da se prebavni organi ohranijo v dobrem stanju.
*
%
%
To ie čudežno zdravilo
ojstri okus, kredca živce,
oisti kri, ¿edi obrazno barvo, pomnoži pozum,
odstrani neprebavnost,
donese mirno spanje, daljša življenje.
*
Rabi je lahko cela družina, od najstarejega do otroka v zibelki To sc n« more trditi o katerem drugem zdravilu. Čistočo tega zdravila jamči po vladi Združ. držav — Ser. No. 346. Tisoči zahvalnih pisem od ljudi potrjuje zdravilno vrednor* .ega leka.. .Zdravniški nasvet pošljemo brezplačno. Pišite nam v maternem jeziku.
*
<£ 1333-9 S. Ashland Ave.
CHICAGO, ILL.
*
N c pozabite poskusiti Trinerjevc Hrvaške Importirane Slivovke in Slovenskega Brinjevca, vse domačega izdelka.
»
9
9
9
9
9
*
9
9
*
*
9
9
*
9
9
9
*
«*> «e» <#• *> <*> «*» «j» <*> tj» «p <4» «*>
John Stefanie
na voglu Scott in Ohio cest, Joliet, Ï1
Slovenska gostilna
Kjer se toči vedno sveže pivo, is vrstna vina in žganja ter prodajo pri jetno dišeče smodke.
Northwestern Phone 348. JOLIET
Tom Stefančiči)
N. W. Phone 577.
1000 N. Chicago St.,	Joliet, Ills.
Gostilna
Kadar se želite okrepčati, dojdite k meni, da vam postrežem s finimi pijačami.
Mi hočemo tvoj denar ti hočeš naš les.
Če boi kupoval od nas, ti bomo vs< lej postregli z najniijimi tržnimi c» nami... Mi imamo v zalogi vsakovr»' nega lesa..
Za stavbo hiš in poslopij mehih i in trdi les, late. cederne stebre, desk in iinglne vsake vrste.
Nas piostor je na Desplaines alki blizu novega kanala
Predno kupiš LUMBER, oglasi n pri nas in oglej si našo zalogo! Mi t> bomo zadovoljili in ti prihrinili .deaat
W. J. LYONS,
Naš Office in Lumber Yard ua vo*i-DES PLAINES IN CLINTON ST*
CENJENI ROJAKI PO MINNESOTI.
AKO želite kupiti lote v mestu Du-luth-Superior, blizu novih tovarn, ali AKO želite kupiti lepo farmo v sadje-rejskem pasu države Michigan, ali AKO imate kaj posestva zavarovati profi "ognju, obrnite se vedno na podpisane.
MI SMO ZASTOPNIKI
zanesljivih družb za ves rudarski okraj države Minnesote in Vam jamčimo popolnoma pošteno postrežbo.
GEO. L. BROZICH AGENCY, Ely, Minnesota.
---o----
Podružnica: Eveleth, Minn. JOHN B. SMREKAR, Manager.
ZAPOMNITE SI! Zmožnost Angleščine Vam primerne delo dobi.
Kako se pa priučite Angleščine brez učitelja? Po navodilu: Slpvensko Angleške Slovnice, Slovensko Angleškega Tolmača in Angleško Slovenskega Slovarja. Knjiga je tako urejena, da lahko vsakdo brez velike muje toliko potrebne angleščine privadi. Knjiga v platno vezana stane samo $1.00 in je dobiti pri
V. J. KUBELKA,
538 W. 145 St. New York, N. Y Pišite po cenik knjig!
Bolte & Lavrič
slovenskHiotel
”208 Jackson St. Joliet, 111.
N. W. telefon 306
Pojdite ali pišite po pravo zdravilo v pravi prostor in to je
Tie 1W. Flfiief DM Co.
LEKARNARJI.
Cor. Bluff and Exchange Street» JOLIET. ILL.
Mi izpolnimo naročila vseh zdravnikov na pravi način.
Ant. Kirinčič
Cor. Columbi» in Chicago St»
JOLIET, ILS
Gostilnlfiai
Točim izvrstno pivo, katero izd* luje siavnoznana Joliet Citizens Br* wery. Rojakom sc toplo priporoča»
Največje in obenem slovansko podjetje v Jolietu za barvanje in čistenje moških in ženskih oblek. Uposlujemo le izkušene delavce.
Rojakom naznanjava, da imava na razpolago čedne prostore za prenočišča in hrano. Cene primerne. — Kadar se mudite v Jolietu ste vabljeni, da se oglasite pri nas.
IDoTorodošli !
VAV.V/.V.V.'.V.V.VAV.W.',
j»	/
i Qíqoodh J jjjoiilion i
Sobe 201 in 202 Barber Bldg, JOLIET, ILLINOIS.
JAVNI
n< >rvii
s. ÿ
t&î
Kupuje in prodaja zemljišča
v mestu in na deželi.
Zavaruje hiše in pohištva proti ognju, nevihti ali drug, poškodbi.
Zavaruje tud. Življenje proti nezgodam in boleč.¡im.
Izdeluje vsakovrstna v notar-sko „¡.oko spadajoča pisanja.
Govori nemško in angleško.
'.■.■.».■.V.V.'.V.V.V.VAV.W.W
POZOR, ROJAKIl
urejeno
Moderno gostilno
National Buffet
v katerej bodem točil najboljše pot terjevo pivo, izvrstno žganje, domač* vino in prodajal dišeče smodke. Prodajam premog.
ANTON T. TERDICH,
203 Ruby St.
N. W. Phone 825.	Joliet, lit
POZOR, ROJAKINJE!
Ali veste kje je dobiti m.jboljie me »o po najnižji ceni? Gotovo! V mesnici
J. & L Pasdertz
JOLIET STEAM DYE HOUSE (Straka & Co.)
642-644 Cass St., - Joliet, Illinois. Oba telefona 488.
Pridite k metli na obisk ko se mudite v Lockportu.
Sveže pivo in druge pijače so vedno na razpolago.
se dobijo najboljše sveže in prelca jene klobase in najokusnejše me»o Vse po najnižji ceni. Pridite toraj i* poskusite naše meso.
Nizke cene in doora postrežba j* naše geslo.
Ne pozabite toraj obiskati nas v našej mesnici in groceriji na vogalu Broadway 'and Granite Streets. Chic. Phone 4531. N. W. Phone 1x13
TR0ST&KRETZ
Anton Dowiak,
9th Street	Lockport, 111.
KAM PA GREŠ, JOŽE?
Drugam ne kot k Mat. Stefaniču čez treko. Tam dobim dobro pivo, žganje, smodke in izvrstno domače vino, ki je rudeče in belo, in bo teklo veselo.
Pridite tudi drugi vsi, in prepričajte se sami. — Na svidenje pri
MAT. STEFANICH-U,
400 Ohio Street	Joliet,, Ills.
i —
m	na dan in več stalnega do-
¿|| »J bička jamčimo agentom z I	importiranimi avstrijskimi
podobami. Nobene opozicije _ ali nevarnosti. Vprašaj za podrobnosti:
A. S. SILBERMAN,
352 Pleasant Ave., St. Paul, Mina
—■ izdelovalci —
HAVANA IN DOMAČIH SM0DK
Posebnost so naše
“The U. S.” 10c. in “Meerschaum” 5c
Na drobno se prodajajo povsod, na debelo pa na
108 Jefferson Street. Joliet, 111
ROJAKOM
priporočam svojo
Gostilno/
Phoenix
Buffet
kjer se toči vedno sveže pivo, žgaaj* ter najboljša vina. Tržim tudi domače smodke.
Ant. Slsioff
N. W. Phone 609.
1137 N. Hickory St.,	Joliet
(Nadaljevanje s 8. strani.) bleda mesečina je le slabo in enostransko nadomeščala zlatega kralja jasnega dneva.
Okrog groba pa je bilo, vse tiho, tiha in hladna mesečina se je čudovito vje-mala z globokim nočnim molkom.
Stotnika so za hip zapustile težke misli, oči so mu lezle vkup; brezslišno mu je pogrezal spanec dušo v mirni, vse pozabni pokoj.
Bolj in bolj mu je ginila zavest, globlje proti prsim mu je klonila glava in skoro, da je zasnival popolnoma in trdno.. .
A groza, kaj je to? Morje blesteče svetlobe ga oblije, neznansk strah mu pretrese mozeg. Toliko, da more odpreti oči, toliko, da je v trenutnem hipu ozrl solnčno sijajno, nadzemsko veličastno postavo Križanega, ki se je z zmagoslavnim obrazom dvigal iz groba — in že mu bodeča svetloba zapre oči, on pade z obrazom na zemljo, z globoko, udano molitvijo v srcu, ki je spoznalo resnico:	“Gospod, usmilje-
nje!! Veruječn!”
* * *
In mlada Kristusova cerkev je štela med maloštevilnimi svojimi udi tudi rimskega stotnika.
(Nadaljevanje z 4. strani.)
Mar. Sed. Žalosti za sirote v Cherry sem razdelil mej 6 vdov, ki stanujejo sedaj tukaj v La Salle, 111. Prisrčna hvala Vam, Am. Slovencu in vsem darovalcem! Vaš udarii,
Alois J. Kastigar, župnik.
Soudan, Minn., 16. marca. — Cenjeno uredništvo! Tukaj vam pošiljam svoto $9.95, katero sem nabral pri društvu sv. Cirila in Metoda št. 4 K. S.
K.	Jednote in ta mala svotica je namenjena za vdove in sirote ponesrečenih slovenskih premogarjev v Primero, Colo. in prosim, da je oddate v prave roke in prosim, da priobčite v A. S.
Darovali so sledeči: Po 30c, John Brula, Martin Stepan; po 30c. Martin Stepan; po 25c. Jožef Erčul, John Žnidaršič, Jožef Leščenec, John Te-kauc, John Erčul, Anton Gornik, John Zobec, Stif Ahčin, Anton Zobec, Franc Svajgar, George Nemanič, Leopold Stupica, John Pahule, Tomaž Erčul, John Peče, Jožef Zalar, Jožef Stepan. Jožef Stepan, Jožef Rajer, John Jamnik, Anton Erjavec, Matija Vesel, Jakob Škala; po 20c, John Malenšek, John Miklič, George Zupančič, Anton Zavodnik, Leopold Erčul, John Tanko, John Lovšin, Martin Kužnik, Anton Kastelic; po lSc, Pavel Verban, Franc Movern, Franc Gornik; po 10c, Stefan Brula, Anton Toleni, Marko Težak, John Zavodnik, Jožef Brula, John Vajda, John Kramarič, po 5c, Jožef Loušin.
Srčna hvala vsem darovalcem! Pozdrav rojakom širom Amerike.
Anton Zobec, nabiralec.
Soudan, Minn., 14. marca. —- Približala se nani je zopet ona doba, ko se po vsem katoliškem svetu razlega vesela “aleluja”. Ž njo je prišla tudi j bujnozelena spomlad, v katerej dobi j mati zemlja novih moči in se odeva z i lepim zelenjem. Res, kako prijetno,! kako oživljajoče je vse ob vigredu! Iz, vsacega zelenečega grma se glasijo krasne melodije ptičjih pevcev, pred. sabo zreš lepe raznobarvne spomladanske cvetke; vabeče te s svojim prijetnim vonjem v. njim bližino. Oratar se po sladkem zimskem počitku poda na polje, obdelovat zemljo, hvaleč Njega, ki vse tako modro vlada. -
Res, vse je veselo spomladi, le nekomu je vseeno, bodisi spomlad, poletje, jesen ali zima, in to je rudar! On se poda globoko pod zemljo, v veliko nevarnost; s težkim delom si služi svoj vsakdanji kruh; ne vidi ves božji dan tako prijetno gorkega spomladanskega solnca; ne sliši onih sladkih ptičjih spevov, temveč njemu je pese'm enakomerno vdarjanje “krampa in lopate”.... Torej poglej, dragi čitatelj, kako usodo ima rudar: živ biti pod zemljo, to je nekako grozno, kaj ne? O ne! Mi rudarji vseeno pozabimo na tisto, mi, ki smo že navajeni se truditi globoko v zemlji. “Korajža velja”, to je naše geslo. Večkrat si tudi zapojemo notri globoko pod zemljo ono rudarsko pesem, ki pravi: “Mi smo ’knapje’ rudarji — Pod zemljo rudo kopljemo i. t. d. Seveda ne pozabimo se tudi priporočati varstvu božjemu.
Botra štorklja se je oglasila v našej naselbini m obdarila g. Johna Pečeta s krepkim dečkom, g. Josipa Erčula s čvrsto deklico, g. Johna Majerle s krepkim dečkom, g. Johna Tankota tudi s krepkim dečkom. Kličem: Bog jih živil
Veselo Veliko noč in zdravo “alelujo” želim vsem čitateljem Am. Slov.
Leopold Stupica, Box 754.
Iz Wyominga. — Dežela Wyoming prištevati bi se imela med pustinje, alk sčasoma se predeljuje ter z napeljano vodo na suho zemljo kažejo se potniku ponekod lepe kmetije. Wyoming dežela je. na glasu ovčjereje ter hribata planjava je bogata s premogom. V več naselbinah nahaja se par tisoč naših rojakov. Večinoma vkvar-jajo se razun nekaj trgovcev, z delom v premogokopih. V Wyomingu je mnogo rojakov doma od Gorenjske, kot družili. Kajti naša ljubljena domovina, dasi bogata z rudninstvom, katero leži skrito v hribih, je vendar revna pod pokroviteljstvom naše mačehovske vlade, in ubogi kmet od svoje kakih par pedi globoke zemlje dava davek, da je joj! in ljudstvo dan na
dan beži za kruhom, eni na Nemško drugi drugam, večinoma pa v Ameriko. V Ljubljani se pazi na kolodvoru na poštene ljudi, ki s solznim očesom zapuščajo ljubljeno domovino ter beže v drugi svet radi zatiranja in slabega domačega gospodarstva naših nadvladarjev. Nekateri gospodje doma pri dobri službi, polni mizi pa sodijo nas živeče v Ameriki kot da bi ne radi potrebe, pač pa prevzetne nesmiselnosti zapuščali domovino. Tako
n.	pr. list Domoljub in njegova gospoda kar rogato piše o nas. In Domoljub je že toliko pisal o nas, da bi -ga smeli Slovenci v Ameriki imenovati naše blatilo. Prvi mesec v 1. 1910 prinaša kot menda za novoletni pozdrav Domoljub sledeče vrstice v svo-> jem lističu:
“Virmaše prj Škofji Loki. Žalostno so nam naznanili zvonovi naše podružnice, da je daleč tam v Ameriki, v Rock Springsu, v premogovniku podsula velika plast kamenja tukajšnjega rojaka, 32 let starega Andreja Berčiča, ki tukaj zapušča ženo in dva otroka. Ali take nesreče, ki se v Ameriki neprestano ponavljajo, ne bodo zmodrile naših ljudi in jim odprle oči, da je vendarle domači kruh najboljši in počitek v domači zemlji najslajši!"
To je bilo v Domoljubu v januarju
1.	1910. Da, ko človek premisli, kam to meri, lahko obsoja in zavida onim, ki jim je sreča tako mila, da sede doma pri najslajšem kruhu. Da, gospodje, ako ima kdo oči odprte, da je domači kruh, najboljši, ima to čuteči in domovino ljubeči Slovenec s potno torbo v roki in odhajajoč iz domovine. In ko pride v tujino, kako skrbi, da prihranjeno pošlje domov v nenasitno deželo, da pomaga, da mu tisto mali gruntec, ki ga doma ima, gospoda ne proda. Da, ako bi bili vsi doma, menda dninarili bi po 5 krajcarjev na dan in stradali pri ovsenem kruhu. To znabiti bi bilo nekaterim gospodom povolji. Dalje gospoda v Domoljubu tarna, da pokojni Berčič, ki ga je ubilo blizo Rock Springs, Wyo, zapušča doma vdovo in dva otroka. Res žalostno je to, ali v tolažbo pa je,- da je vdova prejela po svojem možu 9 sto dolarjev iz Amerike. Tega pa Domoljub ne pove. Kaj bi bilo n. pr. da bi mož vdove Berčič doma naglo- I ma umrl? Kdo bi skrbel za otroke in vdovo? Mogoče gospod Domoljub? Znan mi je dogodek, ko je mlada vdova zgubila moža vposlenega v dobri službi doma; umrl ji je; razun pohištva pustil ji je 3 nepreskrbljene otroke. Prišla je kot vdova v domačo občino nekje na Dolenjskem, ker ji je mož umrl. Kdo zanimal se je za to mlado revno vdovo? Pri že omenjenih trejih otrocih rodil se ji je čez par mesecev po smrti soproga še četrti: 3 jokali so pri postelji "'mama, kruha”, oni malčik komaj rojen ni si mogel pomagati kot mati ne, in kdo je pomiloval in podpiral vdovo? Mogoče gospod Domoljub? Ne, on le meče blato na nas Amerikance. Ko že o-menjam ono vdovo, kaj bi bilo z njo, ako bi ne bilo nekega ne ravno premožnega soseda, ki bil je v celo podporo ubogi vdovi ter revnim lačnim in zapuščenim otrokom. Piscu teh vrstic znan je ta dogodek, ki ga je pred nekaj leti sam opazoval ter mesto podpore od nekih premožnih ljudi, tam še psovke slišal čez opisano vdovo, ki je z dnino svojih rok skrbela za otroke. Ta dogodek nudil se je piscu teh vrstic nekje na Notranjskem. Da, gospoda pri Domoljubu, mi živeči v Ameriki dobro vemo, da je domači kruh najboljši in počitek v domači zemlji najslajši. Ali vladnim in jednako brezmiselnim gospodom dopisovalcem v Domoljubu bodi povedano, da krivi ste to Vi kot vladno gospodarstvo, ne pa mi, ki ljubimo svojo rojstno domovino, kar očitno kažemo z mnogimi denarnimi pošiljatvami domov, kot da na tisoče Slovencev potuje čez morje, da obišče ljubljeni kraj, kjer mu je zibelka tekla. Da, gospod Domoljub, naj vam bode povedano, da večinoma v Ameriki ljubimo to kar Vi pišite o najboljšem domačem kruhu in počitku po smrti v mili domači zemlji. To najbolj čuti oni, ki je prisiljen dom zapustiti, o kateri stvari z Vašim dopisovanjem nimate nikakega čuta. To zapisano ni za kak napad, ampak gospodu Domoljubu v premislek. Opazovalec.
V SPOMIN.
Dne 23. marca je minulo leto dni, ko se je z nami razločila naša preljublje-na a nepozabljena žena in mati
40 JOHOV FARME
------ZA $800----------
VrOLINI WHITE RIVER (Bele reke) Michigan
k r je že nad 100 rojakov kupMo zemljo. Zemlja za sadjerejo in ^očije
Sadovnjak ali sadni vrt.
Ako gledate za lep dom, zase in družino, kjer ste lahko neodvisni ter vzgajate otroke v miru in v zadovoljstvu, vam tukaj nudimo to priliko.
Pridite, oglejte si in prepričajte se.
OPDYKE-SCHMIDT LAND C0.
PORTLAND BLOCK.
107 Dearborn St,	CHICAGO, ILLS.
Joel S. French, glav. zastopnik.
Za pojasnila se obrnite pismeno ali osebno na slovenska zastopnika, gosp.
MATU GRAHEK
1006 N. Chicago Street	JOLIET, ILLINOIS.
GEO. E. BROZICH
El.V, MINNESOTA.
NOVICE IZ ARIZONE. — ČITAJTE IN POMISLITE!
A. G. Isaacson, znani rudniški kepten iz Eveletha, Minn., podpredsednik Lake Superior & Nevada Dev.-kompanije ter ravnatelj švedske m finske podporne jednote “Finland of America”, ki ima 20 letne skušnje v rudarstvu, se je prekratkem povrnil z mesta Douglas, Arizona, kjer je pregledoval zemljišče GRAND ARIZONA COPPER-KOM-PANIJE. Rekel je, da lastuje ta kompanija jako bogato ozemlje, ki bo sigurno enkrat ogromen bakren rudnik. Nadalje je rekel, da priporoča ljudem, ki žele narediti velik dobiček, da kupijo delnice te družbe za vsoto, ki jo premorejo.
Keptna Isaacsona sedanje bivališče je na Gilbert, Minn., k)er lastuje veliko hišo, in kdor želi ivedeti kaj v tej zadevi, naj mu piše in priloži 2 centa znamko za odgovor. Njegova konečna izjava v tej zadevi bode kmalu pripravljena, ki se bo razposlala našim delničarjem in vsem onim, ki bodo za njo prosili.
GRAND ARIZONA COPPER-KOMPANIJA lastuje veliko zemljišče blizu mesta Douglas, Arizona, katero je jako bogato na bakreni, zlati in srebrni rudi. Prirejevanje rudnika se nadaljuje z vso hitrostjo s pomočjo dveh parnih strojev in vedno večjem številom delavcev. Delavci delajo le za hrano in delnice, dasi je dovolj dela v Arizoni po diugih rudnikih, kjer bi lahko zaslužili po $3.50 gotovega denarja na dan, a delavci nočejo denarja, hočejo čim več delnic ko morejo dobiti od GRAND ARIZONA COPPER-KOMPANIJE, ker vedo, da pri jemanju delnic te družbe zaslužijo 50 do 100 dolarjev na dan.
Družba bo kmalu začela pošiljati rudo, ki je bogata na bakru, zlatu in srebru, sosednim topilnicam v mestu Douglas, potem se bode cena delnic zdatno povišala. Sedaj prodaje družba delnice le po 60 centov vsako, za gotov denar al na 5 mesečnih obrokov. Menj kot 50 delnic se ne proda osebi. Ko bode imela družba dosti denarja in ko bodo vse delnice razprodane bodejo iste uvrštene na javni trg, kjer boste lahko prodali iste raznim bankam in kupcem za velik dobiček. Ne opustite te prilike temveč pišite preč na
O. E. Petterson & Co., 213-14 First National Bank Bldg., Duluth, Minn.
Anton Nemanich & Son.
1002 N. CHICAGO STREET 205 7 Ohio St.	JOLIET, ILL.
Prvi slovenski pogrebniški
ZAVOD IN KONJUŠNICA Chicago Phone 2273	N. W. 41
Priporoča se Slovencem in H rvatom ob vseh svečanostih kot krstih, porokah, pogrebih i. dr., ter imam na razpolago dobre konje in kočije po zmernih cenah. Na vse pozive, bodisi po dnevu li po noči se točno ustreza.
PRIVATNA AMBULANCA.
Elizabeta Kremesec,
katera zdaj spi sladko spanje na pokopališču Vstajenja Gospodovega. Zapustila si nas tukaj v žalostnih spominih, čemdalje tem žalostneje. Oh, draga žena in mati, ko bi Ti mogla današnji dan za malo časa vstati, da bi mi sirote zagledali Tvoj preljubi o-braz, katerega smo tako verno ljubili, in ko bi bilo mogoče nekaj besedi s Teboj pregovoriti in Tebi potožiti vse naše gorje! Sedež, na katerem si Ti sedela, je na večno prazen. Mi Tebe želimo podnevi in ponoči, Tebe objokujemo in se na Tebe spominjamo; akoravno _si od nas oddaljena, vendar si v naših srcih blizu. Spij sladko, draga žena in mati, v temnem grobu, saj nisi od nas zapuščena v Tvojem grobu. -Današnji dan je v naših srcih posvečen Tvojemu spominu.
Chicago, 111., 23. marca 1910.
Anton, Edvard, Evald in Eliška Kremesec, soprog in otroci.



Compagnije * Generale ? Transalantique,
FRANCOSKA PROGA.
Kratka zveza z Avstrijo, Ogrsko in Hrvatsko.
LA PROVENCE 30,000 H. P.
LA SAVOIE 22,000 H. P.
LA LORRAINE 22,000 H. P.
LA TOURAINE 15,000 H. P.
CHICAGO (New) 9500 H. P.
Potniki tretjega razreda dobivajo arezplačno hrano na parnikih družbe.
Snažne postelje, vino, dobro hrano in razna mesna jedila.
Parniki odplujejo vsak četrtek.
Glavni zastop na 19 State St., N. Y.
Maurice Kozminski, glavni zastop nik za zapad, 71 Dearborn St., Chicago	-
Frank Medosh, agent; 9478 Ewing Av e., So. Chicago, 111. A. C. Jankovich, agent; 2127 Archer Ave., Chicago, IU.Paul Starič, agent, 110 South 17ti St., St. Louis, Mo., L. Stern & Son, agents, Joliet, Illinois.
C^O«OfO«0<HOW(HO*v' J*'
Društven e vesti. ■
Joliet, 111., 22. marca. — Člani društva sv. Frančiška Šaleškega, št. 29. K. S. K. J., ki so v odzadju z mesečnino se pozivajo, da plačajo mesečnino za ta mesee vsaj pred dnem 30. t. m., ker bodem moral zaključiti knjige in podati prvi četrtletni račun na prihodnji seji.
Bratski pozdrav vsem članom ¡n članicam naše slavne K. S. K. Jednote, a glasilu pa, da bi ga čital in naročil vsak član in članica. Vsem želim vesele praznike.
Jos. Mausar, tajnik.
Joliet, 111., 20. marca. — Naznanja se članicam društva sv. Genovefe št. 108. K. S. K. J., da bo imelo svojo redno mesečno sejo v četrtek 31. marca zvečer ob osmi uri, namesto 3. aprila, zaradi veselice, katero priredi društvo .dne 3. aprila zvečer v korist naši cerkvi. Članice naj prinesejo ves denar za prodane listke ali “tičkets”.
Sestrskim pozdravom
Antonija Stukel, II. tajnica.
Broughton, Pa., 15. marca. — Tem potom naznanjam vsem članom in članicam društva sv. Alojzija št. 95. K. S. K. J. v Broughtonu, Pa., da smo sklenili na seji dne 13. marca, da se vsi člani in članice vdeležimo skupne spovedi in sv. obhajila v tukajšnji katoliški cerkvi in to bode na dan 31. marca zvečer in na 1. aprila zjutraj. Tukajšnji angleški župnik nam bode preskrbel slovenskega duhovnika, nam reč č. g. Ivan C. Mertela iz Pittsburga, Pa. Torej je vsakemu članu in članici, kakor tudi drugemu rojaku dana lepa prilika, da se velikonočne dolžnosti udeležite. Kateri člani pa ste oddaljeni, pa pojdite kamor je vam priložnejši opraviti svojo dolžnost, in potem meni listke dopošljite najkasneje do 12. junija; kdor tega ne stori, bode sus-pendovan, kakor pravila to zahtevajo.
Srčni podrav vsem članom in članicam K. S. K. Jednote.
Anton Demšar, tajnik, Box 135.
Youngstown, Ohio, 21. marca. — Društvo Vit. sv. Mihaela št. 61. K. S. K. Jednote bode imelo skupno sv. spoved v slovaški cerkvi dne 26. marca na večer in skupno sv. obhajilo dne 27. marca t. j. na Velikonoč v jutro pri prvi sv. maši. Vsacemu članu o-menjenega društva se ponuja najlepša priložnost zdaj ko bodemo imeli skupno sv. spoved in skupno sv. obhajilo, ker vsaki član K. S. K. Jednote je dolžan opraviti to versko dolžnost o velikonočnem času, ato bode vsak izgovor neveljaven. Župnik omenjene cerkve razume tudi slovensko in tudi hrvaško, zatoraj vsak član in članica omenjenega društva lahko to versko dolžnost pri njem opravi.
Pozdrav vsem članom in članicam K. S. K. Jednote.
J. Jerman, tajnik.
Waukegan, 111., 20. marca. — Naznanjam vsem članom našega društva Marije’ Pomagaj št. 79. K. S. K. Jednote, da je društvo na svoji zadnji seji sklenilo, da bode napravilo plesno veselico v prid svojej blagajni na belo soboto večer,-to je, dne 2. aprila, v Franc Belčevi dvorani. Kakor vidite, dragi sobratje, da ima društvo vedno veliko stroškov s plačevanjem podpore in dr., toraj je potreba kteri-krat tudi kaj priložiti v društveno blagajno, da se ne izprazni popolnoma. Toraj dragi sobratje, upam, da se bodete gotovo vsi vdeležili te veselice in da bodete s seboj pripeljali tudi svoje prijatelje, da bode ta veselica tem lepše uspela. Sploh je pa vsacega člana dolžnost, da se vdeleži, ker drugače zapade kazni, kakor je bilo določeno na seji.
Tem potom pa uljudno vabimo tudi vsa slavna slovenska društva, da bi se po možnosti tudi vdeležila te veselice in nam s tem izkazala svojo bratsko ljubav, kar jim hoče naše društvo v jednakej meri povrniti o priliki.
K sklepu voščim vsem članom K. S. K. Jednote veselo alelujo! Z bratskim pozdravom
Math Jereb, tajnik.
ZAHVALA.
Za obilne dokaze sočutja med boleznijo in ob smrti predragega in nepozabnega nama sinčka
Edvarda Turk
ter ljubega, sedaj tudi v Bogu počivajočega tasta ozir. očeta, g.
Franka Zagorec
se prisrčno zahvaljujeva vsem prijateljem in znancem, kakor tudi za obilno spremstvo k zadnjemu počitku. Bog bodi plačnik!
Joliet, 111., 23. marca 1910.
Josip Turk in soproga.
Dela čudeže.
“Obraz moje hčerke je bil pokrit z opahki”, pravi ga. M. Chramosta iz Iron Rivera, Wis. “Za vsakdanje u-mivanje sem rabila Severovo Zdravilno Milo, ki dela čudeže, kajti opahki so kmalu izginili.’’ Na tisoče ljudi je rabilo to milo in uvidelo, da se prišči, ogrci in drugi opahki tako preženejo, da ostane koža gladka in zdrava. Modre matere rabijo samo to milo za otroško kopel. Lobanjo ohranjuje čisto, zdravo in brez skrlupa. Vprašaj svojega lekarnika ali trgovca. Cena 25c. W. F. Severa Co., Cedar Ra-pids, Iowa. ,	2
Ste
v/
Ok
t
velikonočno obleko?
Ako še niste, in ako zamudite videti naše obleke, si boste naredili krivico, ker naše obleke so narejene posebej za našo trgovino po svetovnoznanih krojačih tvrdke “Lovenstein”, ker nje obleke so najboljše. Tako dobro je, ako kupite našo obleko za vas, kot je za nas, če vam jo prodamo. Stane morda nekaj več, a veseli boste, da ste dobili fino obleko, ki se lepo nosi in je trpežna; hvalili nas boste, da smo vam ponudili tako dobro blago.
Taka obleka kot sami želite vas čaka tu pri nas. Najmodernejša moda, najboljše ročno delo, najbolj pri-ležna oblika, ki se dobro podaje telesu. Več sploh ni mogoče zahtevati.
V našej prodajalni so vposleni izkušeni prodajalci, ki vam bodo dali tako blago kot vam treba.
I
Cene so zmerne, po $10.00 in višje do $25.00, posebno fine obleke po $10.00 do $15.00 Dečki najdejo pri nas najprimerneje obleke po $3.50 in $5.00.
Velika zaloga raznih vrst oblek za dečke nam je pravkar došla za Velikonoč in birmo, za fante od 8 do 16 let stare, posebna cena
$5.00
Fini novi klobuki.
Imamo -posebno pripravo in zalogo za to sezono. Nove barve in nove mode.
G-imbel klobnk za $3.00. The Eagle Special za $2.00.
Druge stvari za moške
Mi imamo največjo zalogo raznih malih reči, kekcr: Ovratnic po 25c do $1.00: srajc po $1 in $1.50; ovratnikov po dva za 25c; nogavice po 25 in 50c.
Še nekaj o naših čevljih.
Da se popolnoma oblečete v ^pomladno obleko, treba,je, da imate lepe čevlje, koji bi se pristojali poleg lepe obleke in klobuka. Letna obleka je pomanjkljiva, ako nimate pravih čevljev. Pridiie k n mi. tu jih l »bini >, za to se priporočamo za poset.
Moški čevlji po $3.00 in $4 00
Znani “Swell Shod” če' »ji po $4 50 iu višje do $4.00.
Buster Brown čevlji za dečke po $2.50.
Druge vrste čevlji po $1.25 in višje do $3.00.
Kupite čevlje pri nas in gotovo boste zadovoljni.
...THE EAGLE...
SLOVENSKA PRODAJALNA. 406-8-10 N. Chicago Street,
Joliet, Illinois.
PROSTOVOLJNA i ZAHVALA. K
BERITE DOKAZ RESNICE !
Velecenjeni gospod zdravnik !
Usojam se Vam naznaniti, da sem sedaj hvala Bogu popolnoma zdrav ter ne trpiv već na ŽELODCU IN TELESNEJ SLABOSTI, od moje prejšnje težke bolezni nimam več niti najmanjšega znamenja. Moja najuljudneja Vam hvala in od Boga plača ker nisem nikdar mislil, da bi zamogel v tako kratkem časa popolnoma ozdraviti. Istotako se moja žena in hčerka po uporabi Vaših zdravil popolnoma zdrave počutite. Moja dolžnost je, Vas vsakemu bolniku najtopleje priporočati. Vaš najhvaležnejši
JOSIP KISLAN, Box 8, Tremely, Grasselli, N. J.
Na tisoče takih in enakih zahvalnih pisem se nahaja v Collins New York Medical Institute. KiRirse^poverKrzdmvljenjetega^zavoda^^e^bit^signrenj^da
6redštvTžaOT?rawIjen3Tv^TčerTunrmtjža8tareleToIežuTTerpo^7?iI7Tša ~ olnik
Dr. E. C. COLLINS
svetovno znani medicinski Profesor ustanovitelj slavnega “Collins N. Y. Medical Instituta”in pisatelj prekoristne zdravilne knjiga “Človek, njegovo življenje in zdravje”.
Gospa Kislan katera je bila zelo bolna in slabotna žena, je sedaj popolnoma zdrava in mati čvrstih iu zdravih otrok.
v najkrajšem časa gotovo ozdravi
________ _	___ Pridite ali pišite v materinem slovenskem
jeziku na THE COLLINS NEW YORK MEDICAL INSTITUTE
140 West 34th Street, New York, N. Y,
Dr. S. E. Hyndman, vrhovni ravnatelj.
-mA
Pošljite še danes za, 15 centov poštnih znamk za prekoristno knjigo “Človek, njegovo življenje n zdravje’’Vsaka slovenska družina bi jo mogla imeti
Uradne ure—Vsaki dan od 10-5 pop. Ob nedel. in prazn. od 10 do 1. V torek in petek od 7-8 zvečer.
mm»tl

In A-, ,1», ,*fr, vjv A «rh A «fr» «Iv-A A« «** els ,*K ,i% «■•*% ,1», r*, t*ib /ts **» ei7» /fr A «is tfo rfo tfo rfo t1T? rfo rfo tfrt vir? tli? rt*? rt*!
|7tptj7tptj^tPTjTtt» tp W V *V V *4*’ lV ‘-t3 ltl W i4*i lV W lP lP lV l4** '4** l4*i *** lV V 'l1 ‘4*1 '+1 *4»*
VSAKA OSEBA
revna ali bogata, delavec ali umetnik; vsaka ženska stara ali mlada, mora jesti ako hoče živeti. Naše zdravje, telesna moč in bistri um, vse te lastnosti daje samo zdravo prebavljenje in potrebna hrana. Dokler so naši prebavni organi zdravi, takrat ves sestav lepo deluje kakor stroj in delo nič ne škoduje. Ako je postal ud tega stroja oslabljen, potem ne more delati povoljno. Na ta način je ves sestav onemogel, da celo telo trpi. Mi pa imamo zdravilo, ki ozdravi vse take zapreke in pripravi posamezne organe do naravnega delovanja. Vsakdo, ki
izgubi okus,
ga teži po jedi,
trpi na zabasanosti, trpi na glavobolu,
je slaboten in bolan, ne more spati,
postane nervozen, obledi ali orumeni
naj brez odlašanja začne rabiti najboljše zdravilo za vse take slučaje, ker to zdravilo bo prineslo zadovoljnost in zdravje trpinom. To zdravilo je nenadomestno ter se imenuje
TRINERJEVO
ZDRAVILNO GRENEO VINO
Delano iz najboljšega pristnega rudečega vina in zdravilnih zelišč. Okrepča in ogreje želodec, ozdravi notranje bolezni, okrepča organe ter pomaga delovati. Spet boste dobili dober okus in redno prebavljenje. Nova rudeča kri, ki dela, da telo prebavlja hrano, bode spet napolnila žile ter preg-la vse nerede in strup iz telesa. To zdravilo bo nosilo hrano najoddaljenim členom. Lahko vam jamčimo, da je Trineijevo Zdravilno Grenko Vino
najboljši kričistilec, naboljša tonika za živce in najboljše zdravilo zoper
bolezni prebavnega sestava.
To je naravno rastlinsko zdravilo brez kake druge mešanice. Potrjeno je od vlade in znano kot čisto zdravilo. Vsaka družina bi ga morala imeti vedno pri roki, ker prepreči bolezni ter je najboljše za prvo pomoč.
TRINER5
ELIXIR.^
81TTER-WIKE
& "ž
TRINtROVO
horke vino
Trinerjevo zdravilno grenko vino
je najbolše zdravilo zoper vse bolezni, katere so povzročene radi izgube okusa in moči.
Ako ne veste kaj vam je storiti v slučaju bolezni, pišite izdelovalcu. Vaše pismo bo čital zdravnik. Nasvet vam pošlje zastonj,
Trinerjevo zdravilno grenko vino je naprodaj v vseli lekarnah in pri posebnih zastopnikih,
Trinerjevo je edino pravo grenko vino na svetu. Vedno glejte, da dobite pristno Trinerjevo. Ne jemljite ponaredkov.
JOSEPH TRINER,
1333-1339 SO. ASHLAND AVE.	CHICAGO, ILLINOIS

se je že prepričal, da najhitreje in najceneje pošilja
DENARJE V STARO DOMOVINO
Frank Sakser Co.,
82 Cortland Street,	NEW YORK CITY, N. Y.
Podružnica: 6104 St. Clair Ave., Cleveland, Ohio.
J
LTK M.TN MMR VSn
I n* a ■ m mm a hhah ■■ AH itaciAB s $
❖
❖
*
*
4»
4»
4»
4*
❖
4»
4*
4»
4*
4»
4»
4»
ROJAKI VOLI
V več mestih šviga ognjevit boj med svobodnimi ljudmi in “suhači”, ki prostemu
ljudstvu neprivoščijo okrepčila po trudapolnem delu.
*
*
*
<4
Boi to odločen v torek dne 5. aprila 1910
Odločili bodo volilci, ki jim je blagor mesta in njega prebivalcev glavna stvar.
«4
*
*
*
<4
*
4»
«4
<4
5 Na navadnem balotu ob volitvi dne 5. aprila bode prav spodaj postavljeno sledeče važno vprašanje; J
4»
4»
4*
Shall This Town Become Anti-Saloon Territory?
Yes	
No	X
To se pravi po slovensko
Ali naj postane to mesto protisalunsRa “gmajna”?
Da	
Ne	X
44
44
44
44
44
44
4»
Na to vprašanje naj vsi odgovorimo kot eden tako, da naredimo križ poleg besede “No”.
s?
44
44
Ako zmagajo “suhači”, bomo morali piti le vodo. Davki se bodo podvojili, ker ne bo mesto dobilo denarja za salunsko licenco. Mesto bode v temi, ker ne bo de-narja za električno razsvetljavo; ceste in ulice bodo blatne in okuženo bo celo mesto, ako Vodopivci zmagajo, ker ne bo denarja za razne naprave.
2 Storimo vsi svojo dolžnost, ki nas veže do našega mesta, do naših sosedov in do nas samih. Pojdimo vsi ta dan na voli-
šče in glasujmo zoper Vodopivce s tem, da glasujemo “No”.	4
4f
na pravo mesto!
44
44
44
44
«4	*	•	tJ