St. 114. V Gorici, v četrtek due 5. oktobra 1911. Tečaj XLI laka)« trikrat m teden, in sicer t terek, četrtek in soboto oh 4. uri popoldne ter stane po pošt! preje.mana ali v Oorici na dom pošiljana: vse leto . . 15 K ¦*%¦ ¦**•-.'. •-¦¦?.S-j» -....,. Posamične številke stanejo 10 vm. V Gorici se prodaja „SoČa" v vseh tobakaniah. .SOČA" ima naslednje irredne priloge: Ob novem letu „ Kažipot po Goriškem in $ra1tt$čanBkemu in dvakrat v letu „Yozni t&i železnic, parnikoT in poštnih *resu. Ha naroČila brez doposlane naročnine se ne oziramo, »Vb« za narod, svobodo in napredekU D*. K. Lavrič. Ure4»ištTe ' i nahaja v Gosposki ulici št;7 Gorici v 1. nadstr. na lene.. Upravaištvo se nahaja v Gosposki ulioi št. 7 v I. nadstr. na lete v tiskarni, Naročnino in "oglase je plačati loco Gorica. Oglasi in poslanice se rač.unijo po Petit-vrstah, če tiskano 1-krat 16 vin., 2-krat 14 vin., 3-krat. 12 vin. vsaka vrsta. Večkrat po pogodbi. Večje črke po' prostoru. Reklame in spisi v uredniškem delu 30 vin. vrsta.,— Za obliko in vsebino oglasov [odklanjamo vsako odgovornost Odgovorni urednik «i izdajatelj Ivan KavUč v Gorici. Tetotoa ftt. B». < „Gor. Tiskarna" A. Gabršček (odgov. J. Fabčič) tiik« ;a aal. prihp župana. V torek opokhe' so se zbrali goriški mestni svetovalci, vsi pristaši laške liberalne stranke, v mestni palači k seji, v kateri je imel biti zaprisežen za župana Jurij Bombig po prečitanju reskripta, s katerim se potrjuje Bombig za župana z Najvišjega mesta. Vlado je zastopal namestntštveni podpredsednik grof Attems iz Trsta, Na galeriji nekaj občinstva. Sejo je otvoril svetovalec odvetnik dr. Češčuti, ki je naznanil, da je došio Najvišje potrjenje Bombiga za župana. Seja je bila na to prekinjena, da se povabi in pripelje Bambiga k*seji. Za 10 minut je bila seja zapet otvorjena in prišel je tudi župan, katerega so s ploskanjem pozdravili. »Večji in bnlišl del mesta.« Dr. Češčuti mu je čestital na potrditvi v imenu vseli kolegov ter v imenu večjega in boljšega dela mesta ... Čestital mu je torej samo v imenu laških liberalcev. Ti laški liberalci, ki morejo postaviti s splošno in jednako volilno pravico pri volitvah za državni zbor na volišče komaj nekaj nad 2(HH) volilcev, mesto pa šteje prebivalstva skoro'.30.000, ter ki so se proslavili s polomom Banke po-polarc, so po mnenju dr. Češčutija večji in boljši de! mesta. J*a naj bodo! ™ To raj vse drugo prebivalstvo v Gorici, izven laških liberalcev, je proti županu Bombigu. Tako se da sklepati iz Če-ščutijeviSi besed. Kostatujemo le, da ta protidel je večina! Previden upravitelj in neomahljiv patriot. Dr. Češčuti je hvalil na Bombigu njegove sposobnosti in čednosti, njegovo srce ter povedal, da te sposobnosti in čednosti so ga napravile za previdnega administratorja in ncomahljivega patriota. A. S. PUŠKIN. Pikova dama. (Dalje.) V. pokojna Tu n? s-e mi j<* prikazi baronira pi- V9*". Hila j-; v p«;n>in<.-nu beli »bleki in mi dejala: ,.YAw-s'.vojie. gvspod svetnik !" Švedoiiborg. Tri dni po tej usodni noči se je odpravil Herman ob devetih zjutraj v*** samostan, kjer so se morale peti mrtvaške molitve pri truplu umrle grofice. Čeprav ni čutil nobenega »kesanja, vendar ni mogel zaglušiti popolnoma glasu ves'., ki mu je neprestano očitala, da je morilec stare grofice. Imel je sicer malo prave vere, tem več pa predsodkov; kajti verjel je, da bi mogla mrtva grofica imeti slab in škodljiv upliv na njegovo življenje. Zato je sklenil, da se udeleži pogreba, da si tako izprosi njenega odpuščanja. Cerkev je bila polna. Herman se je komaj preril skozi gnječo. Krsta je stala na bogatem katafalku pod baržunastim baldahiiiom. V njej je ležal« ranjka s pre-križanimi rokami na prsih, v čipkasti čepici in beli atlasni obleki. Naokoli pa so stali domači: slitige v črnih kaftanih s tra- Da bi bil Bombig administrator posebno odlične vrste, tega ne ve v Gorici nihče in menda je dr. Češčuti hvalil le, ker je priložnost tako kazala. Pa.tudi če H bil župan še tako previden in dober za upravljanje, je na goriškem magistratu že dolgo časa,vse tako neredno, da je težka uprava. Saj je poskusil od Bombigu sposobnejši mož, dr. Marani, pa jedva je videl še natančneje vse, kako gre, se je hitro zahvalil in šel z magistrata..... Bombig je dober laški patriot, patriot noomahljive zvestobe. To pa je res. Vsakdo v Gorici mu mora to priznati. Laški patriot je in neomahljiv. To je njegova najlepša čednost med čednostmi, katere mu je našival dr. Češčuti. Seveda z laškega vidika. To je vse, kar se da reči o Bombigu: patrir.ta della iede iiuzrollabile«. Ali to je mnogo premalo za dobrega občinskega upravitelja, kakoršnega zahtevajo današnji Časi v Gorici! Napredek v mestu. Dr. Češčuti je zatrdil potem, da vsied delovanja Bombiga v pretekli dobi je Gorica napredovala tako, da napredka ne morejo tajiti niti njihovi nasprotniki. Na to je izrekel zaupanje, da nade, stavljene v župana, ne ostanejo neizpolnjene. Kar je omenil o napredku dr. Češčuti, je precej predebelo. Brez drugega bi mi priznali napredek, če bi bil le tu. Treba vprašati le kakega tujca, ki je videl dokaj mest ter primerja ž njimi Gorico, pa se čo.je o Gorici sodba, pred katero mora biti strah dr. Češčutija in še bolj Bombiga! Tudi »napredek« je privlekel dr. Češčuti v slovesno sejo le, ker je priložnost tako kazala. Nade. stavljene v župana, ostanejo neizpolnjene - pravimo mi. Ne dvomimo pa nič, da ima Bombig srčne želje, da bi bila Gorica lepa in moderna: verjamemo, da jej želi napredka, seveda le <>i:»ški Gorici«, ali kaj naj stori on, ki je v glavnem le »patriota della iede incrollabile«? In kaj naj stori pri najmizernejšem finančnem stanju goriškega mesta, pri povsem zavo- kovi, z uvezenim grbom na rami in s svečami v roki, sorodniki v žalmh oblekah — otroci, vnuki in pravnuki. Nihče ni jokal, kajti solze so bile une affectation. Grofica je bila tako stara, da njena smrt ni mogla nikogar presenetiti in izne-naditi, in njeni sorodniki so gledali že davno nanjo kot na umrlo. Mlad arhijerej je govoril nagrobni govor. V prostih in vznesenih besedah je naslika! mirno smrt pravičnice, ki se je, obda rovana z visoko starostjo, mirno in ganljivo pripravljala- na krščansko smrt. »An-' gelj smrti«, je dejal govornik, »jo je našel vztrajajočo v blagih razmišijevanjih in Čakajočo polnočnega ženina«. Služba se je z vršila turobno in dostojno. Prvi so se poslovili od trupla sorodniki. Zatem so se dvignili mnogoštevilni gostje, da se poklonijo oni, ki se je tako dolgo udeleževala njihovih šumuih razveselievanj. Za njimi vsi domačini. Noosled se* je približala stara barska gospa, grofičina sovrstnica, ki sta jo spremljevali dve deklici. Ni se mogla več pokloniti do tal—- in samo ona le potočila nekoliko solz, poljubivši hladno roko svoje gospe. Na to se je približal Herman h krsti. Pdklonil se je do zemlje in ležal nekoliko minut na hladnih tleh, ki so bila pokrita s smrečjem; potem se je dvignil bled kakor pokojnica sama, stopil na stopnice katafalka in se nagnil ... V ženem gospodarstvu kak župan, sposob-nejšr)itod Bombiga? Čudežev ne zna nobeden delati. Jih ni znal Marani in jih ne zna Bombig; izhod iz zapletkov na magistratu je še vedno trdo xaprt. Ni je še moči, ki bi ga odprla. Zato pojde po starem dalje, dokler še pojde.....Potem pa se bo govorilo o polomu in nazadovanju ne pa o napredku goriškega mesta. Županov govor. Obrnjen proti grofu Atteinsu: Zahvalil se je župan cesarju, ki je potrdil izvolitev njega za župana in poprosil namestništvenega podpredsednika, naj sporoči njegovo živo zahvalo in globoko udatiost Njegovemu Veličanstvu. — Zahvalil je grofa za priihod k slovesnemu umeščenju; čuti se opogumljenega vsled ttga. vidi, da Lrof, ki je rojen v Gorici, je pokazal tako svojo ljubav do mesta, čeprav je sedaj od njega oddaljen. V tem vidi znamenje za njegovo pomoč mestu. Župan zagotavlja, da posveti vse svoje moči moralnemu in gospodarskemu prospehu mesta: vodila ga bosta poštenost in nepristranost; z vsemi oblastmi cbdrži dobre odnošaje...... jPri »Corrieru« so najbržc neradi natisnili tiste besede o živi zalivali in globoki udanosti pa natisnili so-jih. Tako je govoril njihov Bombig, ki je pa tudi v odboru goriške sekcije »Flottenvereina«. O nepristranosti je govoril župan. Lepo. je čuti iz njegovih ust beseda: nepristranost. Samo da bi se tudi ravnal po njej. Doslej nismo videli na goriškem magistratu nikdar nepristranosti. Politika laške liberalne stranke izključuje vsako nepristranost. Kako pristransko se postopa na magistratu s Slovenci, to čutimo prebridko dan rja dan. No, župan je obljubil nepristranost. Spodobi se, da se prvi meščan +udi ravna po obljubi ter ostane nepristranski. Ali na magistratu borno vide!' prejkoslej le pristranost in prav nič nepristranosti, ker jo izključuje, kakor rečeno, politika laške liberalne stranke. Župan iz te stranke torej ne more in ne sme biti nepristranski. tem trenotku se mu je zazdelo, da je mrtva grofica zasrnehljivo pogledala nanj, mežikale z enim očesom. Herman se je naglo odmahnil, se izpodtaknil in telebnil vznak na tla. Dvignili so ga. Ravno tedaj so tudi Lfeaveto Ivanovno v omedlevici odnesli v cerkveno vežo.Ta dogodek je spravil za nekaj časa iz tira svečani in turobni obred. Med navzočimi je nastalo oglušujoče mrmranje in Šepetanje, a suh koinorhik, bližnji sorodnik pdkojnice, je šepnil na uho poleg stoječemu Angležu, da je mladi častnik njen postranski sin, na kar je odgovoril Anglež s hladnim: O? Cel dan je bil Herman nenavadno prepaden. Obedoval je v samotni krčmi fer pil nenavadno mnogo v nadi, da zaduši notranjo razburjenost. Toda vino je še bolj razvnelo njegovo dornišijijo. Ko se je vrnil domu, se je vrgel oblečen na posteljo in krepko zaspal. Bilo je že po noči, ko se je prebudil. Luna je razsvetljevala njegovo sobo. (Pogledal je na uro, bila je tri četrt na tri. Spanec mu je zbežal z očij. Sedel je torej ha posteljo in raznrišljeval o pogrebu stare grofice. Tedaj je nekdo pogledal skozi tfkno v sobico ter takoj odšel. Hermanu to ni vzbudilo pozornosti. Čez minuto je začul, 'da so se odprla vrata v prednji sotn'. Me-nilje, da se vrača njegov sluga pijan ka- »Someščanom«. Na kratko se je zahvalil svetovalcem in jih pozdravil, potem-je govoril ^<*so>~ meščanom«. . . ... Nadaljevati hoče ono delo, katero so doslej odobravali; delo, katero je potrebno za materijalni procvit mesta in je neobhodno potrebno »za ohranitev našega dragega narodnega patrhnonija, da ostane nedotaknjen naši ljubljeni Gorici značaj laškega mesta ter meščanom značaj izobraženega in uljudnega ljudstva proti gostom vsakega naroda, ako ti spoštujejo narod, pri katerem so gostje.« Na magistratu se bo torej nadaljevalo ono »delo, ki je potrebno«; t,o se pravi: šikaniranje Slovencev, igonja prpti nam bode še vedno izvirala z magistrata, z 'magistrata 'bodo še vedno hujskali proti Slovencem, in kadar bo treba kje kaj pobalinskega proti .Slovencem, kaj tolovajskega z obitiimi palicami in nevarnim prožjem, fczide ukaz za to še vedno z magistrata. Tako je bilo doslej, tako bo v bodoče pri magistratovi gospodi. Župan je napovedal, da se bo delo nadaljevalo, Slovenci v Gorici seveda se tega »dela« nič ne bojimo. Tp smo že pokazali in če treba še pokažemo. Pride Čas, 'ko se bodo skrivali pred Slovenci.... O laškem „n..čaju Gorice, je govoril župan Bainbig. Oh, kedaj je Gorica že ob ' .tak značaj. Par laških firm in napisov po ulicah še ne daje mestu laškega značaja! Naj se le privadijo tej okoliščini, da se la-štvov Gorici umika v ozadje in ž njim laški značaj mesta. Drugega ne rečemo nič..... , O »gostih« je tudi, govoril, župan. Kdor živi v Gorici pa ni Lah, jim je »gost«, pa če je njega rod magari 200 let v Gorici. Kdor je Lah ali se polašči, ta je pa »citta-dino«, pa če se je prav rodil v slovenski vasi. jPrimera; Dva s Trnovega se naselita v Gorici. Eden ostane Slovenec, drugi se polašči. Prvi je »gost«, drugi pa »cit-tadino«. Je že preneumno tisto govorice-hje o »gostiji«. Zapomnijo naj si glejle' Slovencev to-le: da stoji Gorica na slovenskih tleh, da ima slovensko ime, da živi kor po navadi z nočne^. izprehoda. Toda . zaslišal je neznano hojo. Nekdo je hodil tiho, drsaje s šlapami. Vrata, so se odprla, in vstopila je belo oblečena .ženska. Herman jo je smatral za svojo staro pestunjo in se čudil, kaj jo je privedlo ob tem času. No, bela žena je švignila inr nipoma stala pred Hermanom in ta je spoznal — grofico. .. »Prišla sem k tebi«, je dejala s trdim glasom, »proti svoji volji, toda zapovedano mi je, izpolniti tvojo prošnjo. Trojko, sedmico in as zadeneš zapored, toda pod tem pogojem, da ne staviš več kot eno karto na dan in da ne bodeš nikdar več poslej igral. Oproščatn tt svojo smrt pod tem pogojem, da se oženiš z mojo gojenko Lizaveto Ivanovno ... « JPo teh-besedah se je tiho obrnila, šla k durim in se skrila, drsaje 5 šlapami. Herman je slišal, kako so zaloputnila vezna vrata, in videl, kako je zopet nekdo po-, gledal skozi okno v sobo. Dolgo se ni mogel strezniti. Stopil je v drugo sobo. Sluga njegov je spal na . tleli. S težavo ga je vzdramil, kajti bil je. pijan kakor nava'dno; nič pametnega ni mogel spraviti iz njega. Vezna vrata so bila zaprta. Vrnil se je v svojo sobo, prižgal luč in zabeležil svojo prikazen. „ (Dalje prih.) 45 , od Slovencev' ter da je glavno mesto slovenske GorISke, »la capi tale del Fri-uiU pa je in ostane Gradišče ob Soči. Slovenci smo v Gorici doma, na svojih-tleh iti ne ,kaki »gostje«, s katerimi bi laški nahujskanci počeli, kar bi hoteli. Umevno, da se steka slovenski živelj iz naših delov dežele v Gorico ter da tako množi avtohtoimo slovensko prebivalstvo v Gorici. T$ga življa bo še vedno več.. .-'i tako da bodo imeli laški župani v Gorici še priliko jokati nad usodo Gorice, kakor je jokal Bombig ob letošnjih držav-noziborskih volitvalh, ko smo Slovenci pognali Ušaja v ožjo volitev. Vprašamo le še: kdo pa tvor- večino laštva v Gorici? Pač polaščeni Slovenci. Če bi ne bilo celih desetletji sistematičnega pblaščevanja Slovencev, bi bili Lahi v Gorici v manjšini in sam Giorgio Bom-big bi moral tržiti s krompirjem v Gorici kot navaden »šklaf« Jurij Bombic. (Konec pride.) NekršSanska početje nuncev v Komenski občini. Iz Korona. Krščanska ljubezen do svojega bližnjega, to res pozna klerikalno starešinstvo v Komnu. Odkar so klerikalci zasedli občinski stoliček, vse pO krščansko napreduje. Že več let je bil občinski tajnik Ivan Čotar, kateremu se ni moglo ničesar oporekati, bil je sposoben tajnik; sedaj pa, ker ni tulil v klerikalni rog, mu niso dali miru klerikalci,, dokler mu niso dali odpovedi. Takoj po odpovedi so začasno namestili kaplana za občinskega tajnika. G. Čo-tarju, ki ima ženo in otroke, mu dati odpoved, kaplana pa, ki niti čisto slovenščine ne zna, je furlanske rodovine, mu dajo službo, dasi on tiče v cerkev ne pa v občinsko pisarno, seveda, to je vse po katoliško. G. dekan je za župana, kaplan tajnik, Svečanski župan hlapec, Ščurek adjutant, in tako da se res reakcionarno pod komando g. dekana gospodari. Naši politiku joči duhovni se "vedno kažejo, da so prijatelji kmeta in delavca. Vsled velike suše nismo ničesar pridelali in ne vemo, kako se bodemo p režimih! G..dekan pa nam je pripravil, en mesec od tega, še enega kaplana, o katerem pa se sliši, da spada še leto dni v žeminar, češ, da bode kot katehet plačan od okrajnega šolskega sveta. Dekan je vložil prošnjo za plačilo kot katehetu veronauka, prošnja pa ni še rešena, ker je baje ob svoji glavi delal. G. dekan jo je hitro pogruntal: ker je sedaj trgatev, hodi oni nune nabirat grozdje za celo leto okoli kmetov, čeravno ni kakor en mesec v službi, kmet ti že da onih par grozdov, ki jih je pridelal in ti bodeš nabral vse enako lepih svitlih kfonre in dosti lepega »riioška«. In v resnici kaplan je takoj ubogal svojega stotnika, in šel je nabirat nezasluženo plačilo. Kmetje so vsi godrnjali, da je v resnici nekrščansfko, da so oderuhi, kmeta v najslabši letini, da so. namestniki Kristusa najhujši; še celo njih podrepnike je zadelo do srca. Več kmetov se je uprlo, da mu niso hoteli dati; prav pošteno so naredili! * Ako bi bili pravi Kristusovi namestniki ni pravi kmetski prijatelji,, bi se vdorih* po prsih in bi rekli: — Kaj hočemo letos vbogemu kmetu, ki ni ničesar pridelal, mi samci nimamo žene ne otrok, pustimo letošnjo bero vibogemu kmetu! Ja, - ja, raje pustimo vero kakor bero! Pridelali ne bodemo gotovo da ne ajde niti za prihodnje leto za seme, morali bodemo ajdo si nabaviti iz drugih krajev. Vse enako nam obetajo nunci da jo bodo pobirali! Vidiš, kmet, kakšne prijatelje imaš? Kmetje! prosim Vas kot dopisnik resnice, da bodite pametni enkrat in kadar Vas pridejo nunci tirjat nezashiženi »Ion«, storite, kar zaslužijo, da bodo pomnili! Občinar. OOPISI .' Iz bouškega okraja, ^ Iz Loga pod Mangartom. — (Nesreča.) V soboto in nedeljo je zapadel po na-: ših gorah sneg, kateri je pa tudi zahteval svojo žrtev. V porideljek sta šla domačina Štefan Štrukelj iz 'Koritnice št.' 32 in Andrej Marka iz Loga št. 6 iskat koštrune,1 ki se prosto pasejo po gorah. Zašla sta v jako strm kraj, kjer jih je zasul in odnesel sneženi plaz. Marka so dobili domačini, ki so šli na kraj nesreče, Se v noči od pondeljka na torek. Poškodovan je precej. Štruklja so pa dobili še le v torek popol-dne zasutega in mrtvega. Pokojni zapušča ubogo vdovo s tremi otroki. Iz komenskega okraja. Biljanska županija. — Zvedeli smo, da se naša veselica katera se je imela vr*> Siti* v nedeljo 8. t. m.; ne bo vršila. Znane* so nam pa tudi vse zapreke. Za danes rečemo le to, da naj ne mislijo nekateri, da je Sokol edino le radi tega tukaj, da bi komu delal »štafažo«. Preboleti hočemo tudi to, a navdušuje nas dejstvo, da je prišla prilika, ko nam bo mogoče-korenito izčistiti svoje vrste. Na svidenje. Več odločnih Sokolov. Domače vesti. Pevsko in glasbeno društvo v Gorici, podružnica »Glasbene Matice« v Ljubljani, vabi vnovič vse p. n. pevke in pevce, ki imajo resno voljo sodelovati pri dni-, štvenih prireditvah, da se za gotovo ogla-,. sijo najkasnje ta teden osebno ali pismeno, pri društvenem pevovodji gosp. Josipu Michl-u, zlasti pa p. n. pevke v četrtek dne 5. t. m. ob 6. ,uri zvečer, p. n. pevci pa v petek 6. t. m. ob Sl/4 uri zvečer v društvenih .prostorih ul. sv. Ivana št. 7/1. N i k d o, ki je zato sposoben, ne sme i z o s t a t i, ker sicer ovira ikuiturno delovanje na koncertnem polju in bo soodgovoren za gotovo nečastno posledico, da se ne bi mogla izvesti tudi v letošnjem šolskem letu vsaj dva koncerta, ki naj bi stala na višini prejšnjih, če ne bi jih presegala. Le z vstrajnim in požrtvovalnim vzajemnim sodelovanjem vseh sposobnih pevcev in pevk je mogoče dosegati vspe-•hov, ne pa morda z golim kritikovanjern in zabavljanjem. Brez podpore od strani pevcev in pevk tudi naše društvo ne more deiati čudežev! Sodelovanje na kulturnem delu pa je vsakogar častna dolžnost! Vozni red v veliki, stenski obliki. — Kakor prejšnja leta, izda naša tiskarna tudi letos vozni red železnic, poštnih in avtomobilskih zvez ter parobrodov, veljaven od 1. oktobra 1911. do 1. maja 1912. Ker je prostor z*, reklamne oglase omejen, so naproSeni vsi gg. trgovci in obtrniki v mestu, kojiin se predstavi naš poverjenik, da se odločijo čimpreje, ali dajo svoj oglas ali ne, da ne bo potem nepotrebnih opazk, češ, na plakatu so j tudi take tvrdike, ki so temu ali onemu neljube. Vsak naj se pobriga, dokler je čas. Vsem onim pa, ki stanujejo izven Gorice, pošljemo okrožnice z uljudno prošnjo, da se odzovejo čim prej. »Goriška Tiskarna« A. Gabrščekr-Dr. Rybaf in narodno-napredna stranka na Goriškem. — Dr. Rvbara smo imeli za resnega politika, ki je nesposoben spregovoriti neresnico. V današnji »Edinosti« pa črtamo, da se je na shodu v nedeljo Obregnil ob narodno-napredno stranko na Kranjskem in potem na Goriškem. -Gospod doktor pravi: »Poglejmo pa tudi, kako postopa narodno - napredna stranka na Goriškem. Tam je zvezana z italijanskimi klerikalci«. Osupnili smo, ko smo to čitali in čitali smo še enkrat: Narodno-napredna stranka je zvezana z italijanskimi klerikalci. Dr. Rvbaf pač mora vedeti, da to ni res, da je narodno-napredna stranka na Goriškem zvezana z laškimi klerikalci, in vendar je vrgel to neresnico pred svoje volilee. To je za resnega moža nespodobno. Narodno-napredna stranka ni bila nikdar zvezana z laškimi klerikalci. Ce so bila pa znana na-I silstva v deželnem zboru in obstrukcija PajeV - Gregorčičeve zveze prisilila v nekako hkratno obrambo takratno proti-klsr. večino na slov. strani in laške klerikalce, je bilo to nekaj samo po sebi 'umlji-vega, kar je velel položaj lednim in drugim, ni bila pa to nikaka zveza, šlo se je le za sestave deželnega odbora; 5e bi bila tu kaka zveza, bi se bila pokazala potem tudi v novem deželnem zboru; ali tu hodijo laški klerikalci čisto svojo pot in slov. protiklerikalci svojo. Kako more potem dr. Rybaf, ki hoče biti vendar vzvišen in pravičen politik, govoriti v letu 1911. neresnico, da je narodno-napredna stranka na Goriškem zvezana z laškimi klerikalci?!? Če on morda tega le ne ve še, naj se pouči pri dr. Gregorinu, zajedno pa naj si zapomni veliki mož, da ne bomo trpeli takih krivičnih inzultov na napredno stranko na Goriškem! Ob tej priliki povemo tudi, da naj nikar preveč ne tlačijo v Trstu v svojo malho dr. Gregorina; naj rajši bolj upoštevaj©, da je deželni in dr- I žavni poslanec goriških naprednjakov! ' Drugega za danes ne re&emo. V čukariji zapeljujejo mladino na kriva pota. Delati sme taka mladina, ki pride v kremplje klerikalcem, kar hoče; prizanašajo jej najgrše in zločinske reči. Doma je v čukariji iridoiinstvo, obrekovanje in laž; kjer lažejo, tam kradejo; in te dni je v ajdovskem okraju vzel žandarm nekega oberčuka ter ga peljal v zapor, ker je osumljen tatvine. — Stariši! Ne pustite svojih otrok v klerikalna društva, ker se tam le izpridijo, Zgledov polno. Narodna delavska organizacija v Gorici oživljena. — Po ne mali krivdi prejšnjega odbora je bila N. D. O. v Gorici popolnoma zaspala, tako da je vdabil sedanji; odbor, ki je bil izvoljen dne 13. julija * L, 19 članov na papirju in 3 vinarje v blagajni ter kup smeti in dolga. Vsled tega je izjavil novi odbor pri izvolitvi, da ne prevzame nobene odgovornosti za poslovanje in dolgove prejšnjega odbora. Po trudapolnem delu se je posrečilo novemu odboru, da je zbral skupaj raztresene nde, da je sedaj število čianov nad 300. Tudi si je ustanovila N. I). O. svojo godbo, ki je prva slovenska godba v Gorici. Seveda si ne smemo mi- I sliti bogsigavedi kakšne godbe, vendar je I začetek tu, in ta muli začetek se je pokazal javnosti pri vinski tngatvi dne 1. t. m. Vinska trgatev se je izvršila še precej dobro kljub slabemu vremenu. Za to gre v prvi vrsti zahvala naši inteligenci, pa tudi delavstvu, ki se je še precej v obilnem številu odzvalo našemu vabilu. Čisti dobiček se vporabj La plačilo učitelja ter za nabavo not, godal in pozneje kroja, toda za vse to bo treba še mnogo dela in žrtev. Zato poživljamo naše delavstvo, naj pridno agitira med svojimi ter naj v obilnem številu pristopi k N. D. O., ker le z združenimi močmi nam* bo možno doseči to, po čemer hrepenimo. Našo inteligenco pa /IJudno prosimo, naj nam pride na pomoč, da si priborimo in "Utrdimo v Gorici ono pozicijo, ki nam pri-tiče. Radovoljne prispevke, bodisi male denarne zneske, note, godala, stojala za note, aH kaj sličnega za opremo sprejemata hvaležno t č. tajnik Danilo Dekleva. trgovec, ulica Mamicipio štev. 1 in t. č. i predsednik g. Fran Perko, čevljar, Stolna ulica II, Vsak najmanjši dar }e dobrodošel in se objavi v »Soči«. Vsem p. n. gg„ ki so preplačali vstopnino pri vinski trgatvi, se tem potom srčno zahvaljujemo. Preplačali so vstopnino sledeči p. n. gg.: g. Kton 16 K, g. dr. Dinko Puc 10 K, g. dr. Ernst Drereani 5 K, g. Maks Petrovčič 4 K, g.a Oabršček, Kerševani in g.a Mizerit po 3 K, g. F. Bat-jel, P. Bitežnik, A. Urbančič, I. Kravos po 2 K, g. K. Draščik, Krušič, Drufovka, Fr. Novak, Cigoj in g. Oberdank po 1 K, g. A. Kuštrin, Dekleva, Čuk, Ivančič, Čebu-lec, Casagrande, N. N. 60 vin., g. N, .N. 10 v, Šapla, Oblak 20 v, g. Fabčič 40 v. g. N. N. 30 v. Še enkrat srčna hvala vsem, ki so pripomogli, bodisi materijelno ali moralno. — Odbor N. D. O. »Goriška slovenska mladina«. — Opozarjamo na otvoritev plesnih vaj, ki bo v soboto 7. t. m. v dvorani Trgovskega doma. Otvoritveni venček bo trajal od 8 ure in pol do 2 po polnoči. — Pri venčkit bo sviral vojaški orkester. Toaleta pro-menadna, — Vstop je dovoljen le vabljenim. Odbor. Vedno pritožbe s trga v Gorici. — Neki mož iz Goriške okolice je pripeljal davi na trg grozdje. V vejiko začudenje njegovo rnu je komisar vzel kar naikrat plahto z voza, s katero je bilo grostdje pokrito. Plahta je čista, lepa, bela, komisar jo je kdo ve kolikokrat že videl, ali danes še le mu ni dopadla, danes jo je zaplenil. Mož je imel poti okoli in šel je menda tufdi na magistrat. — Na tak način vsak dari šikanirajo na trgu v Gorici Slovence in, če se ti kaj protivijo, pokličejo takoj redarje. Zadnji čas, da se stori k2(i m tozadevnega volitvenega predpisa. Nadomestna volitev v pridobim iskn komisijo il. razreda za po S 22 omenjene ;;::stave koncem leta 1911 izstopajoče ude m namestnike je ostala brezuspešna. Vsled tc^a se razpiše v smislu odredbe c. Kr. finančnega ravnateljstva v Trstu od 28. septembra 1911. št. iH.NkS nova volitev. ObdaČenci davčne družbe II. razreda iprireJbeni okni]: okraj kupčijske zbornice za (ioriško-21 cd 10 do 12 ure predp. v poslopju trgovske in kupčijske zbornice v (ioriji (Via Morelli štev. 37) v komisijo lednega uda in jednega namestnika za opravilna dobo do konec leta 1915. Volilni imeniki bodo izpostavljeni v pregled onim chdačenccm, ki imajo volilno pravico pri tukajšnjem davčnem oddelku med uradnimi urami. C. kr. okr. glavarstvo v Oortci, dne 2. oktobra i91L Dr. Baitič. Letina na Ruskem. - Po najnovejših poročili!) je letošnja ruska letina zelo ne-povolina. tako, da bodo zapadni deli Kv-rope zelo občutili zmanjšani uvoz ruskega žita. Pšenice se je pridelalo letos 243 milijonov pudov ali 39'80 milijonov meter-»•kih stotov manj nego v minoiem letu. Rži se je prulel&io 99 milijonov ali 16*22 milijonov meterskih stotov manj. Pridelek drugih vrst žita se ceni sledeče: Ječmen I. 191 i 9500 milj. met. stotov. leta 1910 99.92 met. stotov; oves leta 1911 133.66 met. stotov, leta 1910 151.84 met. stotov; tnršica leta 1911 15.56 met. stotov. leta 1910 19.66 met. stotov. Potemtakem ima Rusija letos ječmena 4.92, ovsa 18.18 in turšice 4.10 milijonov met. stotov manj nego lani. Največji odjemalec ječmena, posebno za krmljenje, je Nemčija, ki bo vsled slabe letine na Ruskem najbolj prizadeta. Politični Drecrled. Tržaški deželni zbor. — Včeraj so debatirali o zakonu glede prirastka vrednosti pri nepremičninah. Zakon je sprejet. Potem je bila na vrsti resolucija za laško vseučilišče v Trstu. Govoril je tudi Slovenec dr. Vilfan. Resolucija je sprejeta z večino; proti so glasovali Slovenci. Sprejeta je resolucija glede ženskega učiteljišča v Gorici, da naj vlada uredi poduk tako, da bo odgovarjal didaktičnemu in Pedagoškemu pripravljanju učenk. Sprejet je bil predlog posl. Ferluge, da se povrne okoličanom vsa Skoda, ki jo trpijo vsled suše. Vojua med Turčijo m Italijo. Bulgarski vladni krogi se boje, da rešenje tripolitanskega vprašanja v korist Italije potegne v propast mladoturško stranko. Z ozirom. na to ra-^laj^Liuuie^iiire^v^i^^Ciji in zato se je Bulgarska jela pripravljati na vse slučaje. Isti krogi konštatirajo, da Bulgarska v takem slučaju neče zamuditi ugodne prilike., Anglija je odpoklicala vse svoje častnike, ki so se nahajali v turški armadi. Težkoče izkrcanja pred Tripolisom. Kakor vse obali južne strani Sredozemskega morja, je tudi obala pred Tripolisom peščena, in zato obstoje ne male ¦piirodne težkoče za izkrcanje trup.in vojnega materijah. Te težkoče postanejo nepremagljive, katfar šiba obalo kruti se-verb-dapadnik, ali kadar jo pere dež v smcii. mrzlega iztočnega vetra. Tisto malo prirodnth zatočišč se spremeni tedaj v prave kotle, v katerih se morje presneta va in kipi. Posebno sedaj jeseni na divja pogosto velika burja v centralnem Siedozemskem morju ter onemogoča za več tednov vsak promet in s tem tudi operacije v obrežnih vodah. Ako torej v tem oziru obstoje ovire, tako po drugi sti.:/t Italijanom, čim se približajo obali, ne bode treba računati na kak resen vojni odpor. Trdnjava, katera se nahaja na v/točni strani Tripolisa, nima nobene vojne vrednosti. Skoro na celi obaiski črti morajo la-dije vsled plitvine ostati 10(H> —1200 metrov od brega. Vojska se bode morala izkrca vati na brodeh za globočino 1 m 30, in s teh prek;) mostov na suho. Najpovolji-neje mesto ./a izkrcavanje trup in materijah je eden izmed pristaničnih rokavov v obliki polmeseci obalske linije v dolgosti 5—10 kiioiu. iztočno od mesta Tripolisa. Ta prostor je dobro zavarovan od vetra in drugih morskih neugodnosti. Dalje je ro!"av oddaljen od mesta le 7«kilom., in zato zelo prikladen. Če tudi turška mornarica ne bode iskala boja. vedar bode moral del italijanske torpedne in križarnc flotile stati kakor signalna straža proti odpitemu morju, da bode operacija izkrcanja izvršena nemoteno od morske strani. Posebno pa bode t.; potrebno v slučaju slabega vremei. \ ko bodo vojne iadije primorane zapusti*' nevarna pristanišča. Posebne važnosti za vzdržan je zavzetih pozicij v črti izkrcanja je dobava pitne vode. Obala s svojo, v notranjost se Kizprostirajočo puščavo ima zelo mialo vode; a italijanska vojna mornarica nima fliti ene prcskrhovalne fadije za pitno vodo. Vojne trupe bodo torej primorane piti destilirano morsko vodo. Ker ne bode resnega odpora, se bodo morske operacije izvršile docela mirnim potom, kakor kake velike pomorske vaje; vendar pa, po izkušnjah soditi, nastopijo lahko tudi v tem slučaju nepričakovana iznettadenja. Izjave Turčije gledš Tripolisa. Turški poslanik Rešid-paša na Dunaju je izjavil v imenu turške vlade, da Turčija odklanja vsako intervencijo ter da je odločena za hoj. Tripolis dobijo Italijani (e, če bo Turčija premagana. Dunajski listi proti Italiji. Dunajski listi pišejo jako sovražno proti Italiji. Zato je italijanski poslanik vojvoda A varna na Dunaju opozoril zunanjega ministra grofa Aehrentala na to pisavo in na posledice, katere bi lahko imelo to sovraštvo proti Italiji. Avstrija se pripravlja?! Italija je trdila, da se izogne v Jadranskem, morju vsakim večjim operacijam. Ali dogodki pred Prevezo še sedaj niso pojasnjeni. Italijanska vlada trdi, da ni storila nič ne/korektnega, da ni res, da je izkrcala moštvo ter napadla trdnjave pri Prevezi. Prebivalstvo pa beži, ker je čjtiio,.da je,italijanska mornarica streljala •na turške torpedovke.. AbruŠki vojvoda je zagrozil turškemu poveljniku, da začne bombardirati mesto, ako ne prisili turških torpedovk v pristanišču, da se udajo. To je pač, velika predrznost vojvo- de Abruškega! V avstrijskem zunanjem ministerstvu je bilo.radj teh dogodkov dolgp posvetovanje. —¦ Ce to ne preneha, bo Avftrlja takoj mobilizirala, ter postavi svoje čete ob turški meji. Avstrija bo morala varovati na jugu svojih mej svoje interese. BombacdicajDje Trjpolisa. Iz Rima poročajo, da so Italijani 3. t. m. bombardirali Tripolis. Trajalo je bom-ba rdi ran je do večera. Bombardirali so samo utrdbe. Drugi dan so nadaljevali bombardiranje. Viceadmiral Caravelli hoče razrušiti trdnjave. V. J^fanu je raznesena vest, da v Tripolisa že vihra italijanska zastava. Do zadnje kaplje krvi. Mladoturški odbor v Benghasi je iz--dal(na prebivalstvo oklic, v katerem poživlja, naj vstrajajo v boju proti Italiji do zadjije kaplje krvi! j Spopad pred Prevezo? 'Včerajšnja poročila govore o,spopadu med turškimi torpedovtkami in italijanskimi ladjami pred Prevezo. — Blizu Preveze so Italijani prijeli dva turška parnika 'z niunicijo, vojaštvom in živili. Parnika so prepeljali v Brindisi. Prijeta turška križarka. V Egejskem morju je zajela italijanska križarka »Marco Polo« neko turško križarko ter ujela enega generala, 200 vojakov in zaplenila 5000 pušk, namenjenih za Tripolis. Rusija se tudi pripravila. V Kavkazu unobilfeirajo en armadni zbor. Politični krogi pravijo, da mora biti Rusija pripravljena, ako pride do kakih komplikacij na Balkanu. Srbija in Grška mobilizirata. Srbija je poklicala pod zastave vse i czervne častnike, Grška pa prvi in drugi letnik rezerve. Italijanske vojne ladije so bombardirale turške torpedovke pred napovedjo vojne. Nasproti trditvi Italije, da se je nahajala v sili, da izvrši vojne operacije v evropskih vodah, češ, da je Turčija nameravala pohode s torpedov.ka.mi proti italijanski obali, izjavlja oficijozna notica iz Carigrada, da ta trditev ne odgovarja pravim dejstvom. Turške torpedovke, ki so imele ! nalog, da plujejo iz Prc/ese v Sv. Ivan v Medui, so pozdravile italijansko floto na običajen način, dočim je italijanska flota odgovorila s streljanjem iz topov. Turška flotiija ni sploh o napovekli vojne, ki je bila izročena v Carigradu ob 7. uri zvečer, nič vedeia, dočim je italijanska flota bombardirala torpedovke že ob 5. uri popoludne. Turčija zapuščena. i Velesile so zapustile Turčijo. Nemški cesar je velik prijatelj Tur/kov. Na-prošnjo za intervencijo pa je odgovoril sicer jako ljubeznivo in pomirjevalno, toda odgovor govori dosti jasno, da Nemčija ne bo intervenirala med Turčijo in Italijo. Pogoji za sporazum med Turčijo in Italijo bi bili ti: Turčija se odreče Tripolisu, Italija pa plača Turčiji 100 milijonov lir odškodnine. Izjava Italije gledč posredovanja. Italija je izjavila, da je zaman vsako pcifutao posredovanje, ako ne pripozna-jo velevlasti okupacije Tripolisa kot do-gnanega dejstva. Podrobna poročila. V Rdečem morju je neka italijanska ladja potopila neki turški transport. — Pri Mitilenah je prišlo baje do spopada •med bredovji. — Turška ladja »Seyard-i-Deria« je bila pri Tripolisu pogreznena. od Turkov, da ne pride v italijanske roke. — •Pri Tripolisu je bil velikanski vihar, ki je onemogočil izkrcavanje* italijanskih čet. — Iz Carigrada poročajo, da so vendar 3. t. m. Italijani izkrcali v Tripolis 700 mož, — Turčija hoče izgnati vse Italijane. — Turčija mobilizira. Vojno ministerstvo je zaukazalo splošno mobilizacijo. — Iz Genove je odšel 4. t. m. parnik »Amerika *'s 1200 vojaki, namenjenimi v Tripolis. /Prebivalstvo je vojake živahno aklami-r^alo. —• Kreta je proglašena za nevtralen teritorij. — _. ¦ Belgrajski listi poročajo: da pošlje Avstro-Ogrska v Albansko;primer je svojo eskadro. Velesilam pa izroči- komifoV-,' ke, v katerem zatrdi, da navzočnost italijanskih vojnih ladij v Jadranskem morju škoduje njenim interesom. — Minister turške vojne mornarice je odstopil. — Mi- *.w nisterski svet je odredil splošno mobilizacijo.' Vlada v Rimu je obveščena^ da Bulgari • nabirajo prostovoljce za Italijo. V Genovo so pripeljali pet vjetih turških ,, častnikov in 162 prostako.v. Aktoriral. Au- ',,, hry- je po najnovejših poročilih, . zavzel . tripolitansko obalo.- Bombardement mesta je vstavljen. Turške čete so se uimak--nile v notranjost dežele. -Na Bulgarskem 'je okupacija Tripolitanije izzvala okolšči-, ne, da so v političnih krogih mnenja, da gotovo pride do hul'garsko-turške vojne, za katero vlada splošno navdušenje. Pri vladi se nepretrgano.vrše seje. Razne vesti. Osemdeset ladji ponesrečilo. — Iz Antverpna poročajo, da je med zadnjimi viharji na vzhodni Šeldi ponesrečilo osem*, deset ladji in čolnov. Mnogo ljudi je utonilo. Tri osebe utonile. — Pri kopanju v morju v ponedeljek pri Dubrovniku so utonili stotnik VVolf, njegova žena in vojaški intendant Hanak. Doslej so našli samo truplo Wolfove žene. 20.000 »litih hiš« za Carigrad. — Tur* ška vlada se pogaja s holandskimi inženirji, kateri so postavili prvo »lito hišo« v peščenem pristanišču pri Harlemu, za 20.000 taikih hiš. Hiše bi postavili na pogorelih delih Carigrada*. Prvi ekspresni vlak London-Pariz-Trst je dospel v nedeljo opoldne v Trst. Imel je 75 pasažirjev, ki so nadaljevali svoje potovanje deloma z Llovdovim par-atikom »VVien« v Aleksandrijo, deloma z •Llovdovim parnikom »Koerber« v Indijo. Vlak se pelje trikrat na teden. Nemški »Schulverein« bo imel te dni svoj 31. občni zbor.* Nemški »Schulverein« ima 2200 podružnic s 190.000 člani. V preteklem poslovnem letu so dohodki prvikrat presegli imilijoakron. Dohodkov «je imel »Schulverein« 1,108.920 K, ne vštevši Rossegerjevega sklada, v katerem se zbira že tretji milijon kron in dohodkov' ustanovuikov, ki znašajo 11.398 K. Preostanka je v blagajni 111.797 K 95 v. — Na Kranjskem se je za Rossegerjev sklati zbralo 74.000 K, na Primorskem 84.000 K, na Koroškem 100.800 K,- na Štajerskem 216.412 K. (Dalje «a četrti strani.) v »Goriški tiskarni" se "priporoča si. občinstvu za vezavo knjig, registrov, .brošur itd. zagotavlja lično delo ifi dobro postrežbo po zinerm — ceni. ¦"- Zobozdravniški in zobofehniški atelje Dr. I. Eržen GORICH Jos. Iferdl tekalKCe štec. 37. Umetne zobe, zlato zobovje, zlate krone, zlate mostove, zobe nakaučukove plošče, J uravnavanje krivo stoječih zob. Plomb.: vsake vrsle. Ordlnlra o sunieui ateljeja od 9. ure dop. do S. ure pop- Napad sibirskih kaznencev. — Na reki Selemdži je bilo zaposlenih 29 delavcev z izpiranjem zlata. Ko so se vračali domov, je kar nakrat prihitela za njimi četa.po'begl?h sibirskih kaznencev. 14 delavcev so ustrelili, drugi so preplavali reko ter se rešili. Kaiznenci so pobrati vse zlato ter izginili-brez sladu. Ljubavna drama v Čmigori. —..Nenavadna ljubavna drama je silno razburila prebivalce junaške Črnegore. Dve lepi j deklici, 19 letna Vera Brigdanovič in 18 . letna Sava Marodrc" sta se silno zaljubili v 26 letnega častnika, kraljevega telesne- ' ga a'djutanta. Ljubosumni druga na drugo j sta se odločili končno za dvoboj. Vzeli sta j puške ter strelioM druga na drugo na 10 korakov. Vera je umrla na mestu, Sava se je zgrudila težko ranjena ter klicala mla- • dega častnika. Ko je na prošnjo očeta do- J šel k njej 'častnik, ga ni več poznala, na ! to je umrla. Mladi častnik pa ni ljubimkal . ne z eno ne z drugo, ampak baje je imel razmerje s , poročeno sestro ustreljene Save. j Anarhiste lovijo po Pragi. — Pred J • kratkim je ibila v uredništvu češkega anarhističnega lista »Zadraga« v jPragi hišna preiskava; zaplenili so več rdkopisov, listov in nekaj denarja. Ko je urednik Kachar šel na policijo reklamirat denar, so ga takoj aretirali. jPrebivalsivo Francije se počasi mno- • ži. — V poslednjih treh decenijih se je po- 4 množilo (prebivalstvo v Nemčiji za 18.800.000, v Angliji za 10.400.000, v Franciji pa samo za 2 milijona. Od leta 1880. se je znižalo število letnih porodov v republiki za 250.000. Levasseur pravi: Ako kako prebivalstvo bogati z delom, se priuči počasi dobremu in uddbnemu življenju. Ne čuti potrebe, da bi se hitro množilo, ker ncče omejiti ali znižati svojega uživanja. Briga pa se za to, da preskrbi otrokom še lepše življenje, radi tega se omejuje število otrok. -Neki učenjaik pa zatrjuje, ,da je treba zboljšanja higijenskih razmer v Franciji, da so te razmere krive tako malemu naraščanju prebivalstva. Pozdrav Siidinarki o zborovanju v Celju je poslal v pesniški obliki duhovnik O. Kernstock. Dotični proizvod je kipeč izliv nemškega narodnega čuvstva in hkratu poziv k nadaljevanju krivic, ki jih dela Siidmark našemu narodu. Župnik Kernstock zato gotovo ni dobil nobenega ukora od svoje dunovske oblasti; ako pa se slovenski duhovnik • drzne pokazati svoje pošteno narodno prepričanje, gorje mu — maša in služba sta,v nevarnosti. 500 oseb utonilo. V bKžini Nevvjorka se je podrl jez pri veMki vodni napravi. Voda je razdejala tovarno. Okoli 500 delavcev je prišlo ob življenje.. Mali oglasi. Rajma^l.% pristojbina stane 60 vin. Ako Jo oglas obsefo»$]Si se rafiuna sa vsako besedo S vin. RaJprtipraroeJUe Inserlranje »a trgovce In obrtnike. ' Koliko Je manJSlh trgovcev InobrtnllioT rGorlel, katerih u dd&eli (in selo t mestu) nihoe ne posnt, ker miki«* o« itsortrejo. Skoda nI majhna. Leoa, zračna, meblnvana soba vBmm v sredini mesta ae odda takoj Naslov pove naše upravništvo. najem. Ifrinifon 40 let star, v državni službi, s« zta lUUlCU seznaniti v,svrho ženitve z gospodično ali vdovo staro 3t» do 35 let, ki ima tudi nekoliko premoženja. — Pisati je poštno lezece pod šifro: 1000, Gorica I proti izkaznici. Priporoča s? pmTia Rajstarejša slovenja brivntca Frana Novaka v Gorici, Gosposka ulica št. i (nasproti Monta). Prodaja in izdeluje vsa lasničarska dela. — Postrežba na-tanjčna in strogo čista. dična. — Naslov pove naše upravništvo. Proda se hišo in zemljišče (vinogradi) približno 2 njivi zemlje, { Lega krasna in jako pripravna Zfl letODiŠCe. — Voda v hiSi. Natančneje se izve pri lastniku v Pevmi (gorenji de!) št. iG8. Gorica- ulica Morelli št. 12 -Gorica. Velike zaloge novih dvo-koles, šivalnih in kmetijskih strojev, orke-strijonov, gramofonov, vsakovrstnih plošč itd. V zaiogah imam veliko vseh gori navedenih tudi že rabljenih strojev prav po ceni na izbero pri Batjel-u lako se obranimo želodčnih bolečin?! Takim boleznim, na katerih trpi danduniiSnje CIovšuc. se pride vspešno v okom b jim more energično nasprotovati s t«»m, da se pravočasno uporablja Književnost. j Najnovejše izvirne slovenske muzi-kalije. — Muzikalije »Glasbene Matice« za društveno leto 1911/12 so izšle. Obsegajo prekrasno izvirno slovensko koncertno delo, Simon Gregorčičevo balado »Jeftejeva prisega«, ki jo je zložil odličen slovenski skladatelj g. P. H. Sattner in ki se je v 3 koncertih Glasbene Matice v Ljubljani in v Zagrebu izvajala z največjim uspehom. Delo, na katero smemo Slovenci ponosni biti in katero bodo koncertno glasbo goječa pevska društva z veseljem m največjim uspehom tudi po . manjših krajih bodisi s spremljeva-njem orkestra ali s klavirskim deloma harmonijskim spremljevanjem laHko izvajala, se dobiva pri Glasbeni Matici v Ljubljani za ceno 5 K. Besedilo je podloženo tudi v hrvaškem prevodu. Drugi del letošnjih imuzikalij obsega 20 moških zborov v slovenskem narod-• nem značaju, zložil Fran GerbiČ.' Pre-srčno-ljubeznivi spevi, kakor najmilejše slovenske narodne pesmi, bodo ti zbori vsem pevskim društvom dobrodošli in se bodo kmalu vdomačili, kakor so se udomačile lepe Ipavčeve pesmi. Z veseljem jih bodo izvajala pevska društva po mestih in deželi. Dobe se tudi pri Glasbeni Matici za ceno 3 K. Ciani Glasbene Matice dobe obe izdaji skupno za znižano ceno članarin ki znaša na leto 6 K. »Glasbena Matica« uljudno vabi slovensko občinstvo, da pristopi kot član k »Glasbeni Matici« in s tem dobi muzikalije za znižano ceno. ===== Dr. Engel-nov nektar. =-......— Kajti močan želodec in dobra prebava tvorijo temelj zdrave-in telesa. Kdor hoCe svoje ziiravjo ohraniti tudi do starosti, naj uporablja po svojih izvrs' uti vspehih sloviti Dr. Engel-nov nektar. Ti. pijača, ki je izdelana iz izvrstnih -zclif.nih sokov in iz vina, vpliva vsK;d svojega vestnega izdelovanja jako dobrodelno na prebavo liki Želodčni liker, oziroma želodčno vino ter nima nikakih škodljivih posledic. Zdravi ali bolni lahko uživajo ta nektar, brez. da bi škodovali svojemn zdravju. Nektar vpliva pri pametni uporabi pospešujoče na prebavo in vzbudi j i vo na tvoritev sokov. Zato se priporoča vžitek === Dr. Engel-novega nektarja ===== vsem, ki si hočejo ohraniti zdrav želodec. Nekiar je dobro sredstvo proti želodčnemn katarju, krčr. bolečinami, težki prebavi ali. zasliženju. Ravnotako ne dopusti neksar. da se dobi zaprtje ali stiske Ji količnf« bolečine ali srčno ntripanje, ohrani temveč dober sen in živahen tek. zabranjnjc torej nespečnost, duševno motenje, glavobol in nervozno otrnjeiiost. V širokih slogih ljudstva razširjen nektar vzdržuje vesclo.it it> veselje do življenja. Nektar se dobiva po 3 K in 4 K steklenica v lekarni sledečih, krajev: Gorica, Kormin, Gradišče, Romans, Ajel, Campolongo.Ronke. Tržič, Ajdovščina, Gor. Idrija. Tolmin. Kanal, Videm, Palma, Cervinjan, Oglej, Fiumičel. Grade?., .Sežana. Vipava, Postojna. Milj, Trst itd., kakor tudi v lekarn h v vseh večjih in ma;^ .h i; raj i h Goriško-Gradiščenske in sosednih dežel. Tudi razpošiljajo lekarne v Gorici 3 ali vbč steklenic nektarja po originalnih cenah v vse kraje Avstro-Ogrske. Svari se pred ponarejanjem! = Dr. Zahtevajte izrecn« Engel-nov nektar. Moj nektar ni nobeno tajno sredstvo, njegove sestavine so: samos 100. vtno malajra 200, vinski štrkljaj 50, glicerina i00, črno vino 100. sok jerebike 100. čresnjev Bok -200 brinje 30 in mnogo drug-ih zeljišč. Te zestavine se pomešajo. 2 Škafi za pranje, navadni Škafi, brente za vino, leseni cepi in navadni zamaSki, asbestovi žvepleni kosi, lesene pipe, filtri, asbest, masa z i filtriranje se dobi v zalogi vsakovrstnih kletnih predmetov E. Bregant Gorica - ulioa Morelli $t. 12 - Gorica Gorica Stolna ulica 2-4. Mehanična delavnica. Prodaja tudi ua obroke. Ceniki poštnine prosti. Zaloga in zastopstvo lahkih švicarskih motorjev (Motosacoche) na navadnem koksu. Kupuje se stara dvokolesa, šiv. siroje, g-a-mofone, orkestrijone itd. Nanut & Bregant airtorizouana stavbena tordka ^ (§0P!Ci ulica Adelaide Ristori štev. 5 se priporočata p. it. občinstvu za vsa stavbena dela. IzdelujrJa vsakovrstne načrte, proračunu iu koiavdacije po najnižjih cenah. Ivan Kravos na Komu št II. GIKiCI na Korou ti šč i ne, potovalne potrebSčme kakor: fiege, torbice, denarnice, listnice itd. — Izvršuje in sprejema v OpB popravo različne koleseljne in V^g^ • ~~.' kočije" — ¦ ~~ i Poprauila se kuršujejo točno. ®WP^ Cene zmerne, kov-* Vtfaldperle brez alkohola P* Edini izdelovatelj napravijen izbranih gozdnih sokov kojim je pridjana velika mm,:-. - sladkorja. S soda vodo, mineralno vodo, aii studetičnico se idhko napravi izbomo osvežujočo pijačo. — Postavno z: »rovano. — Zdravniško priporočeno. Iftarftz Ldtsi, Bi i'nn-HiiSSDa>itz. -~&L & Pozor rodoljubi! Zahtevajte povsod naše igralne karte jjPrlmorka" Na prodaj so v Gorici: v kujijtavni A, CSabršček, tfoepoftka ulica it. 7, trgovini Ciagpurtfife na Travniku S*. 24, v to1;iiI