Poštnina plačana v gotovini ^ nA .. Abb. postale I gruppo Lieiia VU liT Leto XXIX. St. 24 (8426) TRST, nedelja, 28. januarja 1973 PRIMORSKI DNEVNIK je začel izhajati v Trstu 13. maja 1945, njegov predhodnik PARTIZANSKI DNEVNIK pa 26. novembra 1943 v vasi Zakriž nad Cerknim, razmnožen na ciklostil. Od 5. do 17. septembra 1944 se je tiskal v tiskarni «Doberdob» v Govcu pri Gorenji Trebuši, od 18. septembra 1944 do 1. maja 1945 v tiskarni «Slovenija» pod Vojskim pri Idriji, do 8. maja 1945 pa v osvobojenem Trstu, kjer je izšla zadnja številka. Bil je edini tiskani partizanski DNEVNIK v zasužnjeni Evropi. Levosredinski sporazum za občino in Slovenci Tržaški občinski svet je pričel razpravo o programu, ki so ga na skoraj stournih pogajanjih sestavili predstavniki petih strank leve sredine (KD, PSDI, PSI, PRI in Slovenska skupnost) in katerega je na prvi seji novoizvoljenega občinskega sveta prebral župan inž. Spaccini. Razprava se bo nadaljevala še prihodnji petek, sledilo bo glasovanje in obveza uprave, da na osnovi tega političnega dokumenta sestavi petletni načrt, ki mora vsebovati točne roke in predvideti finančna sredstva za izvršitev posameznih v programu navedenih obvez. Predložena resolucija načelnikov skupin leve sredine predvideva, da bodo ta načrt predložili skupaj s proračunom, kar pomeni, da bo o njem občinski svet razpravljal ob koncu februarja ali prve dni marca. Obravnavani politični program petih strank, ki upravljajo ne samo tržaško občino, temveč tudi pokrajino, deželo in večino krajevnih ustanov ha področju dežele Furlanije -Julijske krajine, je torej pomemben dokument, ki naj za Prihodnjih pet let začrta vsaj v grobih obrisih program dejavnosti krajevnih ustanov ter politično usmeritev petih strank, ki koalicijo sestavljajo. Program je obsežen. Vsebuje 33 tipkanih strani, napisan je v tipično italijanskem političnem besednj aku, ko mnogokrat bistvo vprašanja lahko razberemo le med vrsticami, oziroma ko brez prave razlage stvari niso jasne, ker so jih sestavljalcd namenoma zavili v meglo različnih razlag. Zaradi tega je tudi dokončna ocena trenutno nemogoča, saj tudi šele gre za os-hovo, ki mora priti do izraza v omenjenem petletnem na, Črtu, ko bo govor tudi o prednostni lestvici in o finančnih kritjih. Uvodni — politično najpomembnejši — del programa je zelo kratek. V njem je samo rečeno, da pet strank ponavlja «skupno obvezo, da bodo Y Trstu nadaljevale politiko m sodelovanje leve sredine ha osnovi programskih in političnih obvez, ki so jih podpisali avgusta 1970 in ki so še vedno v celoti veljavne«. Od avgusta 1970 je v Italiji Prišlo do bistvenih sprememb, d.o preokreta v vodstvu KD, Predčasne razpustitve parlamenta, novih političnih volitev in sestave Andreotti j eve vlade, ki je usmerjena na des-n°._ Po vsej državi je skratka Prišlo do resne premaknitve politične osi na desno in do spremembe zavezništev, ko so socialiste zamenjali liberalci, ko se niti ne govori več o reformah in ko je na dnevnem redu predvsem vprašanje, kako ohraniti do-ločeoe demokratične in socialne pridobitve Prejšnjega razdobja. . Ta splošni desničarski val maa prav gotovo svoj vpliv tudi na naše področje, vendar Pa- je kljub temu prišlo pri nas do obnovitve prejšnje koa-upije, ko liberalcev ni v upravi jn ko se je v občini še povečal vpliv socialistov. Gre skratka za pomembno politično dejstvo, da na našem Področju glede splošnega pomičnega okvira nismo šli na-za0 in da se poudarja odprt odnos do leve opozicije, pa čeprav je veliko vprašanje, kako se bodo v prihodnjih mesecih odrazili rimski dogodki tudi na naše politično ozračje in koliko bo lahko koalicija trdna in učinkovita oh očitnem nasprotovanju lastnih vodilnih central. Bistvo pa ostane, da se politični okvir nd poslabšal in ba je k temu pripomoglo posebno ozračje sodelovanja in konstruktivnih odnosov, ki se le ustvarilo ob meji, ki je proglašena za najbolj odprto mejo v Evropi. Gre skratka za odraz lokalnih potreb in želja prebivalstva, ki so prišle uo izraza tudi na upravnih volitvah, ko je demokratični Trst °čprl takšne težnje in ko pri nas ni prišlo do okrepitve vpli-Va desnice. Gre za politiko °dprte meje, sodelovanja, razumevanja in dobrih odnosov, n kateri smo Slovenci prispe-vali pomemben delež. .Na tej politični osnovi predvideva program nekatere pomembne posege in obveze: u-činkovfto akcijo za zaščito tržaškega gospodarstva, dokončno urbanistično ureditev Trsta na osnovi povezave Trst —' Tržič, obrambe Krasa in obal- nega področja, izgradnjo infrastruktur in upravne decentralizacije. Ta splošna programska načela so podrobneje obravnavana v posameznih poglavjih, v katerih je na treh mestih tudi posebej omenjena problematika slovenske narodnostne skupnosti glede topo-nomastdke, uporabe jezika in podpore kulturnim ustanovam. Prvo poglavje obravnava urbanistiko. V njem je govor o cestnih zvezah, o novem univerzitetnem središču na Kati nari, za kar naj bi upoštevali ohranitev ((nekaterih področij« pred intenzivno zazidavo, o podrobnem urbanističnem načrtu v zgodovinskem središču mesta in o podrobnem načrtu za namestitev socialnih uslug. Vsa ta vprašanja nas neposredno zanimajo, zlasti pa dokončna ureditev področja na Katinari, o čemer pa iz navedenih meglenih formulacij ni mogoče izluščiti dokončnih stališč. Še zlasti pa je važen odstavek, ki obravnava Kras, kjer je rečeno, da so že poverili skupini strokovnjakov raziskave in da bodo v prihodnosti izdelali «podrobne načrte, ki naj ohranijo in urede kraška naselja«. V pričakovanju teh raziskav pa bo za Kras občinska uprava dopolnila obstoječe norme za izvajanje regulacijskega načrta. To vse skupaj pomeni, da bodo Kraševci še precej časa čakali na dokončno ureditev življenjskega vprašanja ureditve kraških vasi, v katerih je sedaj onemogočen vsak normalen razvoj, prav nasprotno pa je pogosto prišlo do špe-kulacijskih posegov. Upajmo, da bo učinkovita obveza o ((dopolnilnih normah«, ki naj pomeni eiastičnejšd pristop pri izdajanju gradbenih dovoljenj za domačine, tako da se bo po eni strani ohranil značaj kraških naselij, po drugi pa, da bodo domačini lahko v njih teritorialnem okviru razvijali vas v skladu s potrebami modernega načina življenja in tudi v skladu s potrebami lokalnega gospodarskega razvoja. Naslednje zelo važno poglavje se nanaša na promet. Program izhaja iz osnovnega načrta velike cestne povezave Trst — Tržič in povezave pristanišča in mesta na splošno z mejnimi prehodi z Jugoslavijo. Tu gre za obsežen načrt, ki bo zahteval na desetine milijard sredstev, ki naj bi spremenil sedanjo pobodo Trsta in ki naj bi se vključeval v splošne gospodarske načrte krepitve pristaniških in industrijskih dejavnosti. Ko prehajamo iz te široke vizije na stvarnost, pa predvideva program kot prvo gradnjo barkovljanske vpadnice. Občinski odbor je že napovedal, da bo sklep o vpadnici v razpravi takoj po zaključku splošne obravnave političnega programa. Odstavek o vpadnici je zelo meglen, saj so se sestavljavci očitno hoteli izogniti žolčnim polemikam, do katerih je v tej zvezi prišlo v preteklosti. V bistvu pa gre za obvezo, da se že sedaj odobri okvirni načrt za gradnjo, da se zavrnejo vse pritožbe zasebnikov in javnih ustanov (predvsem pristaniške ustanove) in da se prične izdelovati podroben realizacijski načrt, s katerim naj se izbere najboljši načrt, ki bo upošteval zaščito okolja, zaščito zasebnih interesov ter možnost gradnje vpadnice. Tržaška občina bo nadaljevala skupaj z drugimi občinskimi upravami priprave za izdelavo skupnega regulacijskega načrta in dala pobudo, da pridejo v občinsko upravo vse zasebne avtobusne mestne in izvenmestne zveze in da se povsem reorganizira sistem avtobusnih zvez. Gre za staro zahtevo in za potrebo prebivalstva, saj je sistem javnih prevozov zastarel in povsem neustrezen. To poglavje vsebuje tudi pomemben odstavek, ki nas živo zanima, saj govori o tem, da bo (cobčinska, uprava nadaljevala v smeri prilagajanja krajevnih napisov potrebam prebivalstva slovenske manjšine in da bo glede toponoma-stike nadaljevala s poimenovanjem ulic z imeni vidnih osebnosti, ki so bile povezane s Trstom«. Ob tej obvezi se taVoi za-BOriO SAMSA V HLADNEM OZRAČJU SLOVESNOST PODPISA V AVENUE KLEBER Po pariškem podpisu mirovnega sporazuma se je v Južnem Vietnamu začelo premirje Delegaciji Severnega Vietnama in ZRV že odpotovali v Saigon - Množica pred konferenčno palačo izžvižgala Američane in Saigonce - Premostiti bo treba vrsto različnih tolmačenj sporazuma Zunanja ministra ZRV Ngujen Thi Binh (levo) in Severnega Vietnama Ngujen Duy Trinh med podpisom mirovnega sporazuma liiiiiiiiiiiiiiiiuiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiriiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiimiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiuiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiimiiii V Rimu množično zborovanje zadrugarjev RIM, 27. — Na desetine tiso-čev oseb se je v Rimu udeležilo manifestacije ob zaključku «vse-državnih dni zadružništva«, ki jih je priredila italijanska zadružna zveza «za obnovitev gospodarstva na osnovi reform in za novo vlogo zadružniškega gibanja«. Udeleženci manifestacije, ki so prišli iz vseh krajev Italije, so prehodili v sprevodu mestne ulice od Ul. Cavour do Trga Santi Apostoli, kjer so ogromni množici govorili predstavniki zadrugarjev in sindikalisti. Manifestaciji so se pridružile delegacije CGIL, CENFAC, Confesercenti, Kmečke zveze, Federbraccianti, zveze obrtnikov, UDI in ARCI ter številna zastopstva občinskih, pokrajinskih in deželnih uprav. Predsednik Vsedržavne zadružne zveze Silvio Miana je na začetku svojega govora poudaril «veliko zmago malega, toda herojskega vietnamskega naroda«, ter pozval zadrugarje, naj še o-krepijo svojo solidarnost s Severnim Vietnamom in z južnoviet-namsko revolucionarno vlado, ki naj ju italijanska vlada čimprej diplomatsko prizna. Nato je govoril o zadružništvu kot o protimono-polistični alternativi, ki naj ima prvo mesto v programih javnih investicij. ZBOROVANJE BIVŠIH PARTIZANOV V BOLOGNI ANPI zahteva parlamentarno preiskavo o reorganizlranju fašizma v Italiji Peticija predsedniku republike zahteva tudi razpustitev polvojaških fašističnih organizacij (Od našega posebnega dopisnika) BOLOGNA, 27. — V veliki dvorani občinskega sveta v palači D’Accursio so se danes zbrali predstavniki Vsedržavnega združenja partizanov Italije. Navzoči so bili člani vsedržavnega odbora s predsednikom Boldrinijem na čelu ter kakih 150 zastopnikov pokrajinskih organizacij iz vse Italije. Ob odprtju zborovanja so navzoči počastili spomin podpredsednika združenja Francesca Scot-tija ter velikega afriškega borca Amilcarja Cabrala-. Poročilo na zborovanju je podal podpredsednik Pietro Secchia. ki je na kratko analiziral politični položaj v Italiji ter prikazal nujnost odloč- OBVESTILO Samo do srede, 31. januarja lahko še poravnate celoletno naročnino, če se hočete udeležiti nagradnega žrebanja Primorskega dnevnika. Zato pohitite. Vrednost nagrad je 2 milijona lir. UPRAVA •CC-!” T Pl ■II lillllllll (Nadaljevanje na 8. strani) aiteta-ža-a S podpisom sporazuma o miru se je včeraj zaključila dolga vietnamska vojna. Ob 1. uri po italijanskem času je stopilo v veljavo premirje: po dolgih letih je o-rožje utihnilo. Ostaja vprašanje vseh tistih točk, o katerih mirovni sporazum ne govori ali jih le megleno omenja. Rešiti bo treba položaj v Južnem Vietnamu, kar bo predmet razprav in pogajanj med Thieujevo vlado ir. ZRV. Začasna revolucionarna vlada zahteva v prvi vrsti izpustitev političnih ujetnikov, ki so v Thieuje-vih zaporih, razpis volitev v ustavodajno skupščino, ter umestitev tristranskega sveta nacionalne enotnosti. Na shodu Vsedržavnega združenja partizanov Italije so sklenili, da bodo poslali predsedniku republike in predsednikoma obeh domov parlamenta .ljudsko peticijo z zahtevo po sproženju odločnih ukrepov za onemogočenje fašistične dejavnosti v naši državi. Peticija ANPI predlaga parlamentarno preiskavo o reorganiziranju fašizma ter razpust fašističnih polvojaških organizacij. ______J Dve priči sta povedali namestniku milanskega državnega pravdnika dr. Pivottiju, ki vodi preiskavo o incidentih pred vseučiliščem «Bocconi», da je v torek zvečer tudi nek civilist, ki je bil med policisti, streljal proti študentom. Po trditvah ene izmed prič kaže, da agent Gallo sploh ni izvlekel samokresa iz toka. Jutri se bo začel v dvorani porotnega sodišča zanimiv proces, ki bi moral odkriti ozadje spora med tukajšnjimi fašisti, v katerega naj bi bil zapleten tudi padovanski prokurator Freda, ki je v zaporu pod obtožbo pokola v milanski Kmečki banki. Z njim bosta na zatožni klopi tržaška škvadrista Neami in Portolan. Vse tri je njihov bivši kamerad dr. Forziati obtožil izsiljevanja. Slednji je izginil brez sledu, vendar je njegov odvetnik najavil, da bo prisostvoval procesu. Za »spopad« (to izhaja iz obtožbe) med Forziatijem in Fredo vlada izredno zanimanje in nič čudnega ni, če prihajajo v naše mesto z vseh delov Italije časnikarji, ki se ba-vijo predvsem z razkrinkavanjem »črne mreže*. ne akcije organizacij ANPI ki mora stremeti za tem, da se izvede v najkrajšem času zbiranje podpisov za ljudsko peticijo. V svojem, govoru je Pietro Secchia ugotovil, da je ANPI že pred leti zahteval reformo raznih ustanov državne uprave, kot so sod-nijski organi in drugi. Ta zahteva postaja vedno bolj razumljiva za široke ljudske množice. Položaj v Italiji je danes zelo nevaren. Sedanja vlada upravlja državo s pomočjo fašistov ter praktično ni rešila niti enega velikega problema. Nasprotno pa se dogaja, da policija strelja brez velikega premisleka. V tem položaju mora Vsedržavno združenje partizanov Italije mobilizirati vse pokrajinske organizacije za odbijanje fašističnih provokacij (do zadnje je prišlo včeraj v Genovi). Treba je izvesti preiskavo o ljudeh in ustanovah, ki finansirajo fašizem, ter doseči razpustitev fašističnih polvojaških organizacij. Mobilizacija vseh velikih demokratičnih sil mora stremeti za tem ciljem: izolirati fašizem. V ta namen bo ANPI organiziral letos veliko srečanj, na katerih bodo obravnavali velike teme, kot so: sodstvo, mladina in odporniško gibanje, oborožene sile, kultura itd. ANPI bo priredil tudi velik partizanski tabor. AN Pl bo pojacal svojo dejavnost na mednarodni ravni, v tem aunu Dodo zaceie proslave JU-letmce partizanskega gioanja v Italiji. beccmjevem govoru je sledila živahna diskusija, ki je bila zelo stvarna, saj so diskuianti obravnavali vprašanja, kako naj akcija ANPi mobilizira ljudske množice ter potisne fašizem v ozadje ter ga tjoutično do kraja porazi. Števiini predstavniki pokrajinskih organizacij so seznanili navzoče o uspesmh protifašističnih akcijah. Predstavnik iz Nervese della Battagiia je na Drimer opisal ponesrečeni poskus fašističnih prijateljev oboroženih sil. Zborovanje je zaključil podtajnik Guido Mazzon, ki je na koncu svojega govora poslal bratski pozdrav vietnamskim partizanom, ki so razbili v Vietnamu ameriški imperializem. V besedilu peticije, ki je naslovljena predsedniku republike, predsedniku senatu in predsedniku poslanske zbornice se po uvodu zahteva poseg naslovnikov za u-resničenje teh ciljev: 1. Pobijati fašistične dejavnosti z vsemi zakonitimi sredstvi ter drugimi, ki jih bo parlament smatral za umestne za obrambo u-stavne zakonitosti. 2. Doseči, da parlament imenuje na podlagi že predloženih zakonskih osnutkov raznih političnih skupin parlamentarno preiskavo o ljudeh, ki so odgovorni za pobude za podpiranje in finansiranje reorganizacije gibanj in strank, ki se po svojem bistvu in svojih metodah povezujejo s fašizmom v Italiji, oziroma s prevratniškimi gibanji v drugih deželah. 3. Sprožiti akcijo za razpustitev polvojaških fašističnih organizacij. VLADIMIR KENDA BEOGRAD, 27. — Predsednik republike Tito je sprejel danes na Brionih bančnika iz New Yorka Davida Rockfellerja in se zadržal z njim v daljšem prijateljskem razgovoru. Razgovora so se udeležili tudi zvezni tajnik za finance Janko Smole in guverner Narodne banke Branko Čolano-vič. bi bili predstavniki osvobodilne fronte, Thieujevega režima in nevtrali-stov, osvoboditev političnih jetnikov, ki so v južnovietnamskih zaporih in razglasitev prvih demokratičnih volitev. Ker velja v vseh novih organih, ki jih predvideva mirovni sporazum, pravilo o soglasnosti, je na dlani, da ima vsaka stran možnost blokirati katerikoli ukrep. Kar zadeva volitve je znano, da zahtevajo južni Vietnamci samo predsedniške volitve, medtem ko vztraja ZRV pri volitvah v ustavodajno skupščino. Rešiti bo treba poleg vsega tudi zelo zapleten vojaški položaj- V zadnjih urah pred premirjem se je vojaška dejavnost na vsem ^ zemlju Južnega Vietnama še zaost™ la. Obe strani skušata zasesti še zadnje predele pred dokončno ustavitvijo ognja. Osvobodilne sile so osvobodile mesto Tai Ninh, ki leži ob kamboški meji, približno 80 km od Saigona. Tukaj naj bi bil v bodoče sedež začasne revolucionarne vlade. PARIZ, 27. — Ob 1. uri po italijanskem času in ob 8. po vietnamskem je stopila na vsem ozemlju Južnega Vietnama v veljave prekinitev sovražnosti. Po dolgih letih vsakodnevnih bojev, je orožje končno utihnilo. Zunanji ministri ZDA, Severnega Vietnama, ZRV in Južnega Vietnama so končno podpisali mirovni sporazum, kar je prvi korak na poti k rešitvi vietnamske krize. Slovesnost se je začela natančno ob 11. uri v veliki dvorani konferenčne palače na Avenue Kleber, kjer so ss štiri delegacije v zadnjih letih z večjimi ali manjšimi zastoji sestale kar 174-krat. Rogers, Trinh, Thi Binhova in Lam so podpisali vsak 32 pol, kolikor jih sestavlja mirovni sporazum in pa trije protokoli o njegovem izvajanju. Ko so mislili, da je že vsega konec, so se zavedeli, da eden od dokumentov ni bil podpisan, tako da se je slovesnost zavlekla še nekaj časa. Ozračje je bilo, kljub velikemu številu reflektorjev, ki so močno greli, dokaj ledeno. Še zlasti napeto je bilo vzdušje med obema južnovietnamskima delegacijama. Ob koncu je bil krajši sprejem, na katerem so spili kozarec šampanjca. Vsa slovesnost je trajala 23 minut. Ob odhodu je množica, ki se je zbrala pred konferenčno palačo z burnim ploskanjem pozdravila delegacijo ZRV in Severnega Vietnama. še zlasti je bil deležen toplih aplavzov severnovietnamski zunanji minister Trinh. Ko sta se pojavili ameriška in južnovietnamska delegacija pa je množica začela žvižgati in skandirati gesla «Nixon morilec« in «Thieu lutka«. Zaradi demonstracij je južno vietnamsko veleposlaništvo v Parizu protestiralo pri francoski vladi. Popoldne je bila druga slovesnost, na kateri sta zunanja ministra Severnega Vietnama Trinh in ZDA Rogers podpisala mirovni sporazum in dodatni protokol, ki je vseboval tudi sporazum o nevtralizaciji min v severnovietnamskih pristaniščih, kar bodo opravili ameriški izvedenci. Medtem ko govorijo dokumenti, ki so jih podpisali zjutraj o «dveh straneh« ali v najboljšem primeru o «štirih udeležencih pariške konference«, ne da bi kjerkoli omenjali štiri vlade, ki jih sporazum zadeva, so v popoldanskih dokumentih izrecno omenjene vlade Severnega Vietnama, ZRV, Južnega Vietnama in ZDA. To je bilo potrebno, zaradi trdovratnega upiranja predsednika Thieuja, ki nikakor ni hotel podpisati sporazuma, v katerem bi bila omenjena začasna revolucionarna vlada. Takoj po podpisu sporazuma se je sestala na kratki seji štiristranska komisija, ki mora nadzorovati izvajanje premirja, šlo je za pripravljalno sejo, naslednje bodo v prihodnjih dneh v Saigonu. Komisijo sestavljajo predstavniki ZRV, Severnega Vietnama, ZDA in Južnega Vietnama. Sevemovietnamska vojaška delegacija in delegacija začasne revolucionarne vlade sta danes že odpotovali v Saigon, spremljajo ju nekateri ameriški častniki, ki morajo o-lajšali prve stike z južnimi Vietnamci. Thi Binhova je izjavila, da je bila pot do sporazuma zelo težka, še težje pa ga bo izvajati. Treba bo najprej rešiti tri osnovna vprašanja, o katerih je sporazum o Vietnamu zelo meglen: ustanovitev tristranskega sveta, v katerem naj Na pcbudo «Odbora Italija — Vietnam* Manifestacija za Vietnam v Rimu RIM, 27. — Ogromna množica se je danes zvečer udeležila na rimskem Trgu del Popolo manifestacije ob «zmagi miru iri Vietnama«, ki jo je priredil »Odbor Italija - Vietnam«. Manifestaciji so se pridružila mladinska gibanja KPI, PSI, PSDI, PRI, KD, «Manifesto», ACLI, Delavska zbornica, ANPI, ARCI, Vsedržavna zadružna zveza, študentsko gibanje in skoraj vse skupine izvenparlamentame levice. Na govorniškem odru, nad katerega so postavdi ogromno Ho-šlminhovo sliko, so se zvrstili števiini govorniki, med njimi slikar Renato Guttuso, ki se je vprašal, zakaj niso Američani podpisali sporazuma že pretekli mesec, namesto da bi spustili sto tisoč ton bomb na Vietnam. Član «Odbora Italija-Vietnam* Enriques Agnoletti je povedal, da se je po dosegi sporazuma pogovarjal z vietnamskimi tovariši, ki so mu dejali, da je sporazum samo «prva zmagovita e-tapa« in da bo potrebno še mnogo dela, preden bo mir postal trden in trajen. Po govoru predstavnika KD Pizze je predsednik skupine KPI v poslanski zbornici Natta ugotovil, da besedilo sporazuma potrjuje vsa načela, za katera so se borili Vietnamci: neodvisnost, enotnost in ozemeljsko nedotakljivost Vietnama ter potrditev pravice do samoodločbe in do svobodne izbire. liiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiuiTiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiriiTiiiiiiiiiiiiiiiiiimiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiuimiiiiiiiuiiiiii||||||||||||in MANIFESTACIJA BRATSTVA, MIRU IN SODELOVANJA Ogromna množica obeh narodnosti na sinočnjem koncertu v Ronkah Nastopu slovenskih in italijanskih zborov v kinodvorani «Rio» je prisostvovalo nad 800 udeležencev Sinočnji slovensko - italijanski vokalni koncert, ki ga je priredilo prosvetno društvo aSrečko Kosoveh iz Ronk ob sodelovanju Pro Loco in Slovenske prosvetne zveze je bil kulturno -politični dogodek izredne razsežnosti, kakršnih smo malo imeli priložnost videti na goriškem prostoru v zadnjih letih. Zato je povsem umestna ugotovitev župana občine Ronke Umberta Bla-sutta, da gre za blestečo pobudo, ki nima samo namena primerjati različnih glasbenih storitev dveh sosednih narodov in dveh sosednih držav, ampak predvsem nalogo utrjevati sodelovanje ob spoštovanju narodnih posebnosti in zagotavljanje trdnih temeljev miru. «Bratstvo, prijateljstvo in mir, to so resnični cilji našega da- našnjega srečanja,» je dejal župan Blasutto v zaključku svojega pozdravnega govora. Prireditev je odprl predstavnik Pro Loco Mario Furlan, ki je dejal, da so večer priredili z namenom, da bi uživali ob glasbi, ki s svojim univerzalnim jezikom povezuje vsa ljudstva, ne glede na jezik in na meje. Stanko Frandolič je v imenu domačega prosvetnega društva «Srečko Kosoveh, ki deluje že devet let, poudaril razumevanje krajevnih oblasti za njihovo delovanje, ki se kaže tudi v prirejanju današnje pevske manifestacije. Opozoril je še na težave domačega društva, ki nastajajo zaradi pomanjkanja primernega prosvetnega sedeža. Predsednik Slovenske prosvetne zveze prof. Klavdij Palčič je naglasil pomembnost večera ob zapadni narodnostni meji, kjer naše ljudstvo živi v neposrednem stiku z italijanskim ter sodeluje z njim. Prireditve v kinodvorani «Rio* se je udeležilo nad 800 oseb z vseh krajev Goriške in s Tržaškega. Na prireditvi so bili med drugimi prisotni poslanec Meni-chino, župan iz Ronk Blasutto z odborniki in slovenskima svetovalkama Zamarjevo in Vižintino-vo. župan iz Fogliana - Redipu-glie Luigi Galbiatti, župan iz Doberdoba Andrej Jarc, župan iz Sovodenj Jožef češčut, podpredsednik pokrajine Marko Wal-tritsch, predsednik Slovenske kulturno - gospodarske zveze Borit Race, predsednik SP Z prof. Pal- (Nadaljevanje na 8. strani) TRŽAŠKI DNEVNIK NA POBUDO DEŽELE FURLANIJE-JULIJSKE KRAJINE Zaključek dvodnevnega zasedanja o izkoriščanju energetskih virov Po obširni razpravi zaključni govor deželnega odbornika za industrijo m trgovino Dulcija V hotelu ENALC pri Nabrežini se je včeraj dopoldne nadaljevalo zasedanje o energetskih virih v deželi Furlaniji - Julijski krajini. Zaključnemu delu zasedanja, katerega glavni namen je bila proučitev problemov, ki zadevajo proizvodnjo in uporabo energije v naši deželi v luči širšega gospodarskega in socialnega razvoja, je predsedoval deželni odbornik za industrijo in trgovino Dulci, ki je imel tudi zaključni govor. V popoldanskih urah so si udeleženci zasedanja, med katerimi so bili številni strokovnjaki iz Slovenije, Hrvatske, avstrijske Štajerske in Koroške ter Nemčije, ogledal; naftovodih terminal pri Dolini ter ter-mcelektrično centralo ENEL pri Tržiču. O predlogih in izčrpnih zaključkih osrednjega poročila, ki ga je na predvčerajšnjem dopoldanskem delu zasedanja podal dr. Arduino Colombo s tržaške un . erze, je včeraj posegla v razpravo cela vrsta strokovnjakov. Prvi ja spregovoril inž. Rigonat, ravnatelj goriškega občinskega podjetja, ki je obravnaval aspekt uporabe manjših e-nergetskih virov ter izrazil željo po ustanovitvi v naši deželi znanstvenega inštituta za proučevanje možnosti industrijske uporabe sončne energije. Inž. Marino Valtor-ta, predstavnik ENEL iz Rima, je nato spregovoril o izkoriščanju električne energije v naši deželi ter pri tem poudaril pripravljenost njegove ustanove po tesnejšem sodelovanju na tem področju s sosednjimi deželami, predvsem Jugoslavijo. Za govorniško mizo se je nato zvrstil predstavnik nuklearnega inštituta iz Juelicha na Štajerskem dr. Scwartz, ki je udeležencem zasedanja orisal glavne značilnosti novega reaktorja za pridobivanje termoelektrične energije, ki so ga pred kratkim zgradili v Zahodni Nemčiji, obenem pa je analiziral gospodarske probleme na Štajerskem. Po obravnavanju problema uporabe metana s strani ravnatelja videmske občinske ustanove dr. Leite ter po analizi energetskih potreb v posameznih industrijskih področjih naše dežele, ki jo je podal deželni svetovalec inž. Rinaldo Ber-toli v imenu deželne federacije in-dustrijcev, je spregovoril gospodarski svetovalec iz Zagreba dr. Ura-vič. Med drugim je nakazal možnost graditve velikega pristanišča za tankerje v Reškem zalivu v okviru reševanja naftnih problemov v zgornjem Jadranu. Poleg tega pa je nakazal osnutek načrta za povezavo Rake in Trsta z naf-tovodno napeljavo. Ta načrt bi bilo treba vsekakor proučiti na raznih ravneh, je zaključil zagrebški predstavnik. Po nastopih nekaterih drugih strokovnjakov, kot dr. Ghezzija za Confindustrio, dr. Strassolda za goriški mednarodni sociološki in: štitut, dr. Pettinata za Confindustrio, in dr. Franzila za avtonomno pristaniško ustanovo, je spregovoril deželni odbornik Dulci, ki je nekako potegnil zaključke dvodnevnega zasedanja. Dejal je, da bi morala deželna uprava upoštevati razne predloge, ki jih je zajedanje nakazalo za pospešitev e-hergetike v naši deželi, da pa morebitni ukrepi ne smejo ogrožati blagostanja in varnosti dežele in njenega prebivalstva. ANPI napoveduje ljudsko peticijo proti fašizmu Pokrajinski odbor ANPI, je razpravljal o vprašanjih, o katerih je bil govor na shodu v Trebčah. Zatem pa je sklenil, da — kakor drugod po Italiji — da pobudo za ljudsko peticijo predsedniku republike, od katerega zahteva, naj pripomore k razkrinkanju fašistične mreže v državi SOGLASNO V TRŽAŠKEM OBČINSKEM SVETU SESTAVLJENE STALNE SVETOVALSKE KOMISIJE Na petkovi seji občinskega sveta so tudi imenovali zastopnike v nekatere druge organe Na petkovi seji tržaškega občinskega sveta so, po prvem delu razprave o programskih smernicah odbora levega centra, soglasno izvolili stalne svetovalske komisije. Naloga teh komisij je, da predhodno proučijo posamezne sklepe občinskega odbora, kar znatno olajšuje delo sveta. Poleg teh so obnovili tudi nekatere druge komisije, kot je volilna in člane šeste socioeko-nomske cone, ki je deželni posvetovalni organ za gospodarsko načrtovanje, v katerem so predstavniki javnih uprav tržaškega in goriškega področja. Dnevni red sej in sploh delo občinskega sveta vodi župan Spacci-ni. Pomagala mu bo komisija načelnikov svetovalskih skupin, v kateri so: Rinaldi (KD), Rossetti (K iiiimmimiiiiiiiiiiiimiiiiiiiMmmiimiiiiiiiimiiiiiimiiiiiiiiimimiiiiiiimimiiMiimimiifiiiiiiimmmiiiiittiiiiiiiiiiiiiitiiiiiiiiiiiiiiiiimiimiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiil JUTRI IN V TOREK V TRSTU Razprava o vprašanjih prometa in ustreznih pristojnostih dežel Najavljena udeležba ministra Bozzija - Glavno poročilo bo podal deželni odbornik Varisco V glavni dvorani tržaške trgovinske zbornice bo jutri in v torek prvo zasedanje deželnih odbornikov za promet iz vse Italije. Na njem bodo razpravljali predvsem o dveh vprašanjih in sicer o poenotenju prometne politike in o pristojnosti posameznih dežel na tem področju. Za zasedanje, ki je zbudilo veliko zanimanja ne le med strokovnjaki, ampak tudi v političnih in znanstvenih krogih, se še posebej zanima ministrstvo za promet in civilno letalstvo, tako da se bo zasedanja udeležil tudi minister Bozzi. Na željo ministra bodo razpravo raztegnili tudi na nekatera vprašanja, ki zadevajo drugorazredne železniške proge in proge, ki jih upravljalo zasebne družbe na podlagi koncesijske pogodbe. Zasedanje se bo začelo jutri ob 9.30. Glavno poročilo bo podal deželni odbornik za promet Varisco, nakar se bo razvila razprava. Popoldne bo spregovoril minister Bozzi. V torek dopoldne bo predaval prof. Talice z rimske univerze, ki bo obravnaval vprašanja deželne avtonomije na področju prometa. V popoldanskih urah si bodo udeleženci zasedanja ogledali neko tovarno v videmski pokrajini, nakar bo v prostorih trgovinske zbornice sprejem. Zasedanja se bodo udeležili predstavniki vseh italijanskih dežel s posebnim in na- lllliiiiiiiliiiiiiiiiiiiiitiiiiiitiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiniiiiiiiniiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiimiiiiiiiiiiiiiiuiiuiiiiiiiiiiii JUTRI SE PRIČNE PROCES PROTI FREDI Zaskrbljenost pred ponedeljkovim procesom proti odv. Francu Fredi Bo tožitelj dr. Forziati prišel na sodno obravnavo? vadnim statutom, predstavniki po- zatiranju bo v torek, 30. januarja litičnih skupin, komisij za promet pri poslanski zbornici in senatu, univerzitetni profesorji in zasebni operaterji s področja prometa. Poziv KPI socialistom za skupen nastop glede gorskih skupnosti ob 18.30 v Avditoriju predavanje z razpravo o temi: «Republiška ustavnost in sodna oblaste. Uvodno besedo bo imel beneški sodnik dr. Paolo Duši. Številne politične, sindikalne. kulturne in športne organizacije so najavile svoj pristop. Razna obvestila Društvo slovenskih upokojencev v Trstu vabi svoje člane na I. REDNI 1. ETNJ OBČNI ZBOR, ki bo v petek. 2. februarja 1973 ob 15. uri v Gregorčičevi dvorani v Trstu. Ul. Geppa 9/1 z običajnim dnevnim redom Upravni odbor KPI poziva vse demokratične sile, v prvi vrsti pa socialiste, naj še okrepijo skupen nastop proti zakonskemu osnutku deželnega odbora, ki ustanavlja gorske skupnosti v duhu najostrejšega nasprotovanja njihovi avtonomiji in samoupravi. Poziv so komunisti naslovili na skupni seji deželnega tajništva KPI in predsedstva deželne svetovalske skupine. Ugotovili so, da se po vsej deželi množijo pobude za spremembo deželnega zakonskega osnutka o ustanovitvi gorskih skupnosti, ki ne ustreza določilom državnega zakona št. 1102 za razvoj hribovitih področij. V tem gibanju enotno nastopajo komunisti, socialisti in de-mokrščanska levica, medtem ko se avtoritarnega predloga dr. Berzan- tija krčevito oklepata deželni vod ... , . , .. stvi KD in PSDIŽal, ugotavljajo |ljub,teIj?. ?‘rok;. P^sem Pa vse, ki .____ 4,. • _ • . , , so jo obiskovali ali jo obiskujejo, da ČSM vjvojem poz!™, je treba pr.sJpevajo za kjp D_ Ketteju, po kate- Odbor Narodne in študijske knjižnice v Trstu sporoča, da bo v sredo, 31. t. m. ob 20. uri v čitalnici v Ul. Geppa 9 v Trstu letošnji redni občni zbor Narodne in študijske knjižnice z dnevnim redom, ki je bil sporočen vsem članom pismeno. Narodna in študijska knjižnica — Trst, Ul. Geppa 9 — je od 1. januarja 1973 odprta od ponedeljka do petka od 9. do 19. ure. ob sobotah pa od 9. do 14. ure. ŠOLA V UL. SV. FRANČIŠKA vabi kritizirati tudi deželno vodstvo PSI, ki je podprlo stališča demokristjanov in dejansko nasprotuje enotnemu gibanju na bazi. • Na pobudo Združenja demokratičnih sodnikov in odvetnikov ter Enotnega odbora proti fašizmu in rem nosi šola ime! Prispevki se sprejemajo na šoli «D. Kette« in v Tržaški knjigami. Pl), Del Tutto (PSI), Lanza (PS Dl), Zimolo (PLI), Lonciari (MSI), Marchesich (MIT), Dolhar (SS) in Gargano (PRI). Prva komisija se bo ukvarjala s sledečimi problemi: osebje, organizacija in splošna dejavnost občinske uprave, ekonomat, anagrafska služba, decentrirana uprava in kon-zulte, stiki z javnostjo. Sestavljajo jo Richetti, Marin, Bartoli, Ro-solini, Ponis (KD), Giuricin (PSI), Callegaris (PSDI), Fragiacomo (P RI), Kocjančič, Cattaruzzi, Mon-falcon (KPI), Franzutti (PLI), Mo-relli, Depolo in Gefther Wondrich (MSI). Druga komisija je pristojna za davke in takse, proračun in finance, večletne delovne načrte občine, sestavljajo pa jo Zanini, Marin, Tomizza, Chicco. Rosolini- (KD), Giuricin (PSI), Callegari (PSDI), Gargano (PRI), Burlova, Cattaruzzi, Roncelj (KPI), Dolhar (SS) Morpurgo (PLI), Giacomelli in Lonciari (MSI). Tretja komisija je pristojna za industrijske in javne storitve (ACE GAT itd.), v njej pa so Vergerio, Sai, Tomizza, Chicco, Fabiani (K D), Giuricin (PSI), Lanza (PSDI), Fragiacomo (PRI), Invvinkl, Mon-falcon, Wilhelm (KPI), Dolhar (S S), Morpurgo (PLI) ter Gefther Wondrich in De Ferra (MSI). četrta komisija se ukvarja z vprašanji javnih del. V njej so Fabiani, Marin, Vergerio, Bartoli in Ponis (KD), Kervin (PSI), Lanza (PSDI), Gargano (PRI), Costa, Burlo, Acerbi (KPI), indipendentist Marchesich, Trauner (PLI), De Vi-dovich in Giacomelli (MSI). Peta komisija ima precej pristojnosti, saj se bo ukvarjala z vprašanji zdravstva, higiene, skrbstva, šolstvom in kulturnimi ustanovami, turizmom, športom in mladinskimi vprašanji. V njej so Sai, Fabiani, Richetti, Bartoli, Zanini (KD), Kervin (PSI), Callegari (PSDI), Fragiacomo (PRI), Spetič, Zorzini.ieva, Morgutti (KPI), indipendentist Marchesich, Zimolo (PLI) ter Depolo in Tagliaferro (MSI). Šesta komisija je prav tako o-bremenjena s precejšnjim in zahtevnim delom. Pristojna je za mestna družbenogospodarska vprašanja, načrtovanje, urbanistiko, mestne redarje in varnost, mestni promet in toponomastiko. V njej so Sai, Ponis, Zanini, Rosolini, Rinaldi (KD), Kervin (PSI), Callegari (PSDI), Gargano (PRI), Costa, Rossetti, Roncelj, Wilhelm (KPI), Dolhar (S S),.Trauner (PLI) in Morelli (MSI). Komisijam predseduje odbornik, ki je odgovoren za vprašanje, o katerem komisija razpravlja. Naj omenimo še, da se komisije sestajajo običajno podnevi in da prejemajo občinski svetovalci ob tej priložnosti odškodnino v višini 3 tisoč lir. Zadevni sklep so svetovalci o-dobrili na petkovi seji. STALNO SLOVENSKO GLEDALIŠČE V TRSTU FERDINAND RAIMUND Kulturni dom KRALJ GORA IN LJUDOMRZNIK Romantično - komična izvirna čarovna igra v treh dejanjih Prevod BORUT TREKMAN Scena ing. NIKO MATUL Kostumi ALENKA BARTLOVA Režija MIRAN HERZOG V petek, 2. februarja ob 21. uri ABONMA RED A — premierski Razpored predstav glej pod rubriko «Gledaiišča». STALNO SLOVENSKO GLEDALIŠČE - Trst Kulturni dom SAŠA ŠKUFCA JANKO IN METKA otroška spevoigra v treh dejanjih V torek, 30. februarja ob 15.30 V torek, 30. januarja 1973 ob 20.30 bo predaval v Slovenskem klubu urednik Radia Ljubljana DRAGO KOŠMRLJ: KAJ PRINAŠA MIR V VIETNAMU Nadvse aktualno vprašanje bo dokumentirano s filmi. — Vabljeni! Kino Nazionale 14.00 «11 richiamo della fo-resta«. Charlton Heston. Po romanu Jacka Londona. Barvni film za vse. Fenice 14.30 «L’attentato», Gian Maria Volonte. Barvni film. Eden 15.00 «1 racconti di Canterbury». Barvni film. Prepovedano mladini pod 18. letom. Grattacielo 14.30 «Un avventuriero a Tahiti«, Jean Paul Belmondo in Stefania Sandrelli. Barvni film. Excelsior 14.30 «Quel gran pezzo della Ubalda, tutta nuda, tutta calda». Edwige Fenech. Prepovedano mladini pod 18. letom. Ritz 14.30 «1 magnifici sette cavalcano ancora«, Lee van Cleef. Barvni film. Aurora 15.00 «Non si sevizia un pa-perino«. Florinda Bolkan in Barbara Bouchet. Prepovedano mladini pod 18. letom. Impero 15.00 «Metti lo diavolo tuo ne lo infemo mio«. Prepovedano mladini pod 18. letom. Barvni film. Capitol 14.00—18.20—21.40 «Dottor Zi-vago«. Barvni film. Omar Sharif in Julie Christie. Cristallo 14.30 «Due gattonl a nove code e mezza ad Amsterdam«. F. Franchi in C. Ingrassia. Zabavni barvni film. Filodrammatico 15.00 «La contessa... e i suoi amanti«. Barvni film. Prepovedano mladini pod 18. letom. Moderno 14.30 «Bello, onesto, emigrato Australia, sposerebbe compaesana il-iibata«. Alberto Sordi in Claudia Cardinale. Vittorio Veneto 14.30 «XYZ». Igrajo: Elisabeth Taylor, Michael Caine in Susan York. Prepovedano mladini pod 14. letom. Abbazia 14.30 «Gli scassinatori«. Jean Paul Belmondo, Omar Shariff, Robert Hossein. Barvni film. Astra 15.00 «11 braccio violento della legge«. Gene Hackman. Barvni film. Ideale 14.30 «Si puo fare, amigo«. Bud Spencer in Jack Palance. Barvni film. Gledališča Prosvetno društvo «Igo Gruden« Nabrežina priredi danes, 28. januarja 1973 1973 ob 17. uri KONCERT učiteljskega pevskega zbora Slovenije EMIL ADAMIČ pod vodstvom dirigenta Branka Rajštra. Vljudno vabljeni! Amaterski oder Prosek - Kontovel Danes, 28. januarja ob 17. uri v Prosvetnem domu na Proseku BRANISLAV NUŠIČ EMANCIPIRANE ŽENE (Veseloigra v treh dejanjih) Vabljeni! iiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiimiiiiiiiiiiiiiiiiiimiiiiiiiiitiiiiiiitiiiiiiiiiiiiiimiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiniiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiirriiHiiiiiiiiiiiiiiiiu KINO NA OPČINAH predvaja danes ob 15. uri «MARE BLU, MORTE BIANCA« Tveganja in pustolovščine v globinah oceana KULTURNI DOM V torek, 30. t. m. ob 15.30 Saša Škufca «Janko in Metka«. V petek, 2. februarja ob 21. uri Ferdinand Raimund «Kralj gora in ljudomrznik« za abonma red A - premierski. Ponovitve: v soboto, 3. februarja ob 20.30 za abonma red B — prva sobota po premieri; v nedeljo, 4. februarja ob 16. uri za abonma red C — prva nedelja po premieri; v sredo, 7. februarja ob 20.30 za abonma red D — mladinski v sredo: v petek, 8. februarja ob 17. uri za abonma red I; v soboto, 10. februarja ob 20.30 za izven. V torek, 6. februarja ob 15.30 Saša Škufca «Janko in Metka«. Prodaja vstopnic ob delavnikih od 12. do 14. ure ter eno uro pred pričetkom predstav, ob nedeljah in praznikih eno uro pred pričetkom predstav pri blagajni Kulturnega doma, tel. št. 734-265. VERDI Danes ob 16.00 bo v gledališču Verdi tretja ponovitev švedskega baleta Cull-berg za red S za vse prostore. Orkester gledališča Verdi vodi Carl Dune Larssen. Vstopnice so na razpolago pri gledališki blagajni (tel. štev. 31948). POLITEAMA ROSSETTI Drevi ob 21. uri gostuje milansko gledališče San Babila z Molierovim Skopuhom. V glavnih vlogah nastopata znana igralca Emesto Calindri in Regina Bianchi, režiser je Orazio Gosta, scene so delo La Ferle, kostumi pa Marie De Matteis. Ponovitve dela bodo do torka, 6 februarja. AVDITORIJ 2. februarja se bo začela sezona ciklusa «Teatro Oggi 73» s Shakespearovim delom «Sen kresne noči«, ki ga bo predstavila «Skupina della Rocca«. Pri osrednji blagajni v Pasaži Protti so na razpolago abonmaji za vseh osem predstav. Uvedli so tudi nov sistem abonmaja, ki dovoljuje abonentu, da se posluži vseh osem abonmajskih vstopnic za. eno samo pred stavo. Mali oglasi V ponedeljek ob 9. uri se bo v veliki dvorani tržaškega porotnega sodišča, v enonadstropni zgradbi na dvorišču sodne palače v Ul. Koroneo, pričel pričakovani proces proti obtožencu št. 1 za milanski pokol, padovanskemu nacistu odv. Francu Fredi ter njegovima pajdašema, bivšemu članu pokrajinskega vodstva MSI Manliu Portolanu in škvadristu, podpredsedniku misov. ske mladinske organizacije «Fron-te della gioventib Francu Neamiju. Proces, kot znano, bo obravnaval vprašanje izsiljevanja izginulega «tretjega» fašista, tržaškega odvet nika dr. Fcrziatiia. Kako je do izsiljevanja prišlo je več ali manj znano. Freda, ki je pred poldrugim letom bil že v zaporu, naj bi poslal Forziatiju pismo in ga opozoril, da ga bo, če mu ne izplača 500 tisoč lir, vpletel v neko preiskavo. Za katero preiskavo je šlo, ni težko razumeti. Forziati je bil vpleten v Fre-dovo «črno mrežo«, za Veliko noč 1968 je 1 V skupaj z Rautijem, Mer-linom, D?!!e Chiaiem in drugimi člani nacistične organizacije «Ordi ne nuovo« v Grčiji. Forziati je baje vedel marsikaj, predvsem o Trstu. Preiskovalni sodnik Stiz iz Trevisa je prepričan, da je Forziati bil v Trstu nekakšen «Fredov namestnik« in da je vodil, kot Cicuttini v Vidmu, ilegalno teroristično trojko. Prav tako verjetno ve Forziati marsikaj povedati o bombnem atentatu na slovensko šolo pri Sv. Ivanu 3. ali 4. oktobra 1969. Baje je Forziati nekomu zaupal, to pa potrdil tudi pismeno, da pozna avtorje tega a-tentata. Po najdbi nabrežinskega skladišča razstreliva se je Forziati močno prestrašil, skušal še zadnjič najti stik s padovanskimi sodniki, nato pa zagonetno izginil. Po nekaterih vesteh je v Atenah, kar daje sumiti, da ga na procesu ne bo. Če bi pa prišel v sodno dvorano, ni izključeno, da so ga v Grčiji «o-mehčali«. Kljub temu pa bi tvegal zelo veliko, kajti iz Trsta bi moral Forziati obvezno v Milan, kjer ga v zvezi s temi vprašanji želi zaslišati preiskovalni sodnik D’Ambro- sio. , . Kakorkoli že. občutek imamo, da so tržaški sodni preiskovalci (dr. Serbo in javni tož. dr. D’Ono£rio) zbrali zelo malo dokazov o krivdi fašistične trojice. Obstaja torej tudi verjetnost, da bo Freda oproščen, kar bi zanj pomenilo veliko moralno zmago. Prvi proces, prva oprostitev! Jasno je, da bi taka razsodba (po pomanjkljivi obravnavi) sprožila propagandistično ofenzivo desničarskih listov. Ni torej naključje, da se tržaški zidovi polnijo z napisi o «osvoboditvi Frede« in podobno. Desnica ves čas skuša dokazati, da .je Stizova in D’Ambrosieva preiskava pristranska in neargumentirana. V tem okviru bi oprostitev pred tržaškim sodiščem bil pomemben adut. PROSLAVA 120. OBLETNICE MOHORJEVE DRUŽBE 29. januarja bo Društvo sloven skih izobražencev v Trstu. Ul. Donizetti 3, proslavilo 120-letnico Mohcr eve družbe, te najstarejše in največje slovenske knjižne založbe. Predaval bo upravnik MD v Celju dr. RADO BORDON o pomenu in načrtih založbe. Nekaj razstavljenih koledarjev MD iz različnih dob bo ponazarjalo prizadevanje Mohorjeve družbe v različnih dobah. Začetek ob 20. uri. Razstave V lržaški knjigarni razstavlja uo 31. januarja najnovejše slike in risbe malega formata tržaški slikar Jože Cesar. IVA - KAKO IN KAJ ENAINTRIDESETI JANUAR ZADNJI DAN ZA PRIJAVO OBIČAJNIH IZVOZNIKOV Po tretjem odstavku čl. 8 zakona IVA je prodaja blaga in storitev običajnim izvoznikom prosta davka ob pismeni izjavi in pod odgovornostjo kupca ali prodajalca do višine skupnega zneska dohodkov za izvoz, ki ga je trgovec o-pravil v prejšnjem letu. Iste olajšave veljajo za operaterje po čl. 9, ki opravljajo mednarodne storitve ali storitve povezane z mednarodno trgovino. Od poslednjih navajamo najbolj običajne: mednarodni prevozi potnikov in blaga, ki se na podlagi ene same pogodbe o-pravljajo delno na ozemlju države in delno v inozemstvu, prevozi blaga namenjenega v izvoz, opravlje- ni na ozemlju države, najem najrazličnejših prevoznih sredstev za zgoraj omenjene prevoze, spediter-ske storitve za zgornje prevoze in carinske operacije, storitve natovarjanja, raztovarjanja, pretovarjanja, vzdrževanja, tehtanja, kontrole, ohlajevanja, skladiščenja, depozita, varstva in podobno v zvezi z izvozom in uvozom blaga, storitve v vseh pristaniščih, letališčih in podobno, vse storitve posredovalcev izvoznega in uvoznega prometa, mednarodnega prometa oseb in mednarodnega turističnega prometa (turistične agencije), storitve za promet blaga v carinskem tranzitu. Za vse omenjene operaterje ve- iiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiHiiiiiiiiiiiiiiiiiiii.tfffiiiiHiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiuiiiiiHiiiiiiiiuiuiiiiiiiiiiiiiiiniiiiiiiiiiiiiiiiiifiiuniiiiiiiiiiiHiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiimiiiiiiiiifiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiii Danes, NEDELJA, 28. januarja PETER Sonce vzide ob 7.31 in zatone ob 17.05 — Dolžina dneva 9.34 — Luna vzide ob 3.02 in zatone ob 11.42 Jutri, PONEDELJEK, 29. januarja FRANC Včeraj-danes Vreme včeraj: najvišja temperatura 4,1, najnižja 0,6, ob 19. uri 3 stopinje, zračni tlak 1008,7, rahlo pada, veter 4 km na uro jugozahodnik, vlaga 85-odstotna, dež s snežinkami 0,8 mm, nebo pooblačeno morje mimo, temperatura morja 8,1 stopinje. ROJSTVA, SMRTI IN POROKE Dne 27. januarja 1973 se je v Trstu rodilo 12 otrok, umrlo pa je 10 oseb. UMRLI SO: 60-letni Giovanni Kranjc, 53-letna Nives Zorzenon, 57-letni Aldo Pizzaia, 84-letna Lidia Mason por. Tofano, 92-letna Elisa-betta Vertely, 54-letni Miroslav Berce, 70-letna Maria De Brazzi por. Tiego, 73-letna Antonia Palich por. Bencina, 74-letna Maria Linardo-vich por. Buric, 53-letni Bruno Gombač. OKLICI: mehanik Maurizio Ka- SEBOFLEX VSE ZA KINO LN t--OTOGRAFSia MATERIAL »st Ul. Mazzini 53. tel. 733-361 Prijatelje tu znance naprošamo da nas obiščejo lik in prodajalka Miriam Zorzeno-ni, delavec Nereo Colomban in služkinja Nives Cicala, pristaniščnik Gualtiero Valeneich in bolničarka Renata Giraldi, inženir Sergio Fonda in učiteljica Pialisa Ardeni, pristaniščnik Giuseppe Lacalamita in študentka Serena Nordio, delavec Marino Danielis in uradnica Marina Bozzer, uradnik Giuseppe Car-ra in univ. študentka Saffo Predon-zan, uradnik Franco Guštin in u-radnica Mercedes Mihalj, fotograf Sergio Ferrari in prevajalka Nada Pretnar, zdravnik Romualdo Castel-li in učiteljica telesne vzgoje Bruna Castellani, mot. mehanik Mario Bertocchi in gospodinja Ida Brai-ni, uradnik Aniceto Zambianchi in prodajalka Maria Doblanovic, delavec Dino Tommasi in delavka Al-ma Marussi, mehanik Franco Bertom in delavka Anna Velle, varilec Fabio Braicovich in gospodinja Maria Grazia Cammarota, podčastnik karabinjerjev Vito Mastan-drea in gospodinja Marina Cividin, uradnik Sergio Zeppar in uradnica Franca Fekeza, strojni častnik Giu-liano Bianchi in učiteljica Maria Luisa Mihalič, strojni kapitan Rinaldo Diminich in gospodinja Ra-dojka Brajkovic, loščilec Germano Basiaco in delavka Cintia Ango-ri, risar Franco Devescovi in prodajalka Loredana Balsini, zoboteh-nik Sergio Kodrič in prodajalka Laura Glavina, zdravnik Giorgio Grandi in zdravnica Leda Martini, težak Emilio Bekar in gospodinja Nadia Vitton, šofer Giacomo Fran-cesco Pentassuglia in prodajalka Doris Smith, delavec Giuseppe Giansanti in frizerka Silvana Macha, mehanik Giovanni Škabar in gospodinja Marsha Finkelstein, pristaniščnik Mario Devescovi in prodajalka Graziella Romano, sprevodnik Vittorio Doz in delavka Nella Vesnaver, zdravnik kemije Furio Gris in univ. študentka Marina Spazzapan, finančni podčastnik Roberto Favaro in uradnica Linda Piaser, upokojenec Pasquale Lo Faro in uradnica Maria Alberti, znanstveni raziskovalec Geza Se-riani in uradnica Evelina Riosa, elektromehanik Gianfranco Cappel-lari in prodajalka Antonia Bene-detti, uradnik Michele Tudorov in gospodinja Marisa Comi, pristaniščnik Livio Cristofaro in prodajalka Morella Tiziani, delavec Claudio KRZNA SUPER ELEGANTNI MODELI VIŠJA KAKOVOST VELIK PRIHRANEK PELLICCERIA CERVO I R S X TEL. 796-301 Viale XX Settembre št. 16/III Cobau in uradnica Patrizia Chicco, uradnik Mario Romoli in prodajalka Anna Paoli, učitelj dr. Alberto Cacco in učiteljica dr. Roberta Andreotti, uradnik dr. Ore-ste Danese in uradnica Iris Poli, agent javne varnosti Eddi Kamu-scek in delavka Marilena Luviso-ni, mehanični risar Fulvio Bisia-chi in gospodinja Elia Fieri, zdravnik Fabio Chiodo Grandi in strežnica Angela Ancona. loterija BARI 51 68 36 35 24 CAGLIAR1 79 26 90 62 85 FIRENCE 68 87 42 48 21 GENOVA 65 25 20 75 86 MILAN 14 78 17 65 31 NEAPELJ 41 40 34 56 30 PALERMO 70 67 75 47 76 RIM 51 77 62 19 49 TURIN 87 39 65 81 67 BENETKE 68 23 ENALOTTO 10 35 44 X 2 2 2 IX 2X2 X 2 Kvote: 12 točk — 5.442.000 lir; 11 — 236.100 lir; 10 točk — 22.300 lir. DNEVNA SLUŽBA LEKARN (od 13. do 16. ure) Vielmetti, Borzni trg 12; Centauro, Ul. Rossetti 33; Alla Madonna del Mare, Largo Piave 2; SanfAnna, Er-ta di S. Anna 10 (Kolonkovec). NOČNA SLUŽBA LEKARN (od 19.30 do 8.30) Biasoletto, Ul. Roma 16; Davanzo. Ul. Bemini 4; Al Castoro, Ul. Cavana 11; Sponza, Ul. Montorsino 9 (Rojan). Ob nedeljah in praznikih so od 8.30 do 19.30 dežurne vse lekarne dnevne in nočne izmene. lja pravilo tretjega odstavka čl. 8: običajen izvoznik je, kdor je v prejšnjem letu ali v poprečju prejšnjega triletja v izvozu in/ah' v storitvah presegel skupne dohodke za štirideset oziroma trideset od stotkov od celokupnega prometa dohodkov njegovega obrata. Drugi pogoj za dosego te kvalifikacije je, da se kot tak prijavi ministru za finance za leto v teku do 31. t.m. S posebno okrožnico št. 10 od 19. januarja je ministrstvo za finance predpisalo obvezno shemo besedila za prijavo oziroma prošnjo za pridobitev kvalifikacije običp 'npga izvoznika. Prva shema se glasi takole: Podpisani. . . sedež ... po predpisih in efektih čl. 8 tretji odstavek DPR 26-10-1972, št. 633, obvešča, da namerava izkoristiti olajšave običajnih izvoznikov, ker je realiziral v letu 1972 skupni poslovni promet od L.. . od katerih L. . . znaša skupni promet dohodkov za izvozne in asimilirane operacije po čl. 8 / ali za storitve mednarodnih servisov ali povezanih z mednarodnim prometom po čl. 9, izvršenih v istem obdobju, s skupnim dohodkom za zgornje cesije in storitve višje od štirideset odst. od skupnega poslovnega prometa. Potemtakem podpisani. .. izjavlja, da bo lahko izvrševal v letu 1973 brez plačanja davka IVA, nabave blaga in storitve v mejah skupnih dohodkov zgornjih izvozov in storitev, ki jih je imel v letu 1972, to je za skupni maksimalni znesek L. . . (datum in podpis). Ista shema velja za drugi obrazec za one, ki so ustvarili v prejšnjem triletju promet dohodkov višji od trideset odst. nasproti celokupnemu prometu podjetja, z razliko, da namesto besedila . .. ker je realiziral v letu 1972. .. napiše «ker je realiziral v letih 1970-1971-1972 skupni promet od L... od katerih L . . . znaša skupni promet dohodkov izvoznih cesij itd. ...» in namesto... po čl. 9, izvršenih v istem obdobju . . napiše. . . «po čl. 9 izvršenih v istem obdobju, to v letu 1970 L . . ., v letu 1971 L. . . in v letu 1972 L... s skupnim prometom poprečno v zgornjem triletju višjim od trideset odst. od skup nega prometa dohodkov podjetja« Drugo besedilo je enako prvi shemi R. J. IŠČEMO čistilko ali čistilca za zatočišče živali ASTAD Opčine, telefon št. 211292. »CITROEN« — mehanična delavnica Samarittani in Miceo in prodaja nadomestnih delov v Ul. Rittmeyer 4/a. A — S1MCA — CHRYSLER-SUN-BEAM, KONCESIONAR TVRDKA DUPLICA, DREVORED IPPODROMO 2. Razpolagamo z bogato izbiro avtomobilov po ugodnih cenah v odličnem stanju. Najugodnejši plačilni pogoji. FIAT 125 - 124 kupe - 124 - 128 — 130p - 1100 R - 1100 R familcar — 1100 D — 1100 special - 1100 H -850 kupe — 850 special — 850 ’67, ’66 — 600 ’69 — 500 ’71, ’67, ’66. AUTO-BIANCHI A 112 — Primula 5 vrat — Primula 3 vrata. INNOCENTI Mini Minor — J 4 — A 40. FORD Escort — 12 M — 15 M — Consul — Anglia Torino. RENAULT R 16 — R 10 — Dauphine. ALFA Gi>die*'a. S"v,c,\ jnnfl '71, ’70, ’66 — 1100 Gt S ’69 - 1300 ’64 - 1500 ’65 — 1300 ’68 — 1301 Special '71. OPEL Manta ’71 — Rekord — Kadett 4 vrata — Kadett kupe NSU 1100 - 1000 - 600. PRODAJAM ZAPUŠČENO HIŠO z zemljiščem blizu Komna za 700.000 lir ali 2 milijona starih dinarjev. Oglasiti se vsako nedeljo v gostilni v Pliskovici od 13. do 17. ure ali telefonirati na št. 748-811 Trst. DIPL. ZNANSTVENA ASTROLOGINJA sestavlja horoskope, vedežuje iz kart in bere z roke (v italijanščini). Zajamčena resnost. Telefon 421-074. MATURANTKI dajeta srednješolcem histrukcije iz vseh nredmetov. Tele fon 413-130. SPDT priredi v nedeljo. 4. februarja avtobusni izlet v Brkine m Reško j dolino z ogledom preroških znamenitosti, Kilovč, Podgorja in Kalca pri Knežaku. Kosilo v Trnovem pri Ilirski Bistrici. Vpisovanje v Ul. Geppa pri Norči do 1. februarja. ŠD POLET priredi v nedeljo, 4. februarja smučarski izlet v Trbiž in k Sv. Antonu. Vpisovanje v trgovini čevljev Malalan, Proseška ulica 18 na Opčinah, tel. 212-136 do prihodnjega četrtka. ZAHVALA j ^ dtUlOvI Vsem, ki so na katerikoli način z nami sočustvovali in spremili na zadnji poti našo drago mamo I - tbr.-S-ma . Emilijo Kalc se iskreno zahvaljujemo. Posebna zahvala dr. Ivanu Hrovatinu. Družini STCrKLER in WILHELM Trebče, 28. januarja 1973 ZAHVALA Ganjeni nad izrazi sožalja ob izgubi naše drage Antonije Piščanc vd. Černe se zahvaljujemo vsem, ki so z nami sočustvovali. SVOJCI Trst, 78. januarja 1973 Naznanjamo žalostno vest, da nas je zapustil naš dragi MIRKO BERCE Pogreb pokojnika bo jutri, v ponedeljek, 29. t. m. ob 15.15 iz mrtvašnice glavne bolnišnice v gropajsko cerkev in nato na bazov-sko pokopališče. Žalujoča žena Olga, sin Dušan z zaročenko Tatjano, hči Suzana in drugo sorodstvo Gropada, 28. januarja 1973 Pogrebno podjetje, Ul. Zonta 3 ZAHVALA Nepopisno ganjeni ob tolikih izrazih sočutja, ki smo jih bili deležni ob bridki izgubi naše drage mame, none in sestre IVANE MALALAN roj. SOSIČ se iskreno zahvaljujemo. Posebna zahvala darovalcem cvetja, prijateljem in znancem, ki so se udeležili pogreba in se na kateri koli način oddolžili njenemu spominu. Zahvala gre zlasti vsem Opencem Žalujoča hči Silvana, sinova Zvonko z ženo Angelco, Marčelo z ženo Anico, vnuki, sestra Mila, brata Nini in Miro ter drugo sorodstvo Opčine, Buenos Aires, Bane, Kozina, 28. januarja 1973 m ZAHVALA Iskreno se zahvaljujemo vsem, ki so z nami sočustvovali ob izgubi našega dragega AVGUSTA CAHARIJA Posebna zahvala g. župniku, sorodnikom, prijateljem, darovalcem cvetja ter vsem, ki so ga spremili na zadnji poti. Družine BLASON, PERTOT, TRIBUZIO in KOŠUTA Nabrežina, Ljubljana, Melbourne, 28. januarja 1973 SVEČANA OTVORITEV V SOBOTO3. FEBRUARJA Občina Dolina ima novo telovadnico V nedeljo, 4. februarja bo v novih prostorih osrednja Prešernova proslava s sodelovanjem vseh društev iz Brega V soboto, 3. februarja bo v Dolini uradna otvoritev nove občinske telovadnice. Ob tej priložnosti bo tega in naslednjega dne pester športni in kulturni spored. Telovadnico so zgradili v okviru večjega načrta za novi športni center, kjer predvidevajo še gradnjo igrišč za tenis in balinanje, nogometno igrišče pa je bilo odprto že pred letom dni. Ta novi športni objekt je velika pridobitev za nadaljnji razvoj športne dejavnosti v občini Dolina, kakor tudi za telesno in duševno vzgojo brežanske mladine, ter rekreacijo občanov. Obenem pa bo sedaj imelo športno društvo Breg olajšano delovanje in nove možnosti za nadaljnji razvoj in razširitev športne dejavnosti. Današnji športni center stoji na površini 23.163 kv m. za katero je občina potrošila 60 milijonov lir in pol. Medtem ko je bilo nogometno igrišče zgrajeno z občinskim denarjem. je bilo treba za telovadnico najeti 88 milijonov lir posojila, športna oprema pa je stala skoro 4 milijone lir. Zgradbo je pričelo graditi tržaško podj. dle Mottonl pred dobrim letom. Načrt je pripravil inž. Rober- OBCINA DOLINA vabi na otvoritev nove telovadnice Sobota, 3. 2. 1973 Ob 17.30 Svečana otvoritev Igra godba na pihala iz Brega Ob 19.30: Prijateljska tekma v ženski odbojki Breg -Sloga Nedelja, 4. 2. 1973 Ob 9.00: Finalne tekme odbojkarskega deželnega prvenstva deklic Finalisti: 1. Polisportiva Liber-bertas - Pordenon 2. Rappresentativa Pallavolo - Videm 3. A. R. Torriana Gradišče - Gorica 4. Breg - Dolina Ob 18.00: PREŠERNOVA PROSLAVA pod pokroviteljstvom občine Dolina Govor: Nerina Drasič - Švab Sodelujejo prosvetna društva: «Fran Venturini* od Domja «Slavec» iz Ricmanj «Slovenec» iz Boršta «France Prešeren* iz Bo-ljunca «Valentin Vodnik* iz Doline Mešani pevski zbor iz Mač-kovelj Mladinski pevski zbor srednje šole «Simon Gregorčič* iz Doline Godba na pihala iz Ricmanj osrednjo Prešernovo pifjslavo društev iz Brega, ki bo ob 18. uri s sodelovanjem prosvetnih društev Fran Venturini od Domja, Slavec iz Ricmanj. Slovenec iz Boršta, Valentin Vodnik iz Doline, France Prešeren iz Boljunca, mešanega pevskega zbora iz Mačkovelj ter mladinskega pevskega zbora srednje šole «Simon Gregorčič* iz Doline in godbe na pihala iz Ricmanj. Poudariti je treba velik kulturni pomen te proslave, saj se bodo prvič vsa prosvetna društva iz Brega združila, premostila vsa tradicionalna kampanilistična nasprot-stva in skupno proslavila največji slovenski kulturni praznik. V. L. to Costa, dela pa so bila izvršena pod nadzorstvom pokrajinskega tehničnega urada. Igrišče je dolgo •M.5, široko 18, visoko 7,5 m. sedežev je 150, stojišč pa 100. Kot vidimo si je dolinska občinska uprava v zadnjih letih naprtila veliko breme za razvoj športa in rekreacije občanov in upamo, 9a bo s tem tudi nadaljevala. Želja da bi se tega prostora mladina množično posluževala in tako lahko gojila zdrav duh v zdravem telesu, kakor smo tudi prepričani, da bo športni center postal tudi sestavni del našega kulturnega delovanja in tradicij. V ta namen je občina ku-pna preproge iz «moqueta», s ka-terimi je mogoče prekriti pod in tako se športna telovadnica spremeni v veliko dvorano za ki»tur-prireditve. Po taki dvorani se cu“ namreč veliko potrebo, in bo zato temu namenu služila telovadni, ca v pričakovanju začetka gradnje riKUrnega <*oma v Boljuncu. Dbenem pa opozarjamo na prvo Sindikati pozivajo zdravnike na skupen boj za zdravstveno reformo V zvezi s stavko zdravnikov, ki so delali po konvenciji za INAM in jim ta konvencija nerazumljivo ni bila obnovljena, so sindikalne organizacije CGIL, CISL in CCdL-UIL v Trstu, na seji zveznega vodstva, ki je bila 24. t.m., izdale izjavo, v kateri obsojajo zadržanje vsedržavne zdravniške organizacije FNOM. V izjavi je rečeno, da prizadene sklep, da zdravniki ne bodo oddajali bolniških potrdil kar 30 milijonov zavarovancev INAM. Posebno ostra je ocena sindikatov zaradi izjave zdravniške organizacije FNOM, da nočejo s temi potrdili podpirati odsotnosti delavcev iz tovarn. Sindikati se nikakor ne morejo strinjati, naj bi o bolezenskem dopustu delavcev odločala posebna komisija. Sindikati menijo, da bi morali zdravniki usmeriti svoj boj, skupaj z delavskimi organizacijami, za dejansko zdravstveno reformo, da bi jim ne bilo treba samo podpisovati recepte ali potrdila, kot «roboti». S svojim stališčem pa je FNOM dejansko podprla samo politična stališča zveze industrijcev. Sindikati obsojajo tudi zadržanje vlade, kar pa ni čudno, upoštevajoč dejstvo, da je to stavko oklical glavni odbor FNOM, kateremu predseduje vladni podtajnik za zdravstvo poslanec De Lorenzo. Sindikati zato menijo, da se interesi FNOM in vlade krijejo in da nasprotujejo resnični zdravstveni reformi ter vabijo delavce, naj izrazijo svoje nasprotovanje stavki, ki jo je oklicala FNOM, zdravnike pa pozivajo, naj ločijo svojo odgovornost od te organizacije in njenih sklepov. Delavci in zdravniki morajo začeti skupen boj za reformo zdravstvenega sistema v Italiji, kar naj obenem ovrednosti vlogo zdravnika v sodobni družbi, istočasno pa zaščiti zdravje državljanov. Ne zamerite, da vas vprašamo: STE ŽE PORAVNALI CELOLETNO NAROČNINO NA PRIMORSKI DNEVNIK? ČE TEGA NISTE STORILI pa bi se radi udeležili našega velikega nagradnega žrebanja, res ne smete odlašati: PONEDELJEK, TOREK, SREDA so zadnji trije dnevi, ko to še lahko storite! Rok namreč zapade 31. januarja. Mm! nagradami pa so tudi: MU m ' ^ Kraški PUST 73 Glavni odbor na Opčinah je pregledal opravljena dela. Po vseh vaseh se v veliki tajnosti pripravljajo na pustno slavje, ki bo gotovo vredno tradicije «Kraškega pusta*. Odbor poziva zamudnike naj pohitijo s pripravami, ker se bliža 3. marec s pustno naglico. ................................................. V SOBOTO, 20. JANUARJA V BORŠTU barvni televizor Selečo 26, osemdnevno križarjenje po Sredozemlju, sedemdnevni izlet v Moskvo in Leningrad, petdnevni izlet v London, Pariz in Budimpešto, pomivalni stroj, televizor in radijski sprejemniki, preproge, knjige, gospodinjski aparati — skupno štirideset (40!) nagrad v VREDNOSTI 2.000.000 LIR! S pestro kulturno prireditvijo pruznovuli dun vuškegu patrom Prijeten nastop otrok vaške osnovne šole, domačega pevskega zbora in dramske skupine PD Slovenec in mladina Krekovega doma je na dan vaškega pa-trona in v soboto, 20. 1. 1973 priredila kulturno prireditev. Na tej prireditvi so sodelovali tudi najmlaiši iz osnovne šole in sicer Sabina Slavec Florjan Žerjal, David Zahar, Jordan Žerjal in srednješolci Pavel Pavletič, Aleksander Hrvat. Šivan Skrokaro. Neda Hrvatič, Marija Petaros in Boža Hr- iiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiimiiiiiiiimiinmiuiiiimiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiimiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiumiiimiiiiiiii ODPRTO PISMO KPI TRŽAŠKEMU OBČINSTVU Potrebno posvetovanje o problemih pristanišča Za sedanjimi težavami se skrivajo interesi močnih gospodarskih tvorb - Prihodnost Trsta ni v petroleju Vodstvo pristaniškega odseka tržaške federacije KPI je naslovilo na tržaško javnost odprto pismo o perečih problemih naše luke, v katerem poudarja, da je luka v zadnjem času zašla v hudo stisko, kar se je odrazilo tudi v nedavni prekinitvi blagovnega dovoza po železnici. Okrog tega vprašanja — nadaljuje odprto pismo — se skuša dvigniti velik prah, ki naj bi zakril ustrezne odgovornosti sedanje in prejšnjih vlad ter političnih sil, ki jih podpirajo. Zakasneli prispevek 800 milijonov lir iz deželnih blagajn in povečanje števila pristaniških delavcev za 60 enot sta ukrepa le obrobnega pomena, ki ju ni mogoče primerjati z dejanskimi potrebami tržaške luke. Za krizo našega pristanišča se skrivajo močne gospodarske grupacije, ki nameravajo spremeniti naše mesto v petrolejsko luko, ki ne nudi nobenega jamstva za gospodarski razvoj in za krepitev zaposlenosti, temveč lc- nevarnosti in posledice čedalje hujšega onesnaženja. Medtem ko druge napovedane pobude zaostajajo, kolikor niso bile sploh opuščene, se na našem področju skladno s to politiko pospešeno uresničujejo le novi naftovodi in nove zmogljivosti čistilnice «Aquila» ter načrtujejo novi plinovodi in druge tovrstne naprave. Namesto da bi nastopile z resnim obnovitvenim načrtom za tržaško gospodarstvo, so krajevne u-prave in vodstvo pristaniške ustanove nastopile pot prosjačenja, katere rezultati so vidni vsem. Komunisti iz tržaške luke vabijo delavce, naj se odločno zavzamejo za obnovitev in okrepitev Mehaničnih naprav v pristanišču, za primemo okrepitev luškega osebja in za uskladitev poslovnega urnika luke, carinske in finančne službe. Komunisti na koncu zahtevajo sklicanje posebnega zasedanja o problemih tržaškega pristanišča, na katerem naj bi zavzeli enotno stališče za ustrezen nastop pri osrednji vladi. vatič. Vsii so nastopili v igri «Pre-šmentana plastika* pod vodstvom g. župnika. Igra je bila lepo podana in naši najmlajši so želi veliko odobravanja. Ravno tako so bili nagrajeni gojenci glasbene šole: Katja, Viviana in Elena so izvajale razne skladbe na klavir, tri mlade kitaristke in tudi pevki pa «Pod to goro zeleno* ob spremljavi harmonike. Pepski zbor pa je pod vodstvom Draga Petarosa, u-brano zapel več narodnih pesmi. Tudi igrica «Luknja v namiznem prtu* pod vodstvom Raje Petaros je bila lepo podana in lepo sprejeta. Nastopile so Marija Petaros. Neda in Deana Hrvatič, Nevia Kosmač, Marina Pavlič in Boža Hrvatič. Naši gledalci so se do srca nasmejali in tudi nekateri do solz, kot so to sami izjavili po končani prireditvi, ob igri «Čudežna kupčija*. Igro so naštudirali s pomočjo Leli Nakrstove, naši mladinci pa so dodali nekaj starih iii modernih navad naših Brežanov. Kot so sami zapeli ob koncu igre, je bilo to malo za šalo malo za res in u-pajo, da ni nobeden zameril. Nastopajoči so bili nagrajeni z burnim aplavzom. Nastopili so Jasna Petaros. Edvin Žerjal, Edvin Rapotec, Stojan Petaros, Boris Zobec, Doljan Petaros in Miran Žerjal. Ob družabnem večeru, ki ga je PD Slovenec v soboto zvečer v srenjski hiši smo lahko prišli do P R I S PE V AJ T E ZA POSTAVITEV KIPA OB PRILIKI POIMENOVANJA SOLE V ULICI SV. FRANČIŠKA PO PESNIKU KETTEJU ...................n..............,...,.,,,......................................................m..................................n.........................................................................n........ V počastitev spomina Ivane Malalan darujeta Marica Škabar in Al- 2A SPOMENIK PADLIM V NOB V KRIŽU Ivana Strgonšek 10.000 lir, Angela bedmak (št. 45) 5.000 Ur, Justina bedmak (št. 45) 5.000 Ur. Ob prvi obletnici smrti Viktorja 3 000 li ^aru^ej° žena in otroci ; °.b,13; obletnici smrti mame daruje Slavica Tence 5.000 Ur. SPOMENK PADLIM V NOB V BAZAVICI V počastitev spomina pok. brata L^a R,ažma daruie Silvester Rasem (Kraljev) z družino 5.000 lir. J počastitev spomina pok. strica ,,f,anca Ražma daruje nečak Silvester Razem z družino 10.000 Ur. nSP0MENIK PADLIM V NOB v GABROVCU Blažina 5-000 Hr. Ma-Ja blazina por. Cibic 5.000 Ur. ?A SPOMENIK PADLIM V NOB NA OPČINAH V počastitev spomina Ivane Ma-^an daruje Nada .Kapun z dru-7a moški pevski zbor «Kras» 7u ' Poljane ter moški pevski or (Fantje izpod Grmade*. 11. arca bodo zbori nastopili v Se-... Poleg sedmih zborov iz Slo-emje bodo nastopili moški pev-Kl zbor «Vasilij Mirk» s Prose-ra • Kontovela, pevski zbor Igo ruden» iz Nabrežine, «France preseren» iz Boljunca, «SIovan» iz adrič in «Srečko Kumar» iz Ve-.laega Repna. Naslednja revija bo ■ marca v Gorici z nastopom Pevskega zbora «Briški grič» iz teverjana, p. z. «Slovenec» iz Boršta in p. z. «Tabor» z Opčin. 18. marca bo nastop v Ajdovščini. Od zamejskih zborov bodo peli moški zbor «Srečko Kosovel* iz Ronk, «Vesna» iz Križa, «Valen-tin Vodnik* iz Doline, Tržaški oktet, «Fran Venturini*, od Domja in «Mirko Fiiej» iz Gorice. Zaključna prireditev bo 24. marca v tržaškem Kulturnem domu, kjer bodo poleg sedmih pevskih zborov iz Slovenije nastopili ženski pevski zbor iz Gorice, «Primorec» iz Trebč in «Rdeča zvezda» iz Sa-leža - Zgonika. Žal se doslej ni prijavil še noben zbor iz Beneške Slovenije, vendar pričakujejo prijavo pevskega zbora Rečan iz Ljes. Povabilo so poslali tudi na Koroško z željo, da bi na zaključni prireditvi v Trstu nastopil tudi en koroški zbor Dušan Kalc V Ptuju ustanavljajo «Potrčev sklad» PTUJ, 26. — Slovenski pisatelj dr. Jože Potrč slavi letos 70-let-nico rojstva. V Ptuju nameravajo počastiti tega svojega tako pomembnega občana s tem, da bodo ustanovili Potrčev sklad, to se pravi sklad, iz katerega bodo štipendirali delavce in kmečke dijake ter študente, ki bi radi študirali. pa tega ne morejo iz socialnih razlogov. V tem smislu nameravajo predlagati občinski skupščini Ptuj, naj ustanovi sklad in poskrbi za potrebna sredstva. V okviru tega sklada bi nagrajevali tudi diplomska dela študentov, ki obravnavajo problematiko ptujske občine. OB JUBILEJNEM KONCERTU ORKESTRA GM «Povečevalno klo» v uprizoritvi Slovenskega amaterskega gledališča RAZMISLITI 0 NADALJNJI KVALITETI RASTI ORKESTRA V 20 letih je orkester GM opravil pomembno poslanstvo, toda pogoji, v katerih deluje, zahtevajo ustrezne odločitve Če bežno preletimo delovanje in razvoj orkestra Glasbene matice in nekoliko pretehtamo njegov pomen, se nam približno nudi takale slika: Od prvih zelo skromnih začetkov v pretežni večini gojencev glasbene šole preko rastočega naraščaja in gostov, ki so dopolnjevali vrste, se je polagoma razvijal. seveda ob spremljajočih pomanjkljivostih intonančnega značaja, skladnosti igre, lepote tona in podobno, ter zrastel do današnje sestave, ki ji ni mogoče oporekati pravega orkestrskega zvoka — v celoti vzeto. To je brez dvoma uspeh trdoživosti in vztraja nosti dirigenta, ki bi mu v tem oziru malokdo bil kos. Pomen obstoja in delovanja orkestra pa je v tem: stimuliral je študij in voljo do njega pri go- jencih glasbene šole; uvajal jih je v ansambelsko igro in v spoznavanje orkestralne literature; ne samo njih, zbujal je zanimanje za simfonično in komorno orkestralno glasbo in širil krog poslušalcev pri slovenski narodnostni skupnosti; posredoval in predstavljal .je niz renomiranih umetnikov koncertantov — znanih in renomiranih solistov tako iz Trsta samega kakor tudi iz sosednje matične domovine. Vse to je s skupnim naporom glasbene šole, ki je vzgojila že nekaj kadrov, zlasti tistih, ki so ostali zvesti ljubitelji glasbe, pripomoglo do takega vzdušja in nagnjenosti h kulturnemu izživljanju v tej panogi umetnosti, da je lahko prišlo do stalnih, v naprej programiranih glasbenih prireditev — do abonmajskih koncertov, kar OB PRVI LETOŠNJI PREMIERI s prejšnji-zborov iz se je ude- «Povečevalno steklo» - huda preizkušnja za amaterje SAG Več pozornosti jeziku in izgovarjavi - Lepi skupinski prizori in zanimive scenske rešitve Člani Slovenskega amaterskega gledališča (SAG) se prav gotovo ne zadovoljujejo samo z ugotavljanjem, da so svojo uprizoritev Javorškovega «Povečevalnega stekla* pripravili s požrtvovalnostjo, da so vanjo vložili mnogo truda in da so pokazali za amaterje celo več, kot bi lahko pričakovali. Imajo pravico in tudi pošteno je, da slišijo poleg pavšalnih pohval tudi kaj kritičnih pripomb, ki jim lahko pri njihovih prizadevanjih samo pomagajo. Glede izbora. Sami pravijo, da hočejo biti živo gledališče, ki se spoprijema s problematiko današnjih dni. «Povečevalno steklo* je prav gotovo problematika današnjih dni, vendar se smemo vprašati, če delo vendarle ni preveč problematično za amaterski oder, ker govori v glavnem skozi metafore, ker oblači osebe v obleke, ki niso njihove, ker jim polaga v usta besede, ki niso njihove, ker je skratka farsa na nekaj, kar naj bi bilo v resnici, pa se tega ne da povedati naravnost. Farsa pa je že sama po sebi, v nasprotju s splošnim pojmovanjem, oblika, ki zahteva celo več igralskih veščin, kot drama, če naj skozi njo govori- jo avtorjevi resnični nameni tako prozorno, kot je avtor hotel. Dejal bi torej, da je delo bilo prezahtevno za igralske zmogljivosti ansambla, v katerem je prav gotovo treba na mnogo lažjih tekstih dodelati še marsikaj. Zdi se mi, da se je režiser Verč tega do neke mere tudi zavedal, in da je prav zato izbral postavitev, ki se je v svojem kabaretskem bistvu odmaknila od izrazite farse in ki je tudi nudila amaterskemu igralcu nekaj več možnosti, ki pa je delu zato tudi odvzela njegovo namembno poanto. Toda tudi kabaretska oblika politično-družbene farse ima svoje zahteve, ki jim amaterji ne morejo biti kos kar tako. Dokaz naj bo, da je celo med poklicnimi igralci malo takih mojstrov, ki bi se lahko z uspehom spuščali na to področje in da je Dario Fo malo manj kot izjema v Italiji. O delu samem bi tudi bilo treba reči še kaj k temu, kar je bilo že rečenega. Javoršek ga je gradil na konfrontaciji izprijene Glažute oziroma njenih ljudi z Janezom Pohlinom, tujcem, ki je v bistvu čist. Ta konfrontacija sproži konflikt, ki v svoji rasti in v svojem razpletu do kraja ^»uiiiiiiiimmninminmmnniiinHinniutHmiHimiiiiniiiiiiiiiniiiniiinHniiniinniuminiiiiiiinnimiiiiimiiiiiminiiniiinimunimuHnnmmnmiHm KOPRSKO KULTURNO PISMO živahno in pestro v novem letu ®ve razstavidva koncerta, javne produkcije gojencev Centra za glasbeno vzgojo in eno gledališko gostovanje f”°. novem letu smo v Kopru ^abeiežilj dve razstavi, dva kon-Qfirta, javne produkcije gojencev entra za glasbeno vzgojo in eno ^edališko gostovanje. Pri °'!,ralinski muzej v Kopru je rec*U ža drugo zanimivo raz-Sp Ur 'z sv°je bogate zbirke. Uva-aiiek -113 Prospektu, ki naj bi Jal obiskovalce v spoznavanje ebnosti oblik in zanimivosti Jan amz,mav’ ie napisal kustos nek? .Mikuz- ki je pokazal na p:, Jzrednih primerov. V krat-Za , Potezah, toda v precejšnji to r°zen°sti, na,m je predstavil tehnc111??80 od na3bolj prepostih do lCn? rešitev in uporabnosti Bra zaPletenojših mehanizmov in tako seveda od najprepro-)s**t oblik do razvitejših slo-y,y™a posebnosti v razvoju od p.. d.° XIX. stoletja na raznih vvr°P^kih območjih. Razstava je zbudila precejšnje zanimanje, in 3 erUa Loža je priredila svo-Tni?rVo košnjo Ukovno razstavo. „1,^ at smo gledali dela mladega u»arja Živka Marušiča iz Ko-A,a> & Je diplomiral leta 1971 na ademiji lepih umetnosti v Bena ^ in se S€C|aj izpopolnjuje j slikarski specialki pri prof. i.l. “erniku na Akademiji za li- kovno je 12 olj na platnu in pet stavil umi?t'T10st v Ljubljani. Raz- i umetnika, je napisal Alek- rish TT •> “a P ie ,Uv°dno besedo, ki obeležu-d„ sedanj° ustvarjalno fazo mla-umetnika, je napisal Aleksander Ba«in ki mu obeta na- ri oi ■ . Uassin, Jnii razvoj. dv»rV\Č .bta nastopili v Kopru ... mladi umetnici iz Trsta: mez-Bian?ri?n^stka Nora Jankovič in Kon^tka Neva Merlak - Corrado. sta Cert v. dyorani glasbene šole št... organizirali glasbeni urednike? rMTV K°Per m Ljubljana neg Qel sporeda Komornoglasbe-Su • namenjenega preno- Bew .h krajev. Prva se je z "'irmirpi? 0pe.™imi ,vl°ga™ snih. . a v italijanskih gledali-oW’ 1Ir!a tepo obarvan, po vsem p, ’.zenaeen gtas. ki dopušča JJsnjo voluminoznost. Na spo- redu je imela samospeve slovenskih skladateljev Rada Simonitija, Frana Venturinija in Pavla Merkuja. Interpretirala jih je občuteno v odmerjenem razpoloženjskem zanosu. Skladno jo je spremljala oziroma sodelovala na klavirju Neva Merlak - Corrado, ki je zlasti nazorno izoblikovala svoj klavirski del v Merkujevi pesmi ((Opoldanski psalm*. Samostojno je izvedla Andante za klavir Marija Kogoja, Dve glasbeni vezili op. 14 za klavir — Largo in AUa breve — Pavla Merkuja in Pour le piano — Preludij, Sa-rabanda, Toccata — Claude De-bussyja. Odlikujeta jo solidna igra in dober spomin. Zanimivo je, da sta bili najpregnantneje izvedeni Merkujeva in Kogojeva skladba; zdi se, da ji je sodobnejša glasba še posebno blizu. Društvo prijateljev glasbe je priredilo svoj peti koncert v letošnji sezoni. To pot je bil v gosteh Slovenski oktet, ki je privabil toliko navdušenih poslušal-cev, da jih je gledališka dvorana komaj sprejela Mislim, da bi bilo odveč govoriti o tehnično pevski strani, prav tako o zvočnem skladju in zlitosti glasov, enotnosti delovanja. Spored pesmi je za dobršen del koprskih poslušalcev pri večini pesmi ozi-roma priredb ljudskih predstavljal novost. Med umetnimi so bila uvrščena dela Passereauja, Scan-della Gallusa, Mokranjca, Pre-lovca, Simonitija, Kozine;’ med narodnimi priredbe Voduška, Bojana Adamiča, Švare, Simiča, Ruždjaka, Kričke (češka narod-na), Griega (norveška narodna), Funade (japonska narodna), Kal-nikova (ruska narodna) in Rijavca (črnska duhovna). Lahko rečemo, da je Slovenski oktet trenutno najbolj dovršena pevska skupina, sposobna, da lahko od nje pričakujemo novih programskih osvežitev iz svetovne vokalne literature, a še posebej iz zakladnice domače ustvarjalnosti in slovenske ljudske pesmi. Center za glasbeno vzgojo v Kopru, ki združuje glasbene šole iz Kopra, Izole in Pirana, je v spomin skladatelja in pedagoga na teh šolah, Ivana Ščeka, ob obletnici njegove smrti, priredil tri nastope gojencev: v Kopru, Izoli in Piranu. Na sporedu je bilo več skladb umrlega skladatelja, ki jih je komponiral nalašč za potrebe gojencev v razredu pihal in trobil, ker je prav na tem področju veliko pomanjkanje ustrezne literature za predavanja. Kot izvrsten poznavalec orkestra je priredil tudi več skladb ustrezno zmogljivostim in sestavu šolskega orkestra. Le-ta je, poleg Telemannovega Allegra iz Koncerta za violino in godala v a-molu, izvajal tudi njegovo priredbo Tarregove skladbe Ore-mus. Moramo poudariti, da je kvalitetno poprečje gojencev glasbene šole v Kopru na tem večeru pokazalo uspešna pedagoška prizadevanja učiteljskega zbora ter je po tehničnih pripravah kakor po muzikalnih rezultatih daleko nad ravnijo šole v Izoli, sodeč seveda po nastopu 16. t.m. Tudi šola v Piranu vzdržuje dokaj uspele pedagoške tradicije zlasti v klavirju in pri pihalih ter trobilih. Šolski godalni orkester, ki ga vodi Borut Logar, je že zdaj, sredi šolskega leta, precej uigran, tako da lahko pričakujemo ob koncu leta enakih presenečenj, kakor že dve leti zapovrstjo. Zanimanje staršev, ki vedno napolnijo dvorano je stalno prisotno in živo. Obiskalo nas je tudi Mestno gledališče ljubljansko z lahkotno komedijo Alana Ayckbouma Lju bežen druge polovice. Zanimiva je po svoji oblikovni zamisli, ko avtor tako rekoč na istem prizorišču, ki predstavlja brez vmesne stene dve stanovanji, razvija dejanje dveh parov zakoncev, ki so zapleteni v medsebojno ljubezensko pustolovščino. Humor posebne vrste. Ivan Silič razgali moralne nečednosti Gla-žutarjev, šibkosti njihovih značajev, postavi na sramotni oder hinavščino in dvoličnost, spletkarstvo in obrekljivost sredi katere ne more biti mesta za čistega človeka in v kateri niti obrtniški revolucionar ne najde oprijema-lišč za svoje ideale. Če ne bi edinima pozitivnima junakoma v delu Janezu Pohlinu in Filipu postavil v usta nekaj sentenc o življenju, ki pa imajo le preveč frazerski priokus, bi bila vse ena sama črnina. In če naj bi ta črnina bila karakteristika tiste družbene skupnosti, na katero je Javoršek očitno mislil, potem je delu mogoče očitati pretirano po-splošenost, ki jo je končno tudi nadaljnji družbeni razvoj demantiral. Če namreč življenje ni geometrija, potem ni geometrija za vse in za vsakogar, za tiste, ki bi hoteli svet tak, da bi bilo življenje res geometrija, in za tiste, ki hočejo nasprotno. Mimo tega pa so v farsi nekateri liki le dobro začrtani in še največjo resnico izpovedujejo takrat, ko očitajo županu, da je reva, slabič, da je on vsega kriv. Kajti prav slabiči so v resnici največkrat naj večji krivci vseh ano mali j. Zahtevnost po eni in problematičnost dela po drugi strani sta postavljali igralcem-amaterjem in režiserju-amaterju nevarne čeri in hude težave, s katerimi so se spopadali z različnim uspehom. V množičnih prizorih je uspelo režiserju doseči lepe učinke, ponekod celo presenetljive glede na odrsko prostornost in na obvladanje prostora, posameznim vlogam pa se je le poznal amaterski pristop z dokaj očitnimi jezikovnimi spodrsljaji, zelo približno govorno tehniko in telesno togostjo. V bodoče bi se ansambel nikakor ne smel odreči lektorjevi pomoči in sploh bi moral posvečati izražanju in dikciji mnogo več pozornosti. Dober govor lahko v veliki meri nadoknadi manj prožno igro. Seveda pa to ne pomeni, da ni med člani SAG tudi nekaj igralskih talentov, ki imajo pogoje za napredovanje in katerih lastnosti bi v ustreznejših delih prišle še bolj do veljave. Ustvarjenih je bilo nekaj dobrih karakterizacij in nekatere vloge so v celoti bile lepo izpeljane. Igrali so Ivan Verč Janeza Pohlina, Boris Kobal župana, Magda Križ-mančič njegovo ženo Vero, Aljoša Čok predsednika steklarskega ceha Kamna, Jasna Petaros njegovo hčerko Klarico, Milica Kravos Hrvatico, Drago Gašperlin steklarskega mojstra Filipa, Anica Žerjal klepetuljo Svimico, Boris Mihalič očeta Brumna, Branko Sulčič očeta Benedikta. Sergij Verč se je kot režiser potrudil in znova potrdil svojo nagnjenje do gledališča. Nekatere njegove domislice in scenske rešitve so bile kar imenitne, le svojega uvodnega nastopa in zadnjega dela ni dovolj uglasil na enoten govorni ton. Če še ponovim, da je Ivan Verč zasnoval v danem tesnem prostoru kar funkcionalno sceno, da so bili kostumi primerni in da je tudi vse ostalo, kar spada k uprizoritvi, zadovoljivo delovalo, potem zasluži celotni kolektiv SAG pohvalo in priznanje ter spodbudo za nadaljnje delo. J. K. Predlog za dramo v letu kmečkih puntov Majda in Vinko Strgar: CVETJE V VRTU Državna založba je izdala knjigo z naslovom Cvetje v vrtu. Napisala sta jo Majda in Vinko Strgar, od katerih zlasti slednjega poznamo kot strokoimjaka in pisca strokovnih del o cvetju in vrtovih. V uvodu k svoji knjigi pravita avtorja. da so v zadnjem času dobili sicer že več podobnih knjig, domačih in prevedenih, da pa smo še vedno v zaostanku, zlasti če se primerjamo z narodi, ki so tudi v tem pogledu korak pred nami. Avtorja tudi pravita, da je bilo o marsikateri rastlini, ki jo obravnavata v tej knjigi, drugje napisanega že več. Vendar to tej knjigi ne jemlje vrednosti, saj zanimive snovi o rastlinah ne manjka, vsak avtor doda nekaj svojega in tako veča znanje o rastlinah. Knjiga Cvetje v vrtu. (pred seboj imamo prvo knjigo, kateri bo v kratkem sledil še drugi del), obravnava torej cvetne rastline, ki jih gojimo na vrtu. Avtorja posvečata največjo skrb opisu rastlin, seveda pa obsega tekstovni del tudi podatke o vzgoji in uporabi posameznih rastlin, o njihovi razširjenost* v naravi, navedena pa je tudi botanična družina. Enakovreden del besedilu pa je slikovni del knjige. Založba je u-spela dobiti barvne priloge iz Japonske, tako da je v knjigi nad 300 barvnih podob cvetočih rastlin, kar daje seveda izdaji še posebno vrednost. Pravzaprav je to razkošje, ki si ga do nedavnega nismo mogli omisliti ki pa danes predstavlja že nekaj samo po sebi umevnega. Najnovejša številka goriške revije rlniziativa Isontina» ima med številnimi svojimi članki in razpravami tudi marsikaj, kar živo zanima Slovence v gorišU pokrajini. Cela vrsta znanstvenikov iz Slovenije in pa tudi iz drugih jugoslovanskih republik prinaša svoja mišljenja z raznih področij udejstvovanja. Profesor Emil Frelih iz Maribora razgrinja zveze slov. gledališča z drugimi evropskimi teatri. Gledališki kritik iz Novega Sada Miodrag Kujun-džič pa ugotavlja po predstavah «Sterijinega pozorja», kje se giblje sodobna jugoslovansica dramaturgija. Dr. Radoslav Hrovatin, goriški rojak in muzikolog v'Ljubljani. opravičuje gledališko predstavo, ki jo sestavljajo folkloristični elementi, v debati o avtentični in pa ponarejeni folklori. Tudi drugo gradivo v tej številki je zanimivo za obe narodnosti na Goriškem, tako ocena Lucia de Cillia o katoliškem političnem gibanju v prvem povojnem času pred fašizmom, dalje spomini o nemirnem garibaldincu Luigiju Liciju iz Robiča, kaplanu. sicer pa skrajno nemirnem duhu italijanskega očeta in slovenske matere Cenčič. in še o drugem. V letu, ki je posvečeno kmečkim puntom, pa se hočemo zadržati pri glavnem nasprotniku tolminskih puntarjev, pri avstrijskem državnem izterjevalcu in da-carju Jakobu Bandenu. Bandeu je pobiral dac od mesa in vina na tako drastičen in neusmiljen način, da so se uprli najprej tolminski kmetje in za njimi skoro vsi kmetje na Goriškem. Deželni stanovi so poklicali v deželo vojaške čete, ki so polovile glavne voditelje punta in jih izročile tribunalu. Tribunal jih je obsodil na smrt in so jih na Travniku razčetverili. Njihova posestva so zasedli, a vojaščina je pretepala kmete po vaseh in ropala po u-bogih tlačanskih bajtah, kolikor se ji je ljubilo. Jakob Bandeu je pobral svojo bogato nepremičnino, posebno pa denar, ter se skril za varno ozidje goriškega gradu, ko so vdrli Tolminci v Gorico. Puntarji so mu požgali hišo. ki je stala v ‘Contrada del Teatro’. to je v sedanji Ulici Garibaldi. Bandeu je po puntarskem viharju spet prilezel na dan in naprej pobiral dac po deželi. Bogatel je še naprej in še bolj, tako da je postal eden najbogatejših goričkih meščanov, ki je prekašal po premoženju vse goriške plemiče, lastnike številnih gradov in stotin kolonov ali pa navadnih grajskih tlačanov. 27 let po tolminskem puntu se ime Bandeu pojavi spet v listinah goriškega pokrajinskega muzeja v palači Attemsov. Plaval je v tako velikem denarnem izo- bilju, da je leta 1740 sklenil u-stanoviti mestno gledališče, ki ga je dal zgraditi na zemljišču Antonia Vidriga. Obetal si je. kot premeten poslovni človek, da bo tudi z gledališko umetnostjo koval zase rumene cekine. Bandeu je računal na številne goriške plemiče, ki jih je prevzela takratna strast za gledališke predstave. Bogati Goričani so gledali takrat verske predstave v jezuitskem kolegiju v Gorici ali pa gledališke predstave po palačah goriškega plemstva. Podajali so se tudi na pot v Videm, Trst in Ljubljano, kjer so v rednih gledališčih prikazovali operne predstave in komedije. Prva predstava v ’Teatro Bandeu’ je bila l. 1740. kmalu po pustu z melodramo ’Arsaceki je bila predelana opera Tomaža Comeilla 'Comte čTEssei’. Naslednji repertoar Bandeuovega gledališča so izpolnile razne melodrame po zgledu Metastasia in drugih komponistov na dunajskem dvoru Marije Terezije. ’Teatro Bandeu’ je neprekinjeno deloval 39 let, dokler ga ni upepelil požar v marcu 1799. Jakoba Bandena je medtem že zasula lopata in ga je nadomestil njegov ožji sorodnik Filippo Bandeu de Freuenhaus, ki je dobil svoje plemstvo zaradi svojih razširjenih poslov in bogastva. Plemeniti Bandeu se je v decembru 1779 obrnil na avstrijski dvor., da bi smel zgraditi novo gledališče. Že v juniju 1781 je v novem prostornem «Teatro Bandeu» bila prikazana prva melodrama ’I viaggiatori felici’. Predaleč bi nas zapeljalo, če bi naštevali vse komedije in opere, ki so jih dajali v 'Teatro Bandeu’ do l. 1794, ko je umrl plemeniti Filippo Bandeu in so se začele med dediči hude pravde za dediščino, šele francoske Napoleonove armade, ki so vdrle tudi v Gorico, so napravile konec 'Teatru Bandeu’ po nad pol stoletnem nenehnem delovanju. Gledališče so odkupili lastniki lož, ki so Bandeuovemu rodu zanje plačali velike vsote. Še nekaj desetletij je trajalo do revolucionarnega leta 1848, da so postali tolminski tlačani svobodni. in preteči je maralo še nadaljnjih 123 let, da smejo sedaj potomci slovenskih puntarjev sedeti v goriškem mestnem gledališču in gledati predstave v svojem slovenskem jeziku. Nikogar ne bi razburilo, če bi se našel močan dramski pisec, ki bi v močni drami prikazal dramsko napetost med Ivanom Gradnikom in Jakobom Bandeuom znotraj zi-din, ki jih je dal zgraditi stari pohlepni dacar Bandeu z groši, ki jih je pobiral od tolminske teletine in briške rebule. Albert Rejec ................................................................................................im................................................................................................................................... urini umi imiiim predstavlja velik korak v kulturnem življenju. Jasno je. da samo zvok orkestra ne zadc^tuje, da so čistost njegove igre, skladnost posameznih skupin in celote, preciznost izvajanja in druge dobre strani, pa ne nazadnje tudi sposobnost in muzikalnost posameznikov, le estetska sredstva za pronicanje v srž umetniških del, ki jih je treba oblikovati, ki jim je treba udihniti življenje čim globlje u-metniške prepričljivosti. In vendar je težko priti do dobro izvež-banega, uigranega orkestra, ako pogoji ne dovoljujejo stalnega in sistematičnega dela. In to. mislim, je osnovna nadloga, ki ne dovoljuje tej orkestrski skupini, da bi se razvijala hitreje, rasla v kompaktnosti igre in dozorevala v muzikalnem oblikovanju. Tako razmišljanje se nas je lotevalo tudi na zadnjem koncertu. ko smo pogrešali nekoliko več preciznosti in enotnosti posameznih skupin, čistosti in skladnosti v skupini trobil na nekaterih mestih, kar je gotovo posledica nestalnega skupnega igranja, če dodamo še neenotnost vstopov in konec fraz. Seveda občasno igranje ne more dati prave osnove za interpretacijsko izdelavo in tako je bila tudi tokrat precej površinska. Sicer pa pustimo to, če smo navedli razloge taki situaciji. Zastavlja pa se vprašanje, ali pod obstoječimi pogoji lahko orkester doseže zadovoljivo raven. Morda bi kazalo razmisliti in se omejiti na manjši ansambel, godalni orkester, katerega pogoje za stalno in shematično delo bi bilo gotovo bolj možno obvladati. Ob takem vsestransko oblikovanem telesu bi bila dana tudi vsa možnost za gostovanja in izmenjavo raznih dirigentov in bi na ta način bila dana vsestranska priložnost za u-metniško rast orkestra na eni, na drugi strani bi to pomenilo obogatitev za koncertno življenje, zanimivost za poslušalce. Literature je ogromno. Prepričani smo, da je to bolj gotova pot v nadaljnji razvoj in za dosego kvalitetne igre ter kvalitetnega poustvarjanja. Kajti orkester ne le, da mora obstajati in nadalje delovati, temveč tudi razvijati se in rasti. Tega mu iz srca želimo ob njegovi dvajsetletnici! Ivan Silit Nova izdaja latinsko -slovenskega slovarja Sedaj že nekaj let pokojni profesor dr. Fran Bradač je svoj prvi latinsko - slovenski slovar napisal kmalu po koncu prve svetovne vojne. V času med obema vojnama je izšlo več izdaj. Ko je po osvoboditvi latinščina v slovenskih šolah stopila v ozadje je tudi latinsko - slovenski slovar postal bolj ali manj nepotreben. Toda ko zadnja leta latinščina spet vse bolj stopa v ospredje in v izobraževalnem šolstvu znova pridobiva nazaj svojo veljavo, je potreba po latinsko - slovenskem slovarju spet porasla. In tako smo po osvoboditvi dobili najprej eno izdajo, aprila leta 1966 pa dopolnjeno novo izdajo latinsko slovenskega slovarja. Ta izdaja je bila že četrta, avtor pa jo je razširil in dopolnil. Tako je izpopolnjen slovar začel u-strezati tudi izvenšolskim potrebam. To pa dokazuje tudi dejstvo, da je Državna založba, ki je vseskozi izdajala ta slovar, pripravila za slovenski knjižni trg novo, sedaj že peto izdajo dr. Bradačevega latinsko - slovenske ga slovarja. Izdaja je sicer maka četrti izdaji izpred nekaj let. Je pa to tudi lepo opremi iena knjiga standardnega slovarskega formata. Sl. Ru. revije Mladika 12 Katoliška revija Mladika je z 12. številko zaključila svoj XVI. letnik. Zanjo je dr. Drago Štoka napisal uvodno misel z naslovom «Dokazali smo voljo do življe-nja», ki je nekakšno voščilo za leto 1973. Pisec v njem ugotavlja, da nam leto 1973 prinaša dive pomembni obletnici: 25-letnico i-talijanske ustave in 10-letnieo posebnega statuta dežele Furlanije-Julijske krajine. Pri tem ugotavlja tudi, da slovenska narodnostna skupnost še ne uživa vseh tiskih pravic, ki jim jih priznavata ustava in statut, obenem pa izraža upanje, da bo leto 1973 v tem pogledu uspešnejše. To pa bo, če bomo «s svojo kvaliteto, udarnostjo in vso mladostno energijo, predvsem pa s svojim nenehnim političnim, kulturnim in vsestranskim delom, težili za tem tudi v bodoče*. Med preostalo vsebino številke izstopa prispevek Egidija Vršaja ((Gospodarsko programiranje naše dežele*. V njem prihaja do mnenja, da so ((preizkusni kamni* glede zagotovil o narodnih manjšinah v okviru gospodarske petletke 1971-1975 iz gospodarskega vidika: 1. razlaščevanje, 2. vojaške služnosti in 3. izseljevanje in pravi: «Deželni urbanistični načrt predvideva razlastitev na stotine hektarov zemlje. Prizadeta bo predvsem «sloven-ska manjšina, ki živi na obmejnem pordočju*. Isto velja za vojaške služnosti. In glede izseljevanja ima tragični rekord Beneška Slovenija, kjer je obstoj Slovencev nedavno priznal sam ministrski predsednik Andreotti*. Prof. Anton Kacin objavlja svoje spomine na dr. Andreja Pavlico, ki ga označuje za publicista, filozofa in socialnega delavca njegov lik tudi prikazuje iz “ teh treh aspektov; Martin Jevni-kar piše o 120-letnici Mohorjeve ‘Ji i evni- I družbe, v svojem pregledu zamejske in zdomske literature pa nadaljuje nrikaz del Alojza Rebule. Literarni del obsega nabožne pesmi Milene Merlakove, Borisa Pangerca zgodbo ((Trinožnik na vrzeli*, v kateri s tragičnimi potezami prikazuje propadanje slovenskih kmetij na tržaškem Krasu, skromnejši spis Tanje Rebule «Ded Jakob* ter še oceno treh koncertov Glasbene matice izpod peresa Ade Markon. Na robu so še zapisi o (prosveti ob zaključku leta*, ki pa se nanaša izključno na dejavnost katoliških skupin, ter o «mladini od novembra 1971 do decembra 1972». Vmes je še nekaj drugega drobiža. Borec 1 Revija za zgodovino NOB in o-hranjevanje revolucionarnih tradicij «BOREC» vstopa s pričujočo številko v svoj XXV. letnik. Uvodni članek v njej je izpod peresa znanega zgodovinarja dr. Metoda Mikuža z naslovom ((Odločilno in jubilejno leto 1943*. V njem piše o dogajanju v letu 1943 na Slovenskem, ko je narodnoosvobodilni in revolucionarni boj slovenskega naroda dosegel svojo prvo veliko zmago — kapitulacijo Italije, in v svetovnem merilu, ko je na prelomu let 1942-43 sovjetska armada pri Stalingradu uničila mogočno in dobro opremljeno nemško armado, kar je predstavljalo odločilno prelomnico za poraz nacistične Nemčije. Dr. Metod Mikuž obravnava krajše razdobje od kapitulacije Italije do konca leta 1943, to je čas, ko je bil tudi notranji sovražnik politično in vojaško tako razbit, da je slovenska delegacija lahko nemoteno odšla na dolgo pot v Jajce na drugo zasedanje AVNOJ, kjer je bil potrjen zgodovinski sklep vrhovnega plenuma Osvobodilne fronte o priključitvi Primorske k matični slovenski zemlji in o njeni vključitvi v skupno jugoslovansko domovino. Končno o-menja dr. Mikuž kot tretjo zgodovinsko obletnico še Kočevski zbor, ki je potekal pod geslom «Narod si bo pisal sodbo sam!*. Vse te tri obletnice oziroma 30-letnice bodo nudile priložnosti za ustrezne proslave na Slovenskem. Ostalo gradivo je zgodovinsko dokumentarnega in memoamega značaja. To velja za nadaljevanje spominov Ferda Godine «Na Loško dolino ne sije sonce*, za Jožeta Vidica pričevanja «Zločin pri Lenartu*, za Milana Kostevca spomine «Skupni boji Kozjancev in Zagorcev*, za pričevanje Emila Cesarja «Talec Viktor Gregorač in tovariši* itd. Ivan Potrč piše o «Književnosti za mladino in 10. Kurirčkov festival*, Cvetko Zagorski objavlja spominsko črtico «Dva njena obraza*, Matevž Hace piše o «Dezerterju Pavlu*. Lep je zapis Staneta Kumarja o ((Grafiku in arhitektu Vlastu Kopaču* opremljen z njegovimi slikami in skicami. Na koncu revije je nekaj knjižnih ocen, med proznimi sestavki pa .je več pesmi: črto-mira Šinkovca «Balada o Črtu* in «V nežni zori*. Franceta Filipiča «Taboriščna poezija*, Na-zima Hikmeta «Večer», Franceta Kosmača ((Naročje zvesto* in Petra Levca (Večerna idila*. Kdor želi sodelovati v reviji lahko pošlje rokopise na naslov Uredništvo «Borca», Ljubljana, Beethovnova 10. Poštni predal 203,’ tel. 21-901. NEDELJA, 28. JANUARJA TRST A 8.15, 13.15, 14.15, 20.15 Poročila; 8.05 Slov. motivi; 8.30 Kmetijska oddaja; 9.00 Maša: 9.45 Komorna glasba; 10.15 Napoved programa; 11.15 Mladinski oder; 12.00 Nabožna oddaja; 12.30 Nepozabne melodije; 13.00 Zvočni zapisi; 13.30 Galsba po željah; 15.45 Koncert; 16.30 šport in glasba; 17.30 D. Telloli: »Dan u-panja»; 19.10 Glasbeni koktajl; 20.00 Šport; 20.45 Pratika; 22.00 Nedelja v športu; 22.10 Sodobna glasba; 22.0 Zabavna glasba. KOPER 6.30, 7.30, 14.30, 18.30, 20.30 Poročila; 6.15 Glasba za dobro jutro; 7.40 Popevke; 9.00 Melodije; 10.30 Orkester Mauriat; 11.30 Dogodki in odmevi; 11.45 Ansambel Martin; 12.05 Glasba po željah; 12.35 Zunanjepolitični pregled; 14.00 Popevke; 16.00 Pesmi; 17.00 Sosedni kraji in ljudje; 17.35 Glasba po željah; 18.45 Poje I. Kraševec; 19.00 Reportaža; 19.15 Orkester Kramer; 19.30 Prenos RL; 20.00 Glasba v večeru; 20.40 Orkestri; 21.00 športna nedelja; 21.15 Opereta; 22.00 Plesna glasba. NACIONALNI PROGRAM 8.00, 13.00, 15.00. 20.00 Poročila; 6.00 Jutranje pesmi; 8.30 Kmetijska oddaja; 9.00 Skladbe za godala; 11.35 Roditeljski krožek; 12.00 Plošče; 14.00 Kvizi; 14.30 Plošče; 15.30 Nogomet; 16.30 Popoldne z Mino; 17.28 Glasbeni variete; 18.15 Koncert; 19.30 Francoščina na vesel način; 21.45 Koncert; 22.15 Pirandello: «11 turno*. II. PROGRAM 7.30, 8.30, 12.30, 13.30, 14.30, 19.30 Poročila; 7.30 Jutranja glasba; 8.40 Plošče; 9.35 Veliki variete; 11.00 Mike ob nedeljah; 12.15 Sprehod med notami; 13.35 Alto gradimento; 15.00 Preizkušajo se diletanti; 15.45 Vam ugaja klasika?; 16.30 Športna nedelja; 20.10 Operni svet; 21.00 Je vdova vedno vesela?. III. PROGRAM 10.00 Koncert; 11.00 Orgle; 11.30 Baletna glasba; 12.20 Operna glasba; 13.00 Folklora; 14.30 Ko- PONEDEUEK, 29. JANUARJA TRST A 7.15, 8.15, 13.15. 14.15, 20.15 Poročila; 7.05 Jutranja glasba; 11.40 Šola; 12.00 Opoldne z vami; 13.30 Glasba po željah; 17.00 Za mlade poslušalke; 18.15 Umetnost in prireditve; 18.30 Šola; 18.15 Violinski koncert; 19.25 Jazz; 20.00 Športna tribuna; 20.35 Pianist Marjan Fajdiga; 22.15 Zabavna glasba. TRST 12.10 Plošče; 14.30 Deželne kronike; 14.45 Tretja stran; 15.10 Folklora, zborovsko petje, itd.; 16.20 Pihalni kvartet. KOPER 6.30, 7.30 12.30, 14.30, 16.30, 17.30, 18.30, 20.30 Poročila; 6.15 Glasba za dobro jutro; 7.40 Jutranja glasba; 8.40 Radijski o-der; 9.00 Operne simfonije; 10.00 Melodije; 11.15 Prisluhnimo jim..; 12.00 Glasba po željah; 14.00 Plošče; 14.15 Spomini; 14.35 Športni pregled; 19.00 Od Triglava do Jadrana; 19.30 Prenos RL; 20.00 Glasba v večeru; 20.40 Operna glasba; 22.00 Popevke; 22.35 Godalni kvartet «Amadeus». NACIONALNI PROGRAM 7.00, 8.00. 13.00, 15.00, 20.00 Poročila: 6.47 Zakaj in kako?; 8.30 Jutranje pesmi; 9.15 Vi in jaz; 10.00 Posebna reportaža; 13.15 Hit parade; 14.00 Italijanske popevke; 15.10 Glasbeni spored za mladino; 17.00 «Sončnica*; 19.10 Sindikalno ekonomska panorama; 19.25 Pisana glasba; 20.20 Andata e ritomo; 21.15 Kulturni pregled. II. PROGRAM 7.30, 8.30, 13.30, 15.30. 19.30 Poročila; 7.40 Jutranja glasba; 8.40 Melodrama; 9.15 Orkestri; 9.50 Nadaljevanka; 10.05 Pesem za vsakogar; 12.40 Alto gradimento; 13.35 Sprehod med notami; 13.50 Zakaj in kako?; 15.40 Glasbeno-govorni spored; 17.30 Posebna reportaža; 17.45 Telefonski pogovori: 20.50 Plošče; 22.43 Nadaljevanka; 23.05 Jazz. III. PROGRAM 10.00 Koncert za začetek; 11.40 morna’glasba; 17.30 Plošče; 18.00 Sodobna Jtal. glasba; 14.30 Poli-Literama oddaja; 18.45 Strani iz albuma; 19.15 Koncert; 20.15 Preteklost in sedanjost; 22.35 Glasba izven programa. SLOVENIJA 7.00, 8.00, 12.00. 13.00, 19.30 Poročila: 8.05 Veseli tobogan; 9.05 Koncert; 10.05 Alan Bullock: Pred štiridesetimi leti je prišel na p-blast Hitler; 10.25 Pesmi iz borbe; 13.30 Nedeljska reportaža; 13.50 Z domačimi ansambli; 14.05 foni ja; 15.25 Haendl: «Acis and Galathea»; 17.35 Strani iz albuma; 18.45 Kulturni pregled; 19.15 Koncert; 20.00 Melodrama. SLOVENIJA 7.00. 8.00, 10.00, 13.00, 15.00, 19.30 Poročila; 8.10 Glasbena matineja; 9.05 Pisan svet pravljic; 9.20 Zabavni orkestri; 9.40 Cicibanov svet; 10.20 Pri vas doma; 12.10 O. Respighi: Ptice — suita; „ , ,, tt 12.30 Kmetijski nasveti; 12.40 Pi- Opeme melodije; 14.30 Humores- . , codvi. 1330 Priporoča io 1™ _ f „ ltvknr. n£Une 8??^’ . *7ifWocajo vam...; 14.10 Pevski zbon; 15.40 ka — E. Penzdold: Krst v lekar ni; 15.05 Športno popoldne; 17.05 Radijska igra — J. Swift: Vsega mogočno pero; 17.52 Zabavni zvoki; 18.00 Letite z nami!; 1900 Lahko noč, otroci!; 19.15 Glasbene razglednice; 20.00 V nedeljo zvečer; 22.20 Zaplešite z nami; 23.05 Literarni nokturno — C. Okigbo: Pesmi; 23.15 Jazz za vse. ITAL TELEVIZIJA 11.00 Maša; 12.00 Ob 12. uri; 12.30 Igra poklicev: Vrtnar; 13.30 Dnevnik; 14.00 Kmetijska odda Lahka glasba: 16.00 »Vrtiljak*; 16.40 Zvoki in barve; 17.10 Glasbeno popoldne; 18.00 Aktualnosti; 18.15 Zabavna glasba; 18.35 »Interna 469»; 19.00 Lahko noč otroci!; 19.15 Ansambel V. Skoka; 20.00 Ti in opera; Zvone Zalokar; 22.15 Za liubitelje jazza; 23.05 V. Gajšek: Pesmi; 23.15 Popevke. ITAL. TELEVIZIJA 9.45 Šola; 12.30 Poljudna znanost; 13.00 Ob 13. uri; 13.30 Dnev- ja; 15.00 Prenos športnih dogod- njk; 14.00 Francoščina; 15.00 Šokov; 16.45 Program za mladino; ia; 4700 Program za najmlaj-17.45 Športni rezultati; 18.00 še; 17.30 Dnevnik; 17.45 «Slike iz Dnevnik; 18.10 Nagradno tekmo- sveta» jn »Prigode Robina Hoo-vanje; 19.20 Nogometno prven- da>>. 18.45 Tedenski knjižni pre-stvo; 20.10 Športne vesti: 20.30 ?ien: 19.15 Poljudna znanost: Dnevnik: 21.00 Nadaljevanka Puc- 19.45 športni dnevnik in ital. kro-cini; 22.10 Športna nedelja; 23.15 njke; 20.30 Dnevnik; 21.00 Film: Dnevnik. «Uomini». igra Marlon Brando; II KANAL 22.50 Premiere; 23.00 Dnevnik. 16.30 Registriran nogometni do- |j KANAL godek; 18.40 Nogometno prven- stvo; 21.00 Dnevnik; 21.20 »E1-ton John»; 22.20 Potovanje na Kubo. 21.00 Dnevnik; 21.15 TV razprave: Zakon Merlin; 22.20 Mozartova glasba. Naši bestsellerji Lestvico sestavlja Tržaška knjigarna na podlagi ugotovitev o prodaji slovenskih kniig v Trstu in Gorici. Rubrika sama ima namen nakazovati okuse in kulturne potrebe zamejskih Slovencev, obenem pa bo lahko marsikomu pomagala pri izbiri knjige. 1. Lavo Čermelj Med prvim in drugim tržaškim procesom Avtor nadaljuje svoje spomine, ki jih je načel v knjigi «Spomini na moja tržaška leta». Podrobno o-bravnava obdobje prvega tržaškega procesa 1930 do vključno drugega, ko mu je pretila smrtna obsodba, ki pa je bila nazadnje spremenjena v dosmrtno ječo. Nekaj naslovov, katerih tekst dodatno osvetljuje trpko usodo tržaških Slovencev v letih fašističnega nasilja: Primorski begunci, Emigrantske organizacije, Regina Coeli, Proces v Trstu. 2. Jurgen Thorwald Pacienti Očarljivo faktografsko delo, katerega junaki so slavni pacienti — slavni zato, ker so bili prvi ljudje, ka; terim je moderna medicina skušala pomagati ali rešiti življenje z raznimi revolucionarnimi kirurškimi posegi. Obsežno delo, ki je izšlo v dveh knjigah, bralce seznanja z imeni genialnih ameriških in evropskih kirurgov ter vrsto drznih operacij, ki so jim pridobile svetovno slavo. 3. Janko Mlakar Iz mojega nahrbtnika Ponatis zanimive zbirke potopisov. Avtor, navdušeni planinec, v lahkotnem slogu podaja vtise s svojih potovanj po domačem in tujem planinskem svetu. Posebno rad se šaljivo ustavlja ob opisih navad in ljudi, ki so strastni hribolazci. Knjigo dopolnjujejo prekrasne barvne fotografije iz naših in tujih gora. OBISKALI SMO BARKOVLJE, KI NISO VEČ BARKOVLJE «Nekoč smo bili vedno in povsod prvi danes pa smo na vseh področjih zadnji» Primerjave med razmerami pred desetletji in današnjimi zares niso vzpodbudne - Barkovljani so živeli od morja - Daljnovidni mestni svetnik Martelanc Ostanki barkovljanskegu Narodnega doma Ko sem še kot srednješolec hodil poleti na kopanje v Barkov-lje, se mi nikdar niti sanjalo ni, kaj vse se skriva za «nabre-žnim pročeljem» vasi in mi ni .nikdar padlo na misel, dia bi bile kdaj Barkovlje popolnoma slovenska vas. Čeprav sem se vozil pol ure s šestfco do kopališča, se mi je vendar zdelo, da so Barkovlje del Trsta, kot so Sv. Jakob, Sv. Just in druge četrti. Zato sem presenečeno osupnil, ko sem se pred nekaj dnevi klatil po Bovetu po ozkih in strmih barkovljanskih klancih. Ljudje so me debelo gledali, ko sem s svojim avtom rinil po hribu in preklinjal ostre ovinke. Deževalo je in lovil sem se na spolzki poti, ko sem od vrat do vrat spraševal, kje stanuje Riko Pertot. Brez pomoči domačinov pa bi se brez dvoma zgubil v tem labirintu klancev, stopnišč in dvorišč. Končno sem ga našel. Kljub svojim 87 letom je še vedno postaven in zgovoren možakar, ki Umrl je «surovež» Edvmrd E. Robinson LOS ANGELES, 26. — V tukajšnji bolnišnici «Mount Sinai» je danes umrl eden izmed najbolj znanih ameriških filmskih umetnikov polpretekle dobe — Ed-ward G. Robinson. Kdo izmed o-draslih se ga ne spominja. Igral je vedno vloge tako imenovanih grobijanov, povsod zmagujočih nasilnežev. To je bila pač njegova značilnost, hkrati pa je to bilo tudi zagotovilo, da bo film, v katerem je on igral glavno ali vsaj eno glavnih vlog, finančno uspel. Pa ne samo finančno, tudi u-metniško. Robinson, ki je dočakal 79 let, se je uveljavil že zdavnaj. Prvi njegov velik uspeh je bil uspeh filma «Mali Cezar* iz leta 1930, torej pred dobrimi štirimi desetletji. Že zdavnaj, torej brž ko se je pojavil v pomembni vlogi, je dobil vzdevek «trdega». rekli bi raje «divjaka» ali «surove-ža», ki je zrel za vislice. Toda Robinson je igral tudi drugačne filme in dosegel velike uspehe JUGOSLOVANSKA TELEVIZIJA OD 28. JANUARJA DO 3. FEBRUARJA 1973 NEDELJA, 28. januarja 8.45 Ansambel M. Križana; 8.55 Peyton; 9.47 Kmetijska oddaja; 10.35 Otroška matineja; 11.25, 17.25, 20.00, 22.15 Poročila; 14.00 Mi med seboj: Izola; 14.45 Slalom za moške (iz Kitzbiihla); 16.00 Začetek proslav ob 400-let-nici kmečkih uporov; 17.00 Ansambel B. Terglava; 17.30 Dokumentarec «Alvorado»; 18.50 »Gonja*; 19.45 Risanka; 20.30 Barometer; 20.35 Šoferji — nadaljevanka; 21.30 Jug. jazz danes; 21.45 Športni pregled. KOPRSKA BARVNA TV 14.45 Slalom za moške — Kitz-Oiihel; 16.00 Boks; 19.45 «Veliki manevri* — otroška oddaja; 20.15 Cirkus Smart; 20.40 Film «Lokis»; 22.10 Jazz; Milijenko Prohaska. PONEDELJEK, 29. januarja 17.50 Obzornik; 18.05 Romunski ritmi; 18.45 Romunska otroška oddaja; «Navihanci»; 19.00 Mladi za mlade; 19.45 Risanka; 20.00 in 22.55 Dnevnik: 20.25 Barometer; 20.30 Razgovor z romunskimi gosti: 20.35 Romunska drama: «Do-ta»; 22.30 Romunski dokumentarec: »Jama vetrov*. KOPRSKA BARVNA TV 20.00 Risanka za otroke; 20.15 Poročila; 20.20 Nastopa Ray An-thony; 21.20 S čolnom na Dunaj. TOREK, 30. januarja 17.45 E. Peroci: Dve in dve je štiri; 18.00 Risanka; 18.15 Obzornik; 18.30 Moški zbor z Jesenic; 19.00 Bolezni dihal; 19.20 b kitaro po svetu: Mehika: 19.45 Risanka: 20.00 in 22.35 Dnevnik; 20.25 Barometer: 20.30 Diagonale; 21.20 R. Bratny: «Kolumbov-ci»; 22.10 Najmlajši režiserski rod; Učitelj. KOPRSKA BARVNA TV 20.0 Risanke; 20.15 Poročila; 20.30 S splavom po Tari; 21.00 Film: »Skok v temo*; 21.50 Narodno - zabavna galsba. SREDA, 31. januarja 17.45 »Mačkon in njegov trop* — risanka; 18.10 Obzornik; 18.25 Filmi; 18.45 Računalnik po meri; 19.10 Zanimivosti; 19.45 Risanka; 20.00 in 22.15 Poročila; 20.25 Barometer; 20.30 Film: «Dotik smrti*; 22.00 Komorni zbor RTV Ljubljana. KOPRSKA BARVNA TV 20.00 Risanke; 20.15 Poročila; 20.30 Dokumentarec «Alvorado»; 21.50 Zabavna glasba. ČETRTEK, 1. februarja 9.35 in 14.45 Šola; 10.35 in 15.40 Angleščina: 10.45 in 15.55 Nemščina; 16.30 Smuk za ženske: 17.35 Film: «Druščina Jehu»; 18.00 Obzornik; 18.15 Košarka: Crvena zvezda — Real; 19.45 Risanka; 20.00 in 23.00 Dnevnik: 20.25 Kam na oddih?; 20.40 Razgledi; 21.30 Film: »Koplji pod brezo*: 22.15 Neubauer: Rondo o zlatem teletu (balet). KOPRSKA BARVNA TV 12.55 Smuk za ženske; 18.15 Košarka: Crvena zvezda — Real; 20.00 Otroška oddaja; 20.15 Poročila; 20.30 Film: Rože v prahu; 22.10 Holandski plesi. PETEK, 2. februarja 9.30 in 14.40 šola; 16.45 Slalom za ženske; 17.45 Veseli tobogan: Črenševci; 18.15 Obzornik; 18.40 Vzgojni problemi; 18.50 Za boljši ezik; 19.00 Sodobniki: dr. Ko-sta Todorovič; 19.45 Risanka; 20.00 in 22.40 Poročila; 20.25 Barometer; 20.30 A. P. Čehov: »Striček Vanja* (sovjetski film); 22.15 XXI. stoletje. KOPRSKA BARVNA TV 12.55 Slalom za ženske; 20.00 Otroška oddaja; 20.15 Poročila; 20.30 Film: «Laramie»; 21.20 Slov. slikarji: Lipič; 21.30 Zabavna glasba. SOBOTA, 3. februarja 9.35 Šola; 12.55 Smuk za moške; 16.30 Košarka; Beograd — Radnički; 18.00 Obzornik; 18.15. Film: «Kraljevič in berač*; 18.45 Filmska burleska; 19.10 Mozaik; 19.15 Humoristična oddaja; 19.45 Risanka; 20.00 in 23.30 Poročila; 20.25 Barometer; 20.30 Film: «Ar-sene Lupin*: 21.20 Hokej: Jesenice — Olimpija. KOPRSKA BARVNA TV 12.55 Smuk za moške; 16.30 Košarka: Beograd — Radnički; 19.45 Otroška oddaja «Navihanci»: 20.15 Poročila; 20.30 TV drama »Dota*; 21.30 Romunski ritmi; 21.55 Glasbeni maraton: 22.25 Hokej: Jesenice — Olimpija. tudi drugje. Da bi se nanj spomnili tudi tisti, ki ..e hodijo pogosto v kinematograf, bomo navedli nekaj naslovov filmov, v katerih je Robinson uspel. Odličen vtis je zapustil v naslednjih filmih: «Smart Money», «Five Star final», «Key Largo*, «Barbary Coasat*, pa še v filmih «The night has thousand eies», «Duble indemnity», «Kid galand*, «Tiger shark*, «Brother Orchid*, «The red house* itd. V bolnišnici «Mount Sinai* nočejo povedati, zaradi česa je Robinson umrl, toda zdi se, da je umrl od raka. Tako je vsaj rekel neki njegov prijatelj, ki je povedal, da so pokojnika pripeljali v bolnišnico že v začetku meseca in da je bila prognoza več ali manj že znana. Edvvard G. Robinson je vse svoje življenje preživel v ZDA, vendar ni bil Američan. Pred 79 leti se je rodil v Bukarešti, v glavnem mestu Romunije, odkoder pa se je izselil že v otroških letih. S starši je odpotoval čez «lužo», ko je bil star komaj 10 let. V ZDA se je posvetil umetnosti, študiral je na umetnostni akademiji in po končanih študijih je prepotoval vse ZDA in še Kanado povrh z raznimi gledališkimi skupinami in je povsod že od samega začetka žel lepa priznanja. Pokojni Robinson je bil človek zelo širokih nazorov in velike kulture. Obvladal je vrsto jezikov. Morda mu je prav to odprlo vrata. ki so za njegove vrstnike o-stala zaprta. Znanje več jezikov in tudi lepa izgovarjava mu je leta 1915 omogočila, da je še tako mlad dobil vlogo, ki si je niso mogli privoščiti niti veliko starejši in že uveljavljeni umetniki. Začelo se je z vlogo v delu «Un-der Fire», «Pod orožjem*, ki pravzaprav ni bila ena vloga, pač pa štiri vloge v eni. Robinson je namreč moral v istem delu igrati najprej francoskega vojaka, nato belgijskega kmeta, in spet vojaka, toda ne več francoskega, pač pa nemškega, končno pa je bil Londončan in sicer predstavnik nekega tipičnega londonskega predmestja. Kmalu pa je moral zapustiti o-drske deske. Poklicali so ga v vojsko. Po končani vojni se je vrnil v gledališče. Iz gledališča je prešel kmalu k filmu. Bili smo že v dobi, ko je tudi film spregovoril. Začel je sicer že z nemim filmom, vendar se tu ni uveljavil, kajti njegova velika sposobnost se je kazala v načinu izražanja. To se je videlo v filmu «Mali Cezar*. Za to svojo prvo pomembno vlogo je Edward G. Robinson dobil O-skarja. Nato se je njegova kariera dvigala od filma do filma, dokler ni prevladal v svetovnem merilu, nakar se je začel počasen zaton, ki pa ni šel do kraia, kajti umrl je tako rekoč med delom. zelo rad spregovori o svojih Bar-kovljah. Poslušam ga, kako mi zavzeto pripoveduje o svoji vasi, o hrustih, ki so z enim samim zamahom razbili mizo, da se niti ne zavem, kako minejo ure in šele prazen želodec me opozori, da je čas, da se poslovim in vrnem domov. In spet jo mahnem po klancih, a tokrat mi pot ni več tuja. Iz teh klancev, iz teh starih hiš «diha» življenje, ki mi ga je Riko Pertot pričaral s svojim pripovedovanjem. * * * O današnjih Barkovljah ni kaj dosti povedati. Prosvetno življenje je skoraj zamrlo, v športu pa se Barkovljani udejstvujejo v mestnih klubih. «Nekoč smo bili vedno prvi, danes pa smo na vseh področjih zadnji,* mi je žalostno povedal Riko Pertot. «Ko si šel nekoč opoldne mimo šole, je iz poslopja privrelo 200 ali 300 šolarjev. Polovica se je obrnila proti cerkvi, druga pa proti Tabru in Bovetu. še vedno vidim, kako je učitelj Nande Starec odpiral okna učilnice, da se je slovenska pesem razlegala po vseh Barkovljah. Danes pa stopa na cesto le desetina takratnega števila in da spraviš sedem otrok v prvi razred, moraš romati od hiše do hiše, da ti ne konča otrok slovenskih staršev v italijanski šoli,* je žalostno nadaljeval. Riko zelo rad govori o starih časih in še vedno s ponosom našteva številke, ki pripovedujejo o aktivnosti Barkovljanov v prvih dveh desetletjih tega stoletja. Leta 1899 je bilo ustanovljeno prosvetno društvo «Adria», ki je že od samega začetka imelo nad 50 pevcev. V dolgoletnem delovanju je ta zbor obredel vse okoliške prosvetne dvorane, a se ni omejil le na petje. Sčasoma je nastala tudi dramska skupina, ki je uprizarjala lahke in vesele enodejanke na odru barkovljanskega Narodnega doma. V veliki dvora- ni poleg gostilne, kjer je imelo društvo svoj sedež, so se v nedeljo po maši zbirali prosvetarji in delali načrt za nadaljnje delovanje. Prosvetno dejavnost Barkovljanov je nenadoma prekinil požar, ki je leta 1922 «požrl» Narodni dom, požar, ki ga je, kot še marsikaterega drugega, podtaknila fašistična roka. Tudi v športu so pred leti Barkovlje prednjačile. Veslaški klub «Sirena» je razpolagal s štirimi tekmovalnimi čolni, športni klub «VaI» pa je imel kar dve nogometni moštvi, kolesarsko ekipo in žensko šesterko za hazeno (neke vrste rokomet). Zlasti pa je prednjačil Sokol s svojimi telovadci. Semkaj so zahajali znani športniki Jezeršek, Miklavec, Jaša, Sever, brata Kuščar in drugi. Ko so fašisti leta 1927 nasilno zadušili slovensko prosvetno delovanje, je bilo še vedno 200 pro-svetarjev in športnikov, ki so se aktivno udejstvovali. In kaj je o-stalo od vsega tega? Nič, ali skoraj nič. Riko Pertot je pravi vulkan idej za poživitev prosvetnega delovanja v Barkovljah, a sam je prestar, da bi lahko uresničil svoje ideje, drugi pa so preobremenjeni z drugim delom, da oi jih lahko uresničili. * * * Barkovlje so bile od nekdaj posebna vas. Kot so prednjačile na skoraj vseh področjih, tako so bile med prvimi tudi v posebnostih. Razdeljene so bile praktično na tri velike dele, na Gašperje ali Gobarje, na Judovec in na Srednje Barkovlje. Ljudje so se včasih tudi malo po pasje gledali zaradi precej različnega političnega prepričanja. Judovča-ni so dolgo let hodili vsako nedeljo k maši na Kontovel, na katerega so bili navezani in preden so se pomešali z ostalimi Barkovljani pri nedeljski maši, so nekaj časa zahajali celo v opensko cerkev. Po strmi cesti so se vsako jutro spuščali Kontovelci in Judov-čani k obali na delo v pristanišče, gospodinje pa v trgovino. «Ustavljali so se pri nas, spili kozarec belega in pojedli pol porcije rib* — se spominja starih časov lastnica gostilne Mikele Marija «Takrat seveda ni bilo škampov in kalamarov, kot danes, da o bolj dragih ribah sploh ne govorimo. Dve sardeli ali nekaj sardonov in kozarec vina so bili južina delavcev, preden so jo mahnili na delo v pori*. Barkovljani so bili po večini zidarji ali pa ribiči. Vsak pa je imel za hišo še zaplato zemlje, na kateri je gojil trto in povrtnino. Najbolj znano je bilo zidarsko podjetje Martelanc, ki je i-melo včasih tudi do 1.300 delavcev in nameščencev. Bilo je edino tržaško podjetje, ki se je u-kvarjalo s podvodno gradnjo in je imelo vse naprave, ki so potrebne za tovrstno delo ter je stalno zaposlovalo potapljače. Danes je ostalo še kakih pet ali šest zidarjev. Prav tako je z ribiči. Ostala sta še diva in oba sta že tako priletna, da ne moreta več na morje. Preživljata se s prodajo rib v po rtiču v shrambi pa imata še vedno spravljene mreže za spomin. Ko sem lani poleti stopil do njiju, sta mi Peni Pertot in Angelo Kavka, rada pripovedovala o nekdanjem življenju na morju, o spopadih s Čožoti, o »pete-šariji*, ki je stala, kjer je danes slaščičarna Pipolo. Tja so si hodili premraženi ribiči pozimi »privezovati dušo*. Pepi je sicer mnenja, da je bil lastnik slepar, ki je delal žganje tako, da je v alkohol pomešal malo zelišč, «sej je blo za ta buoge vse dobro*. Čas, ko so se ženske in otroci zbirali na obali, da bi vlekli mreže. s katerimi so možje obkolili tune, je že zdavnaj minil. Kadar greš sedaj po barkovljanski oba- Pogled na današnje Barkovlje Veljaven od 28. januarja do 3. februarja 1973 ® OVEN, (od 21. 3. do 20. 4.) Sredi tedna se bo začelo obdobje, ko se boste gospodarsko uveljavili ali vsaj opomogli. Toda že prej boste morali zavihati rokave in gledati na vsak strošek. Kar se čustvenih zadev tiče, bo kaka težava. Posebno za tiste, ki so preveč zahtevni. Glavobol ali kaj podobnega. S—N BIK (od 21. 4. do 20. f N, 5.) Ves teden bo mi-I \ nil v vedrem razpo- \S' 'vy loženju, pa čeprav bo / dejansko stanje vse kaj drugega kot pozitivno. Drugič bo treba temeljiteje popaziti na razmere. Ponudba ekonomskega značaja, ki zasluži pozornost. Tudi v ljubezni kaka novost, ki je ni zavreči. Z zdravjem več ali manj dobro. DVOJČKA (od 21. 5. do 22. 6.) Večji ekonomski rezultati in utrditev položaja, morda tudi večji napredek. Kljub vsemu nezadovoljstvo zaradi nekega nesporazuma. Motnje v ljubezni ali v odnosih z ožjo družbo. Pošta, darilo ali kaj podobnega. Morda tudi daljše potovanje. Verjetno v tujino. Zdravje dobro. RAK (od 23. 6. do 22. 7.) Morda se boste čutili zapostavljene, kar pa ni res, ker \. / boste vedno v os- predju, le da vašim zahtevam ne bo zadoščeno. Zaradi tega bodo tudi vaši materialni uspehi omejeni Sredi tedna se bo vsa zadeva uravnala. To bo vplivalo tudi na raz-po'o7enje v družini. Zdravje o-dlično. (S)! LEV (od 23. 7. do 22. 8.) V novi teden | boste prinesli neko-I liko težje breme iz poslednjega tedna in to bo negativno vplivalo na razmere v prvih dneh, nakar se bodo razmere uredile, da boste lahko nadaljevali do višjih rezultatov. Tudi v družbi in v ljubezni boste imeli veliko sreče. Popazite nekoliko na svoje zdravje. DEVICA tod ?3 8 do 22. 9.) Zvezde vam bodo sicer naklonjene in tudi v družbi vam bodo odprta marsikatera vrata, posebno na račun znancev. In vendar ne boste dosegli nič posebnega. Zato boste nezadovoljni. Nezadovoljni pa bodo z vami tudi ljudje iz vašega širšega in ožjega kroga. Nervoza in ihtavost. TEHTNICA (od 23. 9. do 23. 10.) Čudno obdobje, ki bi ga težko opredelili. Bodite pripravljeni na velike rezultate, pa tudi na kak krepak spodrsljaj. Vsekakor se ne zanašajte na srečo in se ravnajte po treznem premisleku. Tudi v čustvih bodite kar se da racionalni, pa čeprav bo zelo težko. Zdravje dobro. ŠKORPIJON (od 24. 10. do 22. 11.) Dogodek za dogodkom in vendar veliko monotonije, tako da boste nerazpoloženi, kar bo vplivalo na slabše rezultate in na neuspeh v družbi. Neuspeh boste doživeli tudi v svojem ožjem okolju. Ljubljena o-seba bi potrebovala nekoliko tonlih besed, ki jih ne bo. Prehlad. STRELEC (od 23. 11. do 20. 12.) Motnje, ki jih boste z lahko to prebrodili, prihajajo s strani vaših poslovnih ali delovnih tovarišev. Krivda pa ni samo na drugi strani, pač pa tu di na vaši. Včasih ne znate brzdati občutkov. Posledice so tu. Negativno bo tudi okolje, v katerem se boste kretali. Zdravje odlično. KOZOROG fnd 21 12 do 20. 1.) Zvezde so vam vsestransko na klonjene, tako da bo ste zabeležili nekaj zelo lepih rezultatov Skušajte utrditi svoje stanje in s tem si boste zagotovili trajnejši mir, kar se bo odražalo tudi v družinskem vzdušju. Varčevanje ni nikoli zgrešeno. Glede zdravja brez skrbi. VODNAR (od 21 1 do 19. 2.) če v tem tednu ne boste zado voljni, ne boste nikoli. Vse bo šlo namreč kot po olju Pri tem še ni rečeno, da bodo tu di rezultati veliki, izredni. Vpra šanie je, s čim se boste zado voljili. Vsekakor bo družba z vami zadovoljna, kar tudi ni odveč. Zadovoljni boste tudi z zdravjem. _ ribi (od ?n 2. do ?n . 3.) Nekoliko napeto sti v poslovnem živ-| ljenju, kar bi znalo negativno vplivati na razpoloženje, pozitiv no pa na rezultate dela. Ne zavračajte krivde za morebiten neuspeh na tiste, ki so še najmanj krivi za vašo površnost. V ljubezni bo nekaj novega, pa ne veliko. Tudi v zdravju dobro. m li, vidiš le meščane, ki se sprehajajo, poleti pa je nabrežje kar prekrito z na pol golimi in zagorelimi telesi kopalcev. Tudi «šaumantov» ni več. Ni več tistih hrustov, ki so vihteli do 5 metrov dolga vesla in ki so razbili mizo, če so po njej u-darili s pestjo. V portiču ni več njihovih 15-tonsklih bark, s katerimi so vozili «šaurno» na tovorne ladje. Prod o kopali v Brojnid in ga nato nosili v koših na barko. Bili so nenadomestljivi ker bi brez njih ladje ne mogle odpluti. S prodlom so namreč obtežili parnik, ko je raztovoril v pristanišču svoje blago. Odkar pa so začeli obtoževati ladje z morsko vodo, je poklic «šaurnanta» izumrl. Riko Pertot se še dobro spominja časov, ko je bilo v našem zalivu še polno rib. Ko je vsako jutro vsaj 30 ljudi čakalo v portiču na povratek ribičev. Ker niso imeli takrat tehtnice' pri rokah, so prodajali ribe kar na pesti. Dve tri pesti za majhen denar. Takrat je ribištvo še nadzoroval slovenski uradnik, ki je strogo izvajal določila avstrijskega zakonika. Ponoči je hodil na morje s škarjami in gledal, kako so ribiči postavili svoje mreže. Če ni bila med eno in drugo mrežo točna razdalja, je možakar potegnil škarje in brez usmiljenja prerezal mrežo. Morda bi se naši u-pravniki lahko marsikaj od njega naučili še danes. * * * Zvonko Pertot je eden izmed redkih barkovljanskih zidarjev. Že od mladih nog je začel sukati zidarsko žlico in mešati malto. Svoj poklic pozna zelo dobro. Svojim klientom drago računa, a njegov omet se ne kruši po letu ali dveh. Hiša, ki si jo je zgradil pred več kot 12 leti. je še vedno kot nova. Sonce, dež in burja niso še sprali barve in v ometu ne zaslediš razpoke. Jezik se mu ne suka kot Ri-ku Pertotu a vendar ve povedati veliko zanimivega. Zlasti o načinu. kako so Barkovljani gradili hiše. Malte niso uporabljali, pač pa so «vezali» kamenje z zemljo, kar ni nenavadno saj po vseh okoliških vaseh še vidiš hiše ki so tako zgrajene. * * * Veliko bi še lahko pisali o bar-kovljanskem življenju nekoč in danes. O pericah, ki so prale pred hišo in so med delom klepetale o vsem mogočem, o cvetličarjih o vedomcu, ki d!a je ponoči tlačil ženske, o ljudskih pesnikih in o slavnih možeh, a težko je v enem samem zapisu najti prostora za vse. Argumentov je toliko da jih Riko Pertot. zvesti zapisovalec Barkovljanskih šeg, ni izčrpal v 15 letih pisanja Vse pa nam kaže, da današnje Barkovlje niso več tista slovenska vas, bi je bila nekdaj. «Ko primerjaš, 'var vidiš danes — je zapisal Riko — s tistim, kar si preživljal pred dobrimi sedemdesetimi leti ti leže na dušo nekaj težkega, česar se ne moreš zlahka otresti. Pride mi v spomin moja mati. Bila je Italijanka iz Chiogge pri Benetkah. Ko je prišla v Barkovlje, ni znala nobene slovenske besede Takrat nisi našel od železnice do žleba pod grižo Italijana, tudi če si ga iskal z lučjo pri belem dnevu. Ko je moja mati umrla, italijanščine ni znala več. «Tudi mi pride na misel stari Martelanc, mestni svetovalec. Barkovljani so mu očitali, da v mestnem svetu ne skrbi za ceste in razsvetljavo kakor tudi ne za vodo. Hodili o namreč po strmih klancih, ki so bili v deževju bolj podobni potokom kakor cestam. Ko je nastopila poleti suša, so Cijakom dovažali dnevno po nekaj stotov vode, bi je komaj zadostovala za kuho, ne pa tudi za u-mivanje in pranje. Kaj še za živino! Stari Martelanc jim je pa odgovoril: «Pri vseh temnih klancih, ki še zdaleč niso podobni cestam, in pri vsem zajemanju vode iz suhih vodnjakov, so Barkovlje lepe in so naše. Ko bodo imele ceste luč in napeljano vodo, bodo lepše, a tedaj ne bodo več naše. Prišel bo tujec in se polastil naše zemlje in iz gospodarjev bomo postali tujci*. Tako je gledal v bodočnost stari očanec, ki je že pred skoraj sto leti videl, kako se bodo Barkovlje spremenile. «Barkovlje niso več fc'ste — P°~ navija stari šaljivec — tam nod Tolombinom je bilo vse polno drekov in danes jih ni več. niso več Barkovlje*. In še manj bodo to Barkovlje, ko bodo v hrib od Kontovela do Rojana preko zgornjih Barkovelj vsekali dolgo belo rano, novo hitro vpadnico, ki jo tržaška občinska uprava namerava zgraditi za vsako ceno. Kaže, da je načrt že odobren in da nista nič zalegla posega Barkovljanov in ustanove «Italia Nostra* nroti pačenju Krasa. Stanko Pertot, trgovec in predsednik Bora. meni da Barkovlje ne bodo nič pridobile z novo prometno smernico, pač pa bodo mele od tega samo škodo. Lepše brez dvoma ne bodo. še bolj bodo zanemarjeni ozki klaflai, 1° povezujejo obalno cesto s cesto, ki pelje na Korsovel in Prosek, da o ponovnih razlastitvah slovenske zemlje sploh ne govorimo. Vojmir Tavčar DOMAČI ŠPORT DANES NEDELJA. 28. JANUARJA 1973 NOGOMET 2. AMATERSKA LIGA 10.30 v Dolini Breg — Flaminio * * * 14.30 v Bazovici Zarja — Fogliano * * * 3. AMATERSKA LIG A 14.30 v Padričah Primorec — Fiamma * * * MLADINCI 10.30 v Trstu, stadion «1. maj» Roianese — Vesna * 10.30 v Trstu, Sv. Sergij Campanelle — Gaja * * * 12.00 v Trstu, stadion «1. maj» Libertas Rocol — Primorje * * * 9.00 v Trstu, stadion «1. maj» Libertas Sv. Sergij — Union * * PRIJATELJSKE TEKME 10.30 v Trstu, stadion «1. maj» Union — Costalunga * * * NARAŠČAJNIKI 12.30 v Dolini Breg — Istra Pulj KOŠARKA MOŠKA D LIGA 11.00 v Benetkah Jesolo — Bor * * * NARAŠČAJNIKI Na Kontovelu Kontovel — Inter 1904 * Na Opčinah Polet — Italsider ODBOJKA MOŠKA D LIGA 10.30 v Veroni Ferroni — Dom * * MLADINKE 8.30 v Trstu, Elizejske poljane UGSS — Sloga NAMIZNI TENIS DEŽELNO EKIPNO PRVENSTVO 8.30 v Vidmu Nastopajo tudi mladinci Sokola * 18.00 v Trstu, Ul. Coroneo 13 Nastopajo tudi mladinke Krasa SMUČANJE MLADINSKE IGRE 9.00 v Sappadi ' Sodelujejo tudi tekmovalci dolin-*ke občine SNEŽNE RAZMERE ŠPORT SPORI ŠPORT Trbiž 40 - 80 cm Višarje 105 cm Sappada 40 - 80 cm Nevejsko sedlo 60 110 cm Piancavallo 45 cm Nevegal 30 - 80 cm Ravascletto 25 - 60 cm Črni vrh 15 cm Lokve 10 cm Lažna 30 cm Vojsko 35 cm Livek 20 cm Postojna 6 cm Logatec 20 cm Ljubljana 4 cm Krvavec 70 cm Velika planina 60 cm Stari vrh 40 cm Bovec 10 cm Jezersko 27 cm Ljubelj 55 cm Zelenica 115 cm Golte 75 cm Pohorje 50 cm Bled 20 cm Zatrnik 40 cm Bohinj 40 cm Vogel 135 cm Komna 110 cm Pokljuka 65 cm Kranjska gora 45 cm Planica 46 cm AVTOMOBILIZEM SP FORMULE ENA Letos na sporedu sedemnajst dirk za «Veli ko nagrado» raznih držav Danes bo start prvega tekmovanja te serije v Argentini Z Veliko nagrado Argentine, ki je na sporedu danes, se bo pričelo svetovno prvenstvo avtomobilov Formule 1 za posameznike. Čeprav je to tekmovanje že prešlo meje navadnega športnega dogodka in postalo predvsem spektakularna preizkušnja novih avtomobilskih tehnik in pripomočkov, je kot športna panoga obdržalo svojo prikupnost predvsem zato, ker junaki teh dirk, razni Fittipaldi, Stewarti in Ickxi poosebljajo, naj bo to dobro ali ne, tisto nagnjenje, ki prevzame večino ljudi, ko se usedejo za krmilo svojega avtomobila Tako gledanje je gotovo romantično, vsekakor pa tudi realno. Torej letošnje tekmovanje: na programu je sedemnajst dirk, razdeljenih v dve skupini. V prvo spadajo poleg že omenjene VN Argentine še Velike nagrade Brazilije (11.II), Južne Afrike (3.III), Španije (29.IV), Belgije (20.V), Monaka (3.VI), Švedske (17.VI) in Francije (l.VII), Od teh bo za skupno uvrstitev prišlo v poštev največ sedem rezultatov za vsakega tekmovalca. Točke pa bodo razdelili ta kole: devet točk prvemu, 6 drugouvrščenemu, 4 tretjemu, 3 četrtemu, 2 petemu in 1 :;eštemu V drugo skupino so uvrščene Velike nagrade Anglije (14.VII), Nizozemske (29.VII), Nemčije (4.VIII), Avstrije (19.VHI) Italije (9.IX), Kanade (23.IX) in ZDA (7.X). Tudi iz te skupine bo moral vsak tekmovalec po lastni izbiri odvreči en rezultat. Za končno uvrstitev v vsaki dirki pridejo na vsak način v poštev samo vozila, ki so dokončala vsaj 9-10 proge (v nekaterih nagradah se je namreč lani zgodilo, da jo končalo celo progo manj kot sest vozil). Kdo pa so letos favoriti? Imena so sicer vedno ista, čeprav je izbor najboljših vsako leto nekolike širši in torej prognoza nekoliko težja. Letošnja predvidevanja pa ovira predvsem dejstvo, da je prišlo do nekaterih sprememb v pravilniku, kar bo povzročalo spremembe pri vozilih samih in to tako bistvene, da bi lahko nepreračun-ljivo vplivale na potek prvenstva. Znano: je; namreč, da je pri podelitvi naslova navadno važnejša kon kurenčnost vozila kot pa spretnost vozača, saj je čas izrednih asov že daleč in je raven prvih deset — petnajst tekmovalcev zelo izenače- 7- ■ SL- s.- PP.____________.<=--,7-7-. zma- go -Braziteft--Fittipaldi ja predvsem spo sobni Stevvart lahko nasprotoval samo, ko močnejši, toda manj zanesljivi tyrrell ni odpovedal pred hudim pritiskom. Niti ni mogoče trditi, da je svetovni prvak pokazal kaj več kot Belgijski as Ickx, ki pa je imel kopico preglavic s svojim ferrarijem, za katerega pa letos zagotavljajo, da je veliko boljši. Regazzoni, morda najbolj regularen med tekmovalci, je razpolagal ž drugim ferrarijem, torej ni imel toliko pomoči od svoje fin me, kot jo bo po vsej verjetnosti imel letos od BRM. Kot pilot bo morda nekaj novega povedal le mlad; Šved Petterson, ki je šele pred kratkim vstopil med elito voza: čev: zanj bo glavni problem pokornost pred svojim bolj kvoliranim društvenim tovarišem, Fittipaldi-jem. Kakšne so torej te spremembe pri vozilih. Največ prahu je bilo okoli vprašanja bencinskih rezervoarjem. Avtomobilska zveza je iz varnostnih razlogov zahtevala od proizvajalcev, da zdržljivost bencinskih tankov zmanjšajo. Ker proizvajalci na to niso pristali, se je zveza odločila za pravilo treh neodvisnih rezervarjev To bo seveda zmanjšalo nevarnost eksplozije, ali pa vsaj njeno moč, je pa takoj povzročilo nove probleme pri zgradbi vozila, . ki so izgubila na aerodinamičnosti. Od tega, kako so posamezne znamke rešile ta problem, bo torej v veliki meri odvisen potek prvenstva. Na vsak način pa bo pravilo slo- ve nogometašev iz Renč za drugi del prvenstva v primorski nogometni ligi. Naj povemo, da prihaja vse več ponudb iz vseh krajev Slovenije ža odigranje prijateljskih tekem, saj je igrišče v tem času kopno in primerno za igranje. Tako bodo Renčani sprejeli v goste najprej ekipo iz Bohinja, zatem pa bodo sledile naslednje e-kipe: Vozila, Primorje iz Ajdovščine, Tolmin, Slavija iz Ljubljane, Litija in še nekaj drugih. Vsekakor bo najzanimivejša tekma 4. marca v Renčah med domačimi in NK Vozila in bo veljala za polfinalno sre- (iiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiuiiiiiiiiiiiiiiiriiiiiiiiiiiiiiiiiniiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiuiiiiiiuiiiiiiiiiiiuiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiii pilo v veljavo le po prvih treh Velikih nagradah, tako da bi bili rezultati lahko precej neenakomerni. Skoraj gotovo pa bo ta sprememba pomenila zmanjšanje hitrosti vozil, ki bi morala tako izenačiti dejstvo, da je v marsika terih nagradah prišlo do sprememb v progah, ki bi morale dovoliti večje hitrosti: na vsak način bi prj vsem tem morala pridobiti predvsem močnejša vozila. Uradne postave ekip so naslednje (vozači, ki niso omenjeni se bodo morali letos zadovoljiti z občasnimi ponudbami ali pa bodo pristopili h kaki ekipi pozneje): Brabham: Reutemann in Wilson Fittipaldi; BRM: Regazzoni, Beltoise, Shup-pan; Ferrari: Ickx in Merzario; Lotus: Emerson Fittipaldi, Petterson; March: Jarrier; McLaren: Hulme, Revson; Surtees: Hailvvood, Pace, Surtees in De Adamič; Tečno i Redman, Amon, Shenc-ken; Tyrrell: Stevvart, Cevert; ISO: Nanni in Ganley; UOP-Shadow: Oliver, Fullmer in Graham Hill. PRIMORSKA NOGOMETNA LIG JI Priprave NK Renče pred novo sezono V klubu je prišlo med igralci do več sprememb 16. januarja so se pričele pripra- Čanje jugoslovanskega pokala na V MNOGIH PANOGAH V LETU 1972 Razveseljivi rezultati novogoriškega športa V OBZTK Nova Gorica imajo 66 osnovnih telesnovzgojnih organizacij Prejšnji teden je Občinska zveza likim uspehom nastopa v 2. zvezni za telesno kulturo Nova Gorica na skromni slovesnosti podelila priznanja in simbolične nagrade najzaslužnejšim športnikom v občini za dosežene tekmovalne uspehe v letu 1972. Priznanja je prejelo 36 športnic in športnikov iz 12 športnih panog za dosežene tekmovalne uspehe v slovenskem in jugoslovanskem merilu, kar je dokaz, da je tudi kakovostni šport na Goriškem v nenehnem vzponu. Priznanje je prejelo 9 odbojkarjev, 7 atletov, 4 nogometaši, 4 ba-Linarji, 3 kajakaši, 2 orodna telovadca, 2 vaterpolista ter po 1 strelec, igralec namiznega tenisa, kegljač, smučar in šahist. S to skromno slovesnostjo so športniki zaključili še eno tekmovalno obdobje, ki je bilo tudi v kvalitetnem pogledu, kljub sievj-nim težavam, uspešno in plodno. Morda je to najprimernejši trenutek za kratek pregled stanja in uspehov športa v novogoriški občini. Občinska zveza za telesno kul-turq> Nova Gorica združuje 66 osnovnih telesnovzgojnih organizacij, ki se- ukvarjajo kar z 19 športnimi panogami, kar je za občino z nekaj nad petdeset tisoč prebivalci zelo veliko. V teh 66 organizacijah je vključeno skoraj 5.000 občanov vseh starosti tako, da je v športnih organizacijah vključenih slabih 9 odstotkov prebivalstva. Seveda se se te organizacije pri svojem delu srečujejo z raznovrstnimi težavami, saj denarja za vso to dejavnost ni dovolj, zato so si kvalitetnejši športni kolektivi poiskali pokrovitelje med večjimi gospodarskimi organizacijami. Na področju novogoriške občine gojijo naslednje športne panoge: atletika, nogomet, košarka, odbojka, rokomet, vaterpolo, plavanje, smučanje, kajakaštvo, gimnastika, namizni tenis, balinanje, kegljanje, tenis, judo, dviganje uteži, badminton, strelstvo in šah. Najkvalitetnejši med vsemi so vsekakor atleti in odbojkarji. Atleti združeni . AK. Gorica šo tudi v letu 1972 dosegli pomembne rezultate tako v ekipnih kot konkurenci posameznikov. Med 28 atletskimi organizacijami na Slovenskem so atleti AK Gorica na odličnem šestem mestu. Še bolje so se atleti in atletinje uveljavili kot posamezniki. Na republiških prvenstvih so osvojili 8 prvih mest in kopico drugih dobrih uvrstitev. Na državnem prvenstvu za člane pa je deseterobojec Ivo Makarovič osvojil naslov državnega prvaka in nastopil v jugoslovanski reprezentanci na Balkanskih atletskih igrah v Izmiru. Edini odbojkarski klub v občini — OK Salonit iz Kanala, pa z ve- ligi. Drugo mesto po jesenskem delu prvenstva je obenem tudi največji dosedanji uspeh kanalske in istočasno goriške odbojke. Najbolj priljubljen je še vedno nogomet. Ta šport je pred leti doživljal krizo, ki se je začela z izpadom NK Nova Gorica iz 1. slovenske lige: Vse pa kaže, da nogomet doživlja preporod. Nogometnemu klubu Vozila (prej Nova Gorica), in NK Adria Miren, ki tekmujeta v 2. slovenski ligi, so se pridružili nanovo ustanovljeni klubi v Renčah, Biljah in Šempasu. Množičnost in konkurenca morata vsekakor prispevati k ponovnemu kvalitetnemu dvigu te priljubljene panoge. NK Adria in Vozila imata že v tem letu realne možnosti za vstop v 1. slovensko ligo. Tudi košarkarji se lahko pohvalijo z množičnostjo in dvema kluboma v 2. slovenski ligi. KK Salonit in KK Grosist (prej Šempeter) sta že dve leti bila zelo blizu 1. B lige. Račune pa sta jima prekrižala ajdovski Fructal in Sežana. Rokometaši imajo en klub: Rokometni- klub Iskra iz Šempetra nastopa v primorski ligi kjer pa je konkurenca prehuda, da bi še prebil v višje ■ tekmovanje. Smučarji delujejo 'kar v treh klubih — Gorica, Lokve in Salonit. Goričani gojijo predvsem tekmovalno smučanje najmlajših, kjer so dosegli vidne rezultate tudi v slovenskem merilu. Lokvarji imajo poudarek dela na smučarskih skokih, medtem ko je Salonit nov klub, ki se bo verjetno v celoti posvetil rekreacijskemu smučanju. Kajakaštvo ima dolgoletno tradicijo. Kajak klub Soške Elektrarne spada še vedno med najboljše v državi, čeprav je v zadnjih letih preživljal krizo zaradi menjave generacij. Prva mesta mladincev na lanskem republiškem prvenstvu na Soči to najbolje dokazujejo. Vaterpolisti, in plavalci Renč so edini, v občini, ki se nekoliko bolj sistematično . ukvarjajo z vodnimi športi,, čeprav šo pogoji dela (reka Vipava!), zelo slabi. Goriški gimnastični center je v dobrih rokah, saj ga vodi bivši olimpijec Dušan Furlan. Pionirji so v ekipni konkurenci slovenski prvaki, posamezni telovadci pa so dosegli vidne rezultate na republiških in državnih prvenstvih. V občini delujeta tudi dva namiznoteniška kluba — NTK Železničar Nova Gorica in NTK Salonit iz Anhovega. Oba nastopata z dobrimi, rezultati v 2. slovenski ligi. Zelo razvito in množično je kegljanje in balinanje. Kegljači so združeni v KK Nova Gorica in tekmujejo v okviru medobčinske tekmovalne skupnosti. Kegljači se poslužujejo lastnega avtomatskega kegljišča medtem, ko je 13 balinarskih klubov razkropljenih po celi občini. Med balinarji so bili v preteklem letu najbolj uspešni balinarji BK Gorica, ki so v igri četverk osvojili naslov slovenskih prvakov in se na državnem prvenstvu odrezali z odličnim petim mestom. športniki ostalih panog niso dosegali tako vidnih rezultatov, vendar so s svojim delom in rezultati na domačih tekmovanjih opozarjali nase. Med temi velja še. posebej omeniti zelo številne strelce ter člane teniškega kluba Nova Gorica, ki so letos že izvedli prvo uradno prvenstvo Nove Gorice. EMIL HVALICA NOGOMET Nogometaš G. Riva bo gradil čolne CAGLIARI, T. - V Cagliariju so ustanovili novo družbo «Rio Sarda SPA», ki bo gradila, popravljala in sesi ske. ladijske motorje,' Med tremi lastniki te družbe’ sta tudi “Čagliari-jeva nogometaša Gigi Riva in Piero Cera?"’ 1 ’ - v "T: področju goriške nogometne pod-zveze. Treningi se odvijajo trikrat tedensko. V prvem delu bo poudarek predvsem na telesni pripravljenosti, kasneje pa bo v ospredju predvsem uigravanje ekipe in delo z žogami. Omeniti moramo še nekatere kadrovske spremembe v klubu. Na odsluženje vojaškega roka bosta odšla dosedanja igralca prvega moštva Jordan Turel in Damjan Nemec. K Vozilom pa je prestopil Jordan Fajt. Na novo pa sta prišla h klubu igralca Vozil Vidko Uršič in Marijan Hlede, kar predstavlja za klub veliko o-krepitev, saj sta oba zelo dobra. Če računamo, da po operaciji meniskusa okreva tudi najboljši igralec Izidor Celin, ki v jesenskem delu sploh ni igral, potem bo moštvo vsekakor dobro pripravljeno za nadaljnje tekme, saj bo nadaljevanje prvenstva prešlo v odločilno fazo za naslov prvaka, ki zagotavlja igranje v višji, to je zahodni conski slovenski nogometni ligi. Treninge še nadalje vodi Sandi Pete.ian. Klub si je zagotovil tudi strokovno pomoč nekaterih bivših igralcev iz Nove Gorice. Igor Varl Silvan Piščanec zapušča Adrio Nekdanji prvi strelec mirenske Adrie in eden izmed njenih najbolj znanih igralcev, Silvan Piščanec, je nedavno zapustil ekipo iz Mima in prestopil k NK Bilje, ki tekmuje v primorski ligi. Svoj prestop Piščanec utemeljuje s tem, da bi si po prestani hujši poškodbi težko spet zagotovil mesto v prvem Adriinem moštvu, za katere je zadnjo tekmo odigral že 7. maja lani, ko se je pomerila s kranjskim Triglavom, na tej tekmi je bil namreč Piščanec tako težko poškodovan, da bo spet nastopal šele v bližnji spomladanski sezoni, vendar pa, kot že rečeno, za novi klub. V Adrio je Piščanec prišel v preš topnem roku 1969. leta in je v treh sezonah odigral 56 prvenstvenih tekem ter dosegel na njih 22 golov; najboljši strelec ekipe pa je bil v sezonah 1969/70 in 1970/71. Zanimivo je, da je tako v prvi kot tudi v zadnji prvenstveni tekmi, ki jo je odigral za mirenski klub, dosegel gol. Tako je že takoj v začetku,•-'»■»drugi minuti svcjpaPrve tekme v; dfeSuUMtift: »dri mreže nasprotnikov (bila je to tekma (Nadaljevanje na S. strani) , PO LANSKIH USPEHIH KOLESARSTVO Druga sezona delovanja KK Adria iz Lonjerja Lonjerci so letos svoje vrste nekoliko okrepili Kolesarski ldub Adria iz Lonjerja bo letos pričel drugo sezono svojega športnega delovanja. Potem ko je lani, na svojem začetku, nastopal le s starejšimi, bo letos poskusil srečo tudi z mlajšimi kolesarji. Predstavniki društva so že našli nekaj obetajočih mladih ljubiteljev tega napornega športa, upajo pa, da se bo še kdo odzval vabilu in oblekel belo-modri lonjerski dres. Lonjerci so letos okrepili svojo postavo veteranov še z dvema mlajšima predstavnikoma in lahko pričakujemo, da ne bo ostalo le pri častnih uvrstitvah ter sporadičnih prvih mestih. Oba nova prišleka sta znana predvsem po svoji vztrajnosti, pred leti pa sta se odlično izkazala med amaterji. Bila sta Maverjeva učenca, sedaj pa bosta skušala pod njegovim vodstvom srečo še v tej kategoriji, ki se je letos zelo okrepila, saj so prestopili med veterane nekateri še pred kratkim znani profesionalci, kot na primer Imerio Massignan, eden izmed najbolj znanih italijanskih gorskih vozačev. (Skoraj gotovo je, da bo Massignan nastopil tudi v dirki po I-onjerju, ki bo 20. maja). Lonjerski predstavniki se bodo torej letos lahko bolje postavili po robu raznim svojim tekmecem v Trstu in tudi izven deželnih meja, saj bodo lahko računali na medsebojno pomoč in na močno ekipo. Manj upanja za dobre uvrstitve pa ima klub pri mladih kolesarjih, izmed katerih bodo nekateri letos prvič tekmovali, nekateri pa so se že udejstvovali lani na mladinskih igrah. Toda zaenkrat je pomembno že to, da ti fantje nastopajo ter si pričnejo nabirati izkušnje v tekmovanju, škoda je, da jih je zaenkrat le malo, čeprav je na razpolago dovolj sposobnih svetovalcev, ki bi jim pri njihovem delu lahko pomagali. RADI Iz domačega športnega albuma Tržaški mestni derbi med peterkama Bora in Cianocolorija Peterlini, Košuta in Pertot so letos branili Sokolove barve v namiznoteniški A ligi Zarja (na sliki med tekmo s El amini jem) se bo tudi danes borila za točke Kriška Vesna (med tekmo z Aueisino) bo danes v 2. amaterski ligi počivala OHllC.K VKSTI NA OSMI STKANI :~-:ssr«ffi:5L™!SS3S3!^ .................................. cializem, ekonomski liberalizem in podobno, «bom jaz izginil, Kako je Mussolini prišel na oblast ram nn min 1122 Z drugimi besedami, «duče» je bili, navzlic dejstvu, da je Pristal na pomiritev in dokazoval miroljubno naravo fašizma, ®e naprej prepričan v to, da je metoda nasilja edina metoda, s Pomočjo katere bi se lahko fašizem polasti: oblasti. Kongres «jasci di combattimento» ali kongres fašističnega Spanja se je začel v Rimu 7. novembra 1921. Tačas je bile. v vsej deželi 2200 organizacij «fascia» s 320.000 dani. Iz vse Italije so se v prestolnico zlila krdela fašistov v briiib srajcah in kapah, okinčani z bodali, mrtvaškimi glavami jh drugimi fašističnimi simboli. Bahavo so se v gručah spre f^jali p0 rimskih ulicah, pri čemer niso zamudili priložnosti so napadli ter pretepli vsakogar, ki je slučajno nosil rdeče ^avato. Klofutali in pretepali so tudi one, ki so bili take Predrzni, da niso pozdravili njihovih zastav in simbolov. Obna ab so se kot osvajači in gospodarji, ki so že imeli neomeije n° oblast v mestu. ^ Devetega novembra je prišlo do silovitega spopada med Cističnimi nasilniki in rimskimi železničarji, ki so v tem ča-^ stavkali. Obračunavanje se je končalo šele po nekaj dne-Vlb> bilo je pet mrtvih in sto dvajset ranjenih. «V novi organizaciji,» je govoril Benito Mussolini udele-bcem kongresa, prikazujoč svoje ideje, kot so antiklasizem ''Proletariat in buržoazija v zgodovini ne obstajata«), antiso- November 1922: prva seja Mussolinijeve vlade ker se vi morate rešiti mojega zla in morate stopati naprej sami!« Še en Mussolinijev demagoški trik v trenutku, ko so ga že vsi imenovala «duče», voditelj fašizma, in ko si nikoli bolj kot takrat ni želel postati tudi voditelj nacije da bi pod-•■pdil svoji volji vse druge, prijatelje in sovražnike. Kongres je sprejel resolucijo o preimenovanju gibanja v stranko. Izvoljen je bil osrednji odbor, sestavljen od partijskih predstavnikov devetnajstih pokrajin, računajoč tudi Dalmacijo. V vodstvo stranke so bili izvoljeni Mussolini, De Mar-sameh, Bianchi in drugi fašistični veljaki, ki so se že bili proslavili v organiziranju fašističnih tolp, kazenskih ekspedicij in pogromov. Člani osrednjega odbora, vodstva in politični sekretarji pokrajinskih (okrajnih) strankinih organizacij so tvorili glavni odbor stranke. Preimenovanje fašističnega gibanja v stranko ni niti malo spremenilo zločinske narave in značaja fašističnega gibanja. Fašizem je še naprej ostal militaristična organizacija, v materi je ((bistveno prevladoval duh nasilja«. Oborožene tolpe črnih srajc» ne samo, da so še naprej ostale sestavni del Iranke, marveč je identifikacija fašizma z milico, kot njegovo boroženo silo, dobila statutarno obliko. Nacionalna fašistična stranka, Partito nazionale fascista — PNF — to je bil uradni naziv stranke — je s sklepom z dne 15. decembra 1921 nalagala svojim članom, da morajo biti tudi 'and borbenih oddelkov. V zadnjem odstavku programa faši-ione stranke, objavljenem 27. decembra 1921. leta, je re-no, da ((nacionalna fašistična stranka predstavlja glede na orga-izacijo borbe eno samo enotno in nedeljivo celoto s svojimi •dredi«, vtem ko je v statutu, sprejetem poleg programa, poudarjeno: ((Sleherni «]ascio» je dolžan ustvariti borbene oddelke s ciljem, da se zoperstavijo nasilju nasprotnika in da so v stanju, na zahtevo vodilnih organov, braniti najvišje interese nacije. Borbenim oddelkom pripadajo vsi fašisti.« Za posebno nevarne akcije so bili pri višjih strankinih organizacijah posebni oddelki, katerih pripadniki so baje morali biti brezumno hrabri in brez ugovorov pripravljeni na največje žrtve. Očesu zgodovinarja ne bo ušlo, da je to, po čemer se nova stranka razlikuje od ostalih dotlej obstoječih v okviru vladajočega družbeno - političnega in parlamentarnega sistema, prav v njenem značaju ^oborožene organizacije». Ta stranka je bila pripravljena nadomestiti državo ((vsakokrat, ko se ta pokaže za nesposobno, da bi se postavila po robu ter obvladala, brez usodnih omahovanj, vzroke in elemente notranjega razkroja principa nacionalne solidarnosti«. PNF je bila s svojo oboroženo organizacijo «tudi pripravljena dvigniti se zoper državo kolikor bi ta padla v roke onih, ki ogrožajo in minirajo bodočnost Italije«. Mussolinijeve «čme srajce«, dučejevi «škvadristi» in po-gromaši so si tako lastili pravico biti edini tolmači ((vrhovnih interesov nacije« in odločati, kakšna naj bi bila bodočnost nacije, obenem pa so to svojo razlago in definicijo nacionalne bodočnosti vsiljevali drugim. Gre za koncept nacionalistične države, ki ga je nova stranka postavljala v osnovo svojega programa in poudarjala, da stremi «za vrhovno častjo upravljanja dežele« prav zato, da bi uresničila ta koncept nacionalistične države, ki ne bo ravnodušna do vseh tistih sil, ki o-grožajo ali se trudijo, da bi osiromašili duhovno ali materialno celoto državnega ustroja, pač pa bo, nasprotno, buden čuvar, branitelj in propagator nacionalne tradicije, nacionalnega čustva, nacionalne volje.« Tako je v politični zgodovini začela delovati PNF — Nacionalna fašistična stranka, katere dejanski voditelj je bil Duče, DUX, Benito Mussolini, učitelj iz Predappia, pokr. Forli, dežela Romagna. (Nadaljevanje sledi) Uredništvo TRST Ul. Montecchi 6/11 PP 559 Telefon 793 803 794 638 Podružnica GORICA Ul. 24 Maggio 1/1 Telefon 83 382 Uprava TRST Ul. Montecchi 6/11 Telefon 795 823 Oglasni oddelek TRST Ul. Montecchi 6/111 Telefon 761 470 Naročnina Mesečno 1.350 lir — vnaprej: polletna 7.500 lir, celoletna 13.500 lir. Letna naročnina za inozemstvo 19.500 lir, za naročnike brezplačno revija «Dan» V SFRJ posamezna številka 1.— dinar, za zasebnike mesečno 18.— letno 180.— din za organizacije in podjetja mesečno 22.— letno 220.— din Poštni tekoči račun za Italijo Založništvo tržaškega tiska. Trst 11-5374 PRIMORSKI Stran 8 28. januarja 1973 Za SFRJ Tekoči račun pri Narodni banki v Ljubljani 501-3-270/1 «ADIT» - DZS, Ljubljana, Gradišče 10/11 nad. telefon 22 207 Oglasi Za vsak mm v višini enega stolpca: trgovski 200, finančno - upravni 300, legalni 400, osmrtnice in sožalja 200 lir. »Mali oglasi* 80 lir beseda. Oglasi za tržaško in goriško pokrajino se ^naročajo pri oglasnem oddelku ali upravi. Iz vseh drugih pokrajin Italije pri S.P.I. Glavni urednik Stanislav Renko Odgovorni urednik Gorazd Vesel Izdaja in tiska ZTT - Trst Levosredinski sporazum (Nadaljevanje s 1. strani) stavljata dve vprašanji: kje in na kak način? Gre za krajevne napise in imena ulic samo na skrajnem ioou občinskega ozemlja, gre za nemogočo formulo «Via Srečko Kosovel«? Vsebuje to splošno določilo nekaj več? Izrecno sklicevanje na «nadaljevanje v smeri« daje malo upanja, saj je preteklost bila zelo borna. To pa tudi pomeni obvezo vseh, da ne bo ostalo samo pri splošnem zagotovilu in omenjeni megleni obljubi temveč da se glede tega važnega vprašanja stvari v resnici premaknejo naprej. V četrtem poglavju je govor o kulturnih ustanovah, kjer se med drugim predvideva reorganizacija kulturnih ustanov, ki so odvisne od občine in ustvarjanje enotnega posvetovalnega organa. Nadalje je rečeno: «Občma bo poleg tega posredovala pri državni in deželni upravi, katerima bo predočila potrebo primerne finančne pomoči za kulturne aktivnosti in pobude in to za najpomembnejše in kvalificirane, ki spadajo v okvir ustanov in združenj slovenske manjšine«. Ponovno imamo opravka s splošno ugotovitvijo in obvezo, ki lahko pomeni mnogo, lahko pa tudi le malo. Predvsem ne sme iti samo za gole finančne podpore temveč za pobude občine tudi za vprašanja, ki niso v njeni neposredni pristojnosti in ko lahko občina in predvsem politične sile, ki so se dogovorile za obstoječe zavezništvo, rešijo nekatera bistvena vprašanja slovenskih kulturnih in drugih ustanov. Na dnevnem redu so pomembna vprašanja publioizacije slovenskih ustanov in bilo bi prav, da pride na primer čim prej do publi-cizacije tako pomembne ustanove,” kot je Gasbena matica, ki ni samo važna ustanova slovenske narodnostne skupnosti, temveč je med najvidnejšimi kulturnimi ustanovami našega mesta sploh. V to poglavje spada tudi skrb za primerne prostore za Narodno in študijsko knjižnico. Obsežno poglavje — peto jx> vrsti — je posvečeno zaščiti naravnega okolja, ponovno Krasu, zakonu o kraških rezervatih in podobno. V tej zvezi je tudi govor o jusarskih zemljiščih, kjer se enostavno pričakuje deželni zakon, pa čeprav je vidno, da bo k temu občina «prispevala». Tu ni omenjen interes lokalnega prebivalstva, ki bi moralo biti resnični lastnik teh zemljišč. V poglavju o socialnih uslugah je govor o gradnji novih šol v novih okrajih in tu je treba upoštevati, da je za Slovence sedanja šolska mreža prav tako zastarela in da bi pri novih naseljih morali upoštevati tudi na novo naseljeno slovensko prebivalstvo. V očitnem nasprotju z zagotovili o zaščiti Krasa, naravnega okolja in o zaščiti krajevnega prebivalstva pa je odstavek, kjer je govor o «ustvarjanju drugih športnih centrov in zlasti o napravah za atletiko na Krasu«. Na pogajanjih so se tudi dogovorili, da bodo preuredili občinsko upravo in so ustanovili petnajst odbomištev, predvideli razdelitev ACEGAT in druge ukrepe. Pri tem niso upoštevali predloga Kmečke zveze, da bi ustanovili odbor-niištvo za kmetijstvo, ki je le bežno omenjeno, m kar pomeni največ ustanovitev skromnega uradiča v okviru odbor-ništva, ki se ukvarja s splošnimi in tudi z gospodarskimi vprašanji. V zveži z ureditvijo uprave pa je zelo važen odstavek, ki obravnava uporabo slovenščine in ki se glasi: «Občina bo poleg tega poskrbela za zadostno število osebja s popolnim poznavanjem slovenskega jezika v vseh svojih uradih in služnostih, kjer je to potrebno in še zlasti v občinskih izpostavah, v šolah in drugih uradih odvisnih od občinske uprave, ki jih normalno obiskujejo državljani slovenske manjšine. Poleg tega bodo okrepili informacijsko in prevajalsko službo«. Pravica do uporabe materinega jezika v odnosih z oblastjo, v vsakodnevnih odnosih v vsakem uradu in ne samo v okoliških krajevnih izpostavah, je temeljna pravica, ki mora biti izvedena povsod. Zaradi tega obravnavani odstavek ne sme vsebovati samo prevajalnega urada, temveč gre za bistveno vprašanje slovenskih u-radnikov povsod, kjer gre za stik z javnostjo, v vseh uradih in pri vseh institucijah občine tako v središču mesta, kot v okolici. Zaradi tega je treba tudi zahtevati in doseči, da bo pomenila obveza «zadostno število osebja« ne le preprosto nastavitev še ene prevajalke, temveč nastavitev slovenskih uradnikov in funkcionarjev povsod kjer je to potrebno, da bomo Slovenci lahko govorili na tržaški občini v svojem je- strank, da izred- ziku Zadnje poglavje se nanaša na «demokratično decentralizacijo«, ki pomeni ustanavljanje rajonskih konzult in okrepitev periferičnih občbuKih u-radov ter ustvarjanje novih socialnih in drugih dejavnosti v korist prebivalstva zlasti okoliških področij. Nedvomno gre za pomembno demokratično pobudo, čeprav pa je še vedno zelo omejena in upajmo, da bo izpolnjeno predvidevanje, ki je omenjeno v programu, da se člane krajevnih konzult neposredno voli in da bodo krajevne konzul te imele resnično posvetovalno besedo. Splošnemu sporazumu je priložena posebna resolucija, ki se nanaša na gospodarska vprašanja in kjer gre za vlogo občine kot pobudnice ter za obvezo petih bodo skupno reševale no pereča vprašanja tražaške-ga gospodarskega ravoja. Program je podroben in temelji na razvoju lista kot pristaniškega mesta v sklopu ustvarjanja skupnosti pristarršč severnega Jadrana ter torej neposredne povezave Trsta in Tržiča ter povezave z Benetkami, Reke m Koprom. Upoštevan je industrijski razvoj ter terciarne dejavnosti. Tudi v tem programu pa so nejasnosti, ko ni nedvoumnih izbir, saj se na primer predvideva ustvarjanje sistema jadranskih pristanišč, istočasno pa se zahteva okrepitev pon-tebske železnice in podobno. Ta dolg, pa še vedno nujno omejen in shematičen, pregled sporazuma ne more izčrpati vseh vprašanj, ki jih programski sporazum petih strank navaja, niti vprašanj, ki so izpuščena in ki bi bila prav tako potrebna osvetlitve. Zaključek in ocena sta dvojna. V odnosu do prejšnjih programov se nam zdi ta nekoliko bolj obvezujoč do slovenske narodnostne skupnosti treba pa je podčrtati, da so vse obveze preveč splošne in še te so še daleč od zadovoljitve naših narodnostnih zahtev. PO IZJAVAH SODNIKA DELLA VALLEJA Še neidentificiran civilist streljal proti študentom pred univerzo «Bocconi» Štirje fašisti streljali proti dijakom tehničnega zavoda v Lodiju MILAN, 27. — Dve priči sta v torek zvečer videli nekega civilista, ki je streljal proti študentom pred milansko univerzo «Bocconi». Gre za namestnika milanskega generalnega pravdnika Marcella della Valleja in bančnega uradnika Itala di Silvia. Prvega je danes zjutraj zaslišal dr. Pivotti, ki vodi preiskavo o incidentih. Po pogovoru s kolegom je dr. Della Valle povedal časnikarjem, da je videl spopade med študenti in policijo z okna svojega stanovanja v četrtem nadstropju poslopja, ki je ravno nasproti univerze. «Videl sem — je dejal sodnik — nekega civilista, ki je streljal, nisem pa videl če je streljal v' zrak ali proti demonstrantom. Gotovo pa je, da je bil ta človek v gruči agentov«. Dodal je tudi, da ni nobene povezave med tem civilistom in tistim, ki ga je policija priprla. Podobna je izjava bančnega uradnika. Ta je povedal kronistu milanskega večernega lista «Corriere dTnfor-mazione», da je sedel pred televizijskim sprejemnikom in gledal boksarsko srečanje med Foremannom in Frazierom, ko je slišal hrup na cesti. »Pogledal sem skozi okno — je nadaljeval — in sem videl kakih sto študentov, ki so metali kamenje proti policistom. Nenadoma je na strehi nekega jeepa eksplodirala molotovka in šofer je izstopil iz vozila in tekel po cesti z gorečo kapo. Nisem ga videl streljati. Medtem sem opazil na križišču med ulicama Bocconi in Sar-fati civilno oblečenega človeka s temnim plaščem in sivozeleno čelado na glavi, ki je izvlekel samokres in ustrelil proti študentom. Nisem videl, če je njegova krogla zadela študenta Fran-ceschija«. Dr. Pivotti je danes zjutraj zaslišal še nekaj drugih prič, med karjem kako napreduje preiskava ku se je javil tudi dr. Carlo Gian-nini, da bi pričal o incidentih, a dr. Pivotti ga ni sprejel, ker je ' Sodnik ni hotel povedati časnikarjem akko napreduje preiskava in ravno tako gluh za vprašanja časnikarjev je bil načelnik milanskega državnega pravdništva dr. Micale, ki je dejal le, da preiskava napreduje. «Ne morem vam povedati ničesar — je pojasnil — o elementih, ki smo jih zbrali doslej, ker bi jih lahko jutri drugače tolmačili. Take preiskave ni mogoče zaključiti v dveh ali treh dneh.» Zdravstveno stanje nesrečnega Franceschija se ni izboljšalo. Mladenič je klinično že mrtev, ker njegovi možgani ne delujejo več, a njegovo srce še vedno utripa. Bolje se počuti delavec Roberto Piacentini, katerega so zdravniki danes operirali na ranjenih pljučih. Vse kaže, da bo mladenič okreval približno v enem mesecu. V zvezi z incidenti pred vseučiliščem «Bocconi» je odvetnik Spaz-zali izročil časnikarjem v imenu Odbora proti represiji dokument, v katerem člani odbora zahtevajo o-stavko milanskega kvestorja. Odvetnik je izjavil, da «državno pravdni-štvo ni izdalo zapornega naloga proti državljanu, ki je osumljen prekrška, za katerega kazenski zakonik predvideva preventivni pripor, na podia-,gi kvestorjevih izjav o policijskem posegu«. Dokument nadalje poudarja, da «je Franceschijev umor posledica reakcionarnega načrta, ki predvideva uvedbo novih represivnih metod kot so policijski' pripor, dejanska ukinitev pravice do manifestiranja in napad na pravico do stavke«. Štirje fašistični pretepači so danes zjutraj streljali pred državnim tehničnim industrijskim zavodom «A. Volta« v Lodiju na skupino študentov, ki so organizirali protestni sprevod proti posegu policije pred milansko univerzo »Bocconi«. Policija jih je aretirala in bil prezaposlen. .........................................................mmmm PO PREISKAVI NA DOMU CAMILLE INGRAVflLLO Newyorški preiskovalci našli ugrabljeno Antonello Frugis Oče male Antonelle bo danes odpotoval v ZDA, da pripelje hčerko domov RIM, 27. — Agenti ameriške zvezne policije FBI so našli živo in zdravo malo Antonello Frugis iz vasi Polignano a mare pri Bariju, ki je bila ugrabljena po pomoti v četrtek in odpeljana v ZDA. Agenti so takoj obvestili starše_ male Antonelle, s katerimi so ponoči večkrat govorili po telefonu. Oče ugrabljene deklice Nicola Frugis se že pripravlja na potovanje v ZDA, da bi pripeljal domov hčerko. Priskrbel si je že dokumente, ki jih zahteva ameriški sodnik za dokončno in uradno identifikacijo male ugrabljenke. Jutri bo z rimskega letališča odletel v New York z letalom ameriške družbe «Pan American« in bo lahko končno objel svojo hčerko. V zvezi s čudnim vedenjem male Antonelle je Frugis pojasnil, da je dekletce zelo bojazljivo, poleg tega pa je izrazil prepričanje, da so jo ugrabitelji omamili. To naj bi dokazovala tudi izjava šoferja Giuseppa Jacoviella, ki je dejal, da je deklica vso pot spala. »Pomislite, da je moja Antonella prvič stopila na letalo, da se je znašla med ljudmi, ki govorijo zanjo nerazumljiv jezik in da je zelo boječa. Logično je, da je iskala pomoči pri edini ženski, ki jo je razumela, in sicer Camilli Ingraval-lo, čeprav je nikoli prej ni videla.« Podkvestor Barija dr. Pagano je pogovoru s časnikarji dejal, da so agentje ameriške zvezne policije aretirali Camillo Ingravallo pod obtožbo ugrabitve. Sporočili so tudi, naj oče prinese s seboj vso dokumentacijo, ki je potrebna za u-radno identifikacijo deklice, ker je bil sodnik precej osupljen nad vedenjem male Antonelle. «FBI verjame našim izjavam — je dejal dr. Pagano — sodnik pa hoče imeti v rokah konkretne dokaze preden dokončno odloči o usodi deklice.« Namestnik državnega pravdnika v Bariju dr. Savino, ki je vodil od vsega začetka preiskavo, je dejal, da bo zahteval ekstradikcijo, če bo obtožil Camillo Ingravallo ugrabitve. »Čakam — je poudaril — da mi karabinjerji izročijo noročilo, ker hočem pojasniti to komplicirano zadevo«. Vse se je začelo v četrtek ob 13. uri, ko je mati Antonelle Frugis obvestila moža, da se hčerka ni vrnila s šole. Nicola je takoi stekel na orožniško postajo in obvestil preiskovalce, ki so po nekajurni preiskavi ugotovili, da je bila deklica ugrabljena po pomoti in odvedena v New York namesto Antonelle Laruccie. Po nekaterih pričevanjih so preiskovalci lahko rekonstruirali potek dogodkov. Neki 12-letni deček je povedal, da je videl pred šolo mer- cedes črne barve, v katerem so čakale tri osebe. Po preiskavi v stanovanju očeta Camille Ingravallo so orožniki našli Antonellino torbo in predpasnik. Giovanni Ingravallo je povedal, da sta hči in njegova druga žena Anna di Munno ugrabili deklico in jo odpeljali v Rim. od koder je Ingra-vallova odletela v New York. Sinoči, po zaključeni preiskavi, je dr. Savino odredil aretacijo Anne di Munno. Giovannija Ingravalla in šoferja Giuseppa Jacoviella in jih obtožil ugrabitve mladoletnika. Primer ugrabitve male Antonelle je posledica tipične zgodbe izseljencev z italijanskega juga, ki so razdvojeni med ljubeznijo do domovine in upom, da si bodo v novi domovini lahko z manjšim trudom služili vsakdanji kruh. Prepiri med zakoncema Laruccia so se začeli po povratku v Italijo. Mlada Camilla je zdržala v Polignanu le nekaj mesecev. Mož jo je zato poslal v ZDA z mlajšima otrokoma in obljubil, da bo v kratkem prišel v Nev? York z ostalima dvema sinovoma. Svoje obljube pa ni izpolnil. Camilla se je zato vrnila skrivaj v Italijo in je istim sistemom ugrabila svoja si- nova ter ju odpeljala v Ameriko. Mož ji je takoj sledil in zmenila sta se, da si bosta razdelila otroke, ko je njun zakon po nekaj mesecih skupnega življenja propadel. Mlajša dva sta o-stala z materjo v Nev? Yorku, Antonello in Luigija pa je Giuseppe Laruccia odpeljal s seboj v Italijo. čič, podpredsednik in tajnik SP Z Rožič in Košuta, generalni konzul SFRJ v Trstu Boris Trampuž, predsednik občinske skupščine Nova Gorica Rudi Šimac in druge pomembne osebnosti slovenskega in italijanskega kulturnega ter političnega življenja. Lilijana Vižintin je obeh jezikih napovedala nastopajoče zbore, ki so zapeli po tri pesmi in želi za svoje izvajanje iskren a-plavz. Nastopili so domači pevski zbor «Srečko Kosoveh (vodi ga pevovodkinja Pavlina Komel), pevski zbor «Cittd di Gradisca» iz Gradišča (Ivan Miniozzi), nonet iz Sovodenj (Zdravko Pete-jan), zbor «Oton Župančič« iz štandreža (Ciril Silič), harmonikarski orkester iz Trsta (Eliana Zajc), zbor «Giuseppe Verdh iz Ronic (Francesco Valentinsig), zbor «Kras» iz Dola - Poljan (Pavlina Komel) in zbor «Srečko Kosoveh (Klavdij Koloini). Po koncertu je občinska uprava priredila za sodelujoče in povabljence zakusko. ............................................................................................................... P0LZ IN ITALIJANSKA POŠTA Polž je desetkrat hitrejši od italijanske pošte. Tako bi se lahko glasil naslov članka o dogodku, ki ga bomo opisali. Po desetih letih, treh mesecih in šestih dneh je pretura v Samemu dobila nazaj dopisnico, ki jo je 9. oktobra 1962 poslala gospe Riti Mat-tiaudi. Ženska, ki je zavrnila (ni bilo mogoče izvedeti kdaj) pismo stanuje v Ulici Amelio, sedež preture pa je v Ulici Anselmo. Cesti sta oddaljeni 1.200 metrov in dvomimo, da bi polž pri najboljši volji porabil za to pot več kot leto dni. jim zaplenila samokrese. Gre za 51-letnega Eugenia Castiglio, njegovega 23-letnega sina Antonia, za 23- letnega Antonia Ferrona in za 24- letnega Carla Pallaia. Pretepači so prišli nalašč iz Milana v Lodi, da bi pospremili v zavod nekega študenta, ki se ni hotel udeležiti manifestacije. Nekateri predstavniki študentovskega gibanja so fotografirali skupinico, ko je stopala v šolsko poslopje. Takrat je prišlo do prepira in Eugenio Castiglia je izvlekel samokres ter dvakrat streljal proti študentom. Posegli so a-genti, ki so stražili pred šolo in ga aretirali. Njegove tri pajdaše so aretirali agenti v civilu. Dijaki so nadaljevali manifestacijo, ki se je zaključila brez incidentov. Popoldne je študentovsko gibanje izdalo letak, v katerem poudarja, da so fašisti napadli dijake, ki so po zvočniku pozivali tovariše, naj se udeležijo manifestacije. «Ker so naši tovariši reagirali — nadaljuje dokument — so morilci izvlekli orožje in začeli streljati proti nam, kot lahko potrdijo ravnatelj in profesorji. To dokazuje, da hočejo fašisti ubijati. Zaradi reakcije dijakov je bila policija prisiljena aretirati fašiste, med katerimi sta znana škvadrista Castiglia, od katerih je eden tajnik CISNAL v naselju San Giuliano Milanese«. Čestitke iz Jugoslavije vietnamskim borcem BEOGRAD, 27. — Zvezni odbor Zveze združenja borcev narodnoosvobodilne borbe Jugoslavije je ob podpisu sporazuma o miru v Vietnamu poslal borcem Vietnama brzojavne čestitke z željo, da v miru čimprej uresničijo smotre svoje borbe. Ljudstvo Vietnama, se poudarja med drugim v brzojavki, je ponovno potrdilo vso vrednost človeškega in moralnega faktorja v borbi za obstoj, v borbi, ki je postala stvar vseh naprednih in miroljubnih sil na svetu, ki danes skupno z vami trium-firajo nad s>-mi napadalnosti, terorja in uničenja. Borci Jugoslavije. ki so od samega začetka podpirati pravično borbo vietnamskega ljudstva, bodo, se zagotavlja na koncu brzojevke. tudi v bodoče skupno z ostalimi delovnimi ljudmi Jugoslavije nudili pomoč v obnovi Vietnama. ŠPORT ŠPORT ŠPORT ZENSKA B LIGA Koncert v Ronkah (Nadaljevanje s 1. strani) TRŽAŠKI DNEVNIK Prvi sneg v okolici in nad našim mestom Že več dni se je pripravljalo na sneg. Sinoči so končno zaplesale na našem nebu snežinke. Bilo pa jih je tako malo, da so se v mestu takoj stopile, v okolici pa so ustvarile tenko belo plast, ki se je v nočnih urah skoro popolnoma stalila. Vseeno pa je bila več ur vsa okolica pod belo odejo, ki daje našemu Krasu poseben čar. Snežilo je tuid onstran meje, največ v okolici Kozine, snežnih padavin pa skoro ni bilo ž v Postojni. Ceste so bile vseskozi prevozne, posebno pažnjo pa je bilo treba vlagati na cesti iz Senožeč do Kopra. Na istrski obali je snežilo tudi pozno zvečer, medtem ko je pri nas nehalo že okrog 21. ure. V mestu ni bilo nobenih posebnih preglavic s prometom, toda že pri Kolonji je bilo ob cesti vse belo. Zato so uslužbenci ANAS posuli s soljo glavne ceste, ki so bile prevozne. Kar je v zadovoljstvo voznikov pa ni v zadovoljstvo izletnikov, ki so si že nadejali sprehodov in morda smuke po zasneženem Krasu. Morda jim bo kmalu zadoščeno, saj kaže, da bo v prihodnjih dneh spet snežilo. - ZA LETO DNI Podaljšan italijansko jugoslovanski sporazum o obmejnem prometu Ministrstvo za zunanjo trgovino je sporočilo, da so s 15. januarjem podpisali za eno leto veljavo italijansko - jugoslovanskega sporazuma iz 31. marca 1955, ki so ga spremenili z notami 1. julija 1967 in ki zadeva maloobmejni trgovinski promet med področji Trsta na eni strani in Kopra. Buj, Sežana in Nove Gorice na drugi. Sporazum se izvaja po določilih iz leta 1968, Za carinske olajšave v okviru sporazuma veljata seznama C in D, ki sta priložena okrožnici ministrstva štev. A/608790 iz 31. maja 1971. 9 Skupščina univerzitetnih študentov, je odobrila izjavo, v kateri ostro obsoja «ponoven napad policije na študente in delavce v Milanu. kjer je s strelnim orožjem smrtno ranila mladega študenta in prizadela hude rane delavcu«. Iz protesta proti Andreottijevi vladi, proti preokretu na desno in proti fašizmu bo v sredo, 31. januarja ob, 9.30 ponovna skupščina v veliki dvorani nove univerze. Naporna zmaga Borovih deklet v tekmi s poprečno Primavero Zaradi dveh zapravljenih setov grozi borovkam izguba celo drugega mesta BOR — PRIMAVERA 3:2 (15:10, 10:15, 15:6, 10:15, 15:9) BOR: Pernarčič, Zavadlav, Jev-nikar, Bezeljak, Kufersin, Švagelj, Bolčina, Hrovatin, Pečar in Artač. Sinoči je Bor pred domačim občinstvom premagal ekipo Primave-ra Marzotto, ki se bori za obstoj v tej ligi. Pred tekmo smo bili vsi prepričani, da bo zmaga «pla-ve» ekipe izdatnejša, saj je bila razlika med šesterkama, ki sta se nam predstavili na igrišču, velika. Vendar pa je Bor zaigral precej pod svojimi zmožnostmi. Igralke so stopile na igrišče preveč prepričane v svojo premoč in ta samozavest bi jih kmalu drago stala. Primavera Marzotto se nam je sinoči predstavila kot izredno borbena ekipa. Igralke se vse do zadnjega ne vdajo, požrtvovalno se borijo za vsako žogo. Šesterka, kateri bo konec prvenstva prav prišel vsaj osvojeni set, bi včeraj na stadionu «1. maj« skoraj poskrbela za presenečenje. Borovke s prikazano igro nikakor niso zaslužile več kot tesno zmago. Odigrale so eno svojih najslabših tekem v tem prvenstvu. Za tako slabo igro ne morejo najti opravičila niti v dejstvu, da je bila ekipa okrnjena, saj Primavera nikakor ni šesterka, ki bi lahko predstavljala težave za Bor (če bi ta seveda zaigral kot bi moral). Če temu dodamo še stalno in tradicionalno napako naših deklet, to je zgrešene servise, nam je slika te tekme jasna. Le četrti set je Bor osvojil z lahkoto. V tem delu igre so stopile na polje vse igralke in so povsem nadomestile standardno ekipo. V igri, ki jo je Bor sinoči pokazal je očitno, da ekipa še ne zna premagati svoje samozavesti in podcenjevanja šibkejših nasprotnic. Dekleta so si s takim podcenjevanjem zapravila dva dragocena seta in paziti bo treba, da jih ta spodrsljaj ne bo stal celo drugo mesto na končni lestvici. Inka * * * V ženski odbojkarski B ligi je sinoči v Bergamu Lovable premagal Breg s 3:0 (15:5, 15:9, 15:5). * * «• Pri Banih je včeraj v okviru odbojkarskega prvenstva mladink Sloga gladko premagala ekipo OMA z 2:0. Če bo OMA zgubila tudi tekmo z Borom, bo Sloga osvojila prvo mesto v svoji skupini tega prvenstva. * * * V Trstu je v italijanski moški odbojkarski A ligi Brumi iz Cata-nie premagal Are Lineo s 3:1 (15:10, 17:19, 15:6, 15:6), Naši dijaki so v tej tekmi povsem popustili in so doživeli visok poraz. Celotno moštvo je igraio slabo in ni bilo kos višjim nasprotnikom, predvsem pri skokih na odbite žoge. Odločilno Pa ie bilo to, da so igralci v odločilnih trenutkih, ko bi morali iti v protinapad, odpovedali na vsej črti. Tudi tokrat je bilo sojenje zelo slabo, čeprav sta sodnika bolj oškodovala igralce Oberdana. b. L * * * V mladinskem košarkarskem prvenstvu je v Trstu Radiči Arte iz Gorice premagal Bor s 85:76. Med naraščajniki pa je peterka Ricreatorijev odpravila Bor z 80:75. * * * V 1. jugoslovanski zvezni košarkarski ligi je Partizan premagal Beograd z 82:80. ne z rezultatom 5,49 m. Njegov dosedanji svetovni rekord je bil za 3 cm slabši. OBVESTILO ŠD POLET priredi v nedeljo, 4. februarja smučarski izlet v Trbiž in k Sv. Antonu. Vpisovanje v trgovini čevljev Malalan, Proseška ulica 18 na Opčinah, tel. 212-136 (do prihodnjega četrtka). V MEDŠOLSKEM PRVENSTVU Zopet poraz naših dijakov 78:48 OBERDAN - PREŠEREN (34:26) PREŠEREN: Sosič 13, Daneu 3 Kraus 12, Gantar 12, Tavčar, Do lene, Pečenko, Deško 2, Kanič 0 iiiimiiiiiiiiimiiimimiiiimiiiiimiiiiitfiiii Občni zbor Poleta Sinoči je bil na Opčinah redni občni zbor ŠD Polet, katerega se je udeležilo približno 100 članov in gostov. Občni zbor sta pozdravila Lucija Hrovatin v imenu PD Tabor in Karel Grgič v imenu ZSŠDI. Po poročilih odbornikov so člani obravnavali več perečih društvenih problemov, nato pa so izvolili novi odbor, ki si bo razdelil funkcije v prihodnjih dneh. Silvan Piščanec (Nadaljevanje s 7. strani) Adria - «Tolmin», ki se je zaključila z zmago domačinov s 5:2), v že omenjeni zadnji tekmi, ki jo je odigral za Adrijo, pa je, prav v trenutku preden je bil poškodovan, še uspel žogo poslati proti mreži in žoga je tudi zadela cilj. Glavne odlike Piščanca so bile izredno močan udarec z njegovo levico, odlična igra z glavo, hitrost in telesna stabilnost. V športni javnosti je znan kot vsestranski športnik, saj se je v svoji nogometni karieri najprej uveljavil kot vratar NK Koper, bil pa je tudi odlični rokometaš v moštvu novogoriške Iskre. Upravni odbor Adrie je ugodil še eni prošnji za izpisnico. Zanjo je poleg Piščanca zaprosil tudi mladi Rosič, ki prav tako odhaja v NK Bilje. Nov rekord «indoor» v skoku s palico NEW YORK, 27. - Amerikanec Steve Smith je izboljšal svetovni rekord v skoku s palico za dvora- liiiiimiiiiimiiiiiitiiiiiiiiiiimiiiiiiiiimimiiiiiiuiiiiiiiiiimmilitliiiitiitmitiiiiliiiiiMttiimiiimiiiiiiiimill Jutri bo slavil prvi rojstni dan najmlajši član Primorja Massimo, vnuk bivšega vratarja Primorja Stanka Praš-Ija. Ob tej priliki mu ŠD Primorje iskreno čestita. SMUČANJE NA HAHNENKAMMU Dva Švicarja v Kitzbiihlu na prvih mestih v smuku Zmagal je Collombin, Gustav Thoni pa je bil šele 28. KITZBUHEL, 27. - Švicar Roland Collombin je osvojil prvo mesto v smuku na mednarodnem smučarskem tekmovanju Hahnenkamm. Lestvica smuka: 1. Roland Collombin (Švi.) 2’13”32 Bernhard Russi (Švi.) 2'13”49 Bob Cochran (ZDA) 2'14”38 Franz Lammer (Av.) 2’14”59 Marcello Varallo (It.) 2’14”63 Philippe Roux (Švi.) 2’14”81 Peter Feyersinger (Av.) 2'15”30 8. Mike Lafferty (ZDA) 215”49 9. Henri Duvillard (Fr.) 2’15”78 Giuliano Besson (It.) 2'16”09 Franco Bieler (It.) 2T7”51 Stefano Anzi (It.) 2’18”16 Roland Thoni (It.) 2'18"82 Antonio Enzi (It.) 2’19”60 Gustav Thoni (It.) 2'20”77 Lestvica za svetovni pokal je po tekmovanju Hahnenkamm taka: 1. Roland Collombin (Švi.) 2. David Zvvilling (Av.) 3. Gustav Thoni (It.) 4. Bernhard Russi (Švi.) 5. Henri Duvillard (Fr.) 6. Christian Neureuther (ZN) 7. Marcello Varallo (It.) 8. Piero Gros (It.) 9. Karl Cordin (Av.) 10. Reinhard Tritscher (Av.) 13. Helmuth Schmalzl (It.) 131 104 84 81 67 65 64 58 50 49 41 GSTAAD, 27. - Finec Taund Kaeyhoe je zmagal na mednarodnem smučarskem tekmovanju v skokih v Engelbergu, St. Moritzu in Gstaadu. 'iiimiiiiiiiijuiiiiiioiiiiiiiiiiiiimiiiiiiiiiiiiiiimmiiiiiiiiiiitiiiiiiiiiMiiiiiiiiimiiimiiiiimiiiiiiiiiiiiiitf Zaradi splozke ceste trčenje pri Bazovici Tistih nekaj centimetrov snega, ki je včeraj zapadlo v okolici, je povzročilo prometno nesrečo, pri kateri so se tri osebe laže poškodovale. Bilo je okrog 22. ure zvečer, ko so sicer že posuli sol, da se je sneg stalil, ceste pa so ostale izredno spolzke. 49-letna Elvira Miloševič por. Sfarčič z Reke in njen sin 20-letni Mario sta se vračala iz Trsta domov. Na ovinkih pred Bazovico je njun avto prinz 1000 zdrsnil na spolzkem cestišču in se ustavil na levem robu ceste. Ravno takrat sta privozila s volkswagnom 32-letna Magdalena Žagar por. Pečenik in njen mož 35-letni Marino Pečenik iz Boljunca 260/A. Avtomobilist se ni mogel izogniti trčenju. Na srečo sta se potnici samo laže ranili po obrazu, Pečenik pa se je udaril po rokah in kolenih. Vsi trije bodo okrevali v nekaj dneh. Neznani tatovi so prejšnjo noč vlomili v sedež združenja težakov «Alabarda» na Trgu Largo Papa Giovanni XXHI. 4 in ukradli iz blagajne vse plače, za skup ni izkupiček nad poldrugi milijon lir. Tatovi so tudi vandalsko razbili velik del opreme uradov in povzročili škodo za nadaljnjo vsoto enega milijona lir. OB JUTRIŠNJEM 15. REDNEM »SČNElVi ZBORU ŠPORTNEGA ZDRUŽENJA BOR V TRSTU Krize ni v vrstah mladih ampak v potrošniški družbi Jutri zvečer bo podal odbor ŠZ Bor obračun svojega enoletnega delovanja, ki je bilo, morda, med najtežjimi v petnajstletnem razdobju obstoja našega najstarejšega športnega združenja v zamejstvu. Da, 15 let je šlo lani mimo, brez hrupnih proslav, ki so ob takih prilikah običajne. Nasprotno, prav v tistem času smo bili bolj v dilemi, ali naj združenje ostane ali naj se razpusti. Prilike so bile prav takšne, da je bilo postavljeno vprašanje razpusta, in odbor, v položaju v katerem se je znašel, je bil celo pripravil prevzeti nase odgovornost za to, za slovenski zamejski šport neopravičljivo dejanje, ker nismo našli, kljub večletnim moledovanjem takega razumevanja, pozornosti in pomoči, ki jo skrb za našo mladino zasluži. Zmagala je vsestranska razsodnost, vendar kljub začasni rešitvi ne morem trditi, da smo danes mnogo na boljšem, kot smo bili pred nekaj meseci, ko smo si dovolili nekatere vznemiriti s tem, da smo slovenski javnosti prikazali resnično stanje razmer v naši zamejski športni stvarnosti, čeprav smo bili ob tem našem nastopu deležni marsikatere prikrite kritične obsodbe. Vendar problem zamejskega športa še vedno ni rešen. Zavedamo se, da smo sestavni del slovenske športne skupnosti in smo si nadeli prostovoljno nalogo pomagati slovenski mladini na Tržaškem, da se športno udejstvu- je, izpopolnjuje in učvrščuje, da ji nudimo nekaj, česar ji, n. pr. šola, na tem področju ne daje v zadostni meri, da povezujemo mladino iz mesta, da ji skušamo dati smisel in zavest, da je sestavni del slovenske manjšine v 15. OBČNI ZBOR ŠPORT. ZDRUŽENJA BOR bo v ponedeljek, 29. januarja t.I. v prostorih PD «S. škam perle» na stadionu «1. maj«. Vrdelska cesta 7, ob prvem sklicanju ob 19.30 in ob drugem ob 20. uri. Dnevni red: 1. Otvoritev 2. Volitve delovnega predsedstva in volilne komisije 3. Poročilo odbora 4. Razprava 5. Poročilo nadzornega odbora 6. Volitve novega odbora 7. Razno Odbor zamejstvu, da ji damo občutek e-nakopravnosti s športniki druge narodnosti. Žal, naši športniki in športnice zaradi tehnične krize, ki je istočasno zajela združenje, ne dosegajo tistih vidnih uspehov, ki smo jih bili navajeni pri njih v minulih letih. Zato sprejema naša športna javnost udejstvovanje naših športnikov brez problemov, mi pa stremimo za tem, da bodo tudi naš; tekmovalci in tekmovalke dosegali še nove uspehe, kakor so-jih nekdaj, kljub sedanjemu zastoju. Z zadoščenjem moram ugotoviti, da se je dotok tako mestne, kot okoliške mladine v naše telovadnice povečal. Če izvzamemo tekmovalce in tekmovalke, ki nastopajo v raznih prvenstvih košarke, odboj; ke in atletike, se poleg njih vodi pod strokovnim vodstvom naših vaditeljev preko sto osnovnošolskih otrok v telovadbi in minibasketu, tako da je sedaj v Borovih vrstah preko 250 mladincev. To so realne in obenem tolažilne številke, vredne razmišljanja in obenem upoštevanja ugotovitev, da toliko poudar-:°ne krize ni v vrstah ladine tern; več moramo iskati krizo v naši udobnosti v razvajeni družbi. če poudarim, da je ŠZ Bor danes med redkimi množičnimi organizacijami, ki še delujejo v mestu, kako naj opravičimo mlačnost in brezbrižnost, predvsem mestne javnosti, do take dejavnosti in do mladir.' posebej, na katero naj slovensko zamejstvo v bodoče računa: Teh nekaj misli sem želel iznesti na predvečer občnega zbora našega združenja, da ne bi šel neopazno mimo, da bi nanj opozoril tudi tiste, katerih morda naše vabilo na zbor iz bilo kakršnih razlogov ni doseglo in jim ni skrb za bodočnost naše mladine sarno vsakdanja fraza. STANKO PERTOT Predsednik ŠZ Bor