424
Novičar iz domačih in ptujih dežel.
Iz državnega zbora imamo se marsikaj omeniti. Pred vsem popravljamo pomoto, ki se je vrinila v poslednji naš list. Oni stavek, ki pravi, da je dr. Toman z drugimi našimi poslanci vred govoril zoper povišanje davkov, se ima popraviti tako, da je bil namenjen govoriti in se je zapisati dal v vrsto govornikov; al, kakor še nekterim drugim, tudi žalibog! Tomanu ni več pripuščena bila beseda. Ko je dr. Stras zboru nasvetoval konec pomeukov (debate), se vzdigne dr. Toman, pa prosi za besedo, da bi bil pokazal, da krajnska dežela uikakor ne more nositi več davkov; al vse njegovo zahtevanje bilo je zastonj: brez milosti sklene zbor, da ima nehati besedovanje. Tako postopanje vsegamogočne večine državnega zbora, ki zapera v tako važnih zadevah govornikom besedo, pač ne seje zaupanja do državnega zbora po deželah. Res, da tudi Tomanova beseda bi ne bila podrla sklepa; al razjasnila bi bila še od druge strani nadloge naše in pridjala bi bila Krommerjevemu in Derbitschevemu govoru marsikaj. Kakor sta dr. Wurzbach in Brolich ob priliki krivičnega katastra in družin bremen , ki težijo deželo krajnsko , poprijela besedo , tako je tedaj zdaj le g. Krommerju in Derbitschu mogoče bilo govoriti zoper povikšanje davkov na Krajn-skem in gosp. Gorjupu zoper to na Goriškem; dr. Tomanu, g. Cernetu in g. škofu Dobril-u pa so zaprli besedo. Gosp. Krommer in Derbitsch sta s prepričavnimi številkami dokazala , da že dozdaj ni bilo pravične razmere v zemljišnih davkih med krajnsko deželo in drugimi, ker katasterska podlaga, na ktero se operajo ti davki, glede na druge dežele ni pravična; krajnski deželi je bilo ob časih Francoza vzeto deželno premoženje in ji potem le toliko dajano, kar je za nektere stroške deželnih stanov potrebovala; dežela krajnska trpi veliko po vkvartiranju, pripregi vojaški itd. novo povišanje davkov bi jo tedaj dvakrat hudo zadelo; naj se tedaj oprosti povišanja gruntnega ali hišnega davka ali saj gruntnega, če že druzega ne! Gosp. Goriup je ravno tako krepko govoril zoper povikšanje davkov (njegov celi govor, kakor smo ga prejeli, bomo natisnili v prihodnjem listu} in nasvetoval, naj dovoljenje za krajnsko deželo izrečeno, velja tudi za Goriško in Gradiško. Državni zbor je, kakor je našim bravcom znano iz poslednjega lista, sicer sploh za vse dežele sklenil povikšanje gruntnega in druzih davkov;   vendar pa ni bilo celo zastonj,   kar so
Gorjup, Krommer, Derbitsch in še nekteri drugi poslanci govorili in so dr. Toman ,   Čeme ,   Dobrila   se hotli govoriti, zakaj ravno v tisti seji  je gosp. minister za finance očitno izgovoril in obljubil rekoč:   „Bodi pa tukaj rečeno,  da bo vlada skrbela za posamesne ,   zlasti bolj uboge dežele,   da se v njih zavoljo povišanja davka ne napravi kaka neizrečena revščina,   in   da   se   ne   spodkoplje dnarna zmožnost njih prebivavcov; marveč bo vlada, v posamnih primerljejih, kjer bodo pravični vzroki zato, rada prizanašala, in bo za-ukazala ,   dane postave tako spolnovati in zviševati, da se bo zlasti gledalo   na   take   dežele,   ktere  po   kaki posebni nadlogi trpe.    Kdor  je   zavolj   tacih   okoliščin   v   skrbi in strahu za svoj  kraj, za svojo deželo, naj se toraj umiri in potolaži."  —   Današnji list donasa celi govor dr. Tomanov o vojaški granici, v kterem je z zgodovinskimi dokazi in nadušeuo besedo   potrkal   na srca   tudi  tiste večine državnega zbora, ktera, kakor je nje kolovodja Giskra rekel, nima sočutja do druzih narodnost, in lejte čudo golemo! — nasvet Tomanov je zmagal;   zbornica   ga  je   sprejela   z večino glasov in celo tisti dr. Giskra,   ki   je   zopergovoril, je   glasoval   za-nj ,   čeravno   z   nekim   nespodobnim   mr-danjem, ktero na glas in po pravici graja Šuzelka v svoji 55Reformtt ,   ki   z veliko  hvalo povzdiguje Tomanov govor. Ko je bilo povišanje davkov sklenjeno ,   so   bile seje zbornice poslancov odložene   do   10.   dne t. m.    Bliža  se zdaj konec državnemu zboru;   naj se zadeve dunajske banke rešijo kakor koli   (ker  se banka noče udati sklepom zbornice poslancov),   ene dni prej ali pozneje bote menda obe zbornici ob enem koučale svoje   seje,   zakaj   prazniki   božični   so pred durmi in po novem letu kmali se začno deželni   zbori.    Zbornica   gosposka   se   zato zoper  svojo   navado podvizuje v svojih delih   in  je   unidan  novo   postavo zavoljo štempeljna itd. brez daljnega pretresovanja sprejela tako, kakor jo je   sklenila   zbornica   poslancov.   — Kar se tiče druzih najvažnisih novic po svetu, so v prvi vrsti g r-ške  in  laške  homatije, na  ktere sedaj svet najbolj gleda; na Grškem gre za volitev kralja , na Laškem za volitev novega m i n i s t e r s t v a ;  tam je kraljev na ponudbo dosti, tu pa tudi mož za ministerstvo dokaj ,   in vender se ne ve danes, kdo bo kralj grški, iu kdo bojo novi ministri laški. Na Grškem je minister Palmerston  vse strune napel, da bi Grki   volili kraljeviča angležkega Alfreda, druzega sina kraljice augležke , in napravil je res svojo reč tako dobro, da ga bo   v e č i u a Grkov   gotovo volila.    Al 2. dne t. ra. je   prišlo iz Londona   naznanilo v Atene ,   da   kraljevič Alfred   ne   prejme   volitve; to je osupuilo Grke zlo, kteri bi sicer vediti mogli,   da po dogovorih angležke, ru-sovske   in   francozke   vlade   od   leta 1832   ne more   noben princ teh vlad kralj grški biti.   Palmerston je vender, menda nalašč , silil Grkom   kralja   angležke   rodovine zato ,   da bi spodrinil kralja iz ruske rodoviue.   6. dne t.  m. je bila volitev po   celi deželi ;   koga so volili , se bo zvedilo še le v enih dneh ; brž ko ne kraljeviča Alfreda.   Ako je to, se bo nov ples začel,   ker augležki  kraljevič se ne bo vsedel na trou grški.  —   Kralj Laški  pa  tudi ne more najti miuister-stva, ki bi mu bil po   volji   za   zdaj,   ko   mu  je   cesar Napoleon roko svojo nekako odtegnil.