137 Novičar iz domačih in ptujih dežel. Iz Dunaja. — Sv. Jurija dan je bil pomenljiv dan v Avstriji in Ogerski. Tu in tam je državni zbor kazal novo podobo. V Budi se je prvikrat zbral na novo sestavljeni državni ogerski zbor, — na Du-naji pa so isti dan zapustili Poljaki, Slovenci in nemški Tirolci zbornico poslancev, da je prestalo zborovanje za pol ure. To pa je bilo tako-le: Tri dni je trpela huda borba zoper postavo za ljudske šole, ktero je ministerstvo zboru predložilo. Poljaki, Slovenci, Tirolci in Lahi s protestantovskima popoma vred so jo hudo napadali v splošni razpravi. Poljaki, Slovenci, Tirolci iu Lahi so svetovali prestop na dnevni red, to je, naj se popusti ta postava. Pa nemška trma je trma. Dokazalo se jim je jasno, da je ta postava zoper ustavo, da je nepraktična, neizpeljiva. Dr. L. T o man (glej: govor na 132. strani) je dokazal, da je zoper enakopravnost narodno in napad na pravico slovanskih narodov, — prof. Greuter, da bo škodljiva nravnosti, dr. Jager, da se preveč zahteva od ljudske šole itd. V saboto pri začetku posebne debate napovejo dr. Groholski v imenu Poljakov, dr. Toman v imenu Slovencev in baron Giovanelli v imenu Tirolcev, da se oni ne bodo dalje udeleževali razgovora in glasovanja pri tej postavi, in vsa desnica vstane kakor en mož ter pri tej priči zapusti zbornico. Osupnjeni in plahi gledajo ostali poslanci, kaj nek to pomeni. Predsednik se vendar kmalu zav6 ter na dr. Tomanov protest zoper to postavo odgovori, da ne sprejme protesta, ako se postava v zbornici ustavno reši. Potem se glasuje in §. 1. sprejme — al zdaj se kaže, da je le 97 poslancev v zbornici ostalo. Na to vstane velik hrup: „premalo nas je"! In ko bi trenil, švignejo po mestu poslancev iskat, dr. Banhans pa je drl ministrom pravit, kaj se je zgodilo, in brž priteko ministri Taafre, Giskra in Plener, in čez pol ure še drugi, da se jih nabere 111, in kar v naglici, kakor da bi gorelo, so izlicitirali 50 §§.-ov in vse z 111 glasovi zoper 4 sprejeli brez poprave, ki je bila popred mnogim §. napovedana, zdaj pa popuščena. Vsi časniki dunajski in drugi, kteri še zdaj imajo Schmerlingov centralizem na svojo zastavo zapisan, zagnali so strašen hrup in Jmčali „skandal, škandal!" „križajte jih, križajte!" „Ce niste hoteli sprejeti postave , saj obsedeli bi bili in protiglasovali, ne pa da demonstrativno zapustite zbornico!" — Taki glasi, polni psovek, so šli drugi dan po vseh časnikih imenovane baze in ponavljajo se še v eno mer in se bojo ponavljali še dolgo in večkrat, kajti centralizem čuti po vseh udih hudo mrzlico. Mi pa rečemo to: Vsak, kdor nepristransko sodi, more gotovo 1 o j a 1 n o s t Poljakov, Slovencev in Tirolcev, ki so dozdaj se žrtovali državnemu zboru, bolj občudovati, kakor da bi dvomil nad njo. Al struna poči, če se prenapenja. Nemški poslanci v državnem zboru morali bi vendar toliko razuma imeti, da bi vedeli, da imajo sicer večino v državnem zboru kakor je po Schmerlingovem stroji ustvarjen, — al da oni nikakor ne zastopajo večine narodov avstrij- 138 skih. Ta šolska postava, ktera se je te dni obravnavala, je popolnoma sestričinja une lanske o šolskem nadzorstvu, ktere mnogo deželnih zborov ni sprejelo. Deželni zbori so tedaj očitno kazali, da nočejo postave, ki ni ugodna deželnim razmeram. In vendar jim je nemška stranka v zbornici poslancev silila zdaj drugo enako postavo. V takej sili ne bilo bi tedaj zadosti, da bi bili Poljaki, Slovenci in Tirolci le protiglasovali ali se zdrzavali glasovanja; treba je bilo očitnejšega kazala pred svetom. In za to uni krik in krič centralističnih časnikov; demonstracija taka jih boli! Nam pa je ostalih 107 poslancev, ki so glasovali za to postavo in v togoti popustili vse poprave, ki so jih poprej za potrebne nasvetovali, mnogo huje orožje v roke dalo, da pred svetom kažemo: Evo! tako dela zbornica poslancev postave. — Rubikon je prestopljen; kdo vč, kaj še pride. Al vrnimo se zdaj še k poprejšnji postavi nazaj, ki jo je dovršila zbornica poslancev, namreč k postavi o prenaredbi zemljiščinega davka. 13. t. m. se je začela razprava o prenaredbi zemljiščinega (gruntnega) davka. Poslanec Plan-kensteiner je prvi govoril zoper odsekov predlog, ker previsoko ceni vrednost zemljišč, ter je dokazoval, da se zemljiščini davki ne morejo zvikšati. Da se dajo povikšati, menijo sicer nekteri, a on temu ne more pritrditi. Po zemljiščini odvezi 1850. leta so sicer zemljišča v ceni poskočila, a nezgode 1860. 1. so jim zopet odvzele višo vrednost; to kažejo zaostali davki sami, kterih je 1862. leta bilo 1 milijon in 464.000 gold. na dolg, a 1864. leta narastel se je ta dolg na 2 milijona in 233.000. Zarad dobre letine in izvažanja žita 1867. leta so se zaostanki sicer malo znižali, a to le mimogrede. Da se zemljišče obdeluje in zboljšuje, treba je veliko časa, dela in denarja, — in že to je samo po sebi indirektni davek. Sedanji davki so že sami visoki, a prišteti jim je treba še občinske (soseskine) davščine, deželne priklade, in to, kar zahteva avtonomija. Ce so občine in dežele od države prevzele mnogo opravil na svoje rame, dolžnost mora biti državi, da se jim znižajo državni davki. Po vsem tem se davki pač ne morejo zvikšati, saj so po njegovem mnenji že zdaj previsoki. Ko so v Prusiji (na Prajzovskem) uredo-vali davke, bila je njihova država tolika, kolikoršna je sedaj Avstrija takraj Litave, in znašal je njen zemljiščini davek 18 milijonov gold,, a pri nas ga plačujejo zemljišča 37 milijonov. Da je zemljiščini davek prenapet, to kažejo tudi stroški za obdelovanje kmetij, kteri so, na priliko, za posle, delavce, mašine itd. skoro na pol draži, nego so nekdaj bili. — Kmetovavci pre-vidijo, da se sedaj še ne more misliti na znižanje zemljiščinega davka, ker se je sprejela postava, da se ne smejo delati novi dolgovi; a treba je skrbeti, da bode to kmalu mogoče, in mogoče bode, ako vsakdo primeren davek plačuje od svojih dohodkov kakoršnih koli. Zato je prav, da je vlada predložila novo postavo o davku za dohodke sploh. Dosle se je bil precej visok davek naložil le onim kapitalistom, ki imajo svoje premoženje v državnih obligacijah. Ne bilo bi pravično, da bi se tem naložili previsoki davki, al pravično je, da plačujejo primerne davke. Zemljišča plačujejo davke, če tudi nič ne dad6 prihodkov, — kapital plačuje le od svojih dohodkov, vrh tega se kapital lahko odtegne davku, zemljišče pa nikdar ne more tega; kapitala mnogokrat ne zadene davek, postavimo, če spremeni gospodarja, zemljišče mora davek plačati od vsake take premembe. Vestni zastop ne more dvomiti o tem, kdo zmore više davke: ali kmet ali tr- govec. Jaz v odsekovem predlogu ne vidim poroštva, da ne bi se zvikšali davki; zato bodem glasoval za predlog, ki ga bode nekdo drug stavil. (Dobro! v središču.) — Poslanec dr. Kaiser zagovarja odsekov predlog, češ, da ta postava nikakor ne namerava povikšati davkov, ampak le vpeljati pravo razmero davkov. Cenilne komisije nimajo le račun i ti, temuč cenitev zemljišč bode popolnoma v njihovih rokah, in to je menda zadostno poroštvo. — Poslanec pl. Gro-holski najprej ugovarja, da Galicija manj davkov plačuje, nego v primeri druge dežele ter dokazuje, da bi cenitev veliko cenejša bila, ako se brž odloči, kolika naj plača vsaka dežela. — Poslanec Mende trdi, da postava, ktera se ravno kar pretresa, meri le na to, da se da postavi podlaga, po kteri naj se odmerjajo zemljiščini davki, in te podlage je silno treba, da se izvrši v 3 ali 4 letih. On se ž njo popolnoma vjema. — Poslanec Eoser razklada nevarnost te postave za male posestnike in za napredek kmetovanja. Kmet je v primeri z drugimi državljani preobložen z davki, njegovo zaupanje v vlado zgine, ako se mu davki ne le ne znižajo, ampak povikšajo; nasledek povikšanja bode, da kmet opeša. Poslanec baron Eichhof ne moreumeti, da bi ta postava nevarna bila za male posestnike, ker enakomerno zadeva tudi velike in male posestnike. Da je sedanji kataster krivičen, to je res, a prav zato je treba skrbeti, da se naredi nov na pravični podlagi, in to brž ko moč, da^se breme odvzame deželam, ktere preveč plačujejo. Ce tega brž ne storimo, zgodilo se bode, da se bodo davki še za naprej plačevali na krivični podlagi. Tudi minister Bresti je po-vdarjal, da postava meri na to, da se davki enakomerno razdelijo. Bistvo te postave je to , da vsako leto državni zbor odloči znesek zemljiščinega davka za vse dežele skupaj. Ta znesek se razdeli potem na posamne dežele po cenitvi čistega dohodka, in v vsaki deželi na posamesne soseske in posestnike; to bodo cenile posebne komisije od okraja do okraja, na podlagi 15 let, iz kterih pa se bo odštelo 5 najboljih letin.