408
Novičar iz domačih in ptujih dežel.
Iz Dunaja. V pondeljek zjutraj je po dokončanem potovanji prišel Njih Veličanstvo cesar spet na Dunaj nazaj; tudi presv. cesarica je ž njim prišla, ker ni šla v Rim. — Prihodnjo soboto, to je 11. dan t. m. se 77začne državni zbor. To bode za ustavo avstrijsko /, odločiven zbor. Da po tej poti, na kteri smo zdaj, ne moremo naprej, to čuti že vsak; al kako se zasuče mnogonarodna Avstrija, to je vprašanje. Da ni druge prave poti kakor take, ki jo kaže federalizem, to jasno in temeljito dokazuje tudi knjiga dr. Fischhof-ova, ki je ravno prišla na svitlo — strah vsem nem-škutarskim časnikom, kteri že danes pravijo, da to, kar Fischhof hoče, ni mogoče zato, ker bi Avstrija potem slovanska postala. Tem ljudem je za Avstrijo toliko mar kot za lanski sneg, le za to jim je, da ne bi od-kljenkalo gospodstvu nemškemu! — Dunajski „N. W. Tg." piše danes, da poleg državnega zbora se bodo sklicali še zaupni možje vseh strank v konferenci j o na Dunaj, in da minister dr. JBerger ob enem, ko poda cesarju prošnjo, da ga izpusti iz ministerstva, bode mu izročil spomenico o notranjem stanji Avstrije, v kteri priporoča zbor zaupnih mož na Dunaji, ki se ima začeti meseca svečana. — Koliko je resnice v vsem tem, tega ne vemo; to pa vemo, da tako ne gre naprej.
—  „Državni zakonski list" se bode izdaval od novega leta naprej v 8 jezikih, in sicer v nemškem, italijanskem, poljskem, rusinskem, češkem, slovenskem, ilirsko-hrvaškem in romanskem. Vsaka teh izdaj bo na eno leto naročena veljala za tiste, ki se naročijo do konca meseca marca 1870., 1 gold. 70 kr., kdor pa bi se kasneje naročil, poskoči mu cena na 2 gold. 70 kr. Naročuje se pri: K. k. Hof- undStaatsdruckerei-Verlag in Wien, Stadt, Singerstrasse Nr. 26.
—   Slovenski študentje na Dunaji so s slovesno „besedo" obhajali god Preširnov. Gosp. Lokar se je odlikoval z igro na glasoviru, gosp. Ivan Kos z igro na goslih.
Iz Gorice. — „Domovina" je v 48. listu začela popisovati prečudno povestnico interpelacije goriške zarad „Šlovenije"; čedalje bolj ginejo megle o teh skrivnostih.
Iz Dalmacije. — Armada je začasno ustavila boj; uporniki pa je vedno sem ter t)b napadajo. Po najnovejših novicah general Rodic noče prevzeti vojskovod-
stva, al kot vladni komisar in z veliko oblastjo se poda v Kotor, kjer je bil 1859. leta in so ga Kotorci prav radi imeli. Njegov prihod tedaj utegne na bolje obrniti ves upor. Dunajski časnik „Ostenu piše o Kotorskem okraji tako-le: ^Ljudje, ki deželo poznajo, so že davno prerokovali, da bo prav težko ustajnike užugati. Vojaščine ni premalo v Bokah, saj ko bi je bilo več, ne bi vedeli kam ž njo, ker je svet tak, da se nimajo veča krdela kod sukati. Tudi ko bi bil imel grof Auersperg desetkrat toliko mož, ko jih zdaj ima, ne bi bil vendar nič opravil. Moč ustajnikov obstoji v tem, da se na pečinah in prepadih južne Dalmacije razbije vsa redna vojna umetnost (vsa strategika) in da ni ga generalnega štaba na svetu, ki bi znal voditi vojake skoz take kraje, kakor so ondašnji, v kterih zna domačin skakati kakor srna s skale na skalo in ve za sto in sto stez, po kterih pride vojaškim krdelam v bok ali za hrbet, kedar se najmanj zanesejo, in strelja in posipa na-nje kamenje z višav in izza pečin, za kterimi je neviden in varen. Ustajniki sami dobro ved6, da jih armada ne more užugati; od tod njih pogum, tudi ko ne bi bili že sami na sebi najpogumnejši ljudje na svetu". — Pravijo, da stroški tega nesrečnega boja znašajo že 15 milijonov goldinarjev.
Galicija. Krakov. — Poslednje „Novice" so že povedale, da sodnija ni zarad nore nune Barbare Ubrikove nič našla, v čemur bi se bila prednica samostana Karmelitarskega pregrešila. Barbara — prav za prav Ana, kakor se je imenovala pred vstopom v samostan, — je že leta 1838. enmalo norela in zato iz samostana v Varšavi izpuščena bila. Leta 1841. je stopila v karmelitarski samostan tukajšnji, kmalo spet je začela noreti in sicer divjati tako, da je treba bilo zapreti jo v posebno celico. Prvi čas je imela več zdravnikov; ko pa je dr. Sawiczewski rekel, da zanjo ni zdravila več, je prestalo ozdravljanje. — To vse se je iz preiskave izvedelo. — Kje tedaj je tisto hudodelstvo, zarad kterega je minister dr. Giskra v sveti svoji jezi kar brž ukazal, da se onemu samostanu ima vzeti državna podpora? Strast ni nikjer lepa, najmanj pa se spodobi ministru!