LETO XXXXI. Številka 33 Cena 8,— šil. (3000 din) petek, 18. avgusta 1989
Poštnina plačana v gotovini Celovec P.b.b.
Erscheinungsort Klagenfurt/lzhaja v Celovcu Verlagspostamt 9020 Klagenfurt/Poštni urad 9020 Celovec
Južni okraji Avstrije postajajo vedno revnejši
Uničena obrata Magdalen in Obir sta le simptoma. Južna regija Avstrije postaja vedno bolj problemsko območje. To ugotavlja v zadnji številki Profila žurnalist Herbert Lackner.
Jug Avstrije je bolan. Osem od desetih avstrijskih okrajev z najmanjšim gospodarskim produktom na nastavljenca so v južnem delu dežele. Prav tako je devet od desetih okrajev z najslabšo življenjsko kvaliteto v južnih krajih Avstrije.
Gradiščanska, Koroška in Štajerska imajo že danes najvišje število brezposelnih. Trenutno je 85.000 delovnih mest premalo, začetek prihodnjega tisočletja bo primanjkovalo v teh krajih 140.000 delovnih mest.
Zaradi masivne odselitve iz teh krajev in zaradi tega nazadujočega števila rojstev bo imela južna Avstrija okoli leta 2000 okrog 5 % manj prebivalstva kot danes.
Leta 2001 bo za eno tretjino manj otrok s starostjo pod petimi leti in 40 % manj otrok v starosti med 6. in 14. letom. Po tem razvoju bo leta 2030 na Gradiščanskem 40 % prebivalstva nad 60 let, na Štajerskem 37 °Zo in na Koroškem 36 % prebivalstva.
Gospodarski strokovnjak Schicker ugotavlja, da podjetja v južnih krajih plačujejo delojemalce 25 % pod povprečjem, medtem ko so plače na Dunaju za eno četrtino nad povprečjem. Iz tega dejstva je razvidno, da tudi delavci, ki so enkrat šli za delom iz svojega kraja, tudi potem, ko bi imeli možnost za namestitev, ne pridejo več nazaj.

Kako je z dvojs**. zičnostjo v občini Dobrla vas?
SKUPNOST JUŽNOKOROŠKIH KMETOV PRI HAIDERJU:
130 milii. ie treba razdeliti objektivno!
SJK zahteva koncept za lastni gospodarski regionalni razvoj in slovenščino kot dodatni prosti predmet v kmetijskih šolah.
Po zaprtju tovarne celuloze Obir hoče dežela Koroška s 130 milijoni šilingov pomagati gospodarstvu v okraju Velikovec in s tem ustvariti nova delovna mesta. Za razdelitev teh sredstev že izdelujejo koncepte in načrte, zato hoče Skupnost južnokoroških kmetov (SJK) pravočasno opozoriti na dejstvo, da je pri tem treba upoštevati tudi slovensko narodno skupnost, ki je z zaprtjem Obirja najbolj prizadeta.
Danes, v petek, bodo predstavniki SJK v tej zadevi pri deželnem glavarju Haiderju, s katerim pa hočejo govoriti tudi o slovenščini kot dodaten prosti predmet na že obstoječih kmetijskih šolah.
Delegacija SJK (Janko Zvvitter, dipl. inž. Štefan Domej, predsednik KSOO Fric Kumer, Franc Smrtnik) bo od deželnega glavar-
ja zahtevala, da pri razdelitvi teh dodatnih sredstev upošteva slovensko narodno skupnost, za ka-
tero je obstoj in razvoj povezan tesno z gospodarskim razvojem.
(Dalje na strani 2)
. Dipl. inž. Štefan Domej: SJK se bo zavzela za gospodarsko podporo našim kmetom in našemu gospodarstvu.
NT-Carfrans-
»1.380- šil.
/več na strani 13)
Z Našim tednikom na morje
FRANC
WAKOUNIG
Komentar
Nizozemskemu komiteju, ki zaradi Grenzlandjahrbu-cha in Haiderja poziva ljudi, naj ne grejo na Koroško na dopust, je uspelo svobodnjaško stranko docela spraviti s tira, hkrati pa pri drugih politikih, na primer pri namestniku deželnega glavarja, Zernattu sprožiti proces razmišljanja in tudi odmikanja od svobodnjakov.
Ti so začutili, da bi se iz te zadeve mogel razviti dokaj neprijeten trend in namesto da bi se distancirali od vsebine omenjene knjige, pa so šli v agresivno ofenzivo.
Kakor bahač...
Po stari navadi je Haider komite difamiral kot nepomembno skupino (večinoma nizozemski liberalci), ki zgublja volitve, Zernatta, ki je predlagal distanco od Grenzlandjahrbucha, pa je šolmostrovsko poučil, da on pred temi tipi ne bi klečeplazil, ker to ni vredno koroškega deželnega glavarja. Krepko je Zernatta zlasala tudi Krimhilde Trattnig, ki ji je čisto nepojmljivo, da se vodja ljudske stranke pridružuje hujskanju jinternacionalnih sil“ proti Koroški in ga očitno tudi zadeva VValdheim ni izučila.
Take in podobne izjave potrjujejo, da svobodnjaki s Haiderjem na čelu hočejo v diskusiji, ki jih prizadene kot stranko, vnovčiti in izrabiti celo mesto deželnega glavarja. Tu se stavlja vprašanje, če to ni zloraba javne funkcije v strankine namene? Drugače ne bi tako brenkali na struno koroškega ponosa in ugleda deželnega glavarja. V bistvu se ta skupina obnaša podobno tistemu bahaču, ki je šel skozi gozd in glasno vpil —- ker ga je bilo strah, a je hotel pokazati, kako korajžen je.
ČlfflPI IAN Gospodarska lista s pomlaje-uliUullIHIi nim moštvom v občinski sobi
Gospodarska lista Škocijan je pred nedavnim spremenila sestav svojih občinskih odbornikov. Lista je v občinskem svetu zastopana s tremi mandatarji. Zaradi poklicne preobremenitve sta iz občinskega sveta šla dosedanji frakcijski vodja dipl. inž. Franc Koncilija in Andrej Polzer, po domače Vazar.
Na novo bosta odslej v občinskem odboru Gregor Slugovc-Sternar in Franc Polzer mlajši, dosedanji odbornik Franc Starc pa bo prevzel vodstvo frakcije.
Sprememba pri Gospodarski listi ni prišla kot strela iz jasnega neba, ampak inž. Koncilija, ki je bil 15 let v občinskem odboru, je že dalj časa predlagal to spremembo in Andrej Polzer se mu je pridružil. Tako je vse skupaj poteklo urejeno in soglasno, kar le potrjuje odgovoren odnos Gospodarske liste do poverjenih javnih funkcij.
Oba bivša odbornika sta obljubila, da bosta tudi v bodoče sodelovala pri Gospodarski listi.
Novi frakcijski vodja Franc Starc se je obema bivšima odbornikoma zahvalil za opravljeno delo v imenu Gospodarske liste za vse občane, posebej pa še inž. Koncilji, ki je skoraj 15 let zastopal interese volilcev in občanov in je dvignil ter okrepil ugled frakcije, in zaupanje med njo in volilci.
Dipl. inž. Franc Koncilija in Andrej Polzer sta oddala
mandata v mlajše roke
Na naše vprašanje, zakaj je prav sedaj prišlo do spremembe, je Koncilja dejal, da je 15 let komunalnega dela dovolj, „ker se enostavno obrabiš, vrhu tega pa naj ima mladina priložnost do dela in da uresniči svoje načrte. Prepričan sem, da bo novo moštvo uspešno in zadovoljivo delovalo v občinski sobi v prid vseh občanov."
130 milijonov je treba razdeliti objektivno!
(Nadaljevanje s 1. strani)
Z zaprtjem Obirja se bo predvsem za kmete poslabšal položaj, tako dipl. inž. Štefan Domej, ki je dejal, da bo cena za les verjetno precej padla, kar pa seveda zmanjša spet kupno moč kmeta. Isto seveda velja za delojemalce, ki bodo stali po zaprtju na cesti. Posebno poslabšal pa se bi lahko položaj za slovensko narodno skupnost. Naši ljudje bi morali iskati delovna mesta drugje, tudi kmetom se bi zmanjšal dohodek, posledica bi lahko bila nadaljnja odselitev v gospodarske centre. Zato SJK zahteva koncept za lastni regionalni razvoj.
Smolle: objektivno razdeliti sredstva_________
Državnozborski poslanec Karel Smolle je k tej zadevi dejal, da mora dežela pri razdelitvi sredstev upoštevati kulturno identiteto in kulturno dediščino dežele, ki je bila
vedno dvojezična. Zato je potrebna posebna podpora tudi slovenski narodni skupnosti. Pri razdeljevanju sredstev pa se Haider naj drži svojih lastnih besed v vladni izjavi 30. maja letos, ko se je zavzel za objektivno razdelitev sredstev za gospodarstvo.
NSKS: Pojav na Gradiščanskem se ne sme ponoviti_____________
Tajnik NSKS mag. Marjan Pipp je dejal, da je tudi naloga dežele, da ustvari v življenjskem prostoru manjšine gospodarske pogoje, ki omogočajo razvoj narodne skupnosti. Na Gradiščanskem je morala polovica hrvaške narodne skupnosti s trebuhom za kruhom na Dunaj — to se pri nas na Koroškem ne sme ponoviti, tako Pipp, ki je pozval deželnega glavarja Haiderja, naj da na razpolago slovenskemu gospodarstvu potrebna sredstva za razvoj.
Odprava monopola ORF bi bila »priključitev1’
Na tiskovni konferenci v celovškem ORF-u sta informacijski intendant ORF-a Johannes Kunz in moderator oddaje ARGUMENTE VValter Schiejok predstavila novi koncept oddaj WIR. Da bodo te oddaje dosegle čim več gledalcev, želi ORF sodelovati z vsemi časopisi. Tako bo skušal nagovoriti tisti milijon ljudi, ki je ob 18. uri pripravljen gledati televizijo, a mu zaenkrat manjka motivacije. Edino, kar pri oddaji WIR ostane, je naslov. VValter Schiejok: „Naslov WIR bomo obdržali, vse ostalo pa bomo izboljšali; kjer smo ekspe-rementirali, želimo razvijati naprej". Središče oddaj bodo tvorili najrazličnejši odtenki vsakdanjega življenja.
Kunz je ob predstavitvi novega koncepta za oddaje WIR omenil tudi diskusijo o monopolu ORF-a. Dejal je, da je to diskusijo čutil še prav posebej na Koroškem, kjer je bil na dopustu. Odpraviti monopol ORF-a bi pomenilo, tako Kunz, ..priključitev" k drugim državam, ki tega monopola nimajo. »Avstrija potrebuje že iz nacionalnega interesa ORF. ORF bo imel v 90. letih medialni glas. Pomislimo samo na svetovno razstavo in ES.“
Politika
Minister Schussel na otvoritvi celovškega sejma
Koroška je lahko ponosna na svojo gospodarsko strukturo
Minulo soboto, 12. avgusta, je zvezni minister za gospodarstvo dr. Wolfgang Schussel otvoril mednarodni celovški sejem ob prisotnosti vrste imenitnih gostov iz gospodarskega, političnega in cerkvenega življenja.
Ob tej priliki je minister Schussel zavzel stališče k raznim aktualnim gospodarskim vprašanjem. Tako je dejal, da obvoznica za Celovec predvidoma ne bo prej gotova kot leta 1995, kar trenutno razburja duhove celovških politikov. Koroške politike pa je Schussel pozval, naj so ponosni na razmeroma majhne strukture, kajti te bodo v bodočnosti šele prav pokazale svojo kvaliteto. Glede vstopa Avstrije v EGS je Schussel dejal, da Avstrija ne bo pustila odločati druge, ali ji je možno zaradi nevtralnosti vstopiti v veliki gospodarski trg ali ne. »Vprašanje nevtralnosti bomo definirali sami," tako Schussel.
Predsednik celovškega sejma VValter Dermuth je v svojem govoru ponovno opozoril, da bo treba razširiti ponudbo na tem sejmu, da bo lahko tudi v bodoče konkurenčen z drugimi medna-
rodnimi sejmi. Za to pa bo potrebna tudi prostorska izgraditev, predvsem sanacija oziroma izgraditev hale 3, v kateri naj bi nastal tudi center za druge večje prireditve.
Prvič v zgodovini je ob otvoritvi sejma spregovoril svobodnjaški deželni glavar Haider, ki je menil,
da naj bi več govorili o bodočnosti, ne pa toliko o zgodovini. Predvsem je Haider poudaril, da bo v bodoče važno, da se bodo naši ljudje učili tujih jezikov. Seveda pa ta ugotovitev ni bila brez pripombe. Tako je Haider dejal, da se ne bomo mogli naučiti vseh tujih jezikov — s tistimi Ni-
zozemci, ki na področju turizma trenutno bojkotirajo zaradi svobodnjaškega deželnega glavarja Koroško, pa hoče Haider govoriti nemško, „da ga bodo razumeli".
Poleg tega se je Haider zavzel za izgraditev celovške univerze na področju obratnega gospodarstva in turizma.
Kmečki trg na celovškem sejmu
Vedno več konzumentov želi kupiti direktno pri kmetu. Trend gre v smer individualnosti in pregledni ponudbi z najboljšo kvaliteto.
Da bi se lahko čim več gospodinj posluževalo te možnosti, so se združili kmetje v vseh okrajih Koroške in ponujajo svoje proizvode na kmečkih trgih.
Ker so ti kmečki trgi zelo priljubljeni, je kmetijska zbornica letos organizirala za celovški sejem kmečki trg te vrste, ki je odprt na razstavišču kmetijske zbornice dnevno od 9.00 do 18.00 ure. Poleg mesnatih proizvodov, domačega kruha, produktov iz ovčjega in kravjega mleka, nudijo kmetje tudi jagode, črnice in gobe. Poleg tega pa seveda tudi sadne sokove, mošt, žganje, olja in še drugo.
39. Gorenjski sejem v Kranju:
Ponudba.	ki ne odraža
gospodar:	ike zmenili-
vosti ookr	■aiine
V kratkem bo Kranj praznoval 500 let svoje sejemske dejavnosti. Po mnenju pristojnih predvsem Gorenjski sejem, ki je v petek, 11. avgusta, že 39. odprl svoja vrata do 20. avgusta, to sejemsko izročilo nadaljuje dostojno. Kakor je v svojem govoru dejal podpredsednik Gospodarske zbornice Slovenije, dr. Rado Bohinc, ki je pod Mikuličem bil jugoslovanski minister za gospodarstvo, Gorenjski sejem iz „leta v leto podira rekorde glede števila razstavljalcev, mednarodne udeležbe, števila udeležencev, kakovosti ponudbe itd“.
Sejem kaže vse značilnosti trgovine z mešanim blagom, ki je dostikrat razporejeno nesistematično in za oko zelo nerodno (npr. kmetijski stroji poleg sodobne spalnice itd.), kljub temu pa ga
dominirajo ponudba kmetijskih in hlevskih strojev, gradbena branža in pohištvena industrija ter suha roba. Na sejmu razstavlja 557 razstavljalcev, od tega 187 domačih in 8 tujih samostoj-
Tudi letos pričakujejo v Kranju rekordni obisk
nih in 331 domačih in 31 tujih zastopstev: podjetja so iz Jugoslavije, Avstrije, ZRN, Italije, Bel-ije, Nizozemske, Japonske in vedske.
Kar zabode pa v oči dejstvo, da slovenske tehnološke proizvodnje, beri ISKRE, ki domuje le za lučaj od razstavišča in drugih industrijskih panog, kot industrije gume (Sava), obutve (Alpina, Peko) in pletilne industrije na tem sejmu ni.
Koroška se predstavlja kot turistični raj, sicer pa je navzoč-
nost koroških in avstrijskih firm bolj plakativna.
Dr. Bohinc, ki je sejem tudi odprl (posebej objavljamo razgovor z njim in direktorjem sejmišča, Francem Ekarjem), je dejal, da se brez liberalizacije gospodarskih zakonov, usmerjanja po zakonitostih svobodnega trga in radikalnega zmanjšanja javne potrošnje (to so izdatki države in birokracija) Jugoslavija ne bo izkopala iz gospodarskih problemov. Pohvalil je ukrepe Markovičeve vlade.
Gospodarstvo

moremo uresničevati in da zaradi določenih carinskih in ostalih zaščit ne moremo narediti take konkurenčne ponudbe, kakor je celovški sejem.
NT: Kaj bi izboljšali, če bi mogli?
Fr. Ekar: Tržno gospodarstvo v razvitem svetu daje sejmom primarno prioriteto in jim nudi alternative. Danes ni razvitega trženja brez sejma, ker je vizitka zmogljivosti in sposobnosti. V Jugoslaviji pa je to, da imamo
da o razporeditvi razstavljene robe ne govoriva. Ali celo za to manjka denarja? Mar nekateri v sejmu menijo, da so to malenkosti brez posledic?
Fr. Ekar: Množica razstavljal-cev postavlja stojišča sama in jih improvizira. Madeže in črne pike pa dobimo mi in nam tudi ostanejo.
Mi smo skromni in ne moremo tistega realizirati, kar bi hoteli.
Vedeti pa morate, da smo pred osmimi leti, ko sem prišel sem,
danes je zaradi nemogočega uvoza ni.
NT: Leta minevajo, Gorenjski sejem pa ne lovi več koraka z razvojem?
Fr. Ekar: Ne, mi ga ne moremo. To je osebno izkaznica našega gospodarstva. Na Gorenjskem je vrh jugoslovanske elektronske, lesne, gumarske, pletilne industrije in obutvene — na tem sejmu pa nikogar. To bomo morali spremeniti. Dokler bomo imeli bitko za preživetje in ne s
Gorenjski seiem ie odraz stanja»krai«. kien ie
Naš tednik: Opazovalec, ki redno obiskuje Gorenjski sejem, se ne more znebiti bridkega občutka, da ta sejem ne napreduje, ampak krepko nazaduje, pa najsi bo to estetska ali pa ponudbena plat. Je Gorenjski sejem postal odraz, vizitka jugoslovanskega gospodarstva?
Fr. Ekar: To bi korigiral: določen napredek v primerjavi s prejšnjimi leti je brez dvoma tu, vendar pa bi po drugi strani dejal, da naših konceptov in želja zaradi gospodarske situacije ne
množico poslov, ki ji jih moramo kriti in ki nam, gospodarstvu, od-jemajo denar. Mi ne poznamo bitke za konkurenco. Mi tu v Kranju nimamo na sejmu npr. telefonskega aparata, ki ga tu v Kranju izdeluje in razvija ISKRA kot svetovno atraktivnost. So pa tu Philips, Siemens, Grundig in drugi.
NT: Že prvi vtis, ki ga daje sejmišče, ni najbolj simpatičen: asfalt, makadam, obdrgrnjeni leseni pod vseprek, obrabljene preproge in obtolčeni panoji,
še bili v blatu, ne na asfaltu in so še stale barake. Izgradnja sejmišča še ni dokončana. Jasno pa je, če bo hotela naša slovenska vlada ali kranjska občina svojo reprezentacijo pokazati, da bosta na sejmu videli odraz stanja v kraju, kjer smo. Ista je stvar v Celju, Ljubljani, Radgoni ali drugod po Jugoslaviji. Saj mi ljudi komaj dobimo, da pridejo sem razstavljat, ker ni konkurence in imamo vsak dan druge spremembe. Tepe nas bitka z inflacijo! Pred 15 leti ste tu imeli vso evropsko traktorsko ponudbo,
konkurenco, tako dolgo te potrebe ne bojo čutili.
NT: Ali imate predloge za posodobljenje sejma?
Fr. Ekar: Imamo. Pri nas sejme še vedno jemljemo kot zabavo in ne kot pomembno poslovno prireditev. Mi v Kranju saj vemo, kaj nam manjka — in že to je veliko.
Ta sejem, velikošmarenski, je že po terminu bolj rekreacijski, strogo poslovni so čez leto.
vom in državo. Potrebni so radikalni zasuki in sprememba programov: radikalna razbremenitev gospodarstva, zmanjšanje javne potrošnje in eliminiranje vzporednih gospodarskih sistemov. Razmerje med denarjem za potrebe gospodarstva in potrošnjo države ni protiinflacijsko naklonjeno. Tržno gospodarstvo in sistemske spremembe predpostavljajo decentralizacijo odločanja in decentralizacijo ekonomskih motivov in rizika. Podjetja naj odgovarjajo za svoje ekonomsko početje.
država ne odloča le o denarju, ki ga porabi, zase, ampak tudi o denarju, ki je namenjen za raznorazne fonde (npr. fond za nerazvite, za poslovanje z Vzhodom, materialne spodbude). Take vrste administriranje in državno usmerjanje gospodarstva iz enega centra je gotovo neučinkovit sistem gospodarjenja.
NT: Gorenjska je v središču evropskih tržnih in prometnih tokov. Jih bo znala izkoristiti in kaj Gospodarska zbornica Slovenije pokrajini v tej zadevi lah-
Kako naj bi v prihodnje bila podjetja organizirana?
Dr. Bohinc: Z najnovejšo zakonodajo s področja podjetij uveljavljamo predvsem tradicionalne principe na področju podjetništva. To pomeni, da se pri nas gospodarstvo lahko organizira v delniški družbi, v družbi z omejenim jamstvom, v komandit-nih družbah in podobno. Mi s tem v bistvu zapuščamo princip tako imenovanega asociativnega nelastninskega organiziranja, ki se je izkazal kot neučinkovit, in
Dp. Bohinc: Gospodarski centralizem - gospodarska zavora
Naš tednik: Ali proti inflaciji, kakršno ima Jugoslavija, še sploh pomaga kako zdravilo?
Dr. Bohinc: Zadnje čase inflacija kaže svoje ekstremne razsežnosti. Mnenja sem, da so ustvarjene dobre okoliščine za resen spopad z njo, a resnega spopada z njo še nismo začeli. Te okoliščine so doslejšnje spremembe v gospodarsko-sistem-ski zakonodaji v smeri podjetništva in trga, liberalna in tržno usmerjena ekonomska politika trenutne vlade. Manjkajo pa premiki v razmerju med gospodarst-
NT: Mar ni že sedaj, v samoupravnem sistemu, to načelo uresničeno?
Dr. Bohinc: Ne, danes z vse prevelikim delom denarja, ki se v gospodarstvu pridela, razporeja država in ne delavci, podjetniki. In prav v tem je po mojem eden bistvenih vzrokov inflacije. Tektonski premiki pomenijo, da se odločitve o ustvarjenem denarju prenesejo tja, kjer se ustvarja; ampak to se doseže le tako, da se zmanjšajo davki, omejitve in tisti del denarja, s katerim razpolaga država. Danes
ko nudi, pomaga?
Dr. Bohinc:	Gospodarska
zbornica pomaga in svetuje. Gorenjski prostor ima idealne pogoje, da od tega participira, predvsem v turizmu. Sejemska dejavnost, npr. Kranja, pa je naravnost idealna za razvoj terciarnega gospodarskega sektorja. Gorenjsko spodbujamo, da se v ta razvoj vključi.
NT: Menda nameravate bistveno spremeniti zakone, ki urejujejo strukture podjetij. Ukiniti hočete menda tozde (temeljne organizacije združenega dela).
se pridručujemo svetovnim kriterijem organiziranja gospodarstva. Od tega si seveda obetamo večjo učinkovitost in pa predvsem sposobnost za hitre, strokovno podprte odločitve mene-žerjev. Pri tem se ne odpovedujemo samoupravljanju kot determinanti naše splošne ustavne ureditve, vsekakor pa samoupravljanje spreminja svojo pobudo od doslej globalnega modela sprejemanja odločitev na bolj ali manj dopolnilni participa-cijski model.
STRAN ^
Danes živi v Argentini okrog 40.000 Slovencev. Deloma so to emigranti, ki so prišli v Argentino iz ekonomskih razlogov. 8000 do 9000 pa je političnih emigrantov, ki so kot begunci prišli v Argentino v času druge svetovne vojne.
Eden izmed njih je tudi Lojze Rezelj, ki se je te dni po 44 letih s svojo ženo prvič vrnil v Slovenijo in je ob tej priložnosti obiskal tudi svoje znance na Koroškem. Družina Lojzeta Rezelja je ena izmed tistih, v kateri se je ohranil slovenski jezik skozi štiri generacije. Z njim smo se pogovarjali o življenju Slovencev v Argentini in smo pri tem zvedeli marsikaj zanimivega.
S Slovencem Lojzetom Re-zeljem, ki živi v Argentini, se je pogovarjala Heidi Stingler.
S T

Naš gost
stike. Situacijo pojmujem kot politično pomlad in upam, da se bo razvila in cvetele: To je naša iskrena želja.
Naš tednik: Ali bi se radi vrnili v Slovenijo?
Lojze Rezelj: Zelo rad bi se vrnil, vendar mislim, da kljub pozitivnim političnim spremembam čas še ne bi bil zrel, da bi mogli živeti v Sloveniji.
Naš tednik: Se danes čutite kot Slovenec ali kot Argentinec — in kako je to pri vaših otrocih?
Lojze Rezelj: Jaz se danes prej ko slej čutim kot Slovenec in to se ne bo nikdar spremenilo; Argentini pa sem seveda zelo hvaležen, da nas je sprejela kot politične emigrante. Naši otroci pa so po mišljenju seveda Argentinci, ker so tu rojeni. Kljub temu pa so v njih korenine slovenstva zelo zasidrane. Za naše otroke si želim, da bi jim bilo omogočeno, da bi kdaj lahko
Naš tednik: Gospod Rezelj, bi se prosim na kratko predstavili našim bralcem.
Lojze Rezelj: Kot politični emigrant sem prišel leta 1945 s svojimi starši v Argentino. Danes sem po poklicu uradnik, in sem družinski oče petih otrok. Trije od njih so že poročeni in imajo svoje otroke. To se pravi, da živi že četrta generacija v Argentini.
Naš tednik:	S kakšnimi
občutki se danes po 44 letih vračate v svojo domovino in na Koroško?
Lojze Rezelj: Danes imam argentinsko državljanstvo in sem se lahko brez vsakih težav gibal po Sloveniji. Ne vem, kako bi bilo če bi imel še jugoslovansko državljanstvo. Sicer pa sem bil zelo presenečen, ker si take domovine sploh nisem mogel predstavljati. Stari prijatelji in znanci so nas sprejeli zelo gostoljubno, morda bolj kot smo zaslužili. Kljub temu pa se vračamo s ponosom, ker lahko rečemo, da nam je v Argentini uspelo ohraniti slovensko govorico skozi štiri generacije.
Naš tednik: Dejali ste, da vam je uspelo ohraniti slovenstvo -skozi štiri generacije. Kako je to možno? Ali imajo vaši otroci možnost, da se v šolah učijo slovenščine?
Lojze Rezelj: V Buenos Airesu imamo privatne, slovenske šole, v katere hodijo naši otroci ob sobotah z velikim veseljem. Tamkajšnjo ljudsko šolo obiskuje okrog 400 otrok, srednjo šolo pa nad 200 otrok.
Naš tednik: Imajo ti otroci tudi možnost višje izobrazbe ali
Skozi štiri generacije smo ohranili slovanski jezik
„Finančne podpore ne dobimo od nikjer. Naše šole in kulturne domove vzdržujemo sami."
možnost študija slovenščine?
Lojze Rezelj: K obstoječim šolam nudimo mladini kot dopolnilo visokošolski tečaj, vendar možnost študija slovenščine v Argentini ne obstoja.
Naš tednik: In kako je s kulturno dejavnostjo?
Lojze Rezelj: Skupno imamo sedem slovenskih domov, v katerih se dogaja vse kulturno življenje in je kraj srečanja med Slovenci. Imamo pevske zbore, naštudiramo igre za gledališke nastope in obhajamo slovenske nedeljske maše.
Naš tednik: Kakšen odnos ima država do slovenske narodne skupnosti v Argentini? Odobrava vaše delovanje in to morda tudi podpira?
Lojze Rezelj: Moram reči, da nas država spoštuje, morda celo bolj kot lastne ljudi. Pri našem delovanju absolutno nobenih za-
„Jaz se danes prej ko slej počutim kot Slovenec, in to se ne bo nikdar spremenilo."
prek nimamo in tudi ni pritiska s strani vlade oziroma države. Finančne podpore za naše šole in kulturne aktivnosti pa ne dobimo od nikjer. To se pravi, da jih sami vzdržujemo.
Naš tednik: Imate v Argentini tudi kakšen lasten slovenski tisk?
Lojze Rezelj: Delovanje na literarnem in tiskovnem področju je pri nas še kar bogato. Veselimo se tudi naših mladih literatov, ki pišejo v slovenščini. Imamo vrsto slovenskih revij, po katerih segajo tudi v Sloveniji.
Naš tednik: Kakšen odnos imate danes do Slovenije in kako ocenjujete politični razvoj v tej državi?
Lojze Rezelj: Od domovine smo bili ignorirani več kot 30 let. Danes iz Slovenije zopet prihajajo med nas, segajo po našem tisku, iščejo literaturo in kulturne
spoznali Slovenijo in tako utrdili svojo povezanost s tem narodom. Nekaterim mladim je bilo s pomočjo Slomškove ustanove možno, da so si ogledali Slovenijo. Ravno to so potem ljudje, ki so najbolj zavzeti pri delu za slovensko narodno skupnost v Argentini.
Naš tednik: Kakšni stiki vas vežejo s koroškimi Slovenci?
Lojze Rezelj: Svojčas sta nas obiskala v Buenos Airesu ravnatelj Slovenske gimnazije dr. Regi-nald Vospernik in predsednik Krščanske kulturne zveze dr. Janko Zerzer. Od takrat imamo redne stike s koroškimi Slovenci.
Naš tednik: Zasledujete tudi dogajanja na Koroškem in kako ocenjujete politični razvoj glede manjšinskega vprašanja?
Lojze Rezelj: Sicer zasledujemo v Argentini dogajanja na Koroškem, vendar je za nekoga, ki ne živi tu in ni neposredno soočen z vsemi problemi, težko oceniti manjšinski položaj. Vendar smo solidarni s koroškimi Slovenci in upamo, da se bo položaj slovenske narodne skupnosti na Koroškem v bodoče le spreminjal v pozitivno.
Naš tednik: Hvala za pogovor.
Rož — Podjuna — Zilja
V Šentjanžu v Rožu so otroci radi sodelovali pri skakanju z vrečo, metanju žoge . ..
Šenljanška vaška skupnost je tudi letos praznovala
Slovensko prosvetno društvo v Šentjanžu v Rožu je v nedeljo, 13. avgusta priredilo že tretji vaški praznik, ki je po mnenju vseh navzočih zelo dobro uspel. Pa so se tudi pripravili, kot se pač za tako priložnost spodobi, ki vrhu tega privabi še lepo število škrutovcev, to je gostov od drugod.
Šentjanščani so pogruntali, da moraš že mlade privabiti — in za otroke so pripravili pester spored — skakanje z vrečo, metanje žogic, stopicanje po kamenčkih, rajanje, — in vsak sodelujoči je za plačilo dobil sladoled.
Kdor je imel mirno roko, dobro oko in ni bil s srečo skregan prav na jezo, je seveda sodeloval pri kuglanju, čeprav so podirali keglje. Hanzi je dejal, da je to šentjanška inačica kegljanja. In v vaški praznik so vključili celo lansko letino dobrega sadja; pokušnjo mošta so napravili. Ta 1. pokušnja je uspela nad vsa pričakovanja. Prireditelj^ so dobili na pokušnjo kar 41 različnih moštov — in to večinoma iz Št. Janža, Rut, Podsinje vasi, Bistrice in Mač.
Strokovna žirija, sami izkušeni in priznani pridelovalci mošta, je vzorce ocenjevala po štirih kategorijah (izvrstno, dobro, odgovarjajoče in brez ocene) in najvišjo stopnjo prisodila moštom Pepa Inzko, po domače Ožbavtu z Rut, Hribernik Franca, po domače Staniju z Mač in Mihe Gabrijela, po domače Tišlarju iz Št. Janža. Letos bolj slabo kaže za prihodnjo pokušnjo mošta, ker skoraj sadja ni.
Seveda je bilo za jedačo in pijačo dobro poskrbljeno, znana vižarja Tonč pa Loj z sta skrbela za to, ta pete le niso preveč srbele in da so marsikatero vzdignili.
-vvafra-
Galicija — pogreb Uršule Vlfutte
V petek, 11. avgusta je bil na pokopališču v Galiciji ob številni udeležbi sorodnikov in faranov pogreb gospe Uršule VVutte iz Obrij pri Galiciji. Pokojna je bila najstarejša občanka, dočakala je lepo starost 94 let.
Rajna Uršula VVutte, ki je bila mati gališkega župana, je bila skromna in dobra žena. Gospod župnik Gotthardt so v zelo lepi pridigi poudarili, da je bila rajna mati zelo verna žena in si je želela, da so ji župnik vsako prvo soboto prinesli sv. Obhajilo na dom. Omenili pa so tudi, da so ji svojci zelo lepo in ljubeznivo stregli, za kar jim velja prisrčna zahvala.
Naj dobra mati mirno počiva, svojcem pa izrekamo naše iskreno sožalje.
ČESTITAMO
V ponedeljek, 14. avgusta, je obhajala 85-letnico gospa Terezija Scharnagl, pd. Andrejevčeva kotrca iz Šentkandolfa pri Kotma-ri vasi. Zvesti bralki NT iskreno čestitamo in želimo, naj ji da Bog še mnoga leta zdravja in zadovoljstva.
Katarini in Petru Kert iz Kono-vec se je rodila hčerka Katja. Srečnim staršem iskreno čestitamo, mali Katji pa želimo mnogo zdravja in sreče v življenju.
V soboto sta stopila pred poročni oltar Marica Kušej iz Šmihela in Izidor Štern iz Stare vasi. Mladima zakoncema želimo mnogo sreče in zadovoljstva na skupni življenjski poti. Tudi uredništvo Našega tednika se pridružuje številnim čestitkam kolegici pri ORF-u in ženinu.
Tevžeju in Moniki Miškulnik
se je rodila hčerka Kristina Marija. Vse najboljše.
Roziji Plesnik iz Vogrč in Mariji Wautsche iz Letine za 44. rojstni dan vse najboljše.
Marija Košutnik iz Male vasi pri Globasnici.
Društvo upokojencev v Šentjakobu čestita Nacetu Krištofu iz Velike vasi in Adolfu Ottowitzu iz Kota za njun osebni praznik.
56. rojstni dan obhaja Luka Sodovnik iz Klopinja.
Mariji Grilic iz Dobrle vasi za dvojni praznik vse najboljše.
Svoj 90. rojstni dan obhaja v Slovenjem Plajberku Johan Ogris. Za visoki življenjski jubilej mu prijatelji in znanci želijo vse dobro in mu kličejo še na mnoga leta.
75-letnico praznuje v Konove-cah pri Pliberku Amalija Fera.
V	Dobrli vasi praznuje 75. rojstni dan Terezija VVeiler.
Predsednik društva upokojencev v Šentjakobu Miro Miškulnik obhaja 70-letnico. Čestitkam se pridružuje tudi uredništvo Našega tednika.
Svojo 70-letnico praznuje Zal-ka Vauti, farovška kuharica v Šmihelu.
V	Šmarjeti nad Pliberkom obhaja svoj 60. rojstni dan Friedrich Štefan.
Filip Lutnik iz Žvabeka obhaja 60. rojstni dan.
Rojstni dan in god obhaja Su-sana Šturm iz Mokrij.
Marija Pečnik iz Železne Kaple obhaja te dni rojstni dan in god.
V	Šmarjeti nad Pliberkom obhaja Lavrencija Patrač svoj rojstni dan in god.
52. rojstni dan obhaja Hanzej Lutnik iz Žvabeka.
Hanzej Lipnik, pd. Toncar v Klopinju obhaja 50. rojstni dan.
Pri Franclnu v Kortah obhajata rojstni dan Katarina in Ljudmila Smrtnik.
Rojstni dan in god praznuje
Iskrene čestitke za god želijo prijatelji in znanci štefeju Ogrisu, organistu in mežnarju na Žihpoljah.
V soboto, 19. avgusta 1989, ob 10.30
Srečanje treh dežel na Brezjah
Tokratna postaja srečanja treh dežel so po štirih letih ponovno Brezje. Na Brezjah se bodo zbrali romarji iz Koroške, Italije in Slovenije.
Srečanje bo, kot že vsa leta poprej, zgledno zrcalo Evrope v malem. „Mir v pravičnosti" je letošnje geslo srečanja. Slavnostno bogoslužje bodo sooblikovali tudi koroški verniki in zbor iz Šentpetra na Vašinjah. Romarji so naprošeni, da se zberejo na Brezjah v soboto, 19. avgusta 1989, že ob 9. uri, da se z vajami dobro pripravijo na bogoslužje.
Rož — Podjuna — Zilja
i
Suha: slovo od Kogolnikovega Šimeja
Kogelnikov Šimej je rad vzel v roke svoje „mehe“ in zaigral kako vižo.
Letos oktobra bi praznoval svoj 70. življenjski jubilej, a ga je Vsemogočni prej odpoklical k sebi. Pretekli torek, na dan Velike gospojnice, se je Simon Kulmesch, ali kakor so ga domači klicali: Kogelnikov Simej, za vedno poslovil od svoje velike družine, brata in sester, drugih sorodnikov, znancev in prijateljev.
Teden prej ga je zadela možganska kap. V celovški deželni bolnišnici je našel svojo zadnjo, ljubeznivo postrežbo. Do zadnjega so njegovi najbližji upali, da bo morda le preživel to bolezen, a ga je Bog v svoji pravičnosti rešil trpljenja.
Kogelnikov Šimej ni bil človek, katerega življenjska pot bi bila polna rož in zadoščenja. Že kot mlad fant je zgubil svoj krepki možati glas, medtem ko ga je na številnih gradbiščih čakalo težko delo gradbenega delavca. Rad je delal, v njegovo največje zadoščenje oa so mu bili njegovi „šindlni\ Kogelnikov Šimej je bil v Podjuni ter preko njenih meja eden najzadnjih, ki so še znali z njimi kriti strehe. Bati se je, da je s Šimejem šla v grob tudi ta umetnost kritja streh.
Pa ne samo njegovi „šindl-ni“ so mu bili zelo pri srcu. Vedno spet je vzel v roke svoje „mehe" in zaigral kako vižo. Med drugim se je rad odzval vabilu žvabeškega kulturnega društva ..Drava" na srečanje vižarjev. Bil je vesel in ponosen, če so domačini z zadovoljstvom sprejeli njegov talent za muziciranje.
Sedaj bodo utihnile melodije njegove harmonike in tudi na Šuhi ne bodo več slišali tihe Šimejeve „štime". Vemo pa, da je Kogelnikov Šimej našel svoje lepo mesto na božji desnici.
Kajti Bog je pravičen sodnik, ki ne pozabi osebnega trpljenja ter dobrih del, temveč jih poplača, ki človeških slabosti ne maščuje, temveč jih zna odpustiti. Šimej, lepo se odpočij v domači zemlji. Vsem prizadetim pa velja naše iskreno sožalje. K ,
Globasnica: pogreb Janeza Huttenja
Janez Hutter (85 let) je pretekli torek (8. avgusta 1989) za vedno zatisnil svoje oči. Rodil se je v znani Hutterjevi družini, ki je dala 3 duhovnikov in eno šolsko sestro. Rajni sam je bil živa korenina globaške fare. Bil je steber slovenskega naroda in neumoren zagovornik poštene skupnosti koroških Slovencev. Janez Hutter je bil ustanovni član globaške Zadruge, njen dolgoletni predsednik in odbornik. Zavedal se je tudi važne vloge kulturnega delovanja. Že kot 16-leten fant se je vključil v domače kulturno društvo, kateremu je štiri leta predsedoval. Že kot fant in tudi pozneje je prevzemal vloge v raznih igrah. Ker je bil zaveden Slovenec je moral v
času druge svetovne vojne preživeti mnogo težkih trenutkov. Svoje slovenske besede nikdar ni pozabil; ostal je zvest veri in materinski besedi.
Množica, ki se je udeležila pogreba je potrdila priljubljenost Hutterjevega Janeza. Pogrebne obrede je vodil domači župnik Peter Sticker.
Ob odprtem grobu sta se rajnemu očetu zahvalila za ves njegov trud predsednik ZSZ Miha Antonič in predsednik SKD ..Globasnica" Valentin Smrečnik. Slovensko pesem, katero je rajni nadvse ljubil, sta mu zapela v slovo MoPZ „ Franc Leder-Lesič-jak“ in cerkveni zbor.
Žalujočim naše iskreno sožalje.	saBe
Pevska skupina: Bertej Logar, st. In ml., Micka Skubl in Nežka Škof.
Vižarji so zagodli in zapeli
Zanimanje za vižarje je iz leta v leto večje. To je bilo videti na 3. srečanju vižarjev na_Sv. mestu, ki ga je v nedeljo, 13. avgusta, priredilo KPD „Drava" iz Žvabeka. Domača glasba in domača družinska pesem, ki so ju včasih zelo gojili, sta se lepo vzklajali z idiličnim krajem nad lično romarsko cerkvijo. Pa tudi krog nastopajočih se iz leta v leto veča. Poleg že „starjh znancev", pa smo prisluhnili tudi ..mlajšim vižarjem", kot Mihaelu Žele, Karolini Lipnik in Fridiju Hirm, kar je še posebej razveseljivo.
Na pestrem popoldnevu so zaigrali in zapeli: Breznik Jurij in Pod-hrastnik Vili iz Mežice, Klemenjak Franci z Leda, Žele Mihael iz Doba, ansambel „Črni klobuk" s Suhe — katerega sestavljajo župan Siegfried, ter Štefan in Micka Skubl, Melcher Franci iz Rožeka, Krop Hubert iz Suhe, Karolina Lipnik iz Prible vasi in Fridi Hirm iz Žvabeka. Iz Dravograda pa so prišli Kotnik Franci, Tomi Kolar in Jože Ozani. Vižarka Helga Sampl, ki je prišla iz daljnega Gradca, pa je bila deležna posebnega aplavza. Kar na hitro pa se je ustanovila pevska skupina, ki menda prej ni bila predvidena. Skubl Micka, Škof Nežka in Logar Bertej starejši in mlajši so tako posrečeno zapeli pripovedno pesem „Marija z Ogrskega gre“, da so morali še eno novih zapeti.
Vižarji pa niso samo zaigrali in zapeli, marsikateri je povedal kako smešno, posebno se je izkazal Franci Klemenjak.
Zelo spretno pa je Jokej Logar vodil celotno prireditev. Srečanje vižarjev pa je snemala tudi avstrijska televizija za oddajo „Dober dan, Koroška" — ki bi se pravilno morala imenovati „Dober dan, koroški Slovenci".
Številne goste je z jedačo in pijačo pogostila družina Pungartnik, za kar se ji je Jokej Logar v imenu prireditelja posebej zahvalil.
Lep popoldan pa je izzvenel v prijetni družabnosti, ki je trajala pozno v večer.
Ansambel „Črni klobuk" s Suhe
Reportaža
STRAN o petek,
O 18. avgusta 1989
Reportaža
Napis na občinski hiši je le enojezičen.
Župan Pfeiffer: Vsakdo bo slovensko postrežen
Župan Pfeiffer je v hipu naštel kopico občinskih nastavljencev, ki znajo slovensko, imenoma gospoda Dobernika, ki vodi gradbeni oddelek. Pismene slovenščine župan ne obvlada v zadostni obliki, zato pa mu narečna oblika slovenščine ne dela nobenih težav. „Dialekt znam," je sam potrdil v razgovoru z Našim tednikom. Tudi od občinskih odbornikov jih več kot polovica zna slovensko.
Na naše vprašanje, koliko se občani poslužujejo slovenščine v stiku z občino, je župan dejal, da zelo malo. Vsakdo pa bo slovensko postrežen, ki to želi. Tudi z njim nekateri govorijo slovensko, večina pa nemško, „čeprav vem, da jim slovenščina bolje teče kot nemščina" (Pfeiffer).
Dobrolska občina po zakonu o narodnostnih skupinah ne sodi med uradno priznane dvojezične občine. Na naše vprašanje, če morda razmišljajo o dvojezičnih tablah, kajti občina dejansko je dvojezična, je župan dejal, da tega ne bojo storili oz. da to sploh ne pride v poštev, ker tudi ni potrebe. Kaj pa, če kdo želi slovensko poroko na dobrolskem matičnem uradu? „To je možno," je župan dejal, „pri nas smo imeli poroke že v vseh mogočih jezikih. Vendar pa nimamo dvojezičnih oz. slovenskih formularjev."
Tudi kažipoti ne zrcalijo dvojezičnosti v občini.
DVOJEZIČNOST V NAŠIH OBČINAH
SERIJA NAŠEGA TEDNIKA Pripravil urednik Franc VVakounig
Občani v Dohrli vasi nai bi se boli posluževali slovenščine v javnosti
Občina Dobrla vas v osrčju Podjune po členu 7 Avstrijske državne pogodbe sodi v dvojezično ozemlje, po Zakonu o narodnostnih skupnostih pa Dobrla vas ni dvojezična občina. Torej prava kolobocija na pravnem polju, ki jo je skuhala republika Avstrija. A takih „specialitet“ smo Slovenci na Koroškem takorekoč „že vajeni“, kar pa sploh ne pomeni, da smo se nanje navadili — niti najmanj ne in tudi na misel nam kaj takega ne pride.
Podobno kolobocijo lahko zasledimo tudi v občini: na občinskem uradu je razobešena zgodovina občine: nobena besedica ne omenja slovenskega prebivalstva oz. da je občina dvojezična: slovenska in nemška. Na drugi strani pa je Slovensko prosvetno društvo „Srce“ najstarejše kulturno društvo v občini. Posojilnica ima večdesetletno tradicijo in občina je Srcu podelila svoj grb. Torej zeva med občinsko stvarnostjo in pa črko Zakona o narodnostnih skupnostih velik prepad — sad političnih špekulacij in pa „dogovorov“ med strankami, ko so temu zakonu polagale temelje.
Obisk v občini Dobrla vas je pokazal, da je dejanska in vidljiva dvojezičnost prava redkost. Vidna in izrazita je edinole pri Posojilnici in Zadrugi — in prav od nju smo zvedeli, da dvojezični napis ne škoduje prodaji. Morda je to pobuda za druga podjetja, da se opogumijo in nemškemu napisu nemški napis na podjetje dopolnijo in obogatijo s slovenskim.
Dvojezičnih krajevnih napisov in kažipotov pa ni. Vse nemško, ollas tajč. Župan Pfeiffer pravi, da niso potrebni in da ne pridejo v poštev
Dobrolska občina se je po zadnji vojni razvila v močno gospodarsko središče, kjer iščejo zaposlitve številni delojemalci tudi iz drugih krajev. Med podjetja, ki bistveno nosijo gospodarski razvoj občine, je Rutar Center. Po informacijah, ki smo jih dobili od pristojnih v podjetju, slovenščina ni pogoj za nastavitev, je pa zaželena.
Prepričali smo se, da v recepciji slovensko postrežejo, kar velja tudi za ostale oddelke.

ii iinnmtmrT I
	
	
Slovenske ustanove se seveda zdaleč najbolj poslužujejo dvojezičnsoti v občini.
Zadruga Dnbrla vas: Dvojezična reklama
Znanje obeh deželnih jezikov je pogoj za nastavitev, tudi zato, ker „imamo kupce v vrstah obeh narodov", je dejal poslovodja Franc Božič.
Večjega birokratskega stika podjetje z občino in drugimi uradi nima. Če pa je bilo potrebno,
je z občino poslovala doslej nemško. Da slovenščina ni ovira pri poslovanju, morda dobro ponazarja dejstvo, da Zadruga doslej z dvojezično reklamo ali z dvojezičnimi reklamnimi transparenti in zaradi njih ni prišla v škripce.
Pnsojilnica »Podjuna” Dobrla vas: Občina ji odgovarja samo nemško
Poslovodja Jože Plesnik je dejal, da vsi nastavljene! obvladajo oba jezika — „in to dobro, kajti tudi stopnja znanja jezika je naša vizitka".
Z drugimi bankami teče poslovanje v nemščini, z občino pona-
vadi dvojezično. Ker so na občini nastavljeni ljudje, ki slovensko znajo, je vprašanje slovenske komunikacije z njo (vsaj kar zadeva Posojilnico) upravičeno. Občina odgovarja na dvojezične vloge samo nemško. Občina in Posojilnica imata poslovne stike.
Andrej Sturm: predsednik SRD „Srce“ in župnijski svetnik:
„S slovenščino na občini še nisem imel težav"
„Torej, tu ni problemov. Naše društvo dobi podpore kot ostala in če kaj hočemo ali potrebujemo, se da brez težav urediti. Naši dopisi na občino so dvojezični, občina odgovarja samo nemško. O zgolj slovenskih dopisih na občino in urade še nismo razpravljali, to moram reči, a je to seveda možna pobuda za eno od prihodnjih razprav.
Naše društvo, SPD „Srce“, je najstarejše kulturno društvo v občini in letos smo končno dobili občinski grb. Proti podelitvi je glasoval samo efpeejevec. Naše društvo na kulturnem področju gotovo največ doprinaša k enakopravnemu in spoštljivemu medsebojnemu sožitju.
Nekaj časa sem bil tudi v občinski sobi, a sem zaradi poklicne in izvenpoklicne obremenitve to odgovorno funkcijo oddal, kar pa seveda ne pomeni, da ne bom še naprej deloval v prid naši skupnosti.
Pri zadnjih volitvah sem bil izvoljen v župnijski svet in rečem lahko, da je ta forum ogromno doprinesel, da se je župnijsko življenje popestrilo in da odnose med obema narodoma skušamo razvijati in krepiti v smislu 2. vatikanskega koncila in določil koroške škofijske sinode. Osebno sem mnenja, da v naši župniji vsak farni svetnik vsaj pasivno obvlada oba deželna jezika."
Tinej VVastl, občinski odbornik EL Dobrla vas:
EL naslavlja vse predloge in zahteve dvojezično
Vloge, predlogi in zahteve, ki jih EL Dobrla vas v pismeni obliki naslavlja na dobrolsko občino, so dvojezične. Morda bi bilo bolje, če bi bile zgolj slovenske. Na sejah na občini — občinske in odborovske — govorimo nemško in tu razmišljam o tem, da bi se posluževali slovenščine. Morda bi v prvem trenutku bili nekateri zaprepaščeni, a menim, da bi se navadili in bi slovenski občevalni in pogovorni jezik pri sejah postal nekaj povsem normalnega. Kakor je pač postalo samoumevno, da so zastopniki EL v občinski sobi. Spomnim se časov, ko našega zastopnika v občinskem svetu ni bilo več. Ko je bil ponovno izvoljen, so nekateri malo čudno pogledali — danes pa je tako začudenje daleč za nami.
EL Dobrla vas ima z drugimi frakcijami urejene odnose in če se zamotajo, potem po navadi pri narodnostnem vprašanju. S svojim listom, Dobrolskimi novicami, pa občane redno seznanjamo s svojim delom, predlogi in nastopi v občinski sobi in z našim zavzemanjem za ljudi. Ta informacijska vez je postala bistven — in že skoraj samoumeven del našega občinskega dela. Znano pa mi je, in to me seveda tudi veseli, da v drugih frakcijah naš list zelo natančno preberejo. Kar zadeva možnosti slovenskega občevanja na občinskem uradu, je VVastl pripomnil, da ni težav. Tam je dovolj ljudi, ki obvladajo in govorijo slovensko. Samo, občani se te možnosti premalo poslužujejo.
Pisma bralcev/Razno
PISMA BRALCEV
Po poteh Domnove čete!
Bral sem pismo bralca v NT 11. 8. 1989 z naslovom „Dostojen spomin na padle borce“ od nekega A. L. iz Ljubljane, k temu pismu bi rad nekaj pripomnil!
Kot po pisanju sodim A. L. ni bil na prireditvi na Komlju, kot na skoraj vseh dosedanjih prireditvah sem bil pa jaz tam. Korošcev ni bilo tako malo tam, jaz skoraj vse poznam, da je bila udeležba z onstran meje zadovoljiva, nas vse zelo veseli.
Veseli nas, da se vsako leto srečamo z našimi soborci na Komlju, kjer se spominjamo naših padlih, pri tej priliki obnavljamo stare tovariške vezi in obujamo spomine na težke čase naše tedanje, rekel bi brezupne, borbe proti nacifašizmu. Mislim, da se med nami dobro počutijo, ker vedo, da se mi z ponosom spominjamo te herojske borbe, ki jo je tedaj cel svet občudoval. Pisec A. L. mora biti iz mlajše generacije, ki je vajena dnevnic in kilometrin, ker dvakrat piše o dnevnicah in kilometrini, mi na Koroškem tega sploh nismo vajeni, posebno mi starejši ne. Govoril sem tudi z tovariši z Vaše strani, vsi so plačati avtobusni prevoz ali se pripeljali z svojimi vozili. Tudi skrbno prebiram vse naše liste in nikjer nisem zasledil prosjačenja za komeljsko prireditev! A. L. nam oponaša jugoslovansko podporo, naj se gre informirat, kaj vse dobijo, finančno neprimerno močnejši južni Tirolci, od Avstrije in Nemčije. Oponaša nam tudi še pijačo in jed, mislim tudi on jš in pije, kadar je lačen in žejen.
Kar se pa tiče Smolleta samo toliko: On je koroški Slovenec in bil izvoljen na listi „ Zelenih", veseli nas, da se prizna za Slovenca in smo srečni če kaj doseže za našo stvar. A, da je v imenu koroških Slovencev dal svoj podpis za pedagoški model mu najmanj 95% koroških Slovencev zameri. Napravil nam je z tem nepopravljivo škodo, v svet je šla vest: Ta postava je bila sklenjena v soglasju z koroškimi Slovenci. Od nas ni imel poverjenja za ta podpis, izjaviti bi moral, da podpiše kot poslanec „Zelenih" in ne kot zastopnik koroških Slovencev.
Dragi A. L. časi se spreminjajo a morala ostane vedno ista!
Janez Weiss član glavnega odbora ZKP
Dvojezične prireditve ne bodo rešile SRD Srce
Rad spremljam kulturno dogajanje dobrolskega društva SRCE, saj sem eno celo desetletje aktivno sooblikoval tamkajšnjo kulturno delo.
Ne zdi se mi pa pravilno, da zdajšnji odbor s predsednikom Andrejem Sturmom na čelu le še prireja skorajda izključno dvojezično prireditve, kot so to bile . Dober večer, so-sed/Guten Abend, Nachbar" (a žal niti enega soseda ni bilo) in letos „Dežela ob Dravi — Land an der Drau" ter folklorni nastop Emone.
Da, svojčas so bile tovrstne dvojezične prireditve važnega pomena. Spominjamo se nazaj. Leta 1977 za nekatere dobrolske občinske predstavnike Slovenci sploh niso eksistirali, ko pa je še takratni občinski odbornik Leo Uster javno označil do-brolsko občino kot izključno nemško. Šiloma teh takratnih razmer pa je bilo res važno, da se je podalo društvo SRCE iz izolacije in da smo pričeli z dvojezičnimi prireditvami v samostanskem dvorišču. Šele tako smo postali ustrezni kulturni dejavnik v Dobrli vasi, kar je navsezadnje privedlo do tega, da je društvo dobilo tudi občinski grb. Pozneje pa smo še uvedli prireditev „Dežela ob Dravi", ki pa je bila meseca aprila, torej spomladi, in katero smo oblikovali izključno z nemško govorečimi sode-želani.
Nikoli pa ob vsem tem nismo zanemarjali lastnih slovenskih nastopov: imeli smo številne lastne koncerte v domači kulturni dvorani: nastope z mladinsko, pozneje otroško folklorno skupino društva SRCE, letno po včasih kar dveh naštudiranih iger z domačimi, torej društvenimi igralci: večere pripovednikov in vižarjev, mnogo nastopov otroškega zbora SRCE: literarne večere: zanimive diskusije (kot tisto, ali bomo Slovenci preživeli?), mnogo večernih predavanj itd. V prvi vrsti se je takratni odbor trudil za razširitev slovenske kulturne dejavnosti, kar je razvidno predvsem še iz 80-strani obsegajoče brošure, ki smo jo izdali ob priliki 80-letnice SPD SRCE. Že takrat pa dvojezične prireditve nikakor niso bile prvi namen društva.
Kakšna pa je situacija zdaj? Lastnih društvenih prireditev skorajda ni! Tu se stavi vprašanje po cilju slovenskega društva v Dobrli vasi? Koncerta z domačim pevskim zborom ni (ali pa se po napovedi v naglici spet odpove), igralske predstave z društvenimi igralci pa že dalj časa nismo več zasledili.
Mnenja sem, da društvo SRCE v trenutku ne potrebuje dvojezičnih prireditev (saj so itak le Slovenci dvojezični), temveč novega zagona za poživitev lastnih struktur. Pri igranju iger se namreč učiš slovenskega jezika, ob slovenskih plesih v pristnih narodnih podjunskih nošah dobiš čut pripadnosti k slovenskemu narodu (zdaj pa so narodne noše arhivirane), ob prepevanju slovenskih narodnih pesmi spoznavaš bogato in obenem trpečo zgodovino lastnega naroda, ob izobraževalnih tečajih oz. večernih predavanjih si širiš obzorje znanja in s tem utrjuješ narodno zavest. Važnejše od reprezentacije nazven je vsekakor zdravljenje in utrjevanje jedra društva (torej lastnega srca). To so bile že nekdaj nepreklicne smernice za delovanje slovenskih društev nasploh.
Želim si, da bi odbor preusmeril svojo kulturno dejavnost in se ravnal po društvenih statutih, konkretno § 2 ki pravi, da je namen društva SRCE, da pospešuje in krepi slo-
vensko narodnost v vseh njenih elementih.
Zato ne zavajamo naše ljudi samo k dvojezičnim prireditvam, ker potemtakem bomo sami krivi, če ne bomo več mogli napolniti naših kulturnih dvoran.	,,	_	, .
Martin Pandel,
Klopinj, ob jezeru
Zvveisprachig ist schlechter
Dob — majhna vas v Podjuni, idilična, z lepo cerkvico na začetku vasi... Ta vas se ne razlikuje bistveno od drugih vasi: prebivalstvo govori pretežno slovensko, med mladino pa je govorni jezik vedno bolj nemški. Torej vas, kot vse druge vasi v Podjuni. Ponosna pa je na Športni Klub, ki se le malenkostno razlikuje od drugih „Športkiub"-ov in „Športverein“-ov v okolici. Ta „Šport-ni Klub" tudi v javnosti prizna, da je dvojezičen. To pri drugih ni tako, čeprav najdemo v skorajda vsakemu klubu funkcionarje in predsednike, ki govorijo slovensko.
Pa poglejmo malo na „Sportfest"-e v okolici. Lepaki, vabila, pozdravne besede — vse nemško. V šotorih pa srečaš vse vrste ljudi: Nemce, Slovence, slovenske odbornike, funkcionarje, časnikarje . . . Nobenemu pa ne pride na misel, da bi požokal prireditelje zaradi slovenščine. Saj tudi Slovenci pustijo svoje šilinge tam. In kakšen je položaj v Dobu?
Kot omenjeno, med mladino že pretežno vlada „nemški duh". Našla
se je pa le še peščica .slovensko zavednih", ki je dosegla, da so lepaki dvojezični, s pričakovanjem, da bodo nagovorjeni vsi ljudje v okolici. In kakšen je bil odmev? Namesto da bi ljudje to dvojezičnost honorirati z obiskom, so pa ples bojkotirali. Menda zato, ker tu in tam ni bilo slovenskega lepaka in ker ni bilo slovenske muzike, čeprav da so se pristojni pogajali z neko slovensko agenturo, ki pa ni bila zmožna priskrbeti slovenske skupine.
Za bodočnost torej ni druge rešitve, kot da se pridružimo „Športvereinom“ in .Športklubom" in naredimo vse nemško. Verjetno bomo potem na našem plesu tudi srečali vse vrste ljudi: Nemce, Slovence, slovenske odbornike, funkcionarje, časnikarje . . .
ODBOR S K AICH/ DOB
OGLASI
Pekarna PICEJ v Šentprimožu
IŠČE VAJENCA
Podrobnejše informacije po tel: (0 42 39) 28 89
PRODAM osebni avtomobil znamke TOVOTA-CAROLA, letnik 1985, 65.000 km.
Informacije po tel. (0 42 27) 31 4 04
NAŠ TEDNIK — Lastnik (založnik) In Izdajatelj: društvo .Narodni svet koroških Slovencev”, ki ga zastopata predsednik dr. Matevž Grilc in mag. Marjan Pipp, Viktringer Ring 26, 9020 Celovec.
UREDNIŠTVO: Silvo Kumer (glavni urednik), urednika Franc VVakounig in Vincenc Gott-hardt, Viktringer Ring 26, 9020 Celovec.
Tudi slovenska podjetja na Celovškem sejmu
Sejemsko gostišče BREZNIK je že zmeraj bilo prisotno na Celovškem sejmu. BREZNIK je že zmeraj jamčil za dobro kvaliteto pijač in jedi. Letos je na celovškem sejmišču s svojim gostiščem dokazal novo kvaliteto pijače in jedače.
Na sejmu je razstavljalo tudi podjetje LOMSCHEK iz Žitare vasi, modo iz Slovenije pa je razstavljala manjša skupina podjetij. Razstavljalci iz Slovenije so na sejmu s svojim dvojezičnim napisom predstavili tudi slovensko besedo.
Kmečkogospodarske zadruge vabijo
na ekskurzijo na kmetijski sejem v Gornji Radgoni
KG Z načrtujejo za vse zainteresirane ogled osrednjega slovenskega kmetijskega sejma, na dan zadružnikov Slovenije, ki bo v sredo, 23. avgusta 1989.
Na 27. mednarodnem kmetijsko živilskem sejmu razstavljata tudi Zveza slovenskih zadrug in Zadruga Pliberk. Vabimo vas, da se udeležite ekskurzije.
Prijave sprejema blagovni oddelek na Zadružni zvezi, tel. 0463/262118 in pa krajevne Zadruge.
(Cena za avtobus bo znašala šil. 100,—)
Odhod: Brnca pred Zadrugo ob 5.00, št. Jakob pred zadrugo ob 5.15, Št. Janž pred zadrugo ob 5.30, odcep — za Kotmaro vas -ob 5.45 (Kanonenhof), celovška obvoznica — odcep na Žrelec ob 5.50. — Dobrla vas — avtopodjetje Sienčnik 6.15, gostilna JUENA 6.25, Šmihel Zadruga 6.30, Pliberk zadruga 6.40.
Spomin
k na prof. Hutterja
1
X.>
Poslovili smo se od > nrof. Jožka Huttopia
Velika množica znancev, vaščanov, prijateljev in stanovskih kolegov je v torek, 15. avgusta, na praznik velike Gospojnice pospremila prof. Jožka Hutterja na zadnji zemeljski poti na pokopališče v Globasnici. Pogreb je pokazal, kako priljubljen je bil profesor Hutter, ki je v prid svoje in naše narodne skupnosti deloval kot prosvetaš, časnikar, politični delavec in predvsem kot učitelj mladine. Njej je veljala njegova velika ljubezen, spodbujal jo je, naj ne zavrže dediščine in kulture prednikov.
Za mladino se je ves razdajal.
Mašne obrede je opravil domači župnik Peter Sticker ob asistenci številnih duhovnikov. Rajni, tako on, je bil aktiven član farne in naše narodne skupnosti in vedrina njegovega značaja je bila neizmerljiva. Na odprtem grobu so rajnemu v slovo spregovorili ravnatelj Slovenske gimnazije, dr. Reginald Vospernik, dr. Janko
Zerzer v imenu KKZ in NSKS, državnozborski poslanec Karel Smolle, predsednik Društva slovenskih pisateljev v Avstriji Janko Messner in predsednik KPD ..Globasnica" Polt Smrečnik. Vsi govorniki so poudarili, da je veliko in pomembno narodnobudilno in vzgojno delo prof. Jožka Hutterja, ki svoje slovenske zavesti
f
nikoli ni zatajil, niti za ceno poklicne kariere ne. Bil je eden od zadnjih oseb medvojne slovenske politične generacije. Bil je tesno povezan z ljudmi, z njimi in med njimi je živel in globoko so ga spoštovali, ker so vedeli, da je značajen mož. „Pogrešali Vas bomo, gospod profesor", je rajnemu v slovo zaklical Polt Smreč-
Prof. Jožku Hutterju v častni spomin
„Če naj bi dobo zgodovine koroških Slovencev med obema svetovnima vojnama, od 1914 do 1945, na kratko označil, bi jo označil kot junaško dobo. Nič velikih, pozornost zbujajočih dejanj, nič svetovno opevanih oseb, pač pa neprestana vrsta tihih dejanj in vrsta skromnih požrtvovalnih mož in žena v boju za obstoj majhnega drobca slovenskega naroda proti silam politične, gospodarske in kulturne premoči, predvsem pa proti socialno-družbeno strupeno sovražni miselnosti in duševni nastrojenosti nemških sodeželanov, to je značilna stran tega časa. Saj to je stalna oznaka borbe slovenske manjšine na Koroškem." Te besede, ki jih je zapisal obirski župnik Tomaž Holmar kot uvod k svojemu članku ..Junaška doba požrtvovalnih mož in žena" za zbornik ..Zvestdomu, narodu in Bogu" (Narodni svet koroških Slovencev ga je izdal junija letos ob svoji 40-letnici in ob 10-letnici smrti dr. Joška Tischlerja), veljajo do zadnje pičice za tiho junaštvo profesorja Jožka Hutterja.
Tihi in požrtvovalni junak Jožko Hutter je za vedno utihnil v petek, 11. velikega srpana, v letu Gospodovem 1989. Stvarnik mu je dal doživeti visoko, blaženo starost. 4. sušca letos je obhajal .profesor" — njegova rojstna Globasnica, ki leži v varstvu svete Heme v kraljestvu našega Matjaža, še vedno spečega v Peci, ga je tako imenovala —' 88-letnico. Bili smo prepričani, da bo čez
dve leti prestopil v 10. desetletje zemeljskega potovanja. Stvarnik ga je prej poklical k sebi.
Profesorjeve važnejše življenjske postaje so bile te. 12-letnega so ga poslali v Šentpavel v Labotsko dolino na gimnazijo. Matura je sledila leta 1920 na gimnaziji v Kranju, nato študij na mladi ljubljanski, pozneje pa dunajski univerzi; zgodovina, zemljepis, slavistika. Na Dunaju je .Huttar-jev študent" srečal med drugimi Joška Tischlerja in Vinka Zvvitter-ja. Skovalo se je zvesto prijateljstvo, vsi trije so postali v prvi republiki stebri slovenskega kulturnega in političnega delovanja na Koroškem. Jožko Hutter je bil tudi med ustanovnimi člani .Kluba koroških slovenskih akademikov na Dunaju", zdaj .Klub slovenskih študentov na Dunaju". Leta 1927 so se dunajski študenti predstavili s knjižico .Dijaki narodu".
Po uspešno končanem študiju za Jožka Hutterja ni bilo kruha na nobeni gimnaziji. V življenju je moral pretrpeti zaradi svojega prepričanja, zaradi svoje zvestobe slovenstvu hude trenutke in čase. Doživel je tudi krutosti nacističnih zaporov in krvavih dogajanj na bojiščih druge svetovne vojske.
Ker po končanem univerzitetnem študiju mladi profesor ni dobil zaposlitve, je nekaj let pomagal na domači kmetiji. Leta 1935 je dobil službo pri Slovenski krščansko-socialni zvezi v Celovcu, prednici današnje Slovenske prosvetne zveze. Bil je sourednik
.Koroškega Slovenca", leta 1938, po vdoru Hitlerjeve Nemčije, je postal urednik .Mladega Korotana". Po napadu na Jugoslavijo leta 1941 so ga nacisti vtaknili v zapor, pozneje vrgli na fronto. Po osvoboditvi je začel poučevati na šentpavelski gimnaziji. Leta 1957 se je uresničila dolgoletna želja koroških Slovencev, bila je ustanovljena Slov. gimnazija. Jožko Hutter je bil med pionirji te naše osrednje izobraževalne ustanove. Leta 1964 je odšel v pokoj.
Ni počival. Deloval je naprej v svoji domači Globasnici, ki jo je ljubil čez vse. Ukvarjal se je s čebelarstvom in sadjarstvom, pomagal v kulturnem društvu, s političnimi nasveti, pomagal dijakom in dijakinjam, tudi z denarjem. Sploh se je odlikoval z izredno človekoljubnostjo in spravljivostjo. Že za svojega življenja je postal globaški spomenik. Globasnica je z rajnim profesorjem izgubila del same sebe, hudo je obubožala, z Globasnico vred pa cela naša slovenska koroška srenja.
Naj za zaključek spregovori rajni profesor sam z besedami, ki jih je leta 1979 napisal za .Setev in žetev": „Po priključitvi Avstrije k Nemčiji se je sprva — čeprav v vedno bolj napetem ozračju, delovanje po društvih nemoteno nadaljevalo — prepovedali so sicer nedeljske šole, v katerih so idealni društveniki brezplačno poučevali naše najmlajše v materinem jeziku — v zameno pa dovolili mladinski list
nik. In res, pogrešali ga bomo. Posebna tragika njegove smrti je tudi v tem, da je umrl na dan pogreba svojega brata Janeza. Ženi Marici in žalujočim izrekamo iskreno sožalje. Profesorja Jožka Hutterja, ki je bil z Našim tednikom najtesneje povezan, bomo ohranili v častnem spominu.
.Mladi Korotan". Bil sem njegov urednik.
Vsebino sem moral v nemškem prevodu predložiti v predcenzu-ro. Težav nisem imel, enkrat pa me sprejme šef pisarne z očitkom: „Vi še v .Mladem Korotanu" niti z besedo niste omenili našega firerja, niti njegove slike niste objavili." „Si nisem upal," mu odgovorim, .Mladi Korotan je bil dovoljen pod pogojem, da bo strogo nepolitičen, o Hitlerju pa ču-jem vsak dan in berem v časopisih, da je največji politik, ki jih je svet kdaj poznal." .Če ste tako mislili," mi odvrne, .potem imate prav." Ostali, bila jih je polna soba in vsi s SS uniformah — pa se muzajo in zdelo se mi je, da bi se najraje glasno zarežali.
Mladi Korotan je naletel na nepričakovano ugoden odmev. Spet in spet so se oglasili novi naročniki, tudi iz krajev, ki so veljali za popolnoma nemške. Največ hvale za navdušen sprejem lista pa gre verjetno stricu Joži in njegovemu kotičku, v katerem se je pogovarjal z mladimi bralci. Mnogi so imeli mene za strica Joža; sem tudi bil, toda samo v začetku. Kmalu sem pridobil za sodelovanje Jožo Nog raška in za naprej sva pisma in odgovore delila. Priljubljenost strica Jože je predvsem Nograškova zasluga. Za njegovo sodelovanje se mu nisem mogel zahvaliti, čez noč sem se z drugimi svojimi prijatelji znašel v zaporu. Je že v grobu .. . naj počiva v miru in blag mu spomin kakor tudi vsem našim rajnim prosvetašem!"
Tudi naš globaški profesor je že v grobu. Naj počiva v miru in blag mu spomin! Jože vvakounig
Radio / Prireditve
STRAN
PETEK, 18. avgusta
Iz kulturnega življenja: Slovenske počitnice v Novem mestu.
SOBOTA, 19. avgusta
Duhovni nagovor (dekan P. Kassl). Voščila (D. Ur-schitz)
NED., 20. avgusta
Jurizem in dvojezičnost v koroški javnosti" (M. Grot-schnig)
PONED., 21. avgusta
M. Miškulnig: Telefon — zvočna slika v narečju.
TOREK, 22. avgusta
Partnerski magacin.
SREDA, 23. avgusta
Glasbena sreda — Gost v studiu: Rozina Katz.
ČETRTEK.
17. avgusta
Rož — Podjuna — Zilja.
Slovenski radijski spored, ned., 20. 8., Turizem in dvojezičnost v koroški javnosti
Najpomembnejši gospodarski faktor na Koroškem je turizem in tudi v bodoče naj bi ostalo tako. V turističnih prospektih občine navajajo svoje prednosti in posebnosti v naravi, na področju kulture, itn. Le nekaj v skorajda nobenem prospeku ni omenjeno — to je dejstvo, da živi na južnem Koroškem slovenska manjšina. Zlahka tega gost tudi drugje ne zve. Tako ne čudi, da veliko število gostov tudi po daljšem bivanju na južnem Koroškem nič ne ve o eksistenci Slovencev. Za nedeljsko oddajo .Misli, mnenja in spomini' smo se o tej južnokoroški resničnosti pogovarjali s turisti, turističnimi referenti nekaterih občin, s predsedniki nekaterih slovenskih društev in s slovenskimi podjetniki v turizmu. Oddajo je pripravila Mira Grčtschnig-Einspieler.
NA TELEVIZIJI
Slovenska televizijska oddaja je ob 13.00 uri,
20. avgusta, FS 2
Brezje: Romanje treh dežel Galerija Rožek
Mladi v Železni Kapli so uprizorili pravljico „ Bedak Pavlek“
Laver — pijača za vroče dni
Nogometna tekma: Dobrla vas — Bilčovs
Helmut Blažej razstavlja v Mohorjevi
T
A
T
E
D
E
N
V
R
A
D
I
U
Zveza koroških partizanov v Celovcu vabi na osemdnevno potovanje na
Makarsko riviero v Dalmaciji
od nedelje 10.,
do nedelje 17. septembra 1989 Cena celega potovanja je v dvoposteljnih sobah šil. 3100,—; za enoposteljno sobo je treba doplačati šil. 60,— dnevno.
Podrobnejše informacije dobite po telefonu dopoldne na celovško štev. (0463) 51 37 52, popoldne 21 07 04 ali pri Milki Kokot 51 43 00 / 40.
CARTRANS
turistična agencija v Celovcu
vabi na
ROMANJE v LURD
Termin: od 8. do 10. oktobra in od 10. do 12. oktobra 1989 Pavšalna cena: šil. 3950,—; doplačilo za enoposteljno sobo 420,—, letališko takso plača vsak potnik sam na letališču.
Podrobnejše informacije dobite pri agenciji CARTRANS, tel.: (0463) 51 26 80-34 (Bernard VVakounig). Prijave sprejemajo tudi župnišča.
DRUŠTVA UPOKOJENCEV
Šentjakob v Rožu, Podjuna in Pliberk vabijo na
enotedenski dopust v
BAŠKO - otok KRK
hotel Corinthia (B kat.)
od 22. do 29. 9. 1989
Cena po osebi:
šil. 2260,—
V ceni so vključeni: prevoz z avtobusom iz Podjune, Celovca in Kožentavre, 7x polpenzion, dvoposteljne sobe, tuš, wc.
SVEČE
9. SLIKARSKI TEDEN
Čas: od 3. do 9. septembra 1989 Udeleženci: Karel Vouk, Dobrla vas; Wer-ner Hofmeister; Klein St. Paul: Piccollo Sambolec, Ljubljana; Jana Dolenc, Tolmin: Ivo Brančič, Ljubljana SPORED:
Nedelja, 3. septembra, ob 20. url
Odprtje slikarskega tedna pri Adamu KONCERT MLADIH UMETNIKOV Sreda, 6. septembra, ob 20. url Domači večer z moškim pevskim zborom KOČNA in z duom Tonč in Lojz pri Adamu Sobota, 9. septembra, ob 20. url Prezentacija del in zaključna družabnost pri Adamu
Od ponedeljka do petka bo Piccolo Sillani od 14. do 16. ure mlade in stare ljubitelje umetnosti uvajal v tehniko in skrivnosti fotografiranja.
Prireditelj: SPD .Kočna" v Svečah
Slovenščina, moj jezik — SPOZNAVAJ SLOVENSKE PLANINE, teden v planinah (Julijcih), od nedelje, 28. avgusta, do sobote, 2. septembra 1989. Vodita Stanko in Peter Olip. (Število udeležencev je omejeno na 12!) Stroški: pribl. 800,—. Podrobnejše informacije in prijave sprejema pisarna Katoliške mladine v Celovcu, tel.: (0463) 51 11 66 / 78
CLUB TRE POPOLI prireja
SKUPINSKI DOPUST
s tečajem za italijanščino v SILVI MARINA
PRIJAVE SO ŠE MOŽNE. Tisti, ki se želi v okviru skupinskega dopusta v Silvi Marina učiti italijanščine, naj izpolni sledečo prijavnico.
Prijavljam se za čas od 27. 8. do 9. 9. 1989 D 27. 8. do 2. 9. 1989	□
3. 9. do 9. 9. 1989 D
Skupno število družinskih članov ......... Starost otrok ...........
Prevoz z	lastnim	avtomobilom:	D
Prevoz skupno	z	drugimi	udeležehci	D
Znanje italijanščine:	sploh ne D
srednje	D
dobro	D
Vplačal bom za osebo in teden a conto šil. 1000,— na tekoči račun pri Erste Čsterreichische Sparkasse, Celovec, 8,-Mai-Strafie 13; štev. konta: 410 325-05703.
(Podpis, datum In naslov)
Prijave odpošljite na: Club tre popoli, v. r. Gerdi Diwald, Emil-Holzl-Weg 4, 9073 Vetrinj, tel. (0463) 29 21 03
DOPUST Z NAŠIM TEDNIKOM
v BUDVI — Slovenska plaža
od 3. do 10, oktobra 1989
Cena po osebi: Šil. 3180,—
V ceni vključeno: prevoz iz Celovca, polet, 7x polpenzion, dvoposteljne sobe, tuš, wc, prevoz z letališča do hotela in nazaj.
V bližini starega mesta Budva so leta 1983 zgradili novo počitniško naselje .Slovenska plaža", ki nudi turistom vse udobnosti. Na celotnem počitniškem naselju je zabranjen dovoz z avtomobili. Poleg številnih restavracij, kavarn, trgovin nudi .Slovenska plaža" mnogo možnosti za športno rekreacijo kot npr. tenis, namizni tenis, rokomet, boccia, surfanje (deskanje) itd.
Prijave sprejemata
uprava Našega tednika, Vinko Kušej, tel.: (0463) 512528-21 in turistična agencija CARTRANS, Nadja Oraže, tel. (0463) 512680-31
ROŽEK
GALERIJA ROŽEK
.Poletna razstava"
Razstava je odprta od torka do nedelje, od 16. do 20. ure.
Razstavljajo: Hoke, Gradischnig, Vouk, Caroline: Staudacher in Schrammel Dela bodo na ogled do 27. 8. 1989
ŽELEZNA KAPLA
DVOJEZIČNA RIBIŠKA SV. MAŠA
Čas: v nedeljo, 20. avgusta, ob 10. uri Kraj: pri Mariji v Trnju v Železni Kapli Po sv. maši veselica pri .SPODNJEM GRAŽERJU"
NAGRADNO KEGLJANJE: Začetek v soboto, ob 14. uri, konec v nedeljo, ob 20. uri
PODJERBERK
FANTOVSKA SKUPINA VAŠČANI IZ ZGORNJE VESCE vabi na
VEČER DOMAČE LJUDSKE PESMI,
ki bo v soboto, 19. avgusta, ob 20.30 pri KREUZVVIRTU v Podjerberku Sodeluje Ansambel Harmonija
GLOBASNICA
Globaški puebi vabijo na GLOBAŠKO ŽEGNANJE v soboto, 9. 9. 1989, pri Šoštarju.
Ples s pop-skupino .HOT-HOT-HOT" v nedeljo, 10. 9. 1989, po pranganju SREČANJE POD FARNO LIPO ob 20. uri: večer domačih pesmi Dobiček gre za restavracijo cerkve pri sv. Hemi.
STRAN
Razno
Kulturni spored 4. LIBIJSKEGA ŽEGNANJA bodo oblikovali:
►	Družina HAVVLINA iz Škofje Loke
►	„PETZENTRIO“ iz Libuč
►	MoPZ „KRALJ MATJAŽ"
►	MILKA + PEPKA + HEIDI z Bistrice
►	Družina LIPUSCH iz Strpne vasi
►	Družina TOMASCH iz Dolinčič
►	Folklorna skupina KD ..GLOBASNICA"
►	Plesna skupina KAZINA iz Ljubljane Povezava: FRANC KUEŽNIK
V soboto, 26. avgusta, in nedeljo,
27. avgusta, NA SVIDENJE V LIBUČAH

BRANKA KLAVŽARJA"
POSOJILNICA-BANK
s poslovalnicami: GLOBASNICA, ŠMIHEL in ŽVABEK
VAŠ ZANESLJIVI PARTNER
XXIV. študijski dnevi „DRAGA ’89“
Trst —
1., 2. in 3. septembra 1989
Park Finžgarjevega doma, Opčine, Narodna ulica 89
Petek, 1. septembra 1989
ob 17.00:	Predstavitev letošnje
DRAGE
ob 17.30: O PROBLEMIH IN REŠITVAH V MULTIKULTURNIH DRUŽBAH Pogled iz širokega sveta na problematiko, ki zadeva tudi Slovence: kulturni in jezikovni pluralizem Po predavanju diskusija in družabnost
Sobota, 2. septembra 1989: ob 16.00: Slovesna otvoritev, nato: MANJŠINA - ŽRTEV IDEOLOŠKIH BOJEV?
Skupina zamejskih kulturnih delavcev v pluralističnem razgovoru o dosedanjem prevladovanju ideologije v zamejskem dogajanju. Sledi diskusija
Nedelja, 3. septembra 1989: ob 10.30: VIZIJE IN MEJE NARODNE SPRAVE
Žareč problem narodne sprave, ki naj bi vzpostavila most čez prepad revolucije, v novi in doživeti osvetlitvi Po predavanju diskusija ob 16.00: SLOVENIJA MED EVROPO IN BALKANOM
Slovenska pomlad, Majniška deklaracija 1989, napetost z jugom, pravica do odcepitve v predavanju, ki bo pomenilo poseg v osrčje slovenske narodne problematike. Po predavanju diskusija, zaključek, družabnost. Nedeljska služba božja bo ob 9. uri na prostem.
Prireditelj: Društvo slovenskih izobražencev v Trstu
SIOMSKICARTRANS-HIT
z Našim tednikom,	okt. 1989
OTOK KRK, BAŠKA, HOTEL CORINTHIA
PROGRAM:
Petek: 7.00—8.00 odhodi z avtobusi iz dvojezičnih občin; ca. 13.00 prihod na Baško: napitek in sprejem z ansamblom Ivana Ruparja; namestitev; kosilo 19.00 večerja, nato zabava z ansamblom Ivana Ruparja Sobota: po zajtrku ladijski izlet: na ladji zabava z ansamblom Ivana Ruparja. Kosilo v hotelu; popoldne prosto; večerja; nato zabava z ansamblom Ivana Ruparja Nedelja: zajtrk
10.00	dopoldanska zabava z ansamblom Ivana Ruparja
12.00	kosilo; nato odhod proti domu
lete. Vedno je bil dober odziv in zabavno vzdušje na vseh potovanjih. Letos pa vam, drage bralke in dragi bralci, nudimo udeležbo na Cartranso-vem-hitu, da se skupno poveselimo ob prijetnih zvokih odličnih muzikantov iz Slovenije na otoku Krku, v idiličnem kraju Baška. Nameščeni bomo v novo renoviranem hotelu Corinthia, ki je poznan po svoji prijazni postrežbi.
Vabimo vse naše bralke in bralce na že po vsej Koroški znani Cartran-sov-hit, poseben zabavni izlet, ki je prava veselica za udeležence. Vse tri dni bo zabaval udeležence ansambel Ivana Ruparja, ansambel, ki je po svojih nastopih znan tudi že v naših krajih. Uredništvo Našega tednika se vsako leto trudi, da organizira za svoje bralce ugodne ponudbe za dopust in iz-
1

Pavšalna cena na osebo:
šil. 1.380,—
otroci do 6 let brezplačno; doplačilo za enopostelno sobo: 350,—
Prijave sprejemata: Za Naš tednik: Vinko Kušej, tel.: 04 63/51 25 28-21 Pri Cartransu: Nadja O raže, tel.: 04 63/51 26 80-31
Šport
4	Vuj	' ml JI	Ki
		
Ht-i ! r JBF r	J j		
Trener Repi Muller (levo) je bil v Pliberku s svojimi tekači zelo zadovoljen, saj so po vrsti osvojili prva mesta.
3. mestni tek v Pliberku:
Rekord Miillerjeve, ki bo verjetno držal 20 let
Na 3. mestnem teku v Pliberku sta Anni Muller pri ženskah in Erich Kokaly pri moških s precejšnjo prednostjo osvojila prvi mesti. Rekord Miillerjeve je tako odličen, da bo verjetno držal 20 let, o tem je bil po tekmovanju prepričan tudi trener in mož Repi Muller.
Priprave na svetovno prvenstvo v Rio de Janero
V okviru priprav na svetovno prvenstvo letos v Braziliji (Rio de Janero) je Ani Muller sodelovala tudi na mestnem teku v Pliberku in je prišla tesno za Kokalyu in Robiču kot tretja v cilj, pri
ženskah je seveda z veliko prednostjo osvojila prvo mesto.
Velik cilj pa je za Ani MOller seveda svetovno prvenstvo, za katero zdaj polno trenira. V Rio de Janero se bo peljal verjetno tudi Pepi Muller, tako kot lani že na svetovno prvenstvo v Avstralijo in Novo Zelandijo.
Rezultati: (Ženske) 1. Anni Muller (DSG Podgorje) 14:19; 2. Astrid Jamnig (Pliberk) 16:34; 3. Barbl Pogelschek (DSG Podgorje) 19:54; (Moški) 1. Erich Kokaly 13:29; 2. Tomaž Robič (Jug) 14:17; 3. Robert Lipusch (Velikovec) 14:33;
Pravočasno bo treba ukrepati v Selah:
Predlog: Nand Olip v igro — moštvo naj vodi izkušen trener!
Rudi Urban je bil najboljši Selan, toda je že po 45 minutah izpadel.
Železna Kapla — DSG Sele 3:0 (1:0)
Sele: Fuchs 3, Užnik 3, Draže 2 (46. Pristovnik 2), Jug 2, Mak 3, Kulmesch 2, Urban 4 (46. Mario Draže 2), N. Čertov 2, Štern 2, P. Čertov 3, A. Draže 3;
Dobrla vas, 100 gledalcev
Sodnik: VVieser (zelo dober — ni pa imel
težke naloge)
Strelci: Jenšac (31.), Kdck (53.), VVicher (62.)
Po tej poti bo šlo za Selane letos nedvomno razred nižje. Moštvo okoli trenerja Kulmescha, ki je moral očitno igrati poškodovan in ni mogel kaj doprinesti k igri, je le v prvih minutah igre nakazalo, da bo mogoče v bodoče zmožno tudi za kako točko, potem pa so Kaplčani prevzeli krmilo in brez večjih težav dali tri zadetke.
Edini, ki je dal igri Selanov opore, je bil Rudi Urban, toda je poškodovan v polčasu ostal v kabini. Železna Kapla, pod novim trenerjem Jožetom Pero, ki je lani še treniral Selane, pa ni pokazala bog ve kaj, v prvi tekmi je že podlegla Velikovcu 1:6. Tudi za
Kaplčane gotovo velja, da bodo s to kvaliteto igre igrali le za mesta zadaj, nekateri igralci kot npr. Preschern sploh nimajo kondicije in so se bolj sprehajali po igrišču kot igrali.
V Selah pa je vedno več glasov, ki zahtevajo, da naj spet prične igrati Nanti Olip, na klopi pa naj bi prevzel moštvo kak izkušen bivši selski nogometaš. Na vsak način bo treba pravočasno ukrepati.
1. razred D
1. Metlova	2	2	0	0	8:2	4
2. Velikovec	2	2	0	0	7:1	4
3. Griffen	2	2	0	0	6:2	4
4. Št. Pavel	2	1	1	0	5:4	3
5. Gurnitz	2	1	0	1	5:3	2
6. Reichenfels	2	1	0	1	4:4	2
7. Labod	2	1	0	1	3:3	2
8. Šmihel	2	1	0	1	2:2	2
9. Poggersdorf	2	1	0	1	2:2	2
10. Žel. Kapla	2	1	0	1	4:6	2
11. Globasnica	2	0	1	1	3:7	1
12. Galicija	2	0	0	2	3:5	0
13. Sinča vas	2	0	0	2	1:5	0
14. Sele	2	0	0	2	0:6	0
S K AlCh/Dob je tudi letos priredil mednarodni odbojkarski turnir, katerega so se udeležila moštva iz štirih držav. Od petka do nedelje pa je bil postavljen tudi šotor, v katerem so poskrbeli odbojkarji zvečer za zabavo. Vsekakor je potek odbojkarskega turnirja dobro uspel, čeprav so si prireditelji pričakovali na zabavah več obiskovalcev in so bili upravičeno razočarani.
Blobašani niso »videli žoge"
Globasnica — Metlova 1:6 (0:3)
Globasnica: Smrečnik 2, Schaiz 2, Fister 1, Hutter 2, Sadjak 1, Fera 2, Pajančič 1, Modre 1 (55. Vavče 2). Beliš I, Blažej 2, Gregorič 2, Globasnica, 200 gledalcev Sodnik: Falgenhauer (slab)
Strelci: Blažej oz. Sadounik (2), Lipnik (2), Sper-din, Samitsch.
Hudo je tokrat spodletelo Globašanom v derbiju proti Metlovi na domačem igrišču. Vezna linija Globašanov je tokrat nadvse razočarala, pa tudi obramba je
igrala katastrofalno. Metlovčani so bili vseh devetdeset minut jasno boljše moštvo, če pa bi izrabili vse možnosti, pa bi se rezultat lahko glasil 10:1.
Že v naslednjem kolu pa čaka Globa-šane težka naloga v Podkrnosu, ki je konec tedna premagal na tujem Sinčo vas kar s 3:0. Trener Pavel Stekel je bil po tekmi proti Metlovi zelo nezadovoljen s svojim moštvom, nato pa je dejal: „Že v Podkrnosu pa hočemo popraviti ta rezultat. Že točka bi bila uspeh."
Šmihel z Ramšakom slavil prvo zmago
Pokrče — Šmihel 0:1 (0:0)
Šmihel: Leltgeb 4, Djurlc 5, H. Krausler 5, An-
d rej 3, K. Berchtold 3. Ramšak 4, K. Motschnil-nik 3, Golautschnig 3, Blažej 3, Buchvvald 3 (75. Marko), Motschilnlk 4.
Podkrnos, 100 gledalcev Sodnik: Sivec (poprečen)
Strelci: Motschilnik (70.)
Zelo izenačen je bil prvi polčas v Podkrnosu, kjer sta obe ekipi igrali zelo previd-
no. Možnosti za zadetek na obeh straneh ni bilo, igra se je pretežno odvijala v sredini igrišča. Po krasnem zadetku Motschil-nika v 70. minuti pa so se zbudili tudi domačini, ki so nato bili boljša ekipa, ni jim pa uspelo izenačiti. Predvsem pa se imajo Šmihelčani zahvaliti Ramšaku, ki je odlično vodil režijo v igri in s tem pripomogel k prvi zmagi.
Šport
It* '
Pretekli teden je na položni progi dosegel Wro-lich v posameznem tekmovanju 16. mesto — toda v dvojici je bila proga bolj naporna, hribovita. Wrolichje skupno s svojim klubskim kolegom Pastijem Jbsvojil avstrijski naslov mladincih.
ppvak v dvojci
VVrolich si je že v posameznem tekmovanju želel naporno progo, toda je ni bilo. V dvojici pa je bila proga njemu primerna, hribovita in seveda precej naporna. Ta proga pa je ustrezala tudi njegovemu klubskemu kolegu Thomasu Pastiju, rezultat je bil avstrijski naslov. Lani je VVrolich še pri šolarjih osvojil na avstrijskem prvenstvu 1. mesto, že v prvem letu pri mladincih pa je ponovil ta
uspeh, ki nedvomno precej šteje, saj je bila na štartu celotna avstrijska mladinska kolesarska elita.
Avstrijsko prvenstvo v dvojici — mladinci:
1. Thomas Pasti/Peter VVrolich (RC ARBO Beljak 38:35,4;	2. Rosene-
der/Grosschartner (VVaidho-fen/Ybbs) 38:54,7; 3. VVitt-ner/Riebenbauer (Tyrolia Dunaj) 39:01,2.
Lep uspeh mladega kolesarja
Peter WroBch avstrijski
Dobrla vas — Bilčovs v televiziji
Bilčovs — Šentlenart 0:0
Bilčovs: Woschitz 4, Partl 3. Wleser 4, Schlemitz 4, Schellander 3. Hobel 3, Ogris 4, W. Kuess 3, Karlovčan 5, Hartl 3 (86. Schaunig). P. Kuess 4 Bilčovs. 250 gledalcev Sodnik: Kronlechner (dober)
Tudi v drugi prvenstveni tekmi Bilčovščanom ni uspelo slaviti zmage. Moštvo trenerja VVoschitza igra letos z nekoliko spremenjeno taktiko, predvsem v obrambi se igralci strogo držijo navodil trenerja, kar se je izkazalo že kar v prvih dveh tekmah kot pravilno, saj še niso dobili protizadetka. Zelo napeta je postala tekma v drugem polčasu, ko so prevzeli iniciativo Bilčovščani in z vso silo pritiskali na nasprotna vrata. Kakor že p roti Vetri-nju, je tudi v tej tekmi manjkala potrebna sreča, saj je tik pred koncem igre zapravil VVerner Kuess enajstmetrovko, ki bi lahko odločila igro v prid domačinov.
V soboto Bilčovs v Dobrlo vas
Zelo zanimiva in napeta tekma pa čaka konec tedna navijače v Dobrli vasi, kjer se bosta prvič pomerila Dobrla vas in Bilčovs. Pri Dobrli vasi bosta po vsej verjetnosti izpadla dva igralca, ki sta bila prejšnji teden izključena proti Šentandražu. Bilčovško moštvo pa bi rado ostalo tudi v tretji tekmi neporaženo.
Podliga vzhod:
1. Žrelec	2	2	0	0	12:2	4
2. Liebenfels	2	2	0	0	3:1	4
3. ASV	2	1	1	0	2:0	3
4. ASK	2	1	0	1	4:4	2
5. Šentandraž	2	0	2	0	3:3	2
6. Ruda	2	1	0	1	2:2	2
7. Treibach	2	1	0	1	1:1	2
8. Šentlenart	2	0	2	0	1:1	2
9. Bilčovs	2	0	2	0	0:0	2
10. Mostič	2	1	0	1	1:8	2
11. Vetrinj	2	0	1	1	1:2	1
12. Žitara vas	2	0	1	1	0:1	1
13. Dobrla vas	2	0	1	1	2:4	1
14. Frantschach	2	0	0	2	4:7	0
Po zmaji so se pri SAK pomirili
Zdaj po tej uspešni poč naprej!
Zdaj je SAK končno osvojil zmago v sezoni 1988/89. Doma proti Irschenu so slovenski atletiki odlično zaigrali, manjkali pa so le goli. Brez nadaljnjega bi SAK lahko zmagal zelo visoko, zadovoljiti pa se je moral s tesno zmago.
SAK — Irschen 2:1 (0:0)
SAK: Oraže 4, Štern 4, F. Sadfak 4, Če rtov 3 (25. Luschnlg 4), Kreutz 3, Velik 4, Jovlčevlč
4 (67. Blajs), Galo 3. M. Sadjak 4, Hanser 3; Igrišče ASV, 300 gledalcev Sodnik: Peter Ruch (zelo dober, zelo pregleden) Strelci: Velik (56. min. 11-m), M. Sadjak (58.) oz. Turk (85.).
Rezultat te igre sploh ne ustreza poteku igre. SAK je namreč 90 minut igral v polovici Irschena, ki se je postavil z vsemi svojimi igralci v obrambo in dolgo zelo uspešno branil svoj gol.
Že v l. polčasu je Arthur Hanser iz petih metrov le zadel vratarja, kratko nato pa je Luschnig, ki je prišel minuto prej v igro, iz petih metrov z glavo le za las poslal žogo mimo gola.
V II. polčasu je SAK še bolj pritisnil in potem šele iz enajstmetrovke prišel do več ko zasluženega vodstva. Luschniga je branilec podrl v kazenskem prostoru, rutinje Velik pa je najstrožjo kazen potem uspešno izvršil.
Že v naslednji akciji je potem Marijan Sadjak dal svoj prvi zadetek za SAK, iz petih metrov je premagal odličnega vratarja gostov Benedikta.
SAK je imel naposled že možnost za vsaj 5 zadetkov, toda nepričakovano je gostom uspelo dati častni gol, pri katerem vratar Oraže ni imel možnosti. Mladi vratar Oraže pa je dokazal, da je nedvomno velik talent.
Iz enajstmetrovke je Marijan Velik povedel na 1:0 in je s tem odločil igro končno za SAK.
SAK — Irschen rez. 1:2 (0:0)
Gol za SAK: Hribernik Povsem nepričakovano je SAK zgubil tekmo, saj je bil na domačih tleh že skoraj dve leti nepremagan.
Ostali rezultati 2. kola: FC Šentvid — Lienz 2:0, Trg — ATSV VVolfsberg 3:0, WAC - ATUS Borovlje 2:1, Molltal - VSV 0:3, Pliberk — Breže 4:1, VVietersdorf — Klopinj 3:1;
Naslednje kolo:
3. kolo (19./20. 8. 89—31. 3./1. 4. 90):
Irschen — Šentvid, Borovlje — SAK, Klopinj - WAC, VSV — VVietersdorf, VVolfs-
berg — Molltal, Breže Pliberk.			Trg,		Lienz	
1. Trg	2	2	0	0	4:0	4
2. WAC	2	2	0	0	4:1	4
3. Pliberk	2	1	1	0	6:3	3
4. Št. Vid	2	1	1	0	2:0	3
5. SAK	2	1	1	0	2:1	3
6. Borovlje	2	1	0	1	5:2	2
7. VSV	2	1	0	1	3:1	2
8. VVietersdorf	2	1	0	1	3:5	2
9. Klopinj	2	0	1	1	2:4	1
10. Lienz	2	0	1	1	1:3	1
11. Breže	2	0	1	1	2:5	1
12. VVolfsberg	2	0	1	1	2:5	1
13. Molltal	2	0	1	1	1:4	1
14. Irschen	2	0	0	2	1:4	0
Salmon — ena izmed »manjših rib“, ki jih je Miro Rak ujel na trnek v vodah Kanade. Rib je v Kanadi mnogo in ujem je zagotovljen tudi v tej velikosti.
Trije Podjunčani se odpravljajo na ribolov v Kanado
Voda, ki od rib kuha
Miro Rak je navdušen lovec in ribič. Na sliki ga vidite s povodnim konjem, ki ga je ulovil v Zambiji. Domačini pravijo povodnemu konju HIPPO.
Ribiči iz Podjune se odpravljajo v Kanado. Z leve: Hanzej Pečnik, Lado Hajnžič in Alfred Schuppanz.
Za tri Podjunčane bo to višek ribiške kariere. Slovenec Miro Rak, urednik Slovenskega lovskega vestnika, je povabil Lada Hajnžiča, Hanzeja Pečnika in Alfreda Schuppanza na ribolov v Kanado. Tako bodo ti trije ribiči imeli tudi možnost, da sodelujejo pri največjem mednarodnem turnirju ribolova na svetu. Na zmagovalca tega turnirja čaka 650.000 kanadskih dolarjev. Izključiti sicer še ne moremo, da bi eden od teh treh podjunskih ribičev iz Podjune to nagrado zmagal, vendar je ena zmaga vsem trem ribičem že sedaj gotova: presegli bodo svoj rekord najtežje ribe. V kanadskih vodah so postrvi, ki tehtajo 30 kilogramov, pri nas takih skoraj ni. Lado Hajnžič je od tritedenskega ribolova že sedaj ves prevzet. „Pri nas posamezne večje ribe že še vidimo, v Kanadi pa je toliko rib, da se voda prav kuha.“
Kako je prišlo do tega povabila? Lado Hajnžič že dolgo časa sanja o ribolovu v Kanadi, videl je že veliko filmov o lepih vodah in divjadi. Po posredovanju ravnatelja Mohorjeve založbe dipl. inž. Franca Kattniga je prišel v stik z glavnim urednikom »Slovenskega lovskega vestnika", Mirom Rakom. Miro Rak je poznan kot izkušen lovec in ribič, ki pozna tudi Afriko in seveda Kanado. Stanuje v Torontu, kjer ima tudi svojo trgovino ALDER-WOOD JEVVELLERV. Slovenci v Torontu imajo veliko lovsko in ribiško društvo, kjer se srečujejo in si izmenjavajo izkušnje.
25. avgusta bodo podjunski ribiči pristali na letališču v Toron-
tu. Takoj zatem pa se bodo podali z Mirom Rakom na tritedensko ribiško turnejo, ki jih bo vodila do »rib, ki jih tu pri nas ni bilo, jih ni in jih tudi ne bo" (Lado Hajnžič). Prvič 'se bodo srečali podjunski ribiči z Mirom Rakom ob pristanku na letališču, 25. avgusta 1989, vendar si že danes dopisujejo, kot bi bili stari znanci. Posebno hvaležen je Hajnžič, ker so našli človeka, ki žrtvuje tri tedne svojega dopusta in je pripravil vse potrebno.
Če pravi Lado Hajnžič, da je najtežja riba, ki jo je ujel, tehtala 15 kilogramov, potem besede, ki jih je Miro Rak pisal, z vsakim ponovnim branjem pridobivajo na dodatni teži. 15 kilogramov, to
je za postrvi nekje srednja teža. Ni prav nobena posebnost, če ribiči v vodah Kanade ujamejo postrvi, ki so težke najmanj 30 kilogramov. In če ribiči na Koroškem hodijo z dneva v dan na ribolov in prihajajo domov brez rib, potem pridobijo slike, ki jih je poslal Miro Rak kot ilustracijo podjunskim ribičem, na izpovedi. Miro Rak na čolu, pred njim pa 30 velikih ščuk, je motiv, ki za marsikaterega ribiča v naših vodah ostaja le sanjska podoba. To pa ni edina slika, ki jo je Miro Rak poslal. Še nešteto takih je. O slikah s kapitalnimi ujemi jezerskih postrvi in drugih »težkih" rib, pa ribiči v vodah Koroške niti sanjajo ne več. »Ulov garantiram", sta dve besedi, ki podjunske ribiče gotovo očarata. Gostitelj je podjunskim ribičem tudi sporočil, da naj vzamejo s seboj fotoaparate, da bodo poslikali lepoto kanadske pokrajine, seveda pa tudi sebe in ribe, ki jih bodo ulovili.
Naši ribiči bodo lovili tudi v vodah, kjer je le tu pa tam še kakšna indijanska vasica in kakšen rjavi medved (grizli). Podjunskim ribičem je gostitelj zajamčil, da bodo, ko se bodo vrnili domov, ribolova siti.
O doživetjih pri ribolovu v Kanadi bomo v Našem tedniku poročali, ko se bodo podjunski ribiči v začetku septembra vrnili z ribiške turneje. Gotovo bodo imeli mnogo povedati.
Vincenc Gotthardt