PRIMORSKI DNEVNIK
G LA SILO OSVOBODILNE FRONTE ZA SLOVENSKO PRIMORJE
TRST, petek H. septembra, 1945-leto 1. štev. 105
Uredništvo in uprava, Piazza Carlo Goldoni št 1-1 Telefon št. 93806, 93807, 93808. Rokopisi se ne
vračajo. Poštnina plačana.
Cena 2.- liri
Ljudska fronta in naprednih sil
je izraz vseh poštenih jugoslovanskih narodov
Govor predsednika jugoslovanske vlade in nosilca zvezne liste Ljudske fronte
maršala Tita
Maršal Tito je imel v beograjskem radiu govor v katerem je med dru. »im dejal:
Dne 11, novembra tega leta se bodo vršile volitve v konetituanto. To so najbolj demokratične volitve,
jih je poznala Jugoslavija. Od vseh dosedanjih volitev se razlikujejo tudi po tem, ker se jih bodo Udeležile prvič najširše ljudske mno. z!ce, udeležile prvič jugoslovanske *®ne, ki so si pridobile to pravico s svojim bojem in delom v veliki osvobodilni vojni. Udeležila se jih bo prvič tudi vojska, ljudska vojska, ki si je pridobila to pravico s svojim junaškim bojem za osvoboditev naše dežele. Udeležili se jih bodo brez razlike starosti vsi tisti, ki so se bojevali v vrstah partizan, skih odredov in narodno osvobodilne vojske. Polno svobodo na voliščih zagotavlja narodom najpra-vičnejši in najbolj demokratični za. kon o volitvah, ki je kdajkoli obstajal v Jugoslaviji in katerega 3® sprejela naša začasna narodna skupščina. Na volitvah ne bodo i-rneli volilne pravice edino izdajal-01 svoje domovine, odkriti sodelavci z okupatorjem, to je edino tisti, ki ®° v najusodnejši zgodoviski uri naših narodov izdali svojo deželo, ^a srečo je takih zelo malo in to je najpravičnejša rešitev in najpravič. n«jša obsodba, s katero odvzemajo naši narodi pravico udeležbe pri odločanju o končni usodi naše dejale tistim, ki so jo izdali.
Dosedanji uspehi Ljudske fronte
V tem kratkem razdobju, odkar J® bila naša dežela osvobojena, je dosegla Ljudska fronta ogromne Uspehe. Vzpostavljen je železniški in cestni promet, tu je bilo • po-
močjo vojske zgrajenih približno 1700 večjih in manjših mostov, tako da so danes vse pokrajine naše države zvezane z železniško mrežo.
Usposobljenih je bilo in stavljenih v obrat na stotine tovarn in podjetij, odprte so bile šole in razne kul. turne ustanove. Izvršeni so bili nadčloveški napori, da bi bili oskrbljeni s hrano najbolj sestradani kraji, kakor so Bosna in Hercegovina,
kotar, Crna gora in Makedonija, j prvih letih vojne.
stvu in v deželi, dela z vsemi silami na to, da bi skalila nase odno-šaje z našimi velikimi zavezniki. S širjenjem obrekovanj in laži »e trudijo ti gospodje, da prikažejo novo federativno Jugoslavijo pred zunanjim svetom v najbolj črni luči. Toda mi verujemo, da se nam bo posrečilo tudi to pot razkrinkati to gospodo pred zunanjim svetom, kakor se nam je to že posrečilo v
Dalmacija, Kordun, Lika in Gorski Spomladi je bilo zasejanih skoraj en milijon hektarjev zemlje, ki je bila zapuščena v Vojvodini in Slavoniji. Kraji, ki so bili v tej vojni najbolj prizadeti, kakor Bosna in Hercegovina, Crna gora, prav tako pa tudi Lika, se oskrbujejo z drobnico, katero je država kupila v Srbiji, Makedoniji in Bolgariji. Porušene vasi v Bosni, Orni gori in drugih krajih, so se pričele obnavljati s pomočjo ljudskih oblasti. Vlagajo se ogromni napori, da predvsem s svojimi lastnimi silami izvlečemo našo deželo iz te poraše-nosti.
In prav te gospodarske naloge neizprosno zahtevajo, da naj bo Ljudska fronta enotna, da naj bo trajna, da naj bo v njej zbrano vse, kar pošteno misli in kar ljubi svojo deželo, ker bo treba še leta in leta zdraviti rane, ki nam jih je prizadela ta vojna, treba po še celo vrsto let, da se naše gospodarstvo v polni meri vzpostavi. Se več, Ljudska fronta nlora obstajati tudi še naprej v bodočnosti, da bi dvignila našo deželo na najvišjo gospodarsko stopnjo, da bi ustvarila, v njej blagostanje, da bi ustvarila tisto, o čemer so sanjali oni, ki so umirali za to novo Jugoslavijo. To dolgujemo njim, to dolgujemo našim bodočim pokoljenjem.
Dosledna zunanja politika nove Jugoslavije
Ljudska fronta stopa pred ljudstvo ob volitvah tudi z znatnimi uspehi, katere je dosegla vlada Ljudske fronte v zunanji politiki, koliko je bilo treba naporov, preden se nam je posrečilo obrazložiti inozemski javnosti resnico o tem, kdo se bojuje v Jugoslaviji Proti okupatorju, preden »e nam je Posrečilo razkrinkati največjega 8°ljufa, kar jih je zabeležila zgodo-''Iha naših narodov — Dražo Mi-kajloviča, glavno upanje jugoslovanske reakcije. To je bilo težko •telo, ker se je jugoslovanska reakcija v deželi in v inozemstvu tru-Ha z vsemi silami, da z obrekovanj] očrni naš boj, da z obrekovali' spači vlogo Narodno osvobodilne fronte, da okupatorjeve sodelavce prikaže kot rodoljube, a ju-bake in borce proti okupatorju -kot tolovaje, ki si hočejo samo prisvojiti °t>last.
Neki gospodje iz današnje opozi-C|J® so takrat, kakor tudi danes, Plašili svet s strašilom komunizma, ®°vjetizacljo Jugoslavije itd. Vse je bilo storjeno z jasno določe-ni,n namenom, da prikažejo naš b°i in novo Jugoslavijo v popolnoma napačni luči, da bi na ta na-tin Preprečili izgradnjo nove Jugo-*lftvlje in da bi jo izigrali. Toda ju-Psški boj naših narodov, uspehi, ki 80 bil( doseženi v vojni in sedaj, na folju izgradnje naše dežele, kakor Pdi številni napredni ukrepi in zadoni, ki so bili uveljavljeni, vse to
v demokratičnem svetn. Vlada Ljudske fronte je šla odločno po poti krepke in dosledne zunanje politike in je zavrgla metode omahljivosti s katero so oblastniki pred vojno pripeljali Jugoslavijo v katastrofo.
Pogodba o vzajemni pomoči, kulturnem in gospodarskem sodelovanju ter prijateljstvu z veliko bratsko Sovjetsko Zvezo je velik uspeh za našo deželo in dokaz doslednosti naše zunanje politike. Z vsemi slovanskimi državami je vzpostavila vlada Ljudske fronte bratske in prisrčne odnošaje ter sodelovanje. S sosednimi državami, Albanijo, Bolgarijo, Rumunijo itd., obstajajo najboljši odnošaji in medsebojno razumevanje, kar predstavlja jamstvo nasproti uspehom vseh intrig od zunaj, ki imajo namen, da bi odvrnile te dežele s poti, po kateri so :fle pri svoji notranji konsolidaciji. Odnošaji z našimi velikimi zavezniki, Anglijo, Ameriko in Francijo, se vedno bolj utrjujejo in dobivajo značaj gospodarskega in kulturnega sodelovanja, ki je posebno važno za obnovo naše razrušene dežele. Isto lahko rečem za številne druge zavezniške in nevtralne dežele v tej vojni, Vse to priča o tem, da je nova Jugoslavija našla pravilno pot v zunanji politiki, pot, ki našim narodom zagotavlja varnost in omogoča mirno izgradnjo naše razrušene dežele.
Samo peščica beguncev, proti-ljudskih reakcionarjev v inozem-
Brezplodni napori opozicije
Kaj potrebuje mednarodna reakcija? Ona potrebuje, da bi bila Jugoslavija v tem položaju čim manj odporna, čim bolj nesposobna zavarovati svoje koristi. Temu pa mora služiti opozicija. Opozicije ne skrbi, ali bo to zimo imelo naše ljudstvo v Cmi gori, Bosni In Hercegovini, v Liki, v Dalmaciji in Kordunu kruh in streho nad glavo, ali ne. Za njo ni važno ali bodo to jesen posejana naša polja, da bi bilo prihodnje leto dovolj kruha. Za njo ni važno, ali se bo posrečilo naše tovarne toliko popraviti, da bi izdelale potrebno obleko in kmetijski material za široke ljud-
ske množice. Za njo ni važno, ali bodo naši mostovi, ki so sedaj leseni imeli železno ogrodje ali ne. Za njo je važno izrabiti za vsako ceno in s pomočjo mednarodne reakcije vse te težave, da bi se dokopala do oblasti, da bi uničila pridobitve narodno osvobodilnega boja in vzpostavila tisto, kar je bilo pred to vojno.
Zakaj igra opozicija dvolično vlogo? Zato, ker se boji, da bo imela zelo malo uspehov pri ljudstvu in bi se na ta način razkrinkala pred našo in svetovno javnostjo. Neki gospodje iz opozicije se bavijo z mislijo, ali bi ne bilo boljše pod kakršnimkoli izgovorom ne iti na volitve in izzvati na ta način kakršnokoli posredovanje nekih zavezniških velesil v korist opozicije, oziroma boljše rečeno reakcije. Take ljudi slepijo določeni dogodki v nekaterih sosednih deželah in to jih zelo draži. Pozabljajo eno stvar, ki igra važno in se kako važno vlogo in to je: Jugoslavija je neodvisna država, ki je to svojo neodvisnost izvojevala kot enakopravna zaveznica na strani Združenih narodov in je plačala to svojo svobodo in neodvisnost s potoki krvi 5n stoti-
soči žrtev. Razen tega so izvoje-vali to svobodo in neodvisnost tisti, proti katerim se bori opozicija. Kje Pa je bila v tem času opozicija m kaj je v času teh bojev delala, to naši narodi zelo dobro vedo. Da ne bomo dovolili vmešavanja v naše notranje zadeve, to mora biti vsakomur jasno. Znali smo se bojevati in rešiti deželo pred pogubo in znali bomo tudi sami rešiti svoja notranja vprašanja sedaj in v času miru.
Ljudska fronta - varovalka pridobitev osvobodilnega boja
Državljani in državljanke, iz pre je navedenega je razvidno, kdo tvori ljudsko fronto in kaj je napravila doslej. Razvidno je tudi koga predstavlja opozicija in kaj hoče. Zaradi tega ni treba posebej na-glašati, kje je mesto vsakega resničnega demokrata in rodoljuba. Ljudska fronta mora zavarovati krvavo pridobljeno bratstvo in e-nostnost. Ljudska fronta mora zavarovati mirno izgradnjo naše dežele in demokratične pravice naših narodov. Od teh nalog in njihovih izvršitev nas ne sme nobena sila odvrniti.
Dobave UNRRA Jugoslaviji na poti skozi Trst
Trst, 12. VZN. — V zadnjih treh dneh je prispelo iz Združenih držav v tržaško pristanišče skupno 4.865 ton blaga, ki ga pošilja UNRRA v Jugoslavijo. Blago bodo od-premili v Jugoslavijo po kopnem. Danes popoldne je šlo skozi Trst V Jugoslavijo 100 kamionov, ki jih je kupila UNRRA od uprave zavezniških vojsk v Italiji. Pomoč poslana iz Amerike obstaja iz 16 tisoč vreč sladkorja, konzerviranih rib, ržene moke, mnogo tisoč zabojev mila, 126 kamionov zdravil, več ton starega in novega oblačila in mehaničnega orodja.
Obsodba jjuisliiga je zmaga pravičnosti
Moskva, 12. Tass. — Radio je objavil vest, da je bil Quisling obsojen na smrt. Vsi prijatelji norveškega ljudstva, vsi sovražniki nacistov in podlih izdajalcev, so bili v duhu prisotni ob sodbi, ki jo je izrtklo sodišče. To je zmaga poštenja in pravičnosti, to je poraz reakcije in podlosti. Sodba je bila izrečena in sedaj se mora izvršiti. To zahteva spomin rodoljubov, ki so jih aretirali Nemci, rodoljubov, ki jih je izročil Quisling v roke fašističnih klavcev. To zahtevajo norveške matere, katerih sinove je dal Quisling pomoriti v koncentra-
%W.V’.W.'.V.%V.V. V.VAV.V.VV.V.V.V.-.VA.VA-.V
Nezmanjšan teror v Egejski Makedoniji
Šovjetsko-rumunska pogodba
Olajšave Rumuniji zaradi vestnega izpolnjevanja obveznosti določb o premirju
Moskva, 13. Tass. — Poročilo o sovjetsko-rumunsklh pogajanjih v Moskvi.
bo Rumunija kot nadomestilo za dobave žita v okviru reparacij dobavljala druge proizvode in spora-V času od 4. do 13. septembra, jzum ° odlogu dTUge®a dela dobav
Pridobilo naši deželi velik ugled ^■■A-.V%V.VAV.V.V.V.VVV.V.V.V.VAW.W.'
2 ameriškim novinarjem po primorskih vaseh
ko sta bivala v Moskvi romunski ministrski predsednik dr. Peter Groza in ministrski podpredsednik ter minister za zunanje zadeve Ta-tarescu, so se vršila med sovjetsko in romunsko vlado pogajanja o vprašanjih, ki se tičejo odnošajev med Sovjetsko zvezo in Rumunijo. Grozo, Tataresca in romunske ministre, ki so prispeli skupno z njimi, je sprejel Stalin, kakor tudi Molotov in Mikojan. Pri pogajanjih so razpravljali o številnih vprašanjih gospodarskega, kulturnega in političnega sodelovanja med obema deželama. Pogajanja so se vršila v ozračju medsebojnega razumevanja in prisrčnosti in so se zaključila z večjim številom sporazumov, ki imajo za cilj odpraviti težave v Rumuniji — prehranjevalno krizo, ki jo je povzročila težka suša in slaba letina. Naravno je, da tako prehranjevalno stanje v Rumuniji za sedaj otež-koča popolno izpolnjevanje romunskih obveznosti v okviru pogojev pogodbe o premirju z dne 12, septembra 1944.
Zaradi poštenega izpolnjevanja teh obveznosti v teku prvega leta premirja in glede na dejstvo, da je vlada ZSSR prepričana, da bo Rumunija tudi v bodoče verno izpolnjevala določbe premirja, je sovjetska vlada našla možnost, da pomaga romunski vladi. Kot rezultat pogajanj je bil dosežen sporazum, ki zagotavlja romunski vladi za potrebe romunskega prebivalstva posojilo v naravi, 150.000 ton pšenice in 150.000 ton koruze, ki morajo biti vrnjene v naravi v teku leta 1946. in 1947., z dodatkom S% žita v naravi. Razen tega je bil dosežen sporazum tudi o tem, da
žita do prihodnje letine.
Dosežen je bil tudi sporazum o romunskih dobavah hrane in krme za potrebe sovjetskih čet v Rumuniji, kakor tudi o opremi ter denarju za sovjetske čete v Rumuniji, ki jih predvideva člen 10. pogodbe o premirju.
sklenila ugoditi prošnji romunske vlade in ji predati upravo vseh železnic v Rumuniji, povečati vozni park romunskih železnic, vrniti del vojne mornarice in trgovskega bro-dovja, ki ju tvorijo one ladje, ki pripadajo Sovjetski zvezi kot vojni plen. Obe vladi sta se sporazumeli tudi o vprašanju romunskih vojnih ujetnikov, o vrnitvi znatnega števila istih, od katerih je del že na poti. V inteiov vl-.eh	,	bilo
Istočasno je sovjetska vlada pri- j rešeni vprašanje repatriacije sov-stala na to, da zmanjša višino ru- j jetskih državljanov, rojenih v Be-munskih dolgov na lastnini, k! jo | sarablji in Bukovini, ki bivajo v je treba v smislu člena 12. pogodbe | Rumuniji.
o premirju vrniti Sovjetski zvezi j Dosežen je bil sporazum o vzpo-in da se ta lastnina vrne v obro- j stavitvi sodelovanja na kulturnem kih tekom treh let.	in vzgojnem področju med obema
Razen tega je sovjetska vlada j državama.
■AV.W.V.%V.WAV.VW. WUW| V.V.V.VWAV.’AV.
Redna letalska zveza Moskva - I. A.
Graditev letališč v mrazu 60°
Moskva, 12. Tass. — Otvorjen je bil zračni promet med Moskvo in Združenimi državami Amerike preko severnega tečaja. Po tej pot! je letel letalec Valerij Ckarof, Druga proga, ki veže S.Z. z Združenimi državami Amerike vodi preko Atlantskega oceana. Po tej poti je letel Kopinaki. To so bili znameniti nepretrgani poleti, svetovni rekordi.
Sedaj je uvedena redna letalska služba med Mcskvo in Združenimi državami. Proga teče preko Jaku-tije, Kamčatke in Aljaske. To je naša najdaljša zračna proga. Graditi so Jo začeli v težkem letu 1941. Zgradili so letališča v krajih, ki so redko naseljeni in malo raziskani. Delo se je vršilo na področju več-nego ledu, v mrazu 60 stopinj pod ničlo. Zgraditi je bilo treba mnogo lesenih in kovinskih letalskih naprav na mnogih letališčih. Inže-
nirji in delavci so dovršili velikansko delo pri gradnji te proge. Preiskali so več sto km, ko so iskali primerne leraje za letališča. Na tej progi so postavljene naprave za radijsko navigacijo. Uprava civilnega letalstva je tukaj prvič uporabila radic-telefonsko zvezo za vodstvo posadk iz zemlje. Leteče osebje je kmalu popolnoma spoznalo progo in poleti so se vršili navzlic neugodnemu vremenu brez nesreč. Pogosto je bilo treba leteti v veliki višini, s pomočjo priprav za umetno dihanje.
Naraščanje brezposelnosti y Ameriki
Beograd, 12. Tanjug. — Uirad za statistiko pri ministrstvu dela v New Yorku je objavil, da je meseca avgusta ostalo brez dela 1,600.000 delavcev vsled konca vojne.
Beograd, 12. Tanjug. — V Bitolj in. Prilep prihajajo vedno nove in nove skupine beguncev iz Egejske Makedonije, ki .beže pred terorjem monarhofašistlčnih band v Grčiji.
Med številnimi grozodejstvi, ki so jih zagrešile te bande, so pripovedovali begunci, da so regularne čete grške vojske skupno z oboroženimi monarhofašisti prišle v ras Dolnji Požar in jo oplenile. Ob tej priliki je bila težko prizadeta družina Georgija Kovačeva, kjer so tega dne krstili novorojenčka. Banditi so pretepli mater, dete obrcali z nogami, nato pa še oplenili hišo. Ko so z nogami suvali otroka, ki je naslednjega dne umiri, so banditi kričali: «Zakoljimo ga, ker je v njem slovansko seme!* Istega dne so ujeli družino Trajka Iskova, pretepli vse družinske člane in o-plenili posestvo. ’Pri odhodu iz vasi so prijeli Georgija Dzevdijeva in pet drugih kmetov ter jih med pretepanjem odpeljali s seboj. Njihova usoda je neznana.
Metode, ki jih uporabljajo bande v kosturskem okraju, se niti malo ne razlikujejo od metod Italijanskih fašistov in Nemcev med o-kupacijo. Pri plenjenju, teroriziranju in mučenju golorokega prebivalstva, šibkih žena in otrok blokirajo vasi, streljajo iz mitraljezov ia brzostrelk ter mečejo bombe, da bi prebivalstvo čim bolj preplašili.
V kosturskem okraju je bilo izdano po vseh vaseh povelje, da je treba na vratih pribiti seznam z imeni onih oseb s.u.au&t.ega porekla, ki so pobegnile v planine ali preko meje.
Svetovni kongres delavskih sindikatov
Beograd, 12. Tanjug. — Po vesteh agencije Reuter je v Black-poolu pričel z delom svetovni kongres delavskih sindikatov. V prisotnosti 750 delegatov, ki zastopajo nad 6,500.000 delavcev, je kongres otvoril generalni tajnik nacionalnih zvez rudarskih delavcev Aby Edwards, ki je v svojem govoru pozdravil prisotne opazovalce iz Sovjetske zveze, Združenih Ameriških držav in mednarodne federacije delavskih sindikatov.
Slovaška skrbi za Jugoslovanske otroke
Beograd, 12. Tanjug. — Češkoslovaško poslaništvo v Beogradu je sporočilo ministrstvu • za zunanje zadeve demokratične federativne Jugoslavije sklep slovaške narodne vlade, ki se glasi: Predsedništvo slovaške narodne vlade z namenom, da vzpostavi čim prisrčnejše odnošaje med narodi bratske Jugoslavije in Češkoslovaške in da pomore v skromni meri rešiti socialne naloge vlade demokratične federativne Jugoslavije in omiliti rane, katere so narodom Jugoslavije povzročile fašistične bande, stavi ja na razpolago eno od svojih
okrevališč za 200 jugoslovanskih otrok. Jugoslovanski otroci bodo na Slovaškem sprejeti z največjim veseljem in občutkom slovanskega bratstva.
Gambara bo sojen
Rim, 12. VZN. — Associated Press prinaša poročilo Ansa, da je general Gastone Gambara, bivši poveljnik fašističnih čet v španski državljanski vojni in načelnik glav nega Stana takozvane Mussolinijeve vojske v 1943-44., med 43 italijanskimi generali, ki so zdaj internirani v Coltanu, v pričakovanju razprave.
Gambara je obtožen, da je sodeloval s fašisti in predal Nemcem svoj XI. armadni zbor, ki je ‘ bil nastanjen v Sloveniji ob italijanskem premirju.
Jugoslovanski mornaiji v ZDA pozdravljajo maršala Tila
Beograd, 12. Tanjug. — Maršal Tito je prejel naslednje brzojavko: «Ob priliki proslave dneva mornarice se pridružujemo mi, jugoslovanski mornarji v Združenih državah, Vam in vsem našim narodom pri proslavi tega velikega dne ter Vam obljubljamo, da bomo storili vse, kar je v naših močeh za obnovo naše domovine in naše mornarice. Živela naša mornarica; živela demokratična federativna Jugoslavija!*
Seja italijanske vlade
Rim, 13. Unlpress. — Ponoči se je vršila seja italijanske vlade, ki s tremi proti trem glasovom ni mogla rešiti zastoja glede bližnjih volitev. Desničarji zahtevajo, naj se krajevne volitve izvedejo pred parlamentarnimi; levičarji pa zastopajo stališče, da mora ustavodajna skupščina najprej sprejeti nove volilne zakone in zakone, ki bodo decentralizirali fašistično upravo.
Savietska Zveza bo dobavila
Potiski 2000 lokomotiv
Moskva, 12. VZN. — Začasna poljska vlada in Sovjetska zveza sta danes podpisali sporazum za dobavo dva tisoč lokomotiv na podlagi splošnega sporazuma o vojni odškodnini.
Reuter je izvedel od poljskih krogov v Moskvi, da bo dobava teh lokomotiv zadostovala sedanjim potrebam poljskih državnih železnic.
Razpustitev pete armade
Rim, 12. Reuter. — V Rimu je bilo včeraj uradno objavljeno, da je bila V. armada 9. septembra, na drugo obletnico svoje invazije v Italijo, razpuščena. To pomeni, da je V. armada sledila VHI. armadi, svojemu sodrugu pri osvoboditvi Italije.
cijskih taboriščih. To zahtevajo norveške deklice, katerih duše je hotel Quisling pokvariti. To zahteva prebivalstvo Finmarkena, katerih hiše so bile porušene zaradi Quislingove izdaje. To zahteva norveško dobro ime.
Quisling bo brez dvoma prosil milosti, milosti za izdajalca. Našel bo tudi take, ki jo bodo zahtevali zanj. Skušali bodo ohraniti Quis-linga pri življenju, ker bodo na ta način ohranili pri življenju same sebe. Kajti tako bodo ohranili pri življenju one, ki so sodelovali s fašističnimi zatiralci. Ne bi hoteli pustiti, da bi Quisling umrl enostavno zato, ker se nočejo ločiti od njega, ker so njegovi duhovni voditelji. Skušajo primerjati Quislin-ga Petainu.in bi hoteli, da bi bil tako kot Petain pomiloščen tudi Quisling. Toda pomilostitev Petaina ni bila najboljša odločitev francoske vlade. Slava Francije ni v tem, ampak v strelih francoskih partizanov, v strelih, ki bodo padli na Lavala.
Rekli bodo, da je Quisling bolan. Sedaj so vsi bolni. Tudi Goring, Krite 1 in vsi drugi banditi, ki čakajo sedaj v Niirnbergu sodbe, se počutijo slabo. Toda gotovo je, da se tudi oni ne bodo izognili razpravi in pravični sodbi, ki jo zaslužijo glavni fašistični vojni zločinci. Sedaj je bila izrečena sodba nad Quislingom, ki jim je zvesto služil in treba jo je izvršiti.
Neki ameriški novinar poroča o poboju, ki so ga izvršile fašistične tolpe v nekem majhnem norveškem mestu. Zupan in prebivalstvo, ki so bili obsojeni na smrt, so se obrnili na Nemce in na Quislinga rekoč: «Povemo vam, da boste iztrebljeni in da bo vaša sodba strašnejša kot naša.* Te besede so svarilo. Smrt Quisllngu.
Lustige Wlssenschgft
Po naše: Bog daj norcem pamet
Idrija furlanska kolonija; Tolmin in Kobarid, furlan-saa središča; Postojna, Divača, St. Peter na Krasu, Hrpelje, italijanska središča.
— Kdo to pravi?
—■ Tako danes pišejo!
— Kdo in kje?
— Tisto sračje gnezdo, ki mu pravijo «Voce libera* v Trstu, kjer vlada taka svoboda tiska, da dobiš dovoljenje za izdajanje lista bem hitreje, čim večje so oslarije, ki jih namerava spravljati med ljudi.
— Mislite resno?
— M.i ne, a «Vooe libera* vsekakor.
— Kako pridejo do takih trditev?
— Zelo enostavno:	Na podlagi italijansko slovanskega bratstva, ki je tudi za ta pol resni, pol šaljivi časopis podlaga za rešitev primorskega vprašanja.
— Ne razumem.
— Mi tudi ne; a stvar je na dlani: Kjer je italijanska in pozneje italijansko fašistična vlada odstranila naše ljudi in postavila svoje ka-rabinerje, carinike, policaje, kvesturine, vojašnice in javne hiše, tam so postala »središča italijanskega življenja* in kraji so postali italijanski, ali vsaj furlanski.
— Se vedno ne razumem.
— Mi tudi ne; pa saj ne gre za to. Danes, in še prav posebno tu v Trstu je treba pisati tako, da ljudje izgube še ono zrno pameti, ki ga fašizmu ni uspelo zdrobiti.
1%VVW.V.V.%%V\VV.VAV.V.V.V.V.V.V.VV.V.V,,V.W.V,V.V.*AV-.W.WA’.VV.V.VV.V.VAV.V.V.V.'.V,V.V.,.W.V.%VV.V.V.V..,.VA\VAV.V.V.V.V.ViVAV.VWAW",'.
(Nadaljevanje)
No smo odhajali s Kontovelja, jc Ho poldan.
kosilo smo »e ustavili v ob-tent.nl gostilni na Opčinah. Kosilo bilo preprosto, račun pa precej ^lasten, kar je gotovo bila poaledi-Ca bleščečega znaka ki medi US na h®1 termi ameriškega novinarja. 'Vidite, to je posledica svobodne ‘'Sovine*, sem dejal na pol v šali, * pol zares angleškemu šoferju J® sedel poleg mene. «Prlvoščl 'nhko samo tisti, ki Ima dosti dc-®’ i®. Ali ne bi bilo bolje, da bi ° cene vsaj j» prehodno dobo t,a:ki,|miiane? Tako, kot je, pa mo-jo mnogi še kar naprej prenaša-. v°.1no breme*. Anglež je sko-
‘hiRnli
z rameni In dejal: »Človek
^ ' "'O kaj reče, tudi ml smo stiskalni*8’ 1,0 “°	11	nam	Ajr'«rl"
šib *m H so višje plače od na-do plačevali so lažje, robe ni bilo Rov^ *n cen<’ *° P°8lK,člle». V po-v^0? Je segel goapod Andrica z v0,l';”|iij<m, kako je prav za prav z ^ ^kirnj plačami- Za Američane dejal, da dobi navaden vo-iii ,, dv,‘ dolarja dnevno (po urad-°dg' 'tUv*u 200 Ur). Anglež mu je '’v°rii, ^ prejemajo britanski
praviti dalje, Na poti skozi prvo vojaki različno, najbolje so plačani Novozelandci, najslabče pa Angleži z otoka, ki prejemajo okoli 90 Ur plače dnevno. Razgovor se je sploh sukal okrog gospodarskih vprašanj. Gospod Andrica jc neprestano hvalil svoje domače prilike. Vsaka primera med evropskim in ameriškim življenjem je po njegovem izpadla negativno za Evropo. Nisem se mogel znebiti vtisa, da (e preveč da na zunanji videz in da se premalo skuša poglobiti v vzroke, ki so privedli do sedanjih razmer. Med drugim je pohvalil gospodarsko moč odlično organiziranih Slovencev v Clevelandu, kjer tvorijo večino med jugoslovanskimi naseljenci, ki jih je vseh čez štirideset tisoč. Glede njihove sedanje politične orientacije je izjavU, da jih je čez 60% za Tita, ostali pa so neopredeljeni ali njemu nasprotni. Poudaril je, da j* glede jugoslovanskih razmer Amerika živela dolgo v nejasnosti in da je resnica le z velikimi težavami prodrla med ljudi. Največ zaslug za to je treba priznati znanemu pisatelju, gospodu Lulsu Adamiču.
Ura'se Je med tem pomaknila to-
liko naprej, da se je bilo treba od-večjo vas Dutovlje je predlagal g. Andrica, da kar na srečo vprašamo v vasi, če ima kdo sorodnike v A-meriki. Ustavili smo se pred skupino štirih moških, ki so sedeli v senci pred hišo. Kar trije od njih so imeli sorodnike v Ameriki, samo ne v Clevelandu. Vedeli pa so za tri take družine v vasi. Do njih nas je vodil domačin. Peljali smo se najprej k Tavčarjevim v Skopem. Doma so bili gospodar, žena in hčerka. Gostoljubno so nas postregli z grozdjem in vinom. Gospod Andrica si je hitel ogledovati domačijo. Malo, z brajdo pokrito, tlakovano dvorišče, kvadrataste oblike, okrog hiša in gospodarsko poslopje tesno eno ob drugem. Z nekakim presenečenjem je novinar ugotovil, da imajo v hiši elektriko, šivalni stroj, razne poljedelske stroje, posnemalnik Itd. Pristavil je, da hiši po zunanjem izgledu ne bi prisodil kaj takega. Pri izpraševanju, kako Je družina preživela težka vojna leta, je začel go-spoddar najprej s seboj in povedal, da je šele pred kratkim prišel iz In ternacije v Nemčiji, kjer Je preživel dva in dvajset mesecev. Ni pa še domov edinega sina, ki jc bil tudi odgnan v Nemčijo. JJe v drugič se je mogel novinar prepričati, kako globoke rane je zasekal naclfašis-tlčnj teror tem krajem. Hotel Je vedeti, koliko žrtev so imele Du-tolje v tej vojni. Domačini »o mu
pojasnili, da končna slika se ni jasna, da pa je samo v Nemčijo bilo odgnanih čez trideset moških. Najbolj žalostno je to, da so bili med njimi po večini prav tisti, ki so se komaj vrnili iz fašistične inter-nacje. Novinar je zmajal z glavo in skušal preiti na veselejšo temo. Z režiserko kretnjo je razmestil družino pred hišo in napravil nekaj fotografskih posnetkov za spomin rojakom v Ameriki.
Pri drugih dveh hišah, s sorodniki v Ameriki, so biU vsi domači z doma na poljskemu delu. Z razgovorom torej ni bilo nič. Povsod smo spraševali, ljudje so odgovarjali slovenski. Novinarju se Je glede na to, da smo v coni A ta-kozvane .Veneaie Gluhe*, čudno zdelo, zato se je pozanimal, kje so bližnje Italijanske vasi. Domačin spremljevalec mu je brž odgovoril, da trideset kilometrov naokoli ni sledu o italijanskih vaseh. Novinar1 Je to resnico molče ugotavljal na svoji avtomobilski karti.
Od Dutovelj nas je vodila pot proti Štanjelu. Ob vzporedno tekoči progi smo opazili, da so vse postaje porušene, prav tako vsi mostovi in propusti. Tirni pragovi večinoma manjkajo, skratka železnica kaže čez in čez sledove partizanskih akcij. Moj tovariš, ki »e je sam boril tod okoli, je dopovedoval g. Andrici, da danes spričo tolikih razdejanj po Evropi partizansko onesposobljene proge nika-
kor ne morejo dati prave slike junaštva, težav, zaprek, strahu pred maščevanjem okupatorja in pred njegovim terorjem. Sovražnik je bil spredaj, zadaj, na desni In levi, in vendar ni mogel preprečiti oboroženega odpora narodu, ki je ljubil svobodo bolj kot vse na svetu. Na cesti pred vasico Kobdil, ko se odpre čudovit pogled na slikoviti Štanjel, je napravil novinar več fotografskih posnetkov. Ze od daleč so bile vidne ruševine mnogih hiš v Kobdiln in Štanjelu.
V Štanjelu samem se nismo ustavili, manjkalo je časa. Spustili smo se v rihemberško dolino. Ze prva vasica Hmeljaki, samo golo, belo zidovje. Streh, vrat in oken nikjer, vse jc zgorelo. Dež in sneg je črnino po požaru že izpral, tako da bi človek kmalu podvomil, ali je vas uničil potres ali okupatorski požigalec.
Malo za vasico je vzbudilo našo pozornost kakih štiristo, v ravnih vrstah, postavljenih križev. Ustavili smo se in stopili na vojaško pokopališče iz prve svetovne vojne. Na lesenih križih se je dalo s presenetljivo razločnostjo razbrati imena padlih. Novinar je vzel notes ln si zapisal par imen. Bill so med njimi Poljaki, Hrvatje, Madžari, Slovenci, Nemci, Židje. Na sredi pokopališča pa je stalo večje znamenje, kjer jc bilo zapisano, da so vsi pokopani padli »fuer den Kaiser und das Vaterland*. Novinar sam Je
dejal, da te besede danes zvene zelo čudno. Dobro je namreč vedel, da je večina narodov pokojne Avstrije imela samo eno željo: razpad te nepriročne tvorbe. In vendar je padlo samo v tej dolini toliko mladih življenj prav zaradi nje popolnoma brez pomena. Ko smo se ozrli okoli, smo šele opazili, na kakšnem čudnem prostoru se nahajamo. Stojimo sredi pokopališča. Za nami požgana vasica Hmeljaki. Pred nami porušen in požgan Ri-hemberg. Na hribu proti jugu je bil viden velik, nedavno razdejan grad barona Levvitzdorfa. Njegovo ime nam je povedal o skrbnik pokopališča, ki se nam je med našim ogledovanjem približal. Pojasnil nam je, da so vasi požgali Nemci, grad pa, kjer so fašisti in domobranci uredili svojo postojanko, je bil v borbah porušen od partizanov. Vse naokoli smrt. in razdejanje, da je človeku kar serce stiskalo. Koliko je morala ta dolina v teku tridesetih let pretrpeti! Vendar- p« življenje ni zatrto. Koruza pod potjo je prav lepo kazala, še lepše pa zelo skrbno obdelan vinograd nad pokopališčem. Sami znaki, da so blizu roke, ki še niso klonile, ki niso izgubile volje in ki hočejo na ruševinah starega sveta zgraditi nov srečnejši svet. Novinar morda tega nj opazil/takole nam je govoril; «Bil sem že večkrat na daljših obiskih po Evropi, vselej sem se z največjim zadovoljstvom vra-
čal v Ameriko. Vedno sem čutil v Evropi nekaj, kar me je dušilo. Po takih prizorih, ki pa jih vidim tu, bi se najrajši vrnil domov takoj*. Razumel sem ga dobro, moral pa sem pristaviti: «To lahko napravite vi iz Amerike, mi Evropejci pa moramo ostati tu. Naša dolžnost je, da iščemo razloge, vzroke, zakaj do takih nesreč prihaja, in kako bi se dalo odpraviti. Vojne v Evropi so vam odvratne. Kaj pa porečete na to, da je danes še povsod cela vrsta Ijhdl, ki si ničesar bolj ne žele kot tretje vojne. Takih ljudi je v Trstu mnogo. Tretja vojna je njih edini up in nada. To so kolaboracionisti, fašisti, ki so bih vrženi z oblasti. Od tod naša neizprosna borba proti fašizmu, pa naj se pojavlja v tej ali oni obliki*.
II rihemberzke doline smo se ob porušenem gradu vzpenjali po serpentinah na komensko planoto. Sredi serpentin se je odprl krasen pogled na dolino. Zeleni travniki, polja, nad njimi pa hribi in gozdovi. Obenem pa žalosten pogled radi razdejanja tega, kar je človeška roka ustvarila. V vasi se je že po barvi in po izgledu vidno odražala iz štrlečih zidov skupina petih barak. zasilnih bivališč vaškega prebivalstva. Kako drobčkane so bile te tvorbe v primeri z velikostjo vasi. Nisem se mogel znebiti vtisa, da ne za aiplne v tej dolini in drugod
ni pa so je mnogo več. Na vsaki prireditvi, na vsakem zborovanju v krajih, ki niso gospodarsko trpeli, bi se morali ob vsaki priliki spominjati rojakov, ki jim vojna ni prizanesla. Morda bi pomoč bila izdatnejša če bi posamezni kraji vzeli skrb za eno vas drogi pa za drur go, kot so to n. pr. delali v Sovjetski zvezi, časopisje sicer posveča p&znjo nesrečnim krajem, toda kdor jih enkrat vidi, čuti, da še premalo.
Skozi Komen in ostale vasi smo, žal, vozili še hitrejše. Sonce je stalo že nizko. Z obeh strani ceste so strmele v nas ruševine. Kljub temu je bilo opaziti dovolj življenja na vasi. Človek bi komaj verjel, da se med tako podrtijo da živeti.
Od Komna proti Trstu so vasi zapet cele. Novinarju so posebno padli y oči napisi pri vhodih v po- | samezne vasi, vse do samega Trsta: i Povsod je bilo z lepimi črkami na- ! pisano: »Tukaj je Jugoslavija*. Za- | nlmal se je, kaj pomeni beseda ! »tukaj*. Ko smo mu pojasnili, si je i to kot zadnjo notico zapisal v svo-je beležke. Oba spremljevalca kot vBe primorsko ljudstvo, ki je pisalo te besede sedaj z barvo na stene, v toku borbe pa s krvjo po goz- • dovih in bojiščih, sva želela, da bi bila ta ugotovitev dokončna in sirar na tistem mestu, ra katerem o
le malo napravi. Res je, da socialno tem piav a€daJ skrbstvo zbira pomoč aaoje, potreb- J	Gabrovšek	S.
PRIMORSKI DNEVNIK
— 2
14. septembra 1945
lažno poglavje o ladružnišlm
Glede na to, da se za zadružništvo pojavlja med lemečkodeiav-sltim ljudstvom vedno večje zanimanje, smatram za umestno, da naslovim javnosti vsaj nekaj besed, kot pojasnilo tn navodilo. To is dvojnega razloga: prvič, ker se ho zadružno gospodarstvo v vsakem slučaju širilo, drugič, ker le-to zarite va poznanje njegovega bistva, njegove strukture in njegovega poslanstva.
Zadružno gospodarstvo ni tako enostavno, za kakršno ga smet rajo njegovi nepoznavalci, niti ni tako lahko, da bi ga mogli v vsakem slučaju rešiti tako, kot zahteva njegov cilj. Niti ni tako malenkostno, da bi smeli z njim poljubno eksperimentirati, in to najčešče v nj govo škodo, oziroma v škodo na oda, Ze sam naziv «zadruga» nam pove dovolj jasno, da se resnično zadružništvo oslanja na oni življenjski (prirodni) zakon, ki je in oatane gonilo tvarnega (materialnega) in duhovnega napredka, — na zakon vzajemnosti. Edino ta vsebuje in nudi pogoje oni vsestranski sprostitvi, h kateri teli naš narod že stoletja, zlasti pa v zadnjem četrtatoletju.
Prav zaradi tega, ker je bil zakon vzajemnosti docela odpravljen in ga je nadomestil zakon surove krvoločne sile, ki je brezobzirno rušila nravstvo (etiko) in moralo, resnico in pravico ter kot razdivjana zver uničevala vse, kar je človeško, prav zato — torej v imenu tega surovega zakona, ki se ga je posluževal takozvani novokulturnl nacifašlstlčni sistem — Je bil zlasti naš narod Slov. primorja do skrajnih mej razbičan in izkrvav-ljen. Iz te strražne preizkušnje, Iz te največje bolesti, ki jo more prenesti samo narod tako jeklenega kova kot je naš, se je porajala in rodila še jačja, neugnana težnja po skupnem vzajemnem življenju kot vrelcu resnične demokracij«.
A prav ta zakon je izredno tenkočuten in neizprosno zahteva moralne vrline kot predpogoj za pravično ureditev vsega javnega in vzporedno s tem tudi zadružnega gospodarstva, zahteva moralnp polnovredne, karakterne ljudi ali kot se domače izražamo: celega moža V njem ni mesta za take, ki vidijo in iščejo povsod samo sebe, svoje osebne koristi; ni mesta za tiste, ki podrejajo Interese skupnosti svojim lastnim. Ako tega ne trpi zakon vzajemnosti, ne trpi niti na njem sloneče zadružništvo. Tudi ono zahteva cele može, demokratično usmerjene, take, ki » vedno pripravljeni delovati za sebe tako, da niso njihovi Interesi v navzkrižju z interesi skupnosti; zahteva take poštenjake, ki so pripravljeni žrtvovati se za obče ko-
risti, za obči materialni in moralni napredek, — take, ki se s srcem in razumom prostovoljno posvetijo akciji za vzajemno pomoč.
Samo taki so pravi, resnični za-drugarji in samo taki morejo stvorih pravo, resnično zadrugo.
Mi smo potomci plemena, ki Je že v davnini spoznalo življenjski pomen zadružništva. Družinsko življenje naših prednikov je slonelo na zadrugah, ki so bile razen socialne tudi najjačja gospodarska zveza. A bile so prav tako tudi matica fiziološkega razvoja naših narodov. Srednjeveški (fevdalni) sistem, a še bolj moderni kapitalizem sta zadružno življenje, vir stare pravde, zdrobila.
A duh vzajemnosti je vedno tlel v našem in drugih narodih. Zato Je moderen kapitalizem rodil moderno zadružništvo, ki je gospodarsko tlačenim in izkoriščanim kazalo smer najmanjšega odpora. Iz stoletne prakse modernega zadružništva moremo razbrati kakšna o-gremna sila tiči v zajednicl (skupnosti), ako skupno (zadružno) zasleduje izboljšanje gospodarskih
prilik. Nepomembni, šibki, razcepljeni in gospodarsko onemogli po-
edinci, si sami, kot poedtnci, ne morejo pomagati, ne morejo kljubovati gospodarsko močnim. Potom zadružnega gospodarstva pa se po* edinci prelevijo v pomemben gospodarski činitelj z velikim in celo odločilnim vplivom tudi na ostalih področjih javnega življenja.
Imamo 11 vero v to skupino, zadružno moč? Imamo 11 moralne pogoje za ustvarjanje take moči? A-ko Jih nimamo, ne lotimo se zadružne akcije, sicer bomo resničnemu zadružništvu In s tem narodu samo škodovali.
Res je, da niso ti (moralni) pogoji vse. Vedno pa so in ostanejo osnova, na kateri se morejo uspešno in koristno uveljavljati zadružništvu tudi neobhodno potrebne pcslovno-tehnične sposobnosti. Brez teh je zadruga kot delavnica brez strojev. Kot je treba sposobnosti obratu ali trgovskemu podjetju, prav tako je potrebna zadrugi. Vedno pa lažje dosežemo pogoje vnanjega ali tehničnega kot pa notranjega ali moralnega značaja.
AVWVWWW WVWSViV>W.'<SVAW»S
Lovstvo
Iz tržaškega
življenja
Vpisovanje v srednje šole
Polivamo vse slovensko dija-štvo na Primorskem, da se v celoti vpiše na slovensko srednjo šolo v Trstu in Gorici, kakor poziva razpis Zavezniške vojaške uprave, Dokaiimo v vpisovanjem
vsega našega di jaitva upraviče-	dva	^	Na dnev.
nost nase fantove po slovenskih	wia	.	„v
„ .	1	Mrltš	ta	KUa	vin.iinovA.niA	llcen-
Program Z. V. N. glede slovenskih šol
Pri «Zav**niški prosvetni upra-vi» se je vršil 7. 9. t. 1. sestanek, ki ga j« »klical zavezniški prosvetni referent zaradi otvoritve slovenskih šol in namestitve slovenskega učiteljstva v Trstu in okolici. Sestani ka ae je udelešilo nekaj slovenskih
Pri poverjeništvu PNOO-ja, odsek za gozdarstvo, se je vršila važna lovska konferenca, ki se je udeležil poleg delegatov, k, so zastopali 8 okrajev in čez SO udeležencev, tudi referent za lovstvo pri gozdarskem ministrstvu, tov. inženir Šuštaršič.
Ker so vsa naša lovišča za časa borbe precej trpela, je potrebno, da se dogovori o nekaterih novih zakonih, ki bodo uravnavali lov. Ustanovile se bodo nekake lovske zadruge, v katere bodo lahko vstopili kot člani le poklicni lovci. Vse zakupne pogodbe za občinska lovišča se razveljavijo. Za letošnjo lovsko sezono se lov vrši lahko samo na podlagi lovne dovolilnice, ki jo izda okrajinl NOO. Pripravlja se nov zakon o lovu, ki predvideva, da lov j>ripada narodu. V bodoče lov ne bo več lastnina nekaterih privi-liglrancev, ampak bo lahko prišel do lovske pravice tudi delavec.
Sporazumno z Vojno upravo za Julijsko Krajino, Istro in Slov. Primorje, je bi! izdelan odlok, ki uravnava izvrševanje lova. Kdor se za to zanima, naj se obrne direktno ali pa pismeno na Poverjeništvo PNOO-ja za Slov. Primorje — od-se— za gozdarstvo.
srednjih šolah.
Drultvo novinarjev
Sinoči je bil pod predsedstvom prof. Narcisa Smldichena napovedani sestanek novinarjev za ustanovitev društva. V uvodnih besedah je profesor Smidichen obrazložil namen društva, ki naj bi se ustanovilo. Poudaril je potrebo, da se med novinarji razvije prijateljstvo in tovarištvo. Ustanovitev društva bo tudi ugodno vplivala na razvoj sindikalne enotnosti, ki Jo vsi tako želijo.
Po kratkem razpravljanju o namenu društva je bil izvoljen pripravljalni odbor, čigar predsednik je prof. Smidichen. Na sestanku sta bila navzoča dva častnika iz zavezniškega tiskovnega urada.
GledaSiiče Verdi
Jutri bo koncert pod vodstvom Igorja Markoviča a sodelovanjem pevke Ginevra Vlvante in pianista Pietro Scarpini. Program: Veber-
Za časa razstave Je bil dnevni obisk BuryantCi buvertura; Beethoven povprečno 600 do <00 ljudi. V zad- i  ____________,	..	^	  _	 te	»m	1»U.
njih dneh pa je obiskalo razstavo
IIV. koncert v C-duru, op. 68 za kla-i vir in orkester; Dallapiccola, »Tre
nem redu je bilo vpisovanje učeni cev v osnovno in srednjo šolo, o-Ipraivljanje •prejemnik le P* tov tn
razna navodila.
iRazsn g. prof. Simopija.in super, i
VI. V Barkovljahn« »o rpisoud-nja učencev, ker baje n( primerne-ga prostora,
VII. Za pouk se bodo smete uporabljati učilnice v obstoječih lol-skih poslopjih, ki »o sicer tast Italije in so tu ttfdijahski zakoni.
V sledeči debati so slovenski zastopniki zavračali zahtev« zavezniške prosvetne uprave . prikazali so zahtevo obveznega poučevanja ita-
Od Triglava do Jadrana
Primorski železničarji si žele nazaj
Vprašanje slovenskih železničarjev, premeščenih od fašistov že leta 1925., postaja vsak dan bolj pereče. V Julijsko krajino prihajajo sedaj železničarji in drugi državni uradniki, ki so bili nasilno premeščeni v Italijo, in podvzemajo ko-rake, da se čimpreje premestijo nazaj. V tem jih ovirajo italijanske
zoc reiierent, in rouiuic m. oiccru; —« -	-	-	-
Baraga, ki je podal poročilo o pred-1 temelji nameravana preureditev
pripravah za otvoritev slovenskih slovenske šole na nepoznavanju na-
šo! v Trstu in okolici.
Sega naroda in omalovaževanju nje.
j lijanščine v prvem razredu kot pro. intendent* g^RutoTja Jje "bil~"nav- • tlnaravno i« protivno veljavnim
aoč referent in tolmač dr. Srečko j vzgojnim na.riom^ugo^ j krajih so si železničarji ustanovili
""*■	'	'	osvobodilne	odbore, ki pa ne mo-
rejo delovati tako, kot bi lahko delovali, če bi ne bili ovirani od oblasti. Vsi železničarji in nameščenci imajo veliko zaupanje v novo Jugoslavijo. Kljub domači reakciji,
„ ..  ___________ ,	...	     četnikov	in	ustašev, ki so se za-
itaHjanski zakoni za italijansko Sol.! ’Iena na bazo ^konov, v tekli v Italijo, uporno vztrajajo pri
1 bistvu odrekajo slovenski šoli na j svQjih namenih in željah. S pomoč
stvo izdalo 2290 lir za zdravljenje nboSnih. Bolnikom, Internirancem m materam j« bila razdeljena dodatna hrana: 112 kg sladkorja, 46
kg riža, 50 kg testenin, 12 kg olja in 260 kg. mesa.
KANAL
Udarno- delo mladine v kanal-o njeni
železniške oblasti, nič manj pa tu-	°^ ^ pn-
dl zavezniške oblasti. V nekaterih *krb' la domovino. Skoiaj po_______________
Iz njegovega poročila posnema-1 r>v* kulture; izrazili zahtevo po
svobodni šoli, ki bo odgovarjala du.
I. Upravljanje slovenskih iol se , hu, razvoju, želji in potrebam globo vršilo na način, ki ga določajo venskega ljudstva in ne bo postav-
sfuo.
II. Učni program, bo obsegal p j Končno odklanjajo ponujano šolo, ltaIijgngke oblasti poskušajo po
glavnem italijansko zgodovino,
\ tem teritoriju pravico do obstoja.
m. Ze od prvega razreda dalje ' M P°™enl Ponižanje našega! Jud-
se bo poučevala italijanščina obvez, no.
tV. Kot učne knjige bodo sluHli predvsem prevodi iz italijanskih ali angleSkih knjig.
stva in učiteljstva — ponižanje,
legalni poti doseči povratek v domovino. Le redkokdaj Jim to uspe, večinoma pa sploh ne dobijo odgo
kakršnega še pod nemško okupacijo I vora y Bologni je približno 50 dru-
žin, ki so bile nasilno premeščene z rodne grude daleč v notranjost
nismo .bili deležni,
je bilo vse o slovenskih šolah že G. prof. Simoni je izjavil	— da '	med	tuj narod.	Zeieznlčarji, uči.
V. Za učiteljstvo so Se	priprav■ \ sklenjeno na konferenci v	Rimu.	telji	in	ostali nameščenci zahteva-
Ijene neke broSure, iz katerih se bo. j Predloge slovenskih zastopnikov bojo, naj	»e naše	oblasti v Jultjsk'
do poučili o najvaSnejSih	pridobit- sicer predložil višji oblasti	— za
vah na polju vzgojstva.	|	uspeh pa ne jamči.
1 krajini zavzamejo za njih, da bi
1000 do 1500 ljudi dnevno. V vdi-J Laudi> ^	m	orkegter;	Bo.
rodln, Plesi iz »Kneza Igorja*.
kem Številu so obiskali razstavo za. I vezniški vojaki in oficirji. Razstava j« vzbudila zanimanj« predvsem SJovenska OTOSVelna ZVCZ8
med inteligenco in italijanskimi umetniki. Razstavo sta obiskala tudi italijanska umetnika Krall in i
Ker se pripravljajo na občni zbor slovenske prosvetne zveze, vabimo
Ajdovščina se vrača k planinam
se vendar enkrat, končala velika krivica, ki jim Je prizadela s tem, da morajo živeti v tujini. Tehnlč
vaseh je postal »mladinski dom* pravi dom mladine. V njih se mladina zbira k učenju, vajam za mitinge ali k sestankom. Tudi v Potravnem ima mladina svoj dom kljub temu, do ima vas komaj deset hiš. Mladina Je bila v vasi vzor že med borbo in je tudi danes.
Na zadnjem sestanku si je zadala nalogo, zmratl sadje za ranjene partizane, Takoj je zbrala 40 k? Jabolk, 4 kg suhih sliv in 11 1 žganja. Vse Je pripeljala na okrajni odbor ZMS, Iti je poskrbel, da je vse v bolnico v Gradiško.
Pionirji ir vasi so zbrali 45 kg železja.
Taka je mladina onstran So3», kjer še ni deležna popolne svobode, čeprav se Je toliko 2a njo borila.
BILJE
Dne 2. septembra se Je vršila o*
V nedeljo se je zbralo na Sinjem
celo trikrat. Tudi na deželi Je raz-j stava vzbudila zanimanje, kar nam dokazuje veliko število obiskoval-
| Ajdovščina vipavska! - AJdov.\l-!vsa društva, ki tega doslej še niso na piantnaka! Marsikomu to ne bo I vrhu (1001 m), ki je slabo uro ho-
 	'......“	razumljivo, da bi prijazni in veseli Ida oddaljen od vasi Otlica, preko
Vipavec iz sončne in vreče doline silil v gore, na planine. In vendar je bil prošlo nedeljo — na »angelj-
Fantlni Tonči iz Gorice. Veliko yu. storila, da takoj prijavijo svoj vstop di je obiskalo razstavo dvakrat in j in sporočijo število članov,
Prosvetni krožek »S.Ginsto"
Danes ob 20.30 bo tovariš Iura-
cev iz kobariškega, kanalskega ln \ ga predaval o »Delavskem kotičku*,
briškega okraja, ki so si z zanimanjem ogledovali razstavljena slikarska In kiparska dela, Vsak dan je eden od umetnikov vodil obiskovalce po razstavi in Jim razlagal po. samezna dela.
Tržne cene
Razstava v Gorici jo zakljuiena
Razstava, ki so jo otvorili v Gorici 3. t. m. slovenski primorski u-
met-niki, se je 11. t. m. zaključila.
»Kultura nima političnih meja!“
V ponedeljek zvečer nam je sprs. j pa je fašistični šolski zakon temu govoril pri zavezniški oddaji v rs- , nasproten, ker s členom 33 dopu-
Nastop društva „ZV0KW
v Gorici
11. t, m. ob 19 url je društvo beograjskih harmonikošev »Zvuk* na
1 Za teden od 10. do 16. t. m. so bile sledeče cene na debelo: Poletna jabolka I. vrste po 35 hr za kg, II. vrste po 30 lir za kg, III. vrste po 25 lir za kg; zimska jabolka I. po 40, H. 35, III. 30 Ur za kg; slive
50, III. 40 lir za kg; solata po 35 lir za kg; »malancane* po 35 lir; . | krompir po 20 lir; radlč I. po 45,
dvesto planincev. Prišli pa so poleg planincev tudi domačini iz najbUž-jih naselij. Po udeležbi pri doma-
no na1 pa se postopek izvrši na krajna konferenca AFZ za Miren. Isti način, kot se je izvedel pred j ki se jo je udeležilo 135 zastop y* to, » IM.1., a « I»11-	* “Vč
janski vrnejo na
!. m\J leti, LO	'in-	,	.	i	,	v.,	jhOf
nameščenci iz star, Italije •» P°novn0 iavolljo 0icji odb"
svoja mesta, od koder	digkugljl,	ki	je	filedil»
so prisil, ravno tako kot slovensk, ^	nale	žene	pokazale	*•
nameščenci.
Zborovanje gunšklh pekov
Danes. 14. t. m. ob 16. uri, bo na
sko nedeljo* — zelo uspel izlet pla- :	praznovanju	«žegnanja»	na	.	eor|j<ks»a	društva	trgovcev
..	.	i	rVfl.lMl	Mm	nlsninhi	s*	Hrtlert	o	*	°
nlncev na Stnji vrh.
i	I	(Via	IX	Agosto	U	I.	nadstropje)
I nimanje do razvoja političnih dogodkov ter ponovno potrdile zaupanje v vodstva ASIZ-a.
Iz poročil je bilo Jasno razvidn« požrtvovalno delo žena, ki niso tekmovale le v nabiranju prostovoljnih prispevkov za socialno pom*«
Vipavcem je dobro znano «2egna- i	^"2°	!	občni	zbor	pskov	Iz	Gorice	in	de-1 naših brezdomcev, temveč »o se tu
je« na »ansell.ko nsdelio* na u podah na	ki	ga	naš-	di	aktivno	udejstvovale	pri	obn*-
nje» n* »angeljsko nedeljo* na Otlici al! ltakor jo tudi imenujejo
Angeljska gora. Po dolgih desetletjih je bil nedeljski izlet prvo sprosVenje vipavskega ljudstva v
35 lir za kg; grozdje I. po 60, II.. svobodi. Podružnica Slovenskega
„	,	,	^	II.	po	35,	III.	po	25,	Ur	za	kg;	zlm-
atopilo prvič v Gorici, v dvorani.	^	30	Ur	za	kg.
Ljudskega doma. Čeravno je bilo j Cf)ne na drobno. Poletna Jabol-
ljudetvo pozno obveščeno o nasto-; ka vrgta p0 42, n. 36, III. 30 lir pu, je bil koncert zelo dobro obl- 2a kg; zimska Jabolka I. 48, II. 42,
skan. Z zanimanjem Je bil sprejet j m. po 36 lir za kg; slive po 42; simfonični spored. Velik uspeleh so; grozdje I. po 72, II. po 60, III. po
imeli mladi harmonikašl, zlasti z 48 lir; solata po 42;. *m_a^Incanf* izvajanjem plesov. Na koncu so
!do 42; krompir po 24; radič I. po izvajanjem piesov.	aoncu 5U ;	^	^	^	Ur;	zmlgka če.
harmonikašl zaigrali «Hej Slovani*.	nurndižnlkl	do 36: hru-
To himno so tedaj navdušeno zapeli tudi vsi poftlu Savci.
Dobrct srca
bula po 36; paradižniki po 36; hruške .od 52 do 60.
Vabilo
Pevsko društvo »Skorklja* prl-
Zene in mladina iz Prvačne so s r€<J. v ned.eij0, 16. t. m., veselico na darovali ranjenim ln bolnim bor- i vrtu gv0jega sedeža v vioolo del-
Planinškega Društva Je ustanavlja v Ajdovščini in pripravljalni odbor ti je izbral prav to uspelo priliko — iegnanje na Gori — za svoj prvi izlet. Planinsko društvo je obstajalo v Ajdovščini že pred desetletji, toda faš stične metode so ga zadušile kmalu po zasedbi teh krajev po Italiji. Vendar Je tedanja mladina ostala »vesta svojim planinskim Idealom, zbirala se je še dalje po nailh prelepih selenih vrheh, da je vsaj tam prosto zadihala. fte samo to, še več zbirala se je ta mladina v tedanjih nevarnih časih iz najoddaljenejčih krajev, da se utrdi v svojem nacionalnem, »e-
borci imenujejo Okno v svobodo. : Pri odcepu od glavne ceste na 1
Kovku, je planince izntnadil pozdrav domače mlad'n« a praporom,
ki je postavila za to' prilike celo tri
žele.
Opozarja s*. d® imajo samo
vpi-1 vi jn Izgradnji naše ljudske oblast
gani Slani, ki redno plačujejo člana-1 Pred zaključkom konference
|0
rtno,Vvs: 'društvene^praviee. Tleti,'.si žene svobodno izvolile svoje pf*J vs- U	'	- stavnižtvo, to je: 6 zena v okrOzW
ki se še niso prijavili, se naprošajo, -a~'	tfr 3»
A.	»	«..al	UrolnUn	in	.	...	.	 ~A‘
slavoloke z< mlaji. Čudovit je bil <1® P^ej Izpolnijo prijavnico In -lanle v okrajni plenum. Pj-i pred-jočih pla- I Plačajo pristopnino (člen 6. ln 7. log;h ^	n(	bilo	hikaki«
pogled na dolgo vrsto ukajočih planincev in mladine, ki »e Je vila po kamniti poti na popolnoma goli vrh. Sinji' vrh je bil že davno prej znan po znamenitosti, da vodi nanj v vič,no 1000 m speljan vodovod od izvirka iz Ajdovščine. Ne'im borcem pa Je bil še bolj strateško znamenita točka, kajti, kdor Je imel Sinji vrh, ta je obvladal ves okraj daleč okoli. Zato so ga imenovali Okno v svobodo. Boji prav za ta vrh so bili zelo hudi ln pogosti. Največje zasluge v njih »o imeli prav gotovo borci Gradnlko-
pravllntka).
i težav,, saj Je v mirenskem okraj* ! mnogo Junaških žena.
Le	ne! je
V hladni senci pod drevesom v Prejeli SltlO!
Vrhcvljah je mirno in zadovoljno -rr
sedel starček in modroval: letos, rvSSJltC! 113	» S
bo dobra letina in trta bo doljro | £[tatjju c*.,op;«a »Glas za«**' ehredlla. Hvala Bogu. da ni trebi 1 'ikov> 2 dne 5 gept-i sem čital v
več delati naspol in dajati polovice, »jg nicu »Zadnje vesti* naslednji pridelkov gospodi. Leto za letom : gtav€k-
sem garal, gledal na veik centezlm <Generg, Bernard Freyberg, popa sem imel vedno 1. oguljen W^ Leljn)k novozelandske divizije, ^ in dolgove. Dve MU še ni bdo niko-,	^	b	^	f	w Imane-
vs r blizu, letos ca se čuie, de bo
gar blizu, letos pa se čuje, ve brigade, ki so tu pokazali ne-	prišel	gospodar.	Naj	le	kar
oem v vojaški bolnici «Sv. Justa* v | j'Oepedale Mllitare, štev. 2. Spored Gorici 149 kg. sadja, 9 kg. piškotov, 1 bo pester in raznoličen: od zboro-
veda
šteta junaštva ln pustili tu tudi j prl<je a 1az ne poznam drugega, kot j
tajnem delovanju, da dobi j dovolj svojih Junakov. Tik pod
diu Trst por. Simoni, šolski ref«- šča samo šole z italijanskim učnim
rent pri Zavezniški vojni upravi. Osebno je stopil pred mikrofon in se potrudil, da nam spregovori v slovenščini. Visoko cenimo to njegovo pozornost, kakor smo tudi v«, seli njegove jzjave, da bomo imeli toliko šol, kolikor bodo narekoval« potrebe in številčnost prebivalstva. To stališče, ki je edino pravilno, so naši zastopniki zagovarjali od vs«-ga početka In moramo z zadovoljstvom ugotoviti, da si j« tudi Z. V. U. končno osvojila tako gledanje. Kakor smo zadovoljni z zagotovilom glede količine šol, ne moremo po vseh dosedanjih v««teh biti zadovoljni s kakovostjo teh obetanih slovenskih šol. Italijanščina kot predmet že od 1. razreda dalje, povsem italijanska uprava šol, 90% italijanske zgodovine in s tem zapostavljanje naše narodne zgodovine, prevodi učnih knjig iz italijanščine in angleščine; vse to so znaki, ki nam kažejo, da nam hočejo dati »slovensko* šolo, ki bo le prevod italijanske šole in drugega nič. Gospod por. Simoni se pri tem' sklicuje na fašistični šolski zakon, ki da Je v teh krajih še v veljavi in da več ne more dati. Ce ne moremo pristati na splošno na fašistično zakonodajo, moremo to storiti najmanj glede šolskega zakona.
»Kultura nima političnih meja!* To je izjavil g. por. Simoni v ponedeljek na radiu. Soglašamo! Pač
jezikom. Ni potrebno, da razlagamo, da je ta člen najbolj protikul-turen, ker Je onemogočal slovenski deci obiskovanje slovenskih šol, ker je uveljavil prav nasprotno načelo, kot ga Izpovedujemo soglasno z g. por. Simonijem.
164 cigaret. Pogorelcem iz Rihem-, vega petja do recitacij« z glasbe-berka pa 19 kg. fižola, 80 kg. moke,! a;m Komentarjem in od zbora har-
nekaj ječmena in pšenice.
smernic in vzgledov za nadaljnje
delo. Vojna vihra zadnjih let Je v <e večji meri onemogočila večje sestanke planincev. Samo načlm hra-
brim borcem je bilo dano, da so
i monikašev do kupletov. Tudi za	,
! plesalce n« bo manjkalo razvedri-j časih, v redkih trenutkih poutka. Mesto cvetja novoporočencema la> vabljeni so vsi ljubitelji naše, doživljali nadnaravno lepoto p'a-
I nln.
Mislimo, da je bila izjava Zavezniškega proev. referenta načelnega značaja in da Ji ne more oporekati niihče od Z. V. U. Zato ne vidimo razloga, da bi se to načelno stališče
Silvi Habjan in Anton Sandalj zbra.1 „relep€ na-odne pesmi, no m svatbi Lir. 5000 (pet tisoč) za vojne podškodovance v Brestu in Učki (Kotar Kras v Istri).
V vasi Lokev Je organizacija AFZ nabrala 3000 Ur za sirote padlih
pa-.tizanov, ki so darovali vse za lepSo bodočnost vseh narodov Titov« Jugoslavije.
Vas Lokav Je darovala tudi za
V.V.VAV.SVVASV. ■AlW5V.V.-AVWAW.,.W.V.
..Vrnite se kmalu!
Odhod Titovih vojakov is Trsta
II
ne upoštevalo v celoti, posebno, ker : Bazovici v spe min prvih slovenskih so bile določbe fašističnega šolskega zakona opuščene že z samim dejstvom, da se ustanavljajo sloven-
ske šole. C« Je bil opuščen člen 33, pač ne vidimo ovire, da bi ne bili opuščeni tudi ostali členi in določbe zakona m učnega načrta, da se popolnoma uveljavi načelo, da kultur* nima političnih meja. Slovenci in slovenski učenci pripradajo slovenski kulturi, aato je prav, da dobimo slovenske šole, ne le po jeziku, temveč tudi po duhu ln kulturi.
Z istim navdušenjem, kot so Trže- - dravljali »o Jih tudi Italijani ln jim
v«.	j*	____ Oani pozdravili prihod	Titov« voj-	vzklikali »Tornat«	presto*.
spomenik, ki ga bodo postavili v ske, so jo dane« tudi	pozdravljali	| Zopet Je tržaško	ljudstvo,	tako i-
-	------------------------------- ob njenem odhodu.	italijansko,	kakor	slovensko, jasno
Titova vojska je prispela v Trst,1 Pokazalo, da ni	pozabilo	njihove
da sodeluje pri paradi zavezniških | hrabrost, m zmagovite borbo pri o.
vrhom j« grobišče partizanskih junakov. Na teh svetih tleh j« tov.
van...».
Ker sem ljubitelj resnice ln tečnosti odločno protestiram proti t«'
našo ljudsko oblast. Zadovoljno je ; n#rtaBlfalm laJftVam> globe k* oblel s p-gledom bližnji vinograd, prepriean da ;z-Bel ta nnnek br«
kakor da bi pritrdil, da Je le on
komisar Marko spregovoril onim j	^	,e	m	dela	od	20re	do
nesmrtnim herojem, katerih trupla ;	,n	ima	tudJ	prav,co	uW.
A-	*;..a	(a	(*•	a.iAhU	i«	a	nrilln	MSI
tu počivajo. Govoril je o bojih na Krlor n0? d€latl, tudi teh tleh, o junaštvih Gradnikove 1
zavezniške kontrole.
Resnicoljub'1**
brigade in o dogodkih zadnjih dni pred osvobojenjem. Nato je veličastno zaorila z višav mogočna himna »Hej Slovani* in »Naprej*.
Po sončnih dolinicah zori sladko grozdje, dollnct so Ajdovci ln Sturci in vendar jih J« dvignil klic goričkega slavčka »Nazaj v planinski raj* naših slovenskih gora!
žrtev, lir 1854.
Obv^stMo
__ . ,	,	v!<	I	vojsk. Pri tej priliki je jasnp poka.
Vsi, ki 80 Vložili prošnjo za vstop .
Ce bo gosp. por. Simoni prešel od samega pripovedovanja ta. k ega načela k doslednemu izvajanju in se bo potrudil proučiti vprašanje našega šolstva z našega stališča, bo neizpodbitno dokazal svojo dobro voljo, ki Jo Je hotel i
v zavezniško policijo v Jul. Krajini (izvzemši bivše kvesturine, bivše finančne stražnike in bivše karabi-nerie), naj se javijo v sodni palači, Foro Ulpiano 1, soba 96, po sledečem redu:
Od črke A do D v torek, 11. septembra od 14.30 do 19., od črke E do L v sredo, 12. septembra od 14.30 do 19., od črke M do R v četrtek, 13. septembra od 14.30 do 19. od črke S do Z v petek, 14, septembra od 14.30 do 10. ur«.
Zn hvala
Ranjenci Hz vojaške bolnice v Postojni se lepo zahvaljujejo mladinkam in pionirčkom iz Gradišča pri Vipavi za prijetno zabavo, ki so
manifestirati s tem, da se Je p\ru_ 1 j0 prjredljj v nedeljo 9. t. m. dll spregovoriti nam v slovenščini. | Priporočajo se za prihodnjič.
] zala svoje vojaške sposobnosti,
| Ko je tržaško ljudstvo izvedelo,! da Titova vojska zapušča danes Trst, se je začelo zbirati pri Monte-bellu, na ulici Bon n mo, vla Cerduc. ci, trgu Datmazla, visle Regina in dalje pri Rojanu ln v Barkovljah.
Pri Monte-Bellu, pol ure pred od. hodom, so se že zbrale mladinke s cveticami in okrasil« kamione, pre. pevale partizanske pesmi in se prijateljsko pomenkovale s partizani. Točno ob 7. uri so se Jeli pomikati prvi kamioni. Partizani so prepevali svoje pesmi, ljudstvo Jih Je navdušeno pozdravljalo, obsipalo s cvetjem ln Jim vzklikalo, naj se člmprej spet vrnejo. Po vseh teh uflcah Jim Je ljudstvo navdušeno
svobodltvl Trsta in da želi, da se Titova vojaka zopet, in stalno, naseli v Trstu.
Podelitev zastave v
V Doberdobu je bila pred dnevi kulturna prireditev, katere so s« udeležili vaiJčanl vseh starosti. Naj-večjl delež pri tem Je imela mladina. na katere vabilo so s« udeležili borci Jugoslovanske armade, garlbaldincl ln veliko število ljudi, posebno iz Tržiča in okolice.
Ob tej priliki je mladina podarila 8. bataljonu tržačkega odreda Jugoslovanske armade lepo zasta vo ln pomemben slovenski šopek s trobojko v zahvalo in priznanje. Za dar se Je zahvalil tov. namestnik bataljonskega komisarja. Ob J ključku so borci 3, bataljona in ga-ribaldlncl želi z ubranim petjem lop uspeh.
Nas pa ni sram
ne j«.
Aretacija v Kannlu
Podpora za brezposelne
Urad za Delo v Gorici sporoča da J« Zavod za socialno skrbstvo * okrožnico z dne 17, 5. 1945 določi*’
Dnt 4 t. m. je zavezniška policija da deKvcl (moSkl) "ki so o«ta« prišla do N®mit Ladilslava in Ko- ■ brggpogtlni dne 8 9- 4S all pozneJ«
vačič Milane iz Kanala, f0™*'! m Ki niso-riožili prošnje za bre«P* so zahtevali, da se tovariša takoj • ^ podporQ kgp Jlh jg tgka, sli
napotit* na pollcljeki urad. ne da laglt?doval okupatori la.hUo vK>»J»
bi dovolili, da bi se preobleka, Iz Kanala «0 ju peljali takoj v Gorico. Zaellšali so Ju m spraševali a« le
v tej zadevi prošnjo tekom tega m4-seoa na Zavod za socialno skrbstv®-
Za pojasnila se prizadeti 1«W*^
resnica, da sta pri zbiranju P°dPl- j obrnejo na Urad za delo ali na »
sov, za Jugoslavijo grozila neki ženski, da se ji ne bo godilo dobro, ako ne podpiše. Tovariša sta izjavila da nieta nikogar silila da podpiše ampak da sta v sa komur samo povedala, da n« bo nihče odgova-
Dne 10. septembra se je zgodilo na Srpenici zopet nekaj takega, kar daje povod za ta nas članek.
Ko je mladina nabirala prispevke in blago za na če opustcVie kraje,
Rihenberk in Komen, in * ;raj dokončala uspešno nabiralno akcijo, naleti pri zadnji hiši na g. kapeta- j varii(a gg ^ dan izpUgtiia. na Beatt-a, guvernerja bovškega in kobariškega okraja. G. guverner je ustavil mladinke in jih vprašal, komu je blago namenjeno. Ko so mladinke stvar pojasnile, se Je najprej kapetanov tolmač, (amerik. vojak), takole izrazil: «Slovenec sem, a sram me Je to priznati, ko Slovenci počenjajo take stvari*.
vod za socialno skrbstvo.
TRŽAŠKI RADIO
spored za četrtek 14.
r____________ —	—_______________ ..	6.58	otvoritev,	7.	glasba	za	dott°
rjal, č« bo narod grdo gledal na | Jutro, 7.10 Čttanje sporeda v sloV**^
one. ki ne podpišejo. Policija Je to- j ščlnl, 7.15 poročila v elovenščl«*’
7.30 poročil* v italijanščini, 7.46 ledar, 8. poročila v angleščini BS <
Me mladinke se sprašujemo, kaj je slabega in sramotnega, ako bližnjemu pomagamo. Mislimo, da je to človekoljubnost, ne pa sramota, kakor J« to dobrodelno akcijo ozna-čil amerlkanskl vojak, spremljevalec g. guvernerja.
ploskalo in jih pozdravljalo, poz-
vwWWftftWAWW^WWVWWVWWWl.AWVWWAWWWWbfWWV.WVWAWA*yVVWV.lftVV%WlWlčAWlWWWftWW V.SSVA5AVAW.SVAW.
ikolaj Ostrovski
26
Kako se je kalilo jeklo
(Roman)
V mestu Je ostala skupina dvajsetih partijcev, ki so morali delati.
»Tudi brez mene boste lahko, jaz ne morem več sedeti prekrižanih rok. Dovolj je, že tako sem izgu-j| bil deset mesecev*, Je srdito raz-I mišljeval Zuhraj.
— Kaj sl ti, FJodor? —, j« nenadno vprašal Pavle.
Zuhraj Je obstal. Ni takoj razu-; mel vpraSarija. i| »Mar ti ne ve«, kaj sem?*
— Mislim: si mar boljievik ali komunist? —, je tiho odgovoril
;|j Pavle.
Zuhraj se je nasmejal tn s« v 1 iali udaril po širokih prsih, ki jth jjt je omenjevala progasta majca.
— To je jasno, bratec. To je tako jasno, kot Je jasno, da sta bolj-
| Sevlk in komunist eno. — Potem se je takoj zresnil. — Ker tl to sedaj razumeš, g leda J. da o tem nikjer | in z nikomur ne govor®, če ne 8e-J liš, da mi razparajo čreva. Razu-! med?
— Razumem —, j« razločno odgovorit Pavle.
Na dvorišču so se zaslišali glasovi in vrata so se nenadoma odprla. Zuhraj Je hitro porinil rok« v žep, toda takoj Jih j« spet izvlekel. V sobo j« »topil s povezano glavo suhi in bledi Serjoza Bruzžak. Za njim sta vstopila Valja ln Kllmka.
— Zdravo, za vraga —, se je nasmehnil Serjoza in ponudil Pavlu roko. V goste »mo ti prižll. Valja m« ne pusti samega, boji se. Pa tudi Klimka se boj: za Valjo ln ga ne pusti. Čeprav Je neumen, dobro ve, koga ne sme pustiti samega.—
Valja mu J« dobrohotno z dlanjo zaprl ustja.
— GV«J brbtjivoa! —, »ta Penila v smeh. — D*nes Je zlezel Klimkl na glavo.
Klimka se Je dobrohotno smehljal ln kazat svoj« bele zobe.
— Kaj mor* bolan človek! V gla-
vi mu ni v redu, pa govori neumnosti. —
Vsi so se zasmejali.
Serjoza, ki s« ni pozdravil od udarca, se J« vlegei na Pavkino posteljo ln kmalu s« je razvil med prijatelji žvahen razgovor. Nekoč, vedno vesel In neutrudljiv, Je Serjoza, sedaj umirjen in potrt pripovedoval Zuhraju, kako ga Je Pet-ljurovec udaril.
Zuhraj je poznal v»e< ki «0 prišli k Pavlu. Večkrat Je bil pri BrusŽa-kovih. Ugajala mu J« ta mladina, ki še ni naala svoje poti v vrtincu borbe, Je pa ie Jasno izlažala težnje svojega razreda. Pazljivo Je poslušal zgodbo mladeničev, kako J« skušal vsakdo od njih skriti v svoji duši Židovske družine pred pogromom. Ta večer Je mnogo govoril o boljiavlkih, o Leninu in pomagal vsakemu izmed njih razumeti dogajanje.
Pozno zvečer je Pavle premil goste.
Zuhraj Je »večer odhajal in »e vračal ponoči. Pred odhodom s« j« pogovarjal a tovariši, ki »o oetali
na delu.
To noč se Zuhraj ni vrnil. Ko se
j« Pavle zjutraj zbudil, Je našel prazno posteljo.
V nejasni slutnji se j« Korčagin hitro oblekel in zapustil hišo. Zaprl Je vrata ln spravil ključ na dogovorjeno mesto. Pavl« se je napotil k Kliniki, v upanju, da bo pri njem zvedel karkoli o Fjodorju. Klimkova mati, mala osločena že-nioa širokega obraza ln porjavelega lica, Je ravno prala perilo. Ko Jo Je Korčagin povprašal po Fjodorju, mu Je ostro odgovorila:
— Seveda, nimam drugega dela, kot da se brigam za tvojega Fjo-dorja. Zaradi njega eo. hudiča, pri Zozulovlh premetali vso hišo. S Čim se tl Je toliko priljubil? Kakšno prijateljstvo Je to: pravi, ste se našli — Klimka, tl in.. — Jezno Je mencala perilo.
Klimkova mati Je bila zelo prepirljiva in imela Je dolg Jezik.
Od Klimke se *Je Pavle napotil k Serjozu. Povedal mu Je svoje skrbi. Valja «e je vpletel v razgovor:
— Kaj boš skrbel? Morda Je ostal pri znancih. — Toda njegov glas ni bil prepričljiv.
Pavle ni imel obstanka pri Bruzž-kovlh. Čeprav so ga vabili k ko-
bel J« domov v upanju, d* bo na-2*1 Zuhraja.
Vrata so bila zaprta. Z mučnim občutkom s« Je ustavil pred njimi: težko mu j« bilo vstopiti v prazno stanovanje.
Nekaj minut j« stal na dvorišču, potem g* J« prevzela nejasna pobuda in vstopd Je v skedenj. VI«-gel se J« pod streho, odstranil pajčevino ln le skrivnega ogla izvlekel, v krpe zavito, težko »manll-herco*.
Is skednja s« j« napotil k postaji s težkim revolverjem v žepu.
O Zuhraju ni lsvedsl ničesar. Ko se j« vračal mimo »n*n«ga go»dar-jevega posestvo, se je ustavil. Z rahlim upanjem se Je oziral v okna, toda v vrtu in hlii ni bilo nikogar. Ko je šel že mimo, s« Je »pet ozrl in pogledal na stezice v vrtu, pokrit« s uvelim, lanskim listjem. Vrt se mu J« »del zapuščen in pust. Najbrie ga ni več negovala skrbna gospodarjeva roka ln zaradi osamljenosti in tišine t« velike, »tare hiše Je postal tudi Pavle žalosten.
Poslednje slovo s Tonjo Je bilo
šilu, je odšel.
čakovano j« bilo, skoraj pred mašečem.
Ko j« počasi korakal v mesto s rokami globoko v žepih, se j« Pavl« spominjal, kako je prišlo do nesporazuma.
Ko J« nekoč slučajno srečal na cesti Tonjo, ga je povabila k sebi.
— Oče in mati bosta 2ta na go-dovanje k Boljščanskim. Sama bom doma. Pridi Pavluša, bova čitala zanimivo knjigo Leonida Andrej«-
V znamenju demokracije
Dne 9. septembra popoldne se je vršil v Bordonih ob Idrijci ples, ali kot je bilo zapisano r.a vstopnicah «Ballo Bordon*. Plesišče J« bilo okrašeno eamo z Italijanskimi zastavami, brez zvezde — po večini pa — s savojskim križem. Ze pri romarskem shodu v Marijacelu je dopoldne hodila okrog skupinica slovenskih Benečanov in zahtevala cd ljudi, da govore ne samo z njimi. pač pa tudi med seboj italijanski. To skupinico so naši zavedni Idrijčani takoj nagnali; le-ti pa so na poti v Benečijo vabili na popoldanski ples »vse reakcionarje* Idrijskega. Kar J« bilo zavednih Be-nečanov so prosili naše tovariše, ki ■o se udeležili tega pTesa, naj skrijejo Titove znake, da n« bo pretepov. Zahtevalo se Je od vsakega, da govori ali italijanski, ali »fur-lan* ali kalabreiki.
TOLMIN
8,10 glasba za vsak okus, 8.30 ** ključek.	...
9.58 otvoritev, 10. prenos iz v‘■ ma, 12.30 poročila v slovenSčl ’ 12.45 glenba na pložčah, 13. poroči v angleščini BBC. 13.15 poročila
italijanščini, 13.30 operna gl**1^
14. predavanje v italijanščini, I4: obvestila svojcem, 14.30 zaklj^V-15.58 otvoritev, 16. poročila
V vasi Kamno pri Kobaridu so pionirji v prav Kratk«m času »brali
18.15 prenos iz Vidma, 19. pon
oči!«
tl>»
v angleščini BBC, 19.15 °bv«s .
svojcem, 19.30 italijanska m* ska ura, 20. napoved časa in P° v
«1* v slovan?.'!ni, 20.15 poročila
pod
slovenščini, 20.30 komorni zbor vodstvom tov. dirigenta Vrabca, ^
oitmi-il/o nsl/n rrlddha 59
amerikanska glasba- 22. preč
- eh*1*
nje v italijanščini, 22.15 Cec
ln njegova skupina, 23. napoved.	.
sa in zadnje vesti v Italija11‘jj 23.10 zsdnj« vesti v slovenščini, plesna glasba, 24. zaključek.
Poizvedbe #il
TOVARIŠA IZ ISTRE, ki J* . t od junija do avgusta 1944 skUP^
tnv Munnlknm Francem ** .-ict
na prt Postojni v taborlžkl ^ 0gsr pri Sv, Duhu v Zagrebu, nap mo, da sporoči o usodi zgdraj n JO, denega družini Marinšek, Zag*” Postojna.
320 kg železa, 35 kg meden« kovt-va. — »Baska Ziguljev*. Jaz sem j n«, svinčen« kovine ln podobno.
Vsako nedeljo Imajo »voj redni
resnejše kot vsa prejšnja. N«pri- | odšel.
Jo že prebrala. Toda s teboj Jo bom rad«volje še enkrat. Lep večer bova imela, bo* prišel? — Izpod bel« kape, ki Jo j« nosila na gostih kostanjevih laseh, »o gledale Korčagin« njene v«llke, lep« oči. Bom prli«l.
Potem sta se razšla.
Pavle se je vrnil k stroju ln v mislih na prijeten večer pri Tonji so gorel« njegov« peči močneje In drva so veselo prasketala.
Ko J« zvečer potrkal na vrata mu jih Je odprla Tonja. Nekoliko zbegano mu je dejala:
GoSte imam. Nisem jih pričakovala, ti.da, Favluški, c/itahi tukaj. KCičagln se Je že obrnil, da bi
pionirski sestanek, kj«r sklepajo o novih nalogah. Učijo s« tudi r«sn« igre in bodo prav v kratkem času nastopili.
Okrajno socialno skrbstvo skrbi In nadzoruje bivanje 86 otrok, ki so pr®U sem v kolonijo. V nedeljo jo Je obiskalo več mater z otroki iz Tolmina. Obljubile »o da bodo zbra-1« tudi nekaj oblek za najpotrebnejše.
Tudi 1» našega okraja Je bilo poslanih na počitniško kolonijo 18 otrok.
Izd-lan je že proračua g* obnovitev deškega doma.
V enem mesecu je socialno skrb-
MALI OGLA.
RUSKI JEZIK poučuj« SneR* iasso, Trst, via Tlmeus
SUKANEC CRN IN BEL. P pri-prodam. Ponudb« na Upfšv<gukF morskega dnevnika* P°“
n«c».	________
ver*:”
GALICA, žveplo ter vina, ’drcfl* konjak, žganje-naprodaj d«H
S. Eufamia 2,
Unlvereltš Ul. 89381.  —-jj 11-
KRAVO švicarskega	f'
KRAVO švicarskega letom, 8 tednov starim. Cv" j, P r«c Josip, Trst, vla Casso iano.
UMU	 t"
Odgovorni arednlU
JOŽE ROBEN