V središču Sp. Podravje • Župani brez enotnega odgovora na predlog pokrajin O Strani 6 in 7 ■ i ¡ o tajerski Kmetijstvo Podravje • Prašičja kuga: zahtevan izredni odstrel divjih prašičev O Stran 11 Ptuj, torek, 26. januarja 2021 Letnik LXXIV • št. 7 • Odgovorna urednica: Simona Meznarič • ISSN 1581-6257 • Cena: 1,30 EUR Aktualno Trnovska vas • Pošta kupila del nekdanje Kirnove domačije O Stran 2 Podravje Haloze • Bodo končno le dočakali boljše internetne povezave? O Stran 4 Politika Dornava• Je anonimko spisal županov privrženec? O Stran 5 Podravje Zavrč • Dvorec se počasi, a vztrajno poseda O Stran 8 Črna kronika Podravje • Lani trije umori, dva poskusa umora in trije poskusi uboja O Stran 24 v Šport Rokomet • Pomanjkanje discipline odneslo četrtfinale O Stran 15 Ptuj, Podravje • Sanacijski program v Šolskem centru Ptuj Združili Biotehniško in Ekonomsko šolo Ministrstvo za izobraževanje, znanost in šport je z novim ustanovitvenim aktom Šolski center Ptuj (ŠC Ptuj) seznanilo o združitvi Ekonomske in Biotehniške šole. Z novo reorganizacijo bodo na ŠC Ptuj delovale štiri šole, in sicer Šola za ekonomijo, turizem in kmetijstvo, Elektro in računalniška šola, Strojna šola in Višja strokovna šola.»Odločitev šolskega ministrstva ocenjujem kotpozitivno,« seje odzval direktor Oton Mlakar. Več na strani 3. Foto: Črtomir Goznik Zbiranje stekla od 4 — vrat do vrat • i i Še en v nizu smetarskih eksperimenti Sobetinci • Bioplinarno v desetih Onaai tica ter uničili _ , Štajerski TEDnI Enajst mesecev plavaš, dvanajst mesecev nbreš --- •, --"L tprinik in s tem čudovite trenutke z vedno aktualnimi vsebinami iz regije Podarite sebi in ^¡¡¡¡¡¡¡HlSSa!;!!:!!^^;:;:!!!;!^ mesec boste M BRKPiACNO, oPTUJ 2 Štajerski Poslovna in druga sporočila torek • 26. januarja 2021 Spodnje Podravje • V12 občinah zbiranje stekla od vrat do vrat Še en v nizu smetarskih eksperimentov Smetarska podjetja v 12 občinah Spodnjega Podravja uvajajo novost pri zbiranju stekla. Ekološke otoke v naseljih stanovanjskih hiš bodo ukinili, po novem bodo steklo zbirali od vrat do vrat, enako kot mešane komunalne in biološke odpadke, papir in embalažo. Sistem ne bo veljal za vse občine, saj se Komunalno podjetje (KP) Ptuj za spremembo ni odločilo. Direktor KP Ptuj Janko Širec je povedal, da je trenutni sistem zbiranja stekla na terenu z ekološkimi otoki učinkovit. Zato ne vidi razloga, da bi ga spreminjali. Za boljšo dostopnost so podaljšali tudi poslovni čas zbirnih centrov. Komunala odpadke zbirajo v štirih občinah, v Markovcih, Gorišnici, Juršincih in na Hajdini. Čisto mesto: 55 tisočakov dodatnega prihodka Največjo spremembo bodo čutili uporabniki, kjer dejavnost izvaja Čisto mesto Ptuj, ki je po novem letu po terenu že začelo deliti 120-litrske zelene posode. Predvidoma jih bodo razdelili 10.300. Zeleno luč za to so jim v lanskem letu dale občine Cirkulane, Destrnik, Duplek, Kidričevo, Majšperk, Pod-lehnik, Trnovska vas, Sveti Andraž, Videm, Zavrč in Žetale. Odvoz stekla bo šestkrat na leto, smetarji ga bodo odvažali neposredno od gospodinjstev, kot to velja za vse ostale smeti. V podjetju so pojasnili, da želijo s tem ukrepom izboljšati svoje storitve. Poleg tega se je na ekoloških otokih, ki so bili namenjeni zgolj zbiranju stekla, po pojasnilu Čistega mesta odlagalo še marsikaj drugega, kar tja ne sodi. »Nekateri so lokacije ekoloških otokov izkoriščali za nezakonito odlaganje odpadkov, s čimer smo izvajalci in občinski režijski obrati imeli dodatne stroške čiščenja ter odstranjevanja teh odpadkov, obenem je bila slabša tudi kakovost zbranega stekla v posodah.« Povedali so še, da so sortirne analize, ki so jih dolžni izvajati, poka- zale, da med mešanimi komunalnimi odpadki ostaja veliko stekla, kar med drugim otežuje njihovo nadaljnjo obdelavo. Zato menijo, da bo uporabnikom lažje, če bodo steklo zbirali ter oddajali doma in jim ga ne bo treba voziti na oddaljene ekološke otoke. Čisto mesto Ptuj je posode v petih občinah že razdelilo, odzivi uporabnikov so po njihovih besedah več kot pozitivni. Sprememba načina zbiranja stekla sicer ne bo veljala za uporabnike, ki koristijo skupna zbirna mesta, to je v blokih, večstanovanjskih objektih ali na območjih razpršene gradnje v Halozah in Slovenskih goricah. Posoda za steklo bo znesek na položnici za smeti povprečno povišala za 44 centov. Če to pomnožimo s številom posod (10.300), dobimo znesek 4.500 evrov. Toliko bi lah- ko podjetje mesečno na račun zbiranja stekla od vrat do vrat ustvarilo dodatnega prihodka. Na letni ravni bi bila številka blizu 55.000 evrov. Komu torej koristi nov sistem? Zbirni centri Čistega mesta bodo odprti več časa Enako kot KP Ptuj se je tudi Čisto mesto odločilo za prevetritev delovnega časa šestih zbirnih centrov. Odprti bodo več časa, kot so bili doslej. Imajo jih v Kidričevem, Dupleku, Majšperku, Vidmu, Trnovska vasi in Žetalah, koristijo pa jih lahko uporabniki vseh 11 občin, kjer Čisto mesto izvaja smetarsko dejavnost. Za ta korak so se odločili, ker so v ZC Gajke na Ptuju z novim letom uvedli plačljiv režim in se sme brezplačno odložiti le še 0,5 m3 odpadkov. Na Ptuju naj si posodo priskrbi vsak sam Za spremenjen način zbiranja stekla so se odločili tudi v Javnih službah (JS) Ptuj. Dodatnih posod za steklo načeloma ne bodo delili, posodo za zbiranje si lahko gospodinjstva izberejo sama. Lahko je to vedro, plastičen ali lesen zabojček, kartonska škatla ... Uporabnik bo posodo s steklom nastavil na od-jemno mesto, smetarji jo bodo na določeni dan izpraznili. Če bi kdo želel imeti pravo smetarsko posodo, mu jo bo izvajalec dostavil in zaračunal. Tudi na Ptuju se nov režim zbiranja odpadnega stekla uvaja samo v naseljih stanovanjskih hiš, ne pa tudi v blokovskih naseljih, starem mestnem jedru in poslovnih objektih z več uporabniki. Tam bo ostalo vse po starem. »Gre za nadgradnjo sistema, saj občanom ne bo treba voziti ste- kla na ekološke otoke, temveč jih bodo predali tako kot preostale frakcije odpadkov. Pomemben razlog za spremenjen režim je želja po ureditvi stanja v naravi, saj so ponekod bili ekološki otoki v katastrofalnem stanju. Ob in v posode za steklo so se odlagali raznorazni odpadki (kosovni, mešani komunalni ...). Nobena rešitev doslej ni bila uspešna, le popoln umik posod s takšne lokacije je včasih dal pozitiven rezultat.« JS Ptuj bodo steklo odvažale enkrat mesečno, kjer so (bodo) posode skupne, pa tudi pogosteje, predvidoma vsak teden. V podjetju so povedali, da reorganizacija zbiranja stekla za podjetje in za uporabnike ne bo prinesla dodatnega stroška. Shemo zbiranja stekla od vrat do vrat so ponudili tudi občini Dornava, kjer so prav tako konce-sionar. »Končna odločitev bo v rokah občine,« so dodali. Mojca Zemljarič Foto: CG Zbiranje stekla od vrat do vrat je še en v nizu eksperimentov ptujskih smetarjev, ki vsakih nekaj mesecev »izumijo« nekaj novega, s čimer lahko dodatno organizacijsko ali (in) finančno obremenijo uporabnike. Celje in Maribor: ekološki otoki V Mariborski Snagi so pojasnili, daje na območju, ki ga pokrivajo, to so občine Maribor, Ruše, Lovrenc na Pohorju, Selnica ob Dravi, Kungota, Pesnica in Starše, ločeno zbiranje steklene embalaže organizirano v sklopu ekoloških otokov. Na ekoloških otokih so postavljeni zabojniki za stekleno embalažo, poleg njih pa tudi zabojniki za papir. Izjema je občina Miklavž na Dravskem polju, kjer ekoloških otokov ni in gospodinjstva vse vrste odpadkov zbirajo doma. Posebnih posod za steklo nimajo, zbirajo ga v škatlah, zabojčkih in podobno. Celjski Simbio smetarsko dejavnost izvaja v 12 občinah. Posode za zbiranje stekla imajo izključno na ekoloških otokih, kar pomeni, da jih nimajo niti v blokovskih naseljih. »Na celotnem območju 12 občin je 758 ekoloških otokov za ločeno zbiranje papirja, stekla in ponekod še plastične in kovinske embalaže iz gospodinjstev. Ekološke otoke lahko uporabljajo vsi, ki so vključeni v sistem ravnanja z odpadki in ne samo stanovalci, ki živijo v njegovi neposredni bližini.« Foto: Simbio Celje Trnovska vas • Pošta Slovenije kupila del nekdanje Kirnove domačije Kupnina za zdaj deponirana pri notarju Konec lanskega leta je Občina Trnovska vas s Pošto Slovenije podpisala pogodbo o prodaji zemljišča ob cerkvi v središču naselja, na katerem bodo zrasli sodobni poštni prostori. ^^^^^^^^ Kot je znano, je sedanja trnovska poštna poslovalnica že zdavnaj neustrezna in premajhna za potrebe razdelilne pošte za kar tri občine, in sicer Trnovsko vas, Sveti Andraž v Slovenskih goricah in Destrnik, zato so na Pošti Slovenije že dlje časa »raziskovali trg in preverjali razpoložljive možnosti za gradnjo nove pošte«. Slednjič so se odločili za nekdanjo Kirnovo domačijo, v kateri je bila nekoč prva vaška trgovina in ki jo je občina pred kratkim odkupila od zasebnega lastnika, porušila dotrajano stavbo in zemljišče očistila. »Pošta Slovenije je za svoje potrebe kupila 800 od skupnih skoraj 2.000 kvadratnih metrov, in sicer za 39 evrov po kvadratnem metru z vključenim davkom na dodano vrednost, kar znese dobrih 31.000 evrov,« je povedal trnovski župan Alojz Benko. »Kupnina je za zdaj deponirana še pri notarju, saj moramo urediti še zemljiškoknjižne zadeve. Izbrisati je treba predkupno pravico, ki jo je imela občina, urediti parcelne številke, izbrisati tudi porušene objekte, skratka poskrbeti, da bo prodana parcela zemljiškoknjižno čista. V bistvu čakamo samo še na pravnomočnost teh postopkov.« Parcele so dali odmeriti tako, je pojasnil Benko, da si je občina obdržala 12-metrski pas ob glavni cesti za primer, da bi kdaj v prihodnosti širili cesto skozi središče Trnovske vasi. »Za tem pasom pride nova pošta, za njo, torej severno proti šoli, pa ostaja še del občinskega zemljišča. Da bomo lahko do njega dostopali, bomo med novo pošto in cerkvijo uredili pot.« Kdaj bo Pošta Slovenije začela graditi svojo novo poslovalnico v Trnovski vasi in kakšni so načrti zanjo, še ni znano, z uprave so nam v zvezi z novo trnovsko pošto zgolj potrdili podpis pogodbe za nakup zemljišča konec leta 2020, medtem ko »drugih informacij za zdaj še ne morejo posredovati«. Senka Dreu Zdaj je že tudi uradno: Pošta Slovenije bo nasproti sedanje poslovalnice zraven cerkve gradila novo poslovalnico. Foto: SD v središču Trnovske vasi torek • 26. januarja 2021 Oglasi in objave Štajerski 3 Podravje • Sanacijski program v Šolskem centru Ptuj Združili Biotehniško in Ekonomsko šolo Ministrstvo za izobraževanje, znanost in šport je z novim ustanovitvenim aktom Šolski center Ptuj (ŠC Ptuj) seznanilo o združitvi Ekonomske in Biotehniške šole. Po besedah Otona Mlakarja, direktorja Šolskega centra Ptuj, so odločitev o združevanju manjših šol napovedali že v letu 2019, to idejo so nato zapisali tudi v takratni sanacijski program. Z novo reorganizacijo, ki bo začela veljati konec meseca oz. po sprejetju na vladi RS, bodo na ŠC Ptuj delovale štiri šole, in sicer Šola za ekonomijo, turizem in kmetijstvo, Elektro in računalniška šola, Strojna šola in Višja strokovna šola. »Odločitev šolskega ministrstva ocenjujem kot pozitivno, verjamem namreč, da je ta združitev lahko velika priložnost za vse šole. Pomembna informacija za starše in dijake je, da za njih ne bo nobenih večjih formalnih sprememb, bodo pa postali del šole, ki bo pomenila veliko priložnost in dodano vrednost za njihovo izobraževanje. Pomembno je, da bomo lahko še bolj med seboj povezovali vsebine, ki jih ponujajo obstoječi programi,« je pojasnil Mlakar. Novo ime šole, kot ga je ministrstvu posredoval kolegij Šolskega centra Ptuj, je bilo med zaposlenimi pozitivno sprejeto. Nazivu »biotehniška« so se namensko izognili, ker je po Mlakarjevem mnenju to ime kmetijskim šolam prineslo več škode kot koristi. Število dijakov se je namreč kljub novemu imenu »Biotehnika« zmanjševalo. »Prepričan sem, da beseda ,kmetijstvo' veliko boljše povzame to, za kar se dijaki na naši šoli izobražujejo.« Foto: ČG Obe šoli sta se v Šolski center Ptuj preselili leta 1979. Težave Biotehniške šole so se vlekle že leta Biotehniška šola Ptuj se je že dlje časa soočala z različnimi težavami, predvsem glede števila vpisanih dijakov, ki se je iz leta v leto zmanjševalo, v letošnjem šolskem letu programe obiskuje zgolj 136 dijakov, kar je za 30 manj kot v minulem šolskem letu. Zaradi epidemije pa so se sredstva bistveno zmanjšala tudi na področju tržne dejavnosti. Po zagotovilih Mlakarja odpuščanj zaposlenih zaradi združevanja ne bo, se pa ukinja delovno mesto ravnatelja Biotehniške šole oz. preneha mandat v. d. ravnateljice. Dejstvo je tudi, da so že v preteklosti zaradi upada vpisa učitelje prezaposlo-vali na Ekonomsko šolo. Dobra novica sicer je, da se bodo zaradi združitve okrepili strokovni aktivi in sodelovanje med različnimi strokami. Spremenila se bo sestava Sveta zavoda, ki ima po novem 17 in ne več 20 članov. Dosedanji člani bodo svoje delo opravljali do 19. maja, ko so napovedane redne volitve, saj trenutni sestavi poteče štiriletni mandat. Število programov in vpisnih mest se ohranja Kot je še povedal Mlakar, število programov in vpisnih mest ostaja enako. Vpis bo potekal po ustaljenem načrtu, zato dijaki zaradi združitve ne bodo imeli nobenih težav. »Morda gre na videz za združevanje dveh programsko popolnoma različnih področij, vendar če na vse skupaj pogledamo z drugega zornega kota, lahko takšno povezovanje pomeni veliko dodano vrednost za razvoj širšega in ožjega okolja. V mnogih evropskih državah so namreč na področjih strokovnega in poklicnega izobraževanja bolj drzni, predvsem ni tako ostrih mej med programi in letniki.« Nova šola bo tako povezovala znanja s področja ekonomije, kmetijstva in turizma, veliko možnosti za nove vsebine pa ponuja odprti kuri-kulum. Med drugim se z združitvijo odpirajo poti do novih programov s področja turizma, je prepričan Mlakar. Za Ekonomsko šolo Ptuj z 263 dijaki je bila napovedana združitev nekoliko nepričakovana, saj so v preteklih letih veliko delali na prepoznavnosti lastne blagovne znamke, pa tudi z vpisom niso imeli težav. Kljub temu so zaposleni po besedah Mlakarja združitev sprejeli pozitivno. Estera Korošec Podravje • Zgodba o bankah, energetiki in stečajih v Sobetincih Bioplinarno v desetih letih zgradili ter uničili Sobetinska bioplinarna se bo prihodnji teden prodajala na javni dražbi. Prodajajo Klemen Kmetič, stečajni upravitelj podjetja Korent & Korent. Dosje o bioplinarni Sobetinci je tako zapletena in dolga zgodba, daje v kratki časopisni članek ni moč strniti. Če bi nekdo želel zbrati vsa dejstva, preučiti posle in raziskati naključja, ki so se dogajali okoli sobetinske bioplinarne, bi lahko izdal knjigo. Ta se ne bi brala kot kmetijski priročnik, ker dejavnost bioplinarne pač sodi v področje kmetijstva, ampak kot kakšen drug, bolj napet žanr. Nekaj vrednega pa vseeno je: 1.