VESTNIK Poštni urad 9020 Ceiovec Veriagspostamt 9020 Ktagenfurt izhaja v Ceiovcu Erscheinungsort Ktagenfurt Posamezni izvod 5 šiiingov mesečna naročnina 20 šiiingov ceioietna naročnina 200 šitingov P. b. b. *-ETNiK XXXVii CELOVEC, PETEK, 2. JULiJ 1982 ŠTEV. 26 (2077) Kongres ZKJ je potrdi) Novo vo&tvo zso zvestobo Titovi poti Mitja Ribičič novi predsednik ZKJ pri koroškem škofu KapeHariju Novo vodstvo Zveze slovenskih organizacij na Koroškem se je minuti petek predstaviio tudi škofu krške škofije dr. Egonu Kapeiiariju. V detegaciji ZSO, ki jo je vodit predsednik dipt. inž. Fetiks Wieser, so biii še podpredsednika Franc Kukoviča in Ludvik Ogris, tajnik Janez Wutte-Luc ter čtan izvršnega odbora Teodor Domej. Novo vodstvo Od 25. do 29. junija je v beo-Srajskem centru Sava zasedal 12. °ngres Zveze komunistov Jugo-slavije, ki je bil ves čas svojega e^a deležen širokega zanimanja ^ samo v Jugoslaviji sami, marveč adi širom po svetu. Bil je to prvi ^dgres po smrti legendarnega vo-'telja jugoslovanskih narodov Tita, ateremu je izpričal neomajno zvestobo tudi po smrti. Saj je novi predsednik predsedstva CK ZKJ .tja Ribičič v zaključnem govoru '^ecno poudaril, da je bila Titova aiisel vseskozi prisotna v delu kon-^asa, ki bo zato v zgodovini ostal Napisan kot kongres kontinuitete žav, vzrokov, ki so do njih pripelja- vzetosti Jugoslavije, da bi aktivno li, in pobud, ki naj bi pomagale prispevala k odpravi mednarodnih utirati pot k uspešnemu reševanju sporov in s tem k ohranitvi miru problemov, je segalo vse do kritič- ter enakopravnega sožitja in sode-nih ugotovitev, da za napake nihče lovanja vseh narodov, noče biti odgovoren, ter je vsebo- V okviru take zunanjepolitične valo tudi nedvoumni poziv: resoiu- opredelitve je kongres poudaril cij imamo dovolj, potrebne so nam kontinuiranost zunanje politike Ju-akcije. goslavije tudi v manjšinskem vpra- In nadaljnja okolnost, ki je moč- šanju. Tako se je v zaključni reso-no vplivala na potek kongresa, je luciji odločno izrekel proti vsem zaostreni položaj v svetu. Tozadev- poskusom zoževanja in omejevanja no je kongres izpovedal neomajno pravic narodnih manjšin, proti sle-privrženost politiki neuvrščenosti herni asimilaciji in diskriminaciji, ter je odločno obsodil vse nevarne Poudaril je načelo, da sta enako-posledice blokovskega opredelje- pravni položaj in svobodni razvoj vanja - od blazne oboroževalne narodnih manjšin bistven element Socialistične revolucije in kot kon- tekme preko vmešavanja v notra- demokratičnega razvoja vsake dr- 9res enotnosti. . Drugo težišče je kongresu da-j0!o dejstvo, da je potekal v času, se Jugoslavija bori z 9ospodarskimi težavami. nje zadeve tujih držav tja do ne- žave ter važen sestavni del trajnih tenja lokalnih vojn, kar vse pomeni in vsestranskih dobrososedskih od-čedalje večjo grožnjo svetovnemu nosov. In zvezni sekretar za zuna-miru in sploh obstoju človeštva. Po- nje zadeve Lazar Mojsov je med sebna resolucija, s katero je kon- razpravo v komisiji za mednarodne smislu so bile v tridnevnih razpra- greš obsodil izraelsko agresijo v odnose naglasil, da se bo nadalje-ki so potekale v šestih komi- Libanonu ter izrazil solidarno pod- valo plodno sodelovanje s sosedi, poro palestinskemu ljudstvu, je vendar se bo Jugoslavija še na- velikimi V tem S'jah, povedane tudi zelo kritične besede. Odkrito obravnavanje te- morda najbolj značilen dokaz za- Popolna podpora manjšinam v boju za narodnostne pravice Prednavnike dovemke manjHne v Av:friji in ftaltjf (predsednika Zveze ^"venskih organizacij na Korolkem Feiiksa Wieserja, podpredsednika Narodnega sveta koroikih Siovencev Fiiipa Warascha in predsednika Siovenske ^oiiurno-gospodarske zveze v Trstu Borisa Raceta), ki so se udeieiiii kongresa v Beogradu, je v nedeijo sprejet predsednik zvezne konference SZDL tu-Sostavije Marin Cetini? v navzočnosti Marjana Rožiča. Ob tej priiožnosti so predstavnika SZDL Jugoslavije seznaniti s potožajem Problemi siovenske manjšine v Avstriji in ttatiji. Predsednik ZSO je poudarit 'Oskrbtjenost, ker se čten 7 državne pogodbe še vedno ne izvaja. Opozorit je, "o sedanja zakonodaja, ki jo manjšina odkianja, Stovence deti na 8 raztičnih Zunanji minister Mojsov sprejei predstavnike zamejskih Siovencev Prav tako v nedeljo pa je sprejel predstavnike Slovencev v Avstriji ^ !taliji tudi zvezni sekretar za zunanje zadeve SFRJ Lazar Mojsov. redstavniki obeh manjšin so mu obrazložili trenutni položaj in pou-barili pomen zavzetosti Jugoslavije in skrbi, ki jo posveča manjšinam, '-azar Mojsov, ki dobro pozna pogoje, v katerih živijo Slovenci v Italiji 'r* zlasti na Koroškem (bil je več let jugoslovanski ambasador na Du-- op. ured.), je zagotovil vso nadaljnjo podporo Jugoslavije, da °be manjšini resnično dosežeta tako zaščito, kakršno določata ustavni 'strni obeh držav. ^tegortj. Sprejeta je bita proti prizadete manjšine, proti votji Jugoztavije °t zopodpizrtice državne pogodbe in tudi prati votji avztrijzkih demokratič-zit ter ne rešuje biztvenih vprašanj enakopravnozti Siovencev. Omenit je 'i'o tepih izjav voditnih avztrijzkih potitikov, od katerih pa :toven:ka manj-na Koroškem ni imeta nobene koristi. Zato bi bito potrebno, da bi jugo-..°vanzka ztran vztrajata, da ze urezniči vzebina zporočit, ki zo bita objav-rRTL? medzebojnih obizkih avztrijzkih in jugoztovanzkih državnikov. Ko-!ki Stovenci podpiramo dobrozozedzke odnoze, je nagtazii predzednik ZSO, 3"dar hočemo biti vanje vktjučeni. , ... Tudi podpredzednik MSKS je omenit negativne vidike v zvezi z zedmo-"'Mo zakonodajo in triztrankarzkim zporazumom ter dejai, da gre za de-"!ko zpreminjanje državne pogodbe in ne za njeno izpotnjevanje. Pozebe) s je opozorit na zadnje protiztovenzke izpade ter na odpoved predvidenih Pogovorov med viado in manjšino. ^ Podobno je orizat poiožaj Siovencev v ttatiji predzednik SKGZ, ki je nagtazit potrebo čimprejšnjega izglasovanja zakona o gtobatni zaščiti. ' tem je kot izredno koriztno poudarit podporo fugoztavije, da pride do oobritve zakona in da bo ta zakon rez uztrezat manjšini, g. V odgovor^ zta Marin Cetinič in Marjan Rožič poudarita popotno podporo ovencem v zamejztvu in zagotovita, da bo vprašanje manjšin tudi v bodoče '*°tno na zrečanjih z predztavniki Avztrije in ttatije. Poudarita zta potrebo " Večji informiranozti o probtemih Siovencev v obeh zozednjih državah ter zavzeta za poglobitev zodetovanja na vzeh področjih. Prav tem ztikom je vetjato potem zrečanje predztavnikov koroških in y'jP^rzkih Siovencev z predzednikom repubfiške konference SZDL Srbfje p***ojem Butatovičem, ki je potekato v prizrčnem in prijatetjzkem vzduiju. „^d*ednik Butatovič je zagotovit, da SR Srbija in njeni detovni tjudje ter iii< P°dP''°j° ztovenzko manjšino v Avztriji in njen boj za urezničitev zvo-$. Pravic v zktadu z 7. čtenom avztrizke državne pogodbe, kakor tudi boj ,J^vencev v ttatiji, ki zi prizadevajo dozeči, da bi zprejeti zakon o zptožni '"Kiti ziovenzke manjšine. prej odločno postavljala po robu vsem poskusom diskriminacije ali pritiskov. „Naše stališče, da morajo biti narodnostne manjšine most sodelovanja, se čedalje bolj uveljavlja tudi tam, kjer je še vedno zaslediti nerazumevanje ali diskriminacijo," je dejal Mojsov. „Priza-devali si bomo za dobre odnose z vsemi sosednjimi državami, navzlic nekaterim sporom in navzlic dvoličnemu vedenju nekaterih sosednjih držav do Jugoslavije." Kongresa so se udeležili tudi predstavniki zamejskih Slovencev, ZSO pa je kongresu poslala še posebno poslanico, katere besedilo objavljamo na 2. strani. ZSO je s tem nadatjevato svoje predstavitvene obiske, ki jih je pred tem že absoivirato pri NSKS, pri dežetnem giavarju Wagnerju in jugo-stovanskem generatnem konzutatu v Cetovcu. V odkritem razgovoru so predstavniki ZSO predočiti koroškemu škofu števiina vprašanja, ki zadevajo živtjenje siovenske narodne skupnosti na Koroškem, in se zavzeti za dobro razmerje med stovensko manjšino in koroško Cerkvijo. Med drugim so govoriti o vprašanju titurgičnega jezika v cerkvah na južnem Koroškem, o vprašanju eks-komunikacije Demokratične fronte detovnega tjudstva, predhodnice ZSO, in njenih čianov, ki po 33 tetih še vedno ni zadovotjivo prekti-cana, ter o vprašanju siovenskega pomožnega škofa. Škof dr. Egon Kapeiiari je izvajanja predstavnikov ZSO vzet z zanimanjem na znanje in s svoje strani poudarit, da hoče nadatjevati pot sinode, ki jo je začrtat njegov predhodnik ddr. Josef Kostner. TzraeJ na nevarni po&' Agresor in njegov zaščitnik sta na organizacija in posamezne njene ostala popoincma osamljena: Izrael članice podvzele prati Izraelu za pri-in Združene države Amerike — vse mer, da bi — kakor v zgodovini svo-druge članice OZN so enodušno in z je agresivne politika napram sose- vso odločnostjo obsodile izraelsko agresijo v Libanonu ter zahtevale umik izraelskih čet. Niso pa se zedinile glade sankcij, ki bi jih svetov- SLOVENSKA MLADtNA POZtVA na osrednjo protestno manifestacijo ki bo v sredo 7. jutija 1982 ob 13.30 uri pred dežetno vtado v Cetovcu. # Vetikovec: slovenskim mladinskim zborom prepovejo nastop # Žitara vas: dvojezičnost na šol) nezaželena # Cetovec: na kolodvoru „Karntner sprich deutsch!" # Zvezna gimnazija za Stovence: napis nemših nacionalistov ..Konzentrationslager fur Slowenen" # Dežetni gtavar Wagner: ..Votksgruppenproblem in Karnten gelost" To je le nekaj zadnjih primerov protimanjšinskega vzdušja na Koroškem, v katerem vsako prizadevanje za uresničitev ustavno zajamčenih pravic manjšin pomeni že provokacijo. Takšne so predstave koroških politikov o „miru na Koroškem", o tistem miru, ki naj bi manjšino prisilil na molk. Stovenska mtadina je zaskrbtjena zaradi takih razmer in bo povedata svoje mnenje k tem vprašanjem. Pozivamo demokratično mtadino na Koroškem, da nas podpre. Kulturni spored z domačimi pevci. Pridite na manifestacijo! Zveza dovemke mladine Koroška dijaška zveza Ktubi :!oven:kih študentov Dunaj, Gradec in Cetovec Druifvo prijatetjev Ktadiva dom že neštete pozive in obsodbe varnostnega sveta in drugih mednarodnih forumov — tudi tokrat negiral sklepe svetovne skupnosti. Ravno ti dve okolnosti — podpora, ki mu jo nudijo ZDA, in očitna nemoč Združenih narodov, ki jih hromi predvsem veto ZDA — pa sta za Izrael naravnost vzpodbudni, da brezobzirno zasleduje svojo ekspan-zioniatično politiko ter korak za korakom skuša uresničiti načrte o „Ve-likem Izraelu" — skoraj do pičice podobno, kot je nekdaj Hitler zločinsko uresničeval svojo imperialistično zamisel o „Vpliki Nemčiji". Take in podobne primerjave med Hitlerjem in Beginom je v zadnjih dneh zaslediti v vsem svetovnem tisku. Tudi vodilni državniki, ki stvari presojajo stvarno in odgovorno, nedvoumno obsojajo pčetja Izraela in prav tako tudi ravnanje Amerike. Vzrokov je dovolj, saj so vesti, ki prihajajo iz Libanona, dovolj pretresljive, da upravičujejo najostrejšo obsodbo divjanja izraelskih vojakov nad tamkajšnjim prebivalstvom. Zntve niso le ..teroristi", kakor v Izraelu imenujejo pripadnike palestinskega osvobodilnega gibanja PLO; žrtev je predvsem civilno prebivalstvo, ki mu izraelski bombniki in topovi rušijo domove in ubijajo ljudi. Zaradi takšnega ravnanja je ostal Izrael skoraj popolnoma osamljen. Znašel se je predvsem v položaju, ko se mora dejansko bati za svojo lastno bodočnost — kajti z ..dokončno rešitvijo", ki jo sedaj skuša uveljaviti napram palestinskemu ljudstvu, prav gotovo ne bo dosegel dokončne rešitve svojega obstoja in varnosti. Pot, po kateri sedaj hodi pod zaščito ZDA, je pot krivice in nasilja; taka pot pa je nevarna, ker prej ali slej vodi v pogubo. MEDNARODNO PARTIZANSKO SREČANJE NA TRŽAŠKEM: Tradicije protifašističnega boja nas povezuje tudi danes v boju za mir in sožitje Obujanju spominov na skupno prehojeno pot med junaškim protifašističnim bojem v drugi svetovni vojni, opozarjanju na nevarnost zopetnega pojavljanja fašizma in nacionalizma ter manifestiranju privrženosti miru in sožitju med narodi je bilo posvečeno mednarodno srečanje bivših partizanov treh sosednjih dežel, ki so ga ob koncu minulega tedna že tretjič priredili v Bazovici pri Trstu. Prireditev se je začela v petek z otvoritvijo spominske razstave, ki je prikazala fašistično nasilje nad Slovenci v Italiji ter govorila o junaškem odporniškem gibanju na Primorskem. V soboto zvečer je sledil nastop Koroškega partizanskega pevskega zbora, ki je z mednarodnim spo- ZSO KONGRESU ZKJ: redom partizanske in borbene pesmi tako navdušil poslušalce, da je Primorski dnevnik zapisal, da si plemenitejšega uvoda v osrednjo slovesnost prireditelji niso mogii zaželeti. V nedeljo pa je bila predvidena osrednja prireditev, ki pa je bila zaradi silnega deževja žal močno okrnjena. To letos že tretjič prirejeno partizansko srečanje je spet privabilo lepo število udeležencev iz Furla-nije-Julijske krajine ter iz Slovenije, prvič pa je bila zastopana tudi Koroška. Predstavniki borčevskih organizacij iz treh dežel so poudarili zvestobo tradicijam protifašističnega boja, ki se danes nadaljuje proti ostankom starega in pojavom novega fašizma z borbo vseh demo- Ponosni smo na uspehe dežele matičnega naroda Kongresu ZKJ v Beogradu je Zveza siovenskih organizacij na Korožkem po:ia)a posebno posianico, v kateri je izrazita čestitke k vsemu, kar je bito dostej doseženega v prid družbenemu razvoju narodov in narodnosti Jugosta-vije, obenem pa žeteia obito uspehov tudi za naprej. V svoji posianici je ZSO nato pouearita: Korožki Siovenci smo kot pripadniki siovenskega naroda ponosni na uspehe dežeie matičnega naroda. To je za nas tem botj pomembno, ker je naža organizacija biia zasnovana na podiagi izkuženj in pridobitev v narodno-osvobodiinem boju. Zato jo tudi danes odtikuje prepričanje, da se korožki Siovenci v okviru siovenskega naroda in z vsemi demokratično misiečimi tjudmi prizadevamo za narodno enakopravnost v Avstriji. Zato zbira ZSO v svojih vrstah vse siie, ki so voijne priboriti stovenski narodni skupnosti v Avstriji enakopraven poiožaj, enakopravne možnosti za narodni obstoj in sociaini razvoj. Pri tem se naša osrednja organizacija koroških Siovencev ne ozira na svetovno nazorsko opredetjenost in idejno-po-titično pripadnost. Vodito našega boja je naša trdo preizkušena zavest, da smo kot pripadniki na smrt obsojenega naroda biii junaško borbo in si v čienu 7 avstrijske državne pogodbe priboriti pravice do enakopravnega živijenja s sosednim narodom in to brez pogojevanja giede stvarnega in krajevnega območja s števiično močjo naše narodne skupnosti. Zato smo siej ko prej prepričani, da je zakon o narodnih skupinah, ki sioni na ugotavijanju manjšine in s tem zožuje narodnostno ozemije koroških Siovencev ter pogojuje veijavnost doio-či) čiena 7 s števiično močjo siovenskega prebivaistva, protiustaven in ne predstavijo uresničitve čiena 7 avstrijske državne pogodbe. V okviru naših prizadevanj za narodno enakopravnost v dežeii z zado-voijstvom ugotavijamo, da se odnosi med Avstrijo in Jugostavijo zboijšujejo in da obe državi iščeta skupne interese v mednarodnih vprašanjih in v gospodarskem sodeiovanju. Zavedamo se, da ie enakopravni odnosi med narodi omogočajo njihovo medsebojno zbiižanje in prijateijstvo. Zato tudi poudarjamo, da nobena avstrijska zatrjevanja prijateijstvo niso mogia zakriti resnice, da avstrijska viada še ni izpoiniia obveznosti iz doiočii 7. či. avstrijske državne pogodbe. Podpiramo napore za prijateijske odnose med Avstrijo in Jugosiavijo in pri tem žeiimo, da se enakopravno upoštevajo narodne težnje koroških Siovencev. Naše kritično staiišče do sedanje de iure in de facto ureditve manjšinskega narodnostnega poiožaja v Avstriji je izraz protesta zoper še vedno živo nacionaiistično miseinost, ki je dosiej in še vedno odioča v vprašanjih naše narodne skupnosti. V enakopravnem diaiogu z odgovornimi činiteiji avstrijske države hočemo prispevati k odpravi napetosti v dežeii in doprinesti naš deiež k temu, da bodo našo narodno skupnost upoštevati kot enakopravnega dejavnika pri ustvarjanju mirnega sožitja in demokratičnega živijenja v dežeii ter kot naravnega posrednika med sosednima narodoma in državama. kratičnih sil za prijateljsko sožitje v miru in enakopravnosti. Pri tem so naglasili tudi položaj narodnih manjšin, ki pa morejo svojo vlogo mostu med sosednjimi narodi uspešno odigrati le tedaj, če jim bodo zagotovljene vse v mednarodnih in meddržavnih pogodbah zajamčene pravice. Zato so opozorili tudi na potrebo dosledne izpolnitve člena 7 avstrijske državne pogodbe ter čim prejšnje uzakonitve globalne zaščite slovenske narodnostne skupnosti v italiji. Poleg že omenjenega samostojnega nastopa pod vodstvom dirigenta prof. Branka Čepina je Koroški partizanski pevski zbor sodeloval tudi na nedeljski osrednji slovesnosti, kjer je izvajal kratek kulturni spored skupaj s Tržaškim partizanskim pevskim zborom „Pino Tomažič" in Partizanskim pevskim zborom iz Ljubljane. Pozdrave bivših borcev in antifašistov iz Koroške pa je udeležencem posredoval predsednik Zveze koroških partizanov Janez VVutte-Luc, ki je dejai, da moramo danes z ogorčenjem ugotoviti, da fašizem še ni mrtev, marveč spet po vsem svetu nevarno dviga glavo. „Zato mora biti naša skrb in dolžnost, da svarimo pred to nevarnostjo, da kot bivši borci prenašamo svetle tradicije narodnoosvobodilnega boja za mladi rod, ki bo moral ostati na braniku za naše težko priborjene in s krvjo številnih ljudi odkupljene pravice." Tovariš Luc je kratko orisal delovanje Zveze koroških partizanov, posebej njeno skrb za vzdrževanje partizanskih grobišč in spominskih obeležij, medtem ko je kot največja dosežka zadnjega časa navedet ustanovitev Koroškega partizanskega pevskega zbora in ureditev stalne spominske razstave na Peršma-novi domačiji. Kot posebno nalogo pa je omenil še povezovanje z naprednimi demokratičnimi silami večinskega naroda ter naglasil, da nam bo le v skupnem prizadevanju uspelo kljubovati nacionalističnemu pritisku in doseči cilj — uresničitev člena 7 avstrijske državne pogodbe, ki je sad požrtvovalnega in junaškega boja koroških Slovencev proti nacifašizmu na strani zavezniških in asociiranih sil v drugi svetovni vojni. Kaj bo prinesla zamenjava v ameriškem zunanjem ministrstvu? S splošnim presenečenjem je mednarodna javnost sprejela vest o odstopu ameriškega zunanjega ministra Haiga, ki ga je zamenjal George Shultz. Svetovni tisk zamenjavo živahno komentira in pri tem soglaša, da pomeni — v kolikor je bilo to sploh še mogoče — korak naprej na desno. O vzrokih, ki so privedli do Haigo-vega odstopa, je seveda možno le ugibati, kajti predsednik Reagan o njih ni hotel govoriti, ko je naznanil zamenjavo v zunanjem ministrstvu. Po eni strani komentatorji domnevajo, da je bil Haig „žrtvo-van", se pravi, da bo kot dosledni prijatelj Izraela pač moral prevzeti nehvaležno vlogo ..grešnega kozla", če bi Amerika zaradi svoje podpore izraelski osvajalski politiki še naprej zgubljala na ugledu v svetu. Na drugi sttrani pa prevladuje mnenje, da je glavni vzrok treba iskati drugod, namreč v različnih pogledih vodilnih ameriških politikov na odnose s Sovjetsko zvezo. Vsekakor je znano, da je Haig precej kritično spremljal zadnji razvoj v ameriško-sovjetskih odnosih ter je zlasti nasprotoval nadaljnji zaostritvi v zvezi z gospodarskim pritiskom Washingtona na Moskvo. Zato politični opazovalci sedaj govorijo o zmagi ..jastrebov", o zmagi „trde linije", ki jo zastopa predvsem obrambni miniser Weinberger. In so v Moskvi tudi že kar v prvih komentarjih nedvoumno povedali, da bo ta zmaga „trde linije" hudo obremenjevala politični in vojaški dialog med veliki- ma silama, še posebej tudi dialog o raketah, ki se je prav ta teden začel v Ženevi. Tako torej zamenjavo v Washing-tonu nekateri ocenjujejo kot „raz-veseljivo" in od nje pričakujejo koristi. To velja zlasti za zahodno usmerjene arabske države, v katerih si obetajo, da Washington v bodoče ne bo več tako enostransko podpiral Izraela in njegove agresivne politike do sosedov. Nasprotno pa drugi odkrito govorijo o nevarni zaostritvi in o tem, da se bodo odnosi še nadalje poslabšali. V tem smislu so zaskrbljene predvsem zahodnoevropske države, ki se bojijo nadaljnje obremenitve atlantskega zavezništva. Saj je bil prav Haig tisti, ki je imel še največ razumevanja, kadar je šlo za težnje zahodnoevropskih zaveznikov po sklepanju posebnih gospodarskih poslov s Sovjetsko zvezo, medtem ko so drugi ameriški politiki v takih vprašanjih zastopali bolj trdo stališče. To se je konkretno videlo tudi v vprašanju gradnje plinovoda iz Sibirije v zahodno Evropo, ko je predsednik Reagan še na nedavnem gospodarskem vrhu v Versaillesu kazal navidezno popustljivost, ki pa se ji je takoj po vrnitvi domov ..izdajalsko" izneveril ter razglasil sankcije proti vsem, ki bi sodelovali pri tej gradnji. Za zaveznike v zahodni Evropi je bil to vsekakor dovolj zgovoren pouk o tem, koliko velja prijateljstvo Amerike, kadar gre za gospodarske koristi: zahodnoevropske države naj bi se v imenu zavezništva odpovedale nujno potrebnemu gospodarskemu sodelovanju s Sovjetsko zvezo, hkrati pa Amerika isti Sovjetski zvezi mirne duše še naprej prodaja svojo pšenico in drugo blago. Po vsem tem zlasti v zahodni Evropi ob zamenjavi v ameriškem zunanjem ministrstvu prav nič ne skrivajo zaskrbljenosti. Čutijo se potrjene v svoji bojazni, da bo Reagan odslej še bolj trdo vztrajal pri absolutni pokorščini, ki jo je od svojih zaveznikov že doslej dovolj odločno zahteval — tudi tedaj, kadar je šlo očitno v njihovo škodo. Že v poletnih mesecih detajmo za jesensko prijavo otrok k dvojezičnemu pouku Ne VC7770, %(;' poj Z)ph't)0777 vt;'sot), 50 ;7%7 J0M7 prcJ$t%V77%! 7*0%;'%) %/%;'%) 0%J%$t7 77!eJ 77f J%*P77;777 0%)7$^0777 77% P7-;77!or%e7H, ibjer $0 spc-Z7M%; f%777^%j$77je šolske r%Z777ere 77% 77%roJ77o$r77o 777C$%77C777 poJročj^ (o %K $7770 v 77%$f777 h'sf% žc oM;7*770 poroč%/7), z%r%Jl polete t)7*oč;77f pOT77%77j^%77)K g7*%j7*t)%, <2%; Z%r%Jl ^%iercg% ^0%; JrMgCg% 77CZ77%77Cg% vzro^* — g/%$Jo ^07*o%;%) socM/Isfot) N7*Z je z%J77;o soboto we^%07* ^7*%t% Z%p7$ O fe777, f Z<26?77j;'%7 /eh'%) 77% No7*0%e777 77%7*%$Č% $te-M%0 Oh*OK. $0 ^ po;%K s/ot^ščmc. 7% prej ^077ce777 $oMeg% /et% j? z% t%^o o%7?%w p%č /e fež^o 77%;t; Mte777e/;'e72 vzrob — r%z?77, J% gre t% 777072M po -ue/%;'%7 0V77%;'%) *u$%; z% ^o$re<%77o 777 pr%ržto opozorijo, ^7' g% v o%?j%t)%%7 s;'cer ž%/ pogre$%7?7o, 77% 777ree z% opozorijo Ježeve tJ%Je 77% 7720Z-r;o$t prijdv ^ Jw;ez7Č77e777K po;%% v $7777$/% 777%72;$i72%eg% $oj%eg% z%^07%* N%jti v woji%) i77jorr77%cij%j), &i pA Ježe/77% vl%J% 77% poJ/%g; $oj%eg% zc^o* 77% fs%^o jeto z77or)% Je/7 $f%r$e777 joj%r;ev-z%čet77%ou, izčrp77o govori j? " 7720Ž770$ti prij%ve otro^ ^ po;%z; %77g/e$Č777e, 77!eJte777 %:o Jfojez7Č77e 77e777%°' $iove77%e $o/e irz 7770Ž770$ti prij%ve ^ po;%;; siove77$č;'77e 77iti z /)fseJ;c° 0777e7Z;%. N%j j)o vzroj; seJ%77;e oj?j%ve %:%^r$e7! ^oii — poJ%%e, in ;i%) zJ%j z^o Zz tega ;zc;m;, ^aze stat;'st;^a.- 170.000 otro^ ;n ndado/etn;7?ov v Za^odn; Nemčtj; je a/^oj;o/;^ov. Več;na je a/^o7;o/ spozna/a pr; svoj;A /astn;7; starstč;. Ne^ater; dajo s;tnema dojenčka eace/j, pomočen v žganje, drag; dajejo šo/arjem p;t; p;'vo, da A;'treje zasptjo, ponekod smejo otroc; ,,po^as;t;" če oče pr;prav/;a ^o^taj/e. 7* a d; tam, ^jer mmamo ta&o nesm;-se/n;A ;n nevarn;/? navad, so otroc; ogrožen;, če stars; p;jejo ;n od tega postanejo ce/o vese/;. 7čdo /n zamer;/ otroka, če se /?oče se sam povese/tt;/* Prav da/eč pot /? ^ron/čnema a/^o-/;o/;'zma n; več; št;'r;najst/etn;'^; (*27 odstotkov) p;'jejo ponekod že vsa/; dan a/; večkrat na teden. Pos/ed;ce so strahotne. Poškodovan; so predvsem možgan; ;n jetra, a tad; srce, že/odec ;'n ž;vc;. Možgan; se prezgodaj nekajo razv/jat;, otrok se teže ač/, sprememke se kažejo tad; v značaja, /etrom groz; zamaščen je, otrd/tev ;'n s/ednj;č skrčenje. Otroc; so pr; tem ve/;ko ko/j okčat/j;v; kot odras/;. ^tarst, k; kočejo svoje otroke pred tem okvarovat;, naj apostevajo nekaj napot;/; ^ Ovojema otroka ne dovo/Zte pZtZ a/koko/a, tad; požZrka ne. 5vojo prepoved ateme/jZte prZ-merno njegovZ starost;'; „Če kos to pZ/, ne kos več rase/. Zrast/ — to s; že/Z vsak otrok. ^ Ne pZjte v navzočnost/ svojega otroka. ^ N/kar ne zkajajte pr; otroka okčatka, da a/koko/ spodkaja dokro vo/jo, opogam/ja Zn odstranjaje skrk; a/; pa da je dokro aspava/no sredstvo. V ažmo o MadHniku Hladilnik je skoraj nepogrešljiv del kuhinjske opreme, predvsem v toplejših letnih časih shranjujemo v njem živila, ki se hitro pokvarijo ali izgubijo svežino. Hladilnik je v sodobnih stanovanjih shramba, v kateri imamo zalogo živil za nekaj dni ali za ves teden. Ni vseeno, kako postavljamo živila v hladilnik. Pogosto je ta mala shramba urejena brez pravega premisleka. Na spodnjih policah bi morali hraniti živila, ki morajo biti na hladnem, na zgornjih policah jedi, ki jih nameravamo kmalu porabiti. Ni vseeno, na katero polico damo živila, ki jih nameravamo za dan ali dva ali za ves teden hranti v hladilniku. Napačno uskladiščena hrana ne ostane sveža, izgublja privlačen videz in hranljivost, včasih se tudi pokvari. Pogoj, da imamo v stanovanju vedno zadostno zalogo sveže in kvalitetne hrane, je hladilnik, ki deluje brezhibno in ki je ohlajen na pravo mero. Pri temperaturah od plus 2 do plus 6 stopinj Celzija je razvoj bakterij in plesni močno upočasnjen, zato ostanejo živila, ki jih hranimo v hladilniku, sveža dlje časa, kot če bi jih hranili pri sobni temperaturi. Najbolj hladen del hladilnika je predal za zamrzovanje. Označen je z zvezdicami. Število zvezdic pove, kako nizka temperatura je v tem predalu. Če so na vratcih tri zvezdice, je v njem temperatura minus 18 stopinj Celzija. V tem predalu lahko shranjujemo globoko zamrznjena živila tudi po nekaj tednov (največ pa tri mesece). Če ima predal na vratcih samo dve zvezdici, je v njem temperatura minus 12 stopinj Celzija. Pri tej temperaturi lahko hranimo globoko zamrznjena živila dva tedna. Če je narisana ^ Otrobe H;^o/; M c v trgou/no po a/^o^o/nc p/jgče. NZtZ v goitZ/Mo. Točenje otro-^ow je s/cer z%^on^o prepo-oeJgno, Z;;;Z;or p% je po^%z<2/d se prene^ter/ ne Jrž/jo tega za^ond. V samopostrežba/; je sp/ob težbo nadzorovat/ prodajo. ^ Ne bazn%jte otroba, če je sbr/vaj baj po-pZ/, vendar pa ga Zz jeze tad/ ne s;7;'te, da b/ p;'/ naprej, dob/er ma ne bo s/abo. Taba bara sbodaje te/esa, astrabaje pa samo začasno. Pomaga samo odbr/t pogovor z otrobom. ena sama zvezdica, pomeni, da je v predalu temperatura minus 6 stopinj Celzija. Pri tej temperaturi lahko hranimo globoko zamrznjena živila do tri dni. Marsikdo misli, da lahko v zamrzovalnem predalu navadnega hladilnika zamrzuje živila. Vendar ni tako. Ti predali so namenjeni samo za shranjevanje že zamrznjenih jedi. Jedi lahko zamrzujemo samo v zamrzovalni skrinji ali Drobni nasveti pripravili iz moke, jajc in masla. Testo oziroma krema bo spet gladka, če boste dali posodo z njo v drugo posodo, ki ste jo napolnili z vrelo vodo. Mešajte toliko časa, da postane masa gladka. H Če nimate testenin za juho, storite takole: nastrgajte surov krompir in ga hitro prepražite na vrelem olju ali masti, potem pa ga zakuhajte v juho. Od zlatorumenega krompirja bo tudi juha dobila lepo barvo. H Zmleto meso bo okusnejše in izdatnejše, če mu boste dodali nekaj žlic kosmičev. zamrzovalni omari. V hladilnik sodijo torej zamrznjena živila, ki jih kupimo v trgovini, ali živila, ki jih preložimo iz skrinje ali zamrzovalne omare, ker jih nameravamo v kratkem porabiti. Ni vseeno, kam damo v hladilniku meso, kam sir, kam jajca in zelenjavo. Različne vrste živil ostanejo sveže pri različno nizkih temperaturah in imajo tudi različno trajnost. Če vemo, da je v hladilniku najhladneje na dnu, najtopleje pa na vrhnji polici, nam ne bo težko razporediti shranjenih živil tako, da bodo ostala sveža in kvalitetna. Mrzel zrak se useda na dno hladilnika, topel zrak potuje na vrh. Najtopleje je v hladilniku na zgornji polici na vratih. Na njej shranjujemo jajca, sir in maslo. Mleko, skuto in jogurt pa tudi meso in mesne izdelke hranimo na najhladnejšem mestu, torej na spodnji polici hladilnika, tik nad predalom za zelenjavo. Sadje in zelenjava hitro uve-neta, če ju zložimo v hladilnik brez zaščit- Migreno je mogoče biažiti z dieto V najboljših letih življenja trpijo milijoni ljudi po svetu za kroničnimi glavoboli, ki jih poskušajo pregnati z velikimi količinami tablet. Toda brez uspeha. Sčasoma se vdajo v usodo. Vendar pa prav zaradi nezmernega uživanja tablet povzročijo nasproten učinek: preveč tablet spet povzroči glavobol. Za bolečine v glavi obstaja veliko vzrokov, ki jih zdravnik lahko toliko prej odžene, kolikor natančneje mu bolnik opiše svoje težave. MtGRENA Vsakič, ko se pred očmi 23-letne tajnice Andreje odigra nenavaden prizor, ognjemet iz pisanih krogel, bliskov in krogov, je dekletu takoj jasno: spet se bo začelo! Čez nekaj minut jo napade tak glavobol, da ni za nekaj ur za nobeno rabo več. Tudi njena zunanjost se tedaj v hipu spremeni: obraz zadobi bledo barvo z odtenkom limonine rumene, koža se zdi ohlapna, kot bi se v trenutku postarala za celo desetletje. „Čisto nič ne pomaga," pravi dekle, „mo-ram iti domov, kjer spustim zavese, se splazim v posteljo ... Nočem več ničesar slišati in videti. Pogosto mi je tedaj tudi zelo slabo, da moram bruhati." še tako neznaten hrup ji povečuje bolečine. Bodljiva bolečina se začne na čelu in sencu, kmalu pa se razširi na vso polovico lobanje. „Razbija in tolče do blaznosti," stoka Andreja. Čez nekaj ur se napad polagoma poleže in dekle od utrujenosti zaspi. Toda še dneve potem ostane na sencu mesto, ki je boleče na pritisk. Bolečina se kdove od kod priplazi kot zahrbtna zver — skoraj vedno ravno takrat, ko bi si je najmanj želeli. Vendar pa se migrene med seboj razlikujejo. Često se ne pojavijo tako izrazite bolečine v očeh. Vča- sih glavobol ni omejen na polovico glave, temveč se razširi po vsej lobanji in nima enakega ritma kot pulz. Bolečina je mnogokrat tako silovita, kot bi bolniku hoteli iztrgati oko ali kot bi mu kdo z vso močjo pritiska) kovanec na sence. Bolečino včasih spremljajo tudi slabost in izlivi žolca, tako da bi lahko napačno sklepali, da je vzrok želodec ali žolč. Nastopi lahko tudi huda driska. Napadi migrene so pogosto v rodu, le da za to nadlogo pogosteje trpijo ženske kot moški. Pri kaki tretjini prizadetih se začne bolezen kazati pri petnajstih letih, le redkokdaj po štiridesetih. Treba se je pripraviti na dolgotrajno trpljenje, kajti šele po klimakteriju se migrena poleže sama od sebe. In kaj sproži napad? Naštejmo le nekaj najznačilnejših povzročiteljev: hitra sprememba vremena (posebno topli vetrovi), svetlobni dražljaji (televizija, bleščeča se zasnežena pokrajina ali vožnja skozi drevored, skozi katerega močno sije sonce), menstruacija (mnoge ženske redno dobijo napade vsake štiri tedne), alkohol (pogosto samo ena vrsta pijače). Že dolgo je tudi znano, da migreno povzročajo tudi nekatera živila, toda šele pred kratkim so angleški strokovnjaki dognali, za katero hrano gre. Raziskave so pokazale, da je pri 78 % opazovanih ljudi sprožilo napad migrene živilo iz žit, pri 65 % pomaranče, pri 45 % jajca, pri 40 "/o čaj ali pri 35 "/o govedina, pri 33 % sladkor in kvas in grah pri 28 °/o ljudi. Ko so z jedilnika zbrisali našteta živila, so pri 85 % bolnikov med trimesečnim opazovalnim obdobjem napadi migrene povsem izginili, le pri devetih odstotkih so ostali. Temu primerno se je zmanjšala tudi poraba tablet. Zanimivi izsledki, bi lahko rekli in sveto- vali bolnikom, naj postopoma začnejo črtati z jedilnika našteta živila. Kmalu bodo tudi sami lahko dognali, katere od teh sestavin jim grenijo življenje. Čeprav že vemo, kaj lahko sproži migreno, pa še vedno ne vemo natančno, kaj je njen vzrok. Drži le, da gre za nenadne spremembe v ožilju. Zožitvi žil v glavi (medtem lahko nastopijo tudi motnje v vidu) sledi običajno njihova razširitev. Zaradi drobnih živcev, ki pokrivajo stene žil, pride zato lahko do hudih bolečin. Običajna sredstva proti migreni kaj kmalu odpovedo, dosti bolje učinkujejo preparati, ki vsebujejo derivate iz rženih rožičkov (ergotamin ali iz njega pridobljene sestavine). Vsekakor pa je treba sredstvo proti bolečinam vzeti takoj, ko zaslutimo prva znamenja napada. Pozneje, ko se bolečina razvname z vso močjo, nam namreč ne pomaga nič drugega, kot da stvar mine po naravni poti. Ali pa da nam napad omilijo z injekcijo. Proti migreni obstaja nekaj terapij, katera bo prava za nas, bo določil zdravnik; ena od njih je nekajmesečna kura z zdravili, kot je dihidroergotamin ali hidergin. Lahko pa postrežemo tudi z nekaterimi obvarovalnimi nasveti: nikar preveč ne spite ali počivajte! Znana je ..migrena ob koncu tedna", ki nastopi po napornem delovnem tednu, sproži pa jo dolg spanec ali nenadna sprostitev. Tudi na dopustu ne smete preveč tenariti, poleg tega pa si morate poiskati tudi kraj z razmeroma nespremenljivim podnebjem. Nevarne utegnejo biti kontracepcijske tablete. Pogosto razvijejo nagnjenje k migreni ali pa jo celo sprožijo. GLAVOBOL) )MAJO LAHKO KAJ RAZLtčNE VZROKE Večkrat trpijo za glavobolom mladi ljudje, ki imajo težave z vegetativnim živčnim sistemom; pogosto imajo vlažne roke, srce jim nega ovoja ali zavite le v papir. Tako sadje kot zelenjavo zavijemo v zaščitno folijo ali'' plastično vrečko z luknjicami. Ta živila hra* nimo v posebnem predalu za zelenjavo, ki je pod spodnjo polico hladilnika. Sadje vzamemo iz hladilnika uro prej, preden ga nameravamo pojesti, kajti le pri sobni temperaturi se razvije žlahtni okus sadežev. Jabolka ostanejo sveža in sočna, če jih zložimo v preluknjano plastično vrečko in shranimo v spodnjem predalu hladilnika. V hladilniku ne shranjujemo južnega sadja, saj imajo limone, pomaranče, mandarine in grenivke zelo močan vonj, ki se ga navzamejo druga živila v hladilniki Hruške izgubijo v hladilniku svojo žlahtno aromo, prav tako ananas. Kumare, paradižnik in paprika so zelenjava, ki je zelo občutljiva za prenizke temperature; če jih hranimo v hladilniku pri manj kot 4 stopinjah Celzija, izgubijo svoj značilni okus. Krompir ki ga hranimo v hladilniku, postane sladkast in neokusen. Koliko koristi kazen? Opozarjanja otroških zdravnikov in psihologov na neugodne posledice telesnega kaznovanja se nenehno ponavljajo, toda v javnosti ni opaziti občutnega izboljšanja. Vsi strokovnjaki, ki se ukvarjajo z otroki, se strinjajo v mišljenju, da kazen vodi samo v navidezno prilagoditev otroka. Mnogi starši večkrat omenjajo svoj „normal-ni razvoj" kot zaslugo udarcev v mladih letih. Znanstveno je neizpodbitno dokazano, da pogosten tepež otopi otroka, a ga hkrati dela nasilnega in grobega. Tepeni otroci bodo tepli tudi sami, ko dorastejo. Nasilnost in motnje v vedenju pogosto povzroča nagnjenost staršev nasproti tepežu. Najpogostejša posledica rednih udarcev je navidezna prilagoditev otroka po bolečinah in ponižanju. V mnogih primerih se trajno oškodujeta samozavest in odnos do življenja. Med posameznimi spremljajočimi pojavi sta stanje strahu in beg v laž. močno razbija, nagnjeni pa so tudi k omed' levici, posebno če dolgo časa stojijo. prav so tudi takšni glavoboli sila nadležn'-pa se od migrene razlikujejo po daljšem tra* janju in manši moči, mogoče pa jih je gnati z običajnimi sredstvi proti bolečinah],' Vzrok takih glavobolov je mnogokrat tud' nizek krvni pritisk, ki ga moramo z zdravh'' kovo pomočjo čimprej zvišati. Tako kot migreno tudi glavobol povečajo razna duševna naprezanja in različne stiski Zato se je treba včasih tudi kritično zam'* šiiti nad svojim načinom življenja in ga, do je le mogoče, tudi temu primerno spremo* niti. Namesto da bi si v usta trpali tableto za tableto, je bolje, če se odločimo za nh* ravnejša zdravljenja — na primer za različno masaže s krtačo, Knajpove kopeli ali ^ kakšno športno dejavnost na svežem zraku- Včasih so vzrok glavobolu tudi mišično napetosti, mialgije, zlasti v vratu. Tudi tem primeru je bolje, če namesto tablo poiščemo druge poti. V pomoč nam je iod] ko tudi pravilen položaj glave med spanjem; zglavje naj bo čim nižje, pod vrat pa ^ lahko položimo mehko blazinico. Vzrok glavobola je lahko tudi visok kNh' pritisk. Mnogi ljudje srednjih let ne slutijo da se lahko za mnoge glavobole, povezan^ s šumenjem v ušesih in z omotičnosti^ ..zahvalijo" svojemu visokemu krvnenmu pn tisku. Čimprej si ga morajo znižati, kajti gf° zi jim še vse kaj drugega, na primer kap Zdravnik, ki raziskuje vzroke vašega 9^ vobola, vas utegne poslati tudi na pregib k okulistu. Nenadna sprememba vida je P° sebno značilna pri šolarjih (pogostnejša i daljnovidnost kot kratkovidnost), ki tož'j zaradi bolečin v glavi. Tudi če nikoli niste nosili očal, vam lahkh celo v zrelih letih utrujenost oči in hkrath glavobol pri branju dasta slutiti, da jih ^ ste kaj kmalu potrebovali. Marsikateri lar pa tudi pozablja, da si je treba vsaki d/ leti pregledati vid in vsaki spremembi P^' lagoditi očala. Nova slovenska šahovska knjiga Dr. Janez Stupica: „Šah skozi stotetja" Izpod peresa dr. Janeza Stupice, znanega slovenskega šahovskega "lojstra in bivšega državnega prva-(leta 1968 je ta naslov osvojil "3 23 šampionatu Jugoslavije v Toplicah skupaj z Ostoji-'-em), so slovenski šahisti s knjigo "Sah skozi stoletja" dobiti doslej najobsežnejše izvirno delo o starši šahovski zgodovini. Avtor v knjigi, ki obsega 520 stra-i' teksta in 52 strani slik ter je vezana v piatno, opisuje razvoj kra-jsvske igre od njenih ugotovljenih Začetkov sredi prvega tisočletja na-3ega štetja pa vse do druge sve-°vne vojne, ko so iz črnobelih ^en odšli svetovni šahovski prvaki *-asker, Capablanca in Aljehin. Knjiga pa ne vsebuje samo samsko zgodovino, marveč je predvsem izvirno zasnovan učbenik, ki naj nadobudnega šahovskega zamika pospremi na pot mojstrova. Kot izkušen pedagog avtor Osni, da delamo napak, ko vsiljujmo napredujočim začetnikom tež-° umijive hipermoderne šahovske Partije. V svojih razvojnih letih poživlja človek zgodovino predni- kov, šahist pa bi moral ustrezno podoživljati romantično in moderno šahovsko zgodovino z modernim učbenikom. Z imenitnim izborom, razlago in komentiranjem partij, ki so jih zadnjih štiristo let odigrali vodilni šahovski mojstri, zida pisec hišo znanja, v katero kani vseliti bralca. Za zgodovinskim odrom nastaja in se ostri podoba sodobnega šaha, ki jo sestavlja mozaik znanja iz otvoritev, pozicijske in kombinacijske igre ter končnic. Bralcu odkriva tudi lepoto študij in problemskega šaha ter njihov vpliv na igralčeve zamisli v praktični partiji. Prav tako pokaže, katere šahovske zakonitosti so se v stoletjih uveljavile in katere so bile kot zmotne iztrebljene. Poseben mik dajejo delu opisi družbenih dogajanj, pomembnih za razvoj človeške kulture in šaha kot sestavnega dela kulture. Priljubljeno avtorjevo sredstvo so sporočene anekdote. Navsezadnje ne gre prezreti, da je delo napisano poljudno, kar bralcu lajša napor pri odkrivanju šahovskih skrivnosti. V predgovoru knjige, ki jo je v nakladu 3000 izvodov izdala Držav- na založba Slovenije, je novinar in šahovski mojster Zvone Kržišnik med drugim zapisal: „S knjigo Šah skozi stoletja dobivajo Slovenci — in z njimi morebitni prevajalci — šahovski učbenik prvega reda. Ta ugotovitev zveni morda nekoliko drzno, toda opira se na spoznanje, da je avtor uporabil pedagoško metodo, mimo katere ni videti uspešnejše. Ne samo da je pisca vodil dosleden dialektičen princip in da je tedaj deloval skladno z našimi občimi nazori o svetu, marveč je tudi pragmatično uveljavil samo-učni prijem, ki so ga uporabljati doslej najmarkantnejši šahovski učitelji, na primer sovjetska šahovska šola ali Robert Fischer. Delo Janeza Stupice, bivšega državnega prvaka in močnega mojstra, je tehten prispevek k šahovskim teoretičnim spoznanjem in praktičnim izkustvom a tudi k slovenski kulturi na-sloh." Po knjigi že posegajo bralci in prav gotovo jo bodo v svoje šahovske knjižne zbirke uvrstili vsi ljubitelji šahovske igre. R A D ! O TELEV!Z!JA A V S T R i J A 1 S PETEK, 2. 7.: 9.00 Poročita — 9.05 Za predšotske otroke , — 9.30 Ruščina — 10.00 10.000 ^ egipčanske umetnosti — 10.30 Ninočka 12.20 Sodobni kritični obzornik — 13.00 *Sdni§tvo — 12.15 )z partamenta — 17.00 Predšotske otroke — 17.25 Wombe!i — -30 Matt in Jenny — 17.55 Otrokom za tah-e noč — 18.00 Panoptikum — 18.30 Mi — °° Stike iz Avstrije — 19.30 čas v stiki 20.15 Seriant Cribb — 21.10 Jotty Joker 22.05 Nočni studio — 23.10 Poročita. SOBOTA. :. 7.: 9.00 Poročila — ?.05 Itali-^"Sčina — 9.55 Francoščina — 10.05 Ru-'na — 10.35 V Atahovem vrtu — regionat-otvoritev novega ORF dežetnega stu-otv — 10.55 Prenos stovesnosti oritve novega postopja radia Cetovec 1215 Koroška v stiki — 11.00 V samoti 'ndtahna — 11.45 George Batanchine in ^ York city battett — 11.55 Nočni studio ^ 13 00 Uredništvo — 14.30 Dekia iz Heiti-rnbtuta _ .,6QQ ,, partamenta — 17.00 ^oja treh deiet ob Bodenskem jezeru ia Zgodbe o detfinu — 17.55 Otrokom tohko noč — 18.00 Dva krat sedem — Dober Dober večer v soboto žeti Conrods — 19.00 Stike iz Avstrije in ^ "e Tirotske — 19.30 čas v stiki in šport . 2°.1S Družabne igre — 2!.05 5port — 22.25 Pleše okoli sveta — 23.10 Poročila. "EDEUA, 4. 7.: 11.00 Ura tiska — 15.35 in zetena boginja — 16.45 Toby in se - ** ^ Nits Hoigersson — 17.40 Ktub "'orjev — 18.30 Mi — 19.00 Stike iz Av-**- 19.30 čas v stiki — 19.50 Teden-P'egted — 20.15 Po božji votji — 21.15 'stena — 21.20 Carmen — 22.55 Poro- ^ONEDEUEK, S- 9.00 Poročita — 9.05 ^ Predšotske otroke — 9.30 Koroška ku-