IJ o p i s x. Iz Sežane. Učiteljsko društvo Sežanskega okraja zboruje v 5. dan maja t. 1. ob 9. uri v jutro v prostorih narodne šole v Divači s tem-le dnevnim redom : 1. Verifikovanjc zapisnikovo zadnjega zborovanja. 2. Kmetijstvo v nadaljevalnem tečaji. 3. Kritika o »Fran Kuhačevej pjevanki.« 4. Poročilo tajnikovo, blagajnikovo in pevovodje. 5. Volitev pregledovalcev računov. 6. Volitev društvenega vodstva. 7. Razni nasveti. 8. Izlet v krasno na novo odprto vilenico Divaško. — K obilnej udeležitvi uljudno vabi odbOT. Iz Krškega Okraja 17. aprila. (Zborovanje »Pedagogiškega društva« dne 14. t. m. v Mokronogu na Dolenjskem.) Točno ob 10. uri otvori predsednik društvu gosp. Pr. Gabršek zborovanje, ter vse došle gg. uCitelje, gospice udteljice, podpornike in goste prav prijazno nazdravi. Zapisnik zadnjega zborovanja se prebere in odobrf. Za tem se preide k naslednjim točkam. Prvi je govoril gospod učitelj Ravnikar s Krškega in sicer »o napakah pri vzgdji«. Ta je ^sa predbacivanja in napačne misli, ki jih ima občinstvo v obče in sploh nasproti šoli in učiteljstvu, da sta ta dva faktorja temu kriva, da je mladina dan danes tako neotesana in zasiirovela, piav dobro zavrnel. Pomisliti je treba, da je bilo že od nekdaj tako, da so vse slabe pojave, izvirajoče iz naiod;i, kaj radi piipisovali šoli — oziroma učiteljskemu osobju. Kdo je bil n. pr. kriv v 17. stoletji, da je ljudstvo tako moralno propalo? Kdo drugi, kakor grozovita 301etna vojskn, ki je toliko zla napravila v vsi Evropi! Kakor se je pri tacih in jednacili okoliščinab že od nekdaj pokazal kak moder in pameten mož, spoznavši popačenost ljudstva, tako je tudi v tedanjili slabih časih stopil na površje učenjak, pedagog prve vrste vseb časov in vseh naiodov J. A. Komenski, ki je vsemu svetu glasno klical: »Boljšo generacijo doseči je jedino mogoče s pametno in pobožno vzgojo«. Ta glas so slišali knezi in vladarji — in jeli so zares skrbeti za boljšo vzgojo mladine . . . Tudi sedanji časi so nekako podobni onim za časa Komenskega, kajti nevarnost nam preti — ne od strani svetovne vojske, temveč od strani slabe domačo vzgoje (se ve ne povsodi!). Nezmisel je, ker šoli iu učiteljstvu podtikajo, da je mladež od dne do dne bolj neotesana in surova. Šola stori vse, kolikor ji dnpuščaji moči in za to postavna sredstva. Toda kaj pomaga, ako šola še tako uspešno vzgoja, če pa jej dom vse pokvaii! Stariši so tisti faktor, ki bi v prvi vrsti morali skrbeti za boljšo vzgojo svojih otrok. Potem Se-le prido šola na vrsto. — Sploh pa učiteljstvo nikakor ni kos vsega storiti, kar se od njega zahteva. Na to g. poročevalec še prečita nekaj pisem, ki jih je bil že jedenkrat priobčil javno, v katerih razkriva obCne napake pri telesni in duševni vzgoji mladine — zlasti pa v teh biča nespametne matere, ki bolj gledajo na telesno razvijanje svojih bčera, nego pa na lepe duševne čednosti. — Žalostno, da je danes to tako v navadi! Za tem je govoril o šolskih vrtih gosp. Gebauer, učitelj od sv. Trojice. Le-ta je poudarjal šolskega vrta drevesnico, kar je tudi prav. Saj največ dobička od vrta ima občina potem, ako se v njem leto za letom vzgojuje obilo žlahtnih drevesec. Ali kaj nam pomaga govoriti, če pa šolske občine malo — ali prav nič ne store za povzdigo šolskih vrtov! Tudi šolske gosposke v tem oziru premalo store. Želeti bi bilo, da se prej, ko je mogoče, kaj uspešnoga stori. Sam učitelj vsega ne more storiti, ako ga merodajni krogi ne podpirajo v težavnem poslu, ali pa če mu občina vedno polena pod noge meče in ga s tem le opovira — namesto da bi mu pomagala. — Nekateri so pri tej točki izrekli mnenje, da bi bilo dobro, ako bi »Pedagogiško društvo« ustanovilo svojo drevesnico, iz katere bi društveniki dobivali proti majhni odškodnini potrebnih divjakov. Za sedaj se ni še nič natančnega ukrenilo, ker ta zadeva pride še letos v razgovor pri občnem zboru. 0 »domačih nalogah na kmetih« je govoril g. Gantar s Studenca. Ta je izrazil misel, da bi bilo najbolje »domače naloge na kmetih« opustiti (sosebno spisavanje s črnilom v zvezke in na papir) ter je priporočal samo izdelovanje nalog na tablicah. Tti smo slišali razno mnenje. Nekateri so bili za to, drugi zopet proti. Vsaj se je ravno v tej zadevi že mnogo govorilo in pisalo. Res je, da ravno »domače naloge na kmetih« delajo učiteljem mnogo preglavice. Navadno je to delo zaman, ker nobeden kmetskih šolarjev naloge v šolo ne prinese. Uzroke temu je navedel g. poročevalec in vsi smo bili njegovih mislij. Vender pa je tudi tukaj potreba »srednje poti«. Nesmo za to, da bi se »domače naloge« opustile (vzlasti v višjih oddelkih ne), pa tudi ne za preobilne naloge. Vse,-kar je prav, primerno in koristno dotičnim krajevnim razmeram. Učitelj sam najbolje ve, kaj ima storiti, uvaževajoč tudi vednosti in nadarjenost svojih šolarjev (šolaric). Da bi se vse »domače naloge« spisovale na ploščicah, skoro ni mogoče, ker učenci višjih oddelkov navadno teh že nemajo. — Sploh pa je g. poročevalec svoj govor prav marljivo sestavil. Dan in kraj prihodnjemu zborovanju določi odbor sam. Tudi se je sklenilo, da se letos še posebej tiskajo »društvena pravila«. Druzih pojedinih nasvetov ni bilo. G. predsednik zahvaljuje se gg. poročevalcem za trud ter sklene zborovanje s trikratnim »slava in živio-klicem« na našega prvega pokrovitelja šolstva, presvetlega vladarja Frana Josipa. Jako dober in primeroma ne drag obed smo inieli pri županu g. Pišmahtu, kjer smo se mej raznimi govori in napitnicnmi prav dobro zabavali. Tudi so nas počastili s svojo navzočnostjo vsi zavedenci iz Mokronoga (mej njimi starosta učiteljstva v našem okraji, umirovljeni ondotni učitelj gosp. Potokar, kuteremu je g. Ravnikar posebno laskavo napil), ter pokazali so s tem, da so prijatelji šolstva in napredka. Živeli vsi vrli Mokronožanje, ki ste vneti za pravo narodovo prosveto! — Vsa čast in hvala tudi učiteljema iz Mokronoga, ki sta šolo tako lepo okrasila! Predno pa končam, še nekaj. Čudno se nam zdi, da se našemu društvenemu zborovanju odtegujejo nekatere gospice učiteljice! Mari mislijo, da so bolj učene (ka li?) kakor učitelji? Iz Vidma pri Krškem. Mislili smo učitelji, da bo letošnja zima prav mila in kratka, ter smo upali, da bodo otroci prav lehka in redno hodili v šolo, pa nas je vse prav prevarila. Obilo snega je padlo po novemu letu, tako, da ni bilo mogoče redno otrokom k nauku hoditi, posebno iz oddaljenih vasi. Še zdaj, ko je uže vzpomlad nastopila, pa je še snežilo ne le po hribih, ampak tudi po ravnem. Veseli se vsaki človek lepe vzpomladi, tudi jaz sem se bil po veliki noči od doma napotil, ter vračal sem nekaj knjig v učitoljsko knjižnico, da bi jib zumenjal z drugimi. Dobil sem razne knjige v bogati učiteljski knjižnici. Ko se pa še nisem precej domov vrnil, stopil sem v sosedno deželo, ki jo meji samo »Sava«, ter na kolodvoru dobim gospico nčiteljico iz Št. P., ki že peto leto ondi na dvorazredni ljudski šoli poučuje. Pa jo je vender »Popotnikov Koledar« pregledal, da ni natisnena. Ko se vračam, da bi se domov peljali, srečam gospico Šk. in njenega že bolj postaranega očeta. Spoznavši se, kmali zvemo, da je ta gospica učiteljica, ter ravno na poti v novo službo v Zd. na Št. —- Revica je bila pa zelo žalostna,, da se mi je v srce smilila. Pripovedovala je, da sta z očetom ogledala oni kraj nove službe, kateri ji pa nikakor ne ugaja. Še hrane bi ne mogla dobivati v tem pusteni kraji. Tolažil sem jo in popisoval lepo okolico z rodovitnimi vinogradi, katera se ji bode zdaj vzpomladi gotovo priljubila, da ji bode tii ravno tako prijetno kakor v glavnem mestu, posebno pa, ako bode prav pridno šolsko mladino poučevala in vzgojevala. Ojačilo me je to še bolj, ker sem sprevidel, da bi jo oče rad dal v službo. Prigovarjal sem ji z vso zgovornostjo, ter jo toliko omečil, da ne bode poslala dekreta nazaj, kakor je mislila, in se vdala osodi, ki jo čaka v njenem novem službovanji; vsaj čas vse rane ozdravi. Toliko tedaj o tem slučaji. Pri tej priliki bi pa rad še eno drugo željo izrekel, namreč to, da naj bi se g. g. učitelji in učiteljice našega »Tovariša« bolje poprijeli, ga bolj naročevali ter ga tudi vsako leto vsaj vsak z enim dopisom podpirali. Beremo kaj čvrste in dobre uvodne članke v »Tovarišu«, dopisov pa uže nekaj časov pogiešamo. Veni, da vrli gosp. učitelji dopisujejo v druge časopise kakor v »Slovenca«, »Slov. Narod«, kar je prav in lepo, pa še naj lepše in naj boljše bode, ako tudi ne pozabiino na svojega starega »Tovariša«. Podpirajmo ga tedaj z naročnino in z dopisi. Posebno bi pa priporočal, da bi mladi gg. učitelji in tudi gospice nčiteljice prav pridno dopisovali. Prvi »Tovariševi« dopisniki in podporniki smo se uže postarali, in ne moremo toliko in tako vztrajno delati, kakor bi bilo treba, tedaj mladi naraščaj vzbujaj in gani se za prelepo stvar — za »domače šolstvo«! J. S. H. Iz Ribniškega okraja na Dolenjskem. Čitatelji »Učiteljskega Tovariša« se še radi spominjamo spretnega Jamšekovega spisa 1886. 1. pod naslovom »Iz šole za šolo«. Ne, da bi ocenjevali še le zdaj ta vrli spis, poudarjamo pa samo to, da ravno takih dejanskih spisov zelo pogrešamo. Ako se pomisli, da je ravno pouk v pravopisu zelo važen in da je podloga drugim šolskim predmetom, razume se samo po sebi, da ima vsak učitelj važno nalogo, da ta pouk po vsi svoji moči v šoli prav skrbno goji. Prav umestno bi bilo, da bi se ta spis »Iz šole za šolo« posebej natisnil*), ter šolam in učiteljem prodajal. Res je, da je v »Uciteljskem Tovarišu« natisnen, a naš »Tovariš« je vse premalo razširjen, da bi iz njega vso slovenske šole rabile koristne spise. Tudi bi bilo želeti, da bi učitelji in sploh šolski prijatelji ta naš list s spisi bolje podpirali, kajti vsak list je največ tak, kakoršni so njegovi podporniki in sotrudniki. Torej, zdramite se prijatelji in tovariši naši! Iz Dolskega pri Savi. (Zahvala.) Slavno društvo »Narodna Šola« je za mali znesek ubogi šolski mladini tukajšnje ljudske šole blagovolilo poslati obilo pisarskega in drugega šolskega blaga, za katero se v imenu obdarovane mladine prisrčno zahvaljuje Anton Jereb, učitelj. Iz Litijskega Okraja. Znabiti prijateljem in znancem v blagem spominu ostalega Janko Hočevarja ustrežem, ako naznanim, da se bode za dušo ranjkega v Višnjej Gori v 12. dan maja t. 1. brala črna sv. maša in ob jednem na njegovem grobu slovesno odkril spominek, katerega mu je postavilo Litijskega okraja učiteljstvo. — Ker cenjeni »Učit. Tovariš« o njegovej smrti še nič ni poročal, naj oponmim, da je blagega pokojnika snirt v najlepših letih pokosila. Služboval je le jedno leto pri sv. Lambertu. Hotevši pa, božične počitnice mej dragimi mu svojci preživeti, šel je čez hribe peš proti svojeniu rojstvenemu kraju Višnjej Gori. Mej potjo se je pa prehladil in bil uže 29. grudna 1885. 1. pokopan, kjer je izvestno od osode preganjani značajnik našel v življenji pogrešujoči mir. Lehka mu zemlja! Iz Litije. Vsakoletna okrajna učiteljska konferencija bode letos za naš okraj v 30. dan maja dopoludne v Litijskem šolskem poslopji. Razun običajnih toček bode še na dnevnem redu : Pismena delitev (praktičen poskus), kako se to otrokom, iiiuevno razlaga (kazala bode pri šolskih otrocih gospdčn. Marija Malec). — 0 vrboreji in pletenji (razpravljal bode g. Josip Cepuder) — in opis Litijskega okraja (po podanih popisih sestavil Janko Toman). *) Še uže posebej natiskuje! Uredn. Fz IJiililjiilie. Iz seje c. k r. deželnega šolskega sveta v 7. dan preteč. m. 0 napnivi eiKnazrednili ljuclskib šol v Dobovcn, Skopicah, Velikem Podlogu in na Hrvatskem Brodu se pisma pošiljajo doželnemu odboru, da jih odobri. Ravno tako se stori tudi o napnivi enorazredne ali vsa.j ekskurendne šole v Podprekarji. — Po nasvotu okrajnega šolskega sveta v Kameniku se dovoljujc, da so pri zgradbi dvorazredne ljudske šole v Uomžalih-Goričici šolski prostori prezidajo. — Nekemu krajnemu šolskemu svetu na Gorenjskem se dovoljuje, da bode tamkajšnja šola imela velike pueitnice meseca avgusta in septembra. — Tretja učiteljska služba v Senožetah odda se za trdno Mariji Stuhly, učiteljici v Šent-Vidu pri Zatičini. — 0 razširjanji dekliške Ijudske šole s paralelko v Kameniku, predlaga se deželnemu odboru v potrjenje. — Prošnja učiteljice, da bi se ji povrnil donesek, ki ga je v kranjski pokojniški zaklad za učitelje vplaeala, se ne usliši. — Vzprejme se odpoved slnžbi nekega ljudskega učitelja. — Nadučitelj Jarnej Kimovec prestavljen je iz Loškega Potoka v Moravče in nadučitelj Fran Golmajer iz Moravč pa v Loški Potok. — Dekliški šoli v Ribnici se dovoljuje poludnevni pouk. — Dovoljuje se tudi izvanredni učni red šoli v Goričici do časa, da se otvori tii nova šola. — Predloženi rokopis: »Zgodbe sv. pisma za nižje razredo ljudskili šol« predlaga se c. kr. ministerstvu za bogočastje in uk, da ga odobri. — Dvoraziedni Ijudski šoli v Črnem Vrliu dovoljuje se poludnevni pouk. — 0 namestitvi učitelja za veronauk na c. kr. državni gimnaziji v Kianji predlaga se na višje mesto. — Reši se več prošenj za dopuščenje k preizkušnji, za starostne doklade, za nagrade in denarne pomoči. — V odborovi seji »Slovenskega učiteljskega društva« v 12. dan preteč. m. so pregledovalci nekaterih spisov za mladinsko knjižico o teh poročali in nasvetovali, kateri naj se vzprejmo in za natis pripravijo. Želeti je, da bi gg. pisatelji odboru kmalu poslali spise, ki so jih v ta namen odločili. — Služba otroške vrtnarice pri I. mestnem vrtu Ljubljanskem s slovenskim občevalnim jezikora se bode začasno oddala. Plače bode vrtnarica imela 400 gld. Prošnje za to službo je s potrebnimi dokazili o učni sposobnosti za otroške vrtnarice bilo vložiti do konca preteč. m. pri mestnem magistratu Ljubljanskem. Otroško zabavišče bode se otvorilo uže meseca maja. — Sedemdeseti god je 17. preteč. m. praznoval p. n. gospod Rudolf Milic, vrli meščan in tiskarter mnogoletni založnik in podpornik nažega lista »Učiteljskega Tovariša«. Bog ga ohrani nam in njegovi blagi rodovini še mnogaja leta! A. P.