Naše veselje
Priloga »Slov. gospodarja" za deco.
Štev. 1.
Letnik UL
Na morje!
Tine je bil ves navdušen za morje in za ladje. S stricem sta bila par dni v Su-šaku in kar je Tine tam videl, ga je navdalo s takim hrepenenjem, da je imel samo še eno misel: »Ko bo šole konec, hajd na kako ladjo! Ce ne drugače: vsaj za mornariškega vajenca.«
Sosedov Jaka se je tudi bil podal v tako službo. Zdaj je bilo že nekaj let, odkar se je vozil po morju. Njemu je Tine pisal, naj mu sporoči, kakšno je življenje na taki trgovski ladji, ali je naporno in nevarno. Jaka mu jo kmalu odgovoril in to takole:
> Ljubi Tine!
Ti bi rad vedel, kako je tu. Zato Ti pa bom opisal, kako poteče en dan in tedaj boš sam razbral, kako da je.
Ob 4. url v jutro je! Napol v spanju Cujem, kako zbudijo tiste moje tovariše, ki spijo v istem prostoru in ki morajo že »daj na službo. Jaz še imam danes čas do pol 7. ure, zato se še obrnem na drugo ctran. Ko napoči moj čas, me zbudijo in moj predstojnik že priganja: »Brž na de-
*
lo!« Hitro popijem nekoliko kave, pa nas je že nekoliko na krovu. V noči smo bili zapustili luko in zdaj je bilo na krovu šo vse razmetano. Do zajtrka moram torej tu napraviti red. Sc v temi je treba vse
vrvi, verige In ostalo ropotijo tako spra« viti, da ni na krovu v napotje. Tako j« prišel čas za zajtrk, to je ob 8. url Pof zajtrku bo treba krov umiti in pozneje čolne, ki jih ima ladja s seboj, poslikati« Umili in popravili smo jih že v luki. S| tem preslikanjem bomo imeli par dni de« la, in sicer »dobrega« dela v nasprotju k »slabemu« delu, katerega je na ladji tudi dovolj.
Ob pol 9. uri se zopet glasi klic: »Brž? na delo!« Zdaj smo vsi na krovu. Voda polijejo po deskah in krepko je treba pri* tisniti, da se odstrani umazanija, ker a« morajo deske svetiti kakor da'bi bile no* ve. Ce ni v redu, pride »Prvi« in se kregat, ter zapove iznova početi. Do poldneva jo delo opravljeno in krov se lahko posuši« Gorje onemu, ki ga bo spet pomazal! i
Popoldne dobi vsak lonček z oljnata barvo in čopič. Zdaj slikamo in pleakamq do 15. ure. Potem je malo odmora in spet gre delo naprej. Ta pleska po eni strani, drug pa po drugi strani čolna. Ob 17. uri je delopust. Spravimo naše orodje in če* kake pol ure že sedimo okopani in oči,-ščeni v jedilnem prostoru pri večerji. So« veda ostane straža na krovu in šo tu in tam kaj pospravi in uredi.
Ko pa napoči tema, preneha še to delo« Mi, ki nimamo slučajno službe, pa še po* sedamo kako uro, si kaj zapojemo, vrže« mo kako karto, ali pa si pripovedujemo to in ono. Kmalu pa je na ladji vseobčt mir in en dan na ladji je spet pri kraju*
To je seveda vse v lepem vremenu. C« pa morje zavalovi in sc začne ladja zibatt ter poskakovati po razburkanem morju* potem pa je joj! Ali to moraš poskusiti sam, nočem Te strašiti.
Toliko za danes. Cez mesec dni pridem ha dopust in tedaj se pomeniva o podrotn nostih.
Sušak, dne 13. januarja 1936.
Vse pozdravlja
Tvoj prijatelj Jaka,
Razgovorček.
Kako lepo je sedaj doma v sobi pri topli peči! Človek blagruje usodo, ki mu je naklonila toplo in varno zavetišče pod domačim krovom. Včasi se ljudje tako po večerih okoli peči pogovarjajo to in ono. Pogovor često nanese na to, kaj se godi drugod po svetu v tem času, ko sedimo tu sredi zime doma v ugodnem zavetju.
Mislimo si še mi, da smo se zbrali tu pri meni in da pregledamo v duhu, kaj se godi na svetu.
Kakšno je n. pr. sedaj na morju? Na Indijskem oceanu! Daleč od tistih prog, po katerih vozijo veliki parniki za potnike, namreč tam, kjer vozijo tovorni parniki svoj tovor čez daljno morje!
Tu vozi taka ladja — tovorni parnik je. V svojem trupu ima kopro, katero do-naša iz južnega morja. Vprašate, kaj je kopra. To je posušena sredica (meso) kokosovih orehov in tvori bogastvo tropič-nih pokrajin, posebno otokov vzhodno od Avstralije. Ko so kokosovi orehi zreli, spležejo najspretnejši Malajci po gladkih deblih kokosovih palm navzgor in trgajo sadeže, ki vise visoko gori v nihajoči kokosovi kroni. Orehe odpro, lupino odstranijo in mesnato vsebino sušijo na solncu. Cez tri. mesece je v začetku belo orehovo meso postalo temnorujavo in vlaknato. Malajci zamotajo kopro v bale iz trstike ter jih spravijo v čolnih do čakajočih ladij. Iz olja, katerega vsebuje kopra, delajo milo, ostanke pa uporabijo za izdelavo linoleja. Gotovo niste vedeli, da izvira linolej, ki ga imate tu in tam doma na tleh ali pa v šoli, v cerkvi in drugod, večinoma od otokov Velikega oceana.
Zdaj je kopra v notranjosti ladje, ki vozi čez Indijski ocean. Nič ko voda, kakor daleč sega oko. Visoki valovi se približujejo, dvigajo ladjo in jo spet spustijo.
Ljudje stoje na krovu, roke imajo v žepih in srepo gledajo v vodo.
Dalje pa bomo potovali prihodnjič.
*
Spominska knjiga.
Marsikdo izmed vas dobi od znancev spominsko knjigo, da bi vanjo kaj napisal, pa je včasi težko kaj primernega najti. Zato prijavimo tu nekaj primerov:
Visoka lestva sveta so dejanja, sloni na nebu, v zemljo sc opira.
Po njej človeka vodi trdna vera in s nado se ljubezen nanj naslanja.
F. Cegnar.
2.
življenje nas uči, nalog težavnih daje mnogo, a red pod vsako nam nalogo zapiše glas vesti.
A. Medved.
3.
Ni praznik, predragi mi, naše življenje, življenje naj bode ti delaven dan!
S. Gregorčič.
4.
Kakor dopoldanska senca je prijateljstvo hudobnih: vsako uro se pomanjša.
A prijateljstvo pobožnih raste ko večerna sonca, da življenja sonce ugasne.
F. Cegnar.
5.
Daritev bodi ti življenje celo:
Oltar najlepši je — srca oltar, ljubezen sveta v njem — nebeški 2ar,
Gospodu žrtev — vsako dobro delo.
S, Gregorčič,
6.
Sejati mora pa, kdor hoče žeti, kjer ni semena, prazna bo njiva.
Naj dela, kdor plačilo če prejeti!
S. Cimperman.
7.
Na delo, naj mraz bo ali vroče! Truditi so vsak je dolžan.
Kdor delati more, pa noče, predober zanj krop je neslan.
J. Stritar.
*
Žebljeva juha.
Pripovedujejo, da je stopil nekoč vojak v kmečko hišo in je prosil hišno gospodinjo, naj mu da kaj hrane. Ona pa je odgovorila, da nima v hiši prav nič jedil. Nato je rekel vojak:
»Daj mi vsaj lonec in malo vode, pa sl bom skuhal žrebljevo juho.«
žena mu je to dala, a on je vzel lonec, dal vanj žrebelj, nalil vode in postavil vse vkup na ogenj. Ko je voda vrela, jo prosil za malo soli. Zena mu jo je dala. Nato je poprosil še za malo. moke. Tudi
to mu Je 'žena dala, samo da vidi, kakšna bo tista žrebljeva juha. Vojak je vsul moko v vodo in jo je zameSal. Nato je prosil
še za jajce ter ga je razbil v mešanico, nazadnje še za malo masti, da si zabeli juho.
Potem je postavil lonec na mizo, žre-belj je vzel ven, žrebljevo juho pa je seve snedel.
*
Pravična sodba.
Neki trgovec je izgubil v mošnji zašit denar. Dal je razglasiti, da bo dal sto dinarjev tistemu, kdo jo najde. Ko je še birič hodil po ulicah in razglaševal trgovčevo ponudbo, je pritekel kmet in je izročil trgovcu mošnjo:
»Tu, mislim, da je tvoj denar, ki si ga bil izgubil.«
Trgovec je vzel mošnjo, jo je odprl in je začel preštevati denar. Veselje pa se mu je izpremenilo v žalost, ko je pomislil, da mora dati sto dinarjev najditelju. Tuhtal je, kako bi ga opeharil. Ko je pre-štel denar, je rekel:
»Ti si torej že vzel svojih sto dinarjev, ker jih je bilo v mošnji osemsto, zdaj pa jih ni več ko sedemsto. Dobro si napravil. Hvala ti!«
Siromašni najditelj se je prestrašil, ko je to slišal. Sum ga je bolj pekel, kakor bi ga bili obljubljeni dinarji razveselili, zato se je začel pridruševati ter jeziti, češ, da se denarja ni niti dotaknil, ampak da je oddal mošnjo prav takšno, kakršno je bil našel.
•Trgovec pa je ostal pri svoji trditvi. Tako sta se začela prepirati in nazadnje
sta stala pred sodnikom, kjer sta oba
prisegla:	trgovec,	da	je	bilo v mošnji
osemsto dinarjev, a jih sedaj ni več kot sedemsto, kmet pa, da se denarja ni dotaknil, ampak da je prinesel mošnjo prav takšno, kakršno je bil našel. Tedaj je pa’ razsodil sodnik, ki je razumel, kaj je in kako, takole:
»Oba imata prav. Ti, trgovec, si izgubil osemsto dinarjev, ti pa, kmet, si našel samo sedemsto dinarjev. Tako to ni trgovčeva mošnja, ampak mošnja koga drugega. Torej nesi ti, kmet, ta denar domov* pa ga hrani, dokler se ne bo oglasil tisti, ki je izgubil sedemsto dinarjev. Ti pa, trgovec, počakaj, da se bo javil tisti, ki najde osemsto dinarjev.«
*
Naloge.
1.	Izpolnite točke s črkami. Posamezna besede pomenjajo krajo v naši državi, Srednje črke vseh besed dado pri čitanju od zgoraj navzdol ime slovenskega pesnika in pisatelja:
S	H	C	A	K
K	4	■	O	R
O	4	ti	I	D
U	H	it	C	E
T	4	t	E	L
A	H	'4	e	E
P	*	a	o	T
2.	Slična naloga, samo s to razliko, da pomenjajo posamezne besede reke v naši državi, srednje črke pa ime slovenskega pisatelja:
G ,	. K	A
D ,	- v	A
T .	. J	A*
K *	. R	A
M .	a V	A
M .	a N ♦	A
Odgovori na dopise.
Tokrat pa je bilo blagoslova skoro malo preveč. Gez 60 dopisov nam je nanosila pošta, Največ je bilo rešitev računskih nalog in navadno ob koncu prošnja za »obljubljeno« knjigo. Pogledali smo se in vprašali, kje smo bili kaj obljubili za rešitev računov. Sicer pošljemo vsakokrat vsaj enemu izmed onih, ki so kaj rešili, po kako knjigo, obljubljamo pa posebe lo za take rešitve, ki so res težavne. In ta-
ko smo zapisali v 12. številki na strani 47 pod b), da dobi tisti, ki prav reši pesem, lep dar.
Ali, glej, samo dve taki rešitvi sta prišli in še ti dve nista povsem pravilni. Pesem se namreč glasi takole:
Selijo sc ptice tja v tuje dežele; čez plan in goro so na jug odletele.
Oko pa za njimi skrivaj mi uhaja in v tožnih spominih se duša napaja.
Ah, da mi ni možno za njimi, za njimi; ubegniti mrazu, ubegniti zimi.
Zdaj boste videli način, kako je bila pesem napisana, in vam bo v bodoče lažje, kaj sličnega prav razvozlati. Tiste »obljubljene« nagrade si torej nihče ni zaslužil. Gledali pa bomo kljub temu, da cjotičnika, ki sta se edina potrudila, ne bosta ostala brez priznanja, pa tudi ostalim željam bomo po možnosti ustregli. Le lepo počasi!
Rešitev računov je:.
202X293
404
1818 606 ' '
59186
321X777
2247
2247
2247
249417
*
Pisma z rešitvami, željami itd. so poslali: Ferlič Ivan, Podčetrtek; Sonc Fran, Zibika; žolgar Miha, št. Janž; Rižnik Jožef, Brezno; Kaisersberger Ter., Placar; Mohorko Anton, žahenberc; Napotnik Jernej, Zavodnje; Antolič Martin, Moš-kanjci; Volavšek Ivanka, Lesično; Anžlo-var Branko, Log; Drofenik Alojz, Sv. Peter; Irman Karl, Lokovica; Tratnik Marija, Latkova; čakš Valentin, Sv. Barbara; Kirbiš Angela, Sp. Polskava; Gmei-ner Marija, Ribnica na Pohorju; Ciglar Ljuba, Dežno; Volčanjšek Miha, Kapele;
Magdič Janko, Boreči; Kozar Marija, Zg. Porčič; Kladnik Jožef, Dobrna; Bračič Franc, Dronkovec; Sep Ivan, Jareninski vrh; Zemljič Lizika, Vinski vrh; šurc Simon, Sele Vrhe; Kavčič Matija, Sta venski vrh; Poberžnik Filip, št. Janž; štorgelj Jožefa, Sv. Lenart; Jurgl Antonija, Sveti Lenart; Vengušt Anton, Svetelka; Golob Janez, Stojnci; Deleja Rudolf, Na Gorici; Miklavc Franc, Na Gorici; Hari Mihael, Lomanoši; Petek Martin, Lipje; Fanedl Kazimir, Sv. Jurij; Zorjan Miroslav, Sp. Gasteraj; Lenart Ivan, Na vasi; Bezjak Franc, Moškanjci; Seničar Franc, Babna gora; Ružič Veronika, Tišina; Pečnik Julka, Megojnice; Ambrož Julijana, ?; Hojnik Ančka, Sv. Križ Vertič Julijana, Zg. Senarska; Razdevšek Janez, Zg. Ponikva; Kramberger Elizabeta, Negova; Roj Anton, Polička vas; Bukošek Franc, Stranice; Pepevnak Ivan, Babna gora; Ribič Ljudmila, Dolena; Grmič Anton, Drago-tinci; Pihlar Anton, Sp. Velovlak; Kaiser Anton, Mihovce; Lampret Franc, Stoperce; Černe Lizika, Ješenca; Broman Franc. Stražišče; Kovačič Gabriela, Podigrac. — Nekaj dopisov je brez podpisa.
Rudi S. K. Uganki nista 3labi, treba pa bi bilo boljših risb, ker z doposlanih ni mogočo napraviti klišejev za tisk. Pesem ima nekaj nedostatkov in torej še ni za tisk. Stopinje ne morejo biti gladke, prožne, jadke (?), rožno itd. Pesem naj tudi izraža kaj zaokroženega, kako misel.
Vsem: Kdor pošlje uganke, mora pri-dejati tudi rešitev, drugače jih ne moremo uporabiti,
*
Skrivalnica.
ar
m
»K j e je hlapec?«’