Zdravko Petkovšek (r. 1931, Šen¬
tjur pri Celju) je že kmalu po diplomi

kot opazovalec Hidrometeorološkega
zavoda na Kredarici spoznaval mete-
„ orološka dogajanja v najbolj naravnem
tj okolju. Kasneje je končal doktorski
p študij iz meteorologije in na ljubljan¬
ski univerzi vrsto let skrbel za genera¬

cije slovenskih meteorologov; njegov opus poučne in strokov¬
ne literature obsega več kot 170 del. Četudi so dogajanja
v našem ozračju zelo zapletena in je za proučevanje vremen¬
skih sprememb potrebno veliko fizikalnega in matematične¬
ga znanja, s svojim pisanjem podpira stališče, da je mete¬
orologija tudi praktična veda, ki je lahko razumljiva vsako¬
mur.

članke. Danes je namestnik direktorja zavoda. Med meteoro¬
loge ga je pripeljalo jadranje, saj se je pogosto srečeval z brez¬
vetrjem ali viharnim morjem. Še vedno rad poprime za krmi-

ter ljubiteljem narave, kako naj uporabijo meteorološko zna¬
nje in vremenske napovedi.

Miran Trontelj (r. 1940, Ljubljana)
je bil eden prvih Petkovškovih diplo¬
mantov. Za študij meteorologije se je
odločil po absolviranju matematike in
fizike. Zaposlil se je na Hidrometeoro¬
loškem zavodu, kjer je dolga leta pri¬
pravljal meteorološke prognoze, redno
se je pojavljal na televiziji in objavljal

lo, še pogosteje pa svetuje jadralcem in drugim športnikom
















Z. Petkovšek - M. Trontelj

pogledi na

VREME

Ljubljana 1996

465586

POGLEDI NA VREME

Zdravko Petkovšek, Miran Trontelj

Besedilo:  Zdravko Petkovšek, Miran Trontelj
Računalniška obdelava skic:  Miha Korenčan
Stavek in prelom:  SYNCOMP
Likovno-grafični urednik:  Vili Vrhovec
Urednik:  Aleš Pogačnik

Založila:  DZS, d.d.

Za DZS, d.d.:  Adi Rogelj

Za Založništvo literature:  Mirna Šuštaršič Hvastija
Glavni urednik:  Andrej Gogala

Tisk: PACO - Gepard 1
Ljubljana 1996

Slikovno gradivo sta prispevala avtorja, razen satelitskih slik
(Nemška meteorološka služba v Berlinu), slik meteorološkega
radarja in klimatskih kart (Hidrometeorološki zavod Republike
Slovenije), fotografij na naslovnici (Buenos Dias), zavihku
(Nedžad Žujo) ter straneh 90 (Matic Gorjan) in 131 (Delo,
fotodokumentacija).

Knjiga je izšla s podporo Hidrometeorološkega zavoda
Republike Slovenije.

Vse pravice pridržane. Noben del te izdaje ne sme biti reproduciran, shranjen
ali prepisan v kateri koli obliki oziroma na kateri koli način, bodisi elektronsko,
mehansko, s fotokopiranjem, snemanjem ali kako drugače, brez predhodnega
privoljenja lastnikov avtorskih pravic.


Po mnenju Ministrstva za kulturo št. 415-136/96 z dne 14.5.1996
šteje knjiga med proizvode, za katere se plačuje 5-odstotni davek
od prometa proizvodov.

CIP - Kataložni zapis o publikaciji
Narodna in univerzitetna knjižnica, Ljubljana

551.5

PETKOVŠEK, Zdravko

Pogledi na vreme / Z. Petkovšek, M. Trontelj. - Ljubljana: DZS,
1996

ISBN 86-341-1730-8
1. Trontelj, Miran
61438976

POGLEDI NA VREME

A  H c. c ; ■  1»

3

VSEBINA

UVOD_5

1. PLANETARNI ZAHODNIK_7

2. POLARNA FRONTA_17

3. CIKLONI_25

4. TOPLA IN HLADNA FRONTA_33

5. ANTICIKLONI_47

6. BLOKADA, VIŠINSKI IN SREDOZEMSKI CIKLON_58

7. VETROVI V SLOVENIJI_69

8. KRAJEVNI VREMENSKI POJAVI_78

9. ZNAČILNOSTI VREMENA V SLOVENIJI_93

10. NAPOVEDOVANJE VREMENA_:_110

11. POGLAVJE ZA POMORCE_124

12. NEKAJ UPORABNIH NAPOTKOV___131

13. DODATNO ČTIVO_137

14. STVARNO KAZALO_138

4

PREDGOVOR

■ Vsi smo bolj ali manj odvisni od vremena. Nekatere gospodarske pa¬
noge kot na primer letalski promet, vodna energetika in druge so toli¬
ko odvisne od vremena, da že dolgo dobivajo posebne vremenske napove¬
di. Večina drugih, na primer kmetijstvo, turizem, gradbeništvo in tako dalje,
uporabljajo predvsem splošne vremenske napovedi, posamezniki pa poseb¬
no tedaj, ko kam potujejo ali načrtujejo dejavnost v naravi. Samo to pa je
pogosto premalo. Z boljšim poznavanjem vremena, to je dogajanj  v atmos¬
feri in njenim trenutnim stanjem nad nami, bi se lahko izognili mnogim pro¬
metnim in drugim težavam in nesrečam.

Vremenske napovedi same so  v splošnem že dobre, vendar niso niti časov¬
no niti krajevno dovolj natančne, da bi nam brez dodatne lastne presoje omo¬
gočile najboljše odločitve. Če je na primer za dopoldan napovedan prehod
hladne fronte čez Slovenijo z nevihtami in plohami, pa je opoldne še kar le¬
po, ni rečeno, da je napoved povsem zgrešena in da bo še dalje lepo. Zelo
verjetno je, da se je fronta nekoliko zakasnila (kar se pogosto dogaja) in lah¬
ko pride vsak čas. To pa lahko pomeni že popoldne ali zvečer nenadno po¬
slabšane vozne razmere, močne vetrovne sunke, ponekod točo, v višjih le¬
gah pa nepričakovan sneg, ki je lahko za nepripravljene turiste ali plezal¬
ce usoden. Močne padavine lahko hitro poplavijo nižje ležeče predele cest,
vode nenadno narastejo in na primer jamarjem zaprejo izhod, burja lahko
preseneti jadralce in deskarje ter jim onemogoči povratek in tako dalje. Vre¬
me nas nepripravljene lahko močno preseneti tako v udobni limuzini kot pri
pristanku z jadralnim padalom, če omenimo le dva primera.

Tale knjižica je izboljšana in dopolnjena izdaja knjižice “Skice vremena ”,
ki sva jo pripravila pred devetimi leti in je kmalu pošla. Prepričana sva, da
bodo z vašim novim znanjem iz nje vremenske napovedi bolj koristne in na¬
tančnejše, življenje na cesti, v gorah, na morju,  v zraku pa varnejše in pri¬
jetnejše.

Avtorja

UVOD

5

■ Pogled na vreme je lahko z različnih razdalij, smeri in vidikov. Vre¬
menska dogajanja v nekem kraju so posledica dogajanj v celotnem ozrač¬
ju, ki obdaja Zemljo in so med seboj bolj ali manj tesno povezana. Današ¬
nji vremenski sateliti nam omogočajo, da lahko vidimo naš planet Zemljo
istočasno z več strani in oddaljenosti. Včasih so to le grobe slike oblačnih
sistemov in jasnin, drugič osenčene slike razporeditev vlažnosti in celo pa¬
davin. Toda vse to nam le malo pomeni, če ne vemo kaj vse predstavljajo
in kaj se tu in kaj tam dogaja - kaj pri tleh in kaj v višinah? Sele pravilno
poznavanje ozadja takih slik in povezav med dogajanji v atmosferi, nam omo¬
goča pravo razumevanje sedanjega stanja v ozračju in najbolj verjetni bo¬
doči razvoj ter končno oceno bodočega vremena, ki terja od nas vsakokrat¬
ne odločitve.

Formalna predstava vremenskih sistemov od naj večjih planetarnih vrtincev
do najmanjših, ki povzročajo rast kapljic bi bila predolgočasna. Zato sva v ve¬
likostni okvir vključila nanje vezana lokalna dogajanja, katerih mnoge lah¬
ko sami neposredno opazujemo in preverjamo. Tako dobijo nekateri bolj ab¬
straktni pojmi in pojavi stvarne oblike, vidne učinke in potrditve ter nam
postanejo domači, koristni, uporabni in celo zabavni. Nedvomno smo ve¬
seli če v naravi opazimo znano goro, drevo ali redko ptico; prav tako nam
je lahko v veselje če spoznamo npr. še nastajajoč nevihtni oblak, fenski ob¬
lak ali lečast lentikularis, ki stoji na mestu (spredaj nastaja in zadaj izginja)
čeprav pihajo skozenj vetrovi več kot 100 km na uro, in si znamo to razlo¬
žiti. Ne odklanjajmo torej znanja, ki nam bo kočno zanimivo, koristno in
zabavno, čeprav je morda kateri odstavek na prvi pogled manj zanimiv. Do¬
gajanja so namreč med seboj tako vsekrižno povezana in zato včasih ne po¬
vsem preprosta oz. očitna

Čeprav nas večinoma zanima prihodnje vreme le za razmeroma majhno ob¬
močje, nam pogled v nebo navadno ne omogoča predvideti vreme za več
kot pol ure ali uro vnaprej. To pa je večinoma premalo. Zato seje v osno¬
vi treba najprej nasloniti na vremensko stanje in splošno vremensko napo¬
ved in jo dopolniti z lastnim znanjem in spoznajem in si ustvariti sliko za
odločitev, pri čemer je morda treba oboje tudi dopolnjevati in popravljati.
To pa je uspešno mogoče le ob zadostnem poznavanju procesov, stanj in do¬
gajanj v ozračju - pri čemer naj bi vam pomagala prav naslednja poglavja.




■

■ '■ ,r

















d

7

1. PLANETARNI ZAHODNIK

■ Ob spremljanju vremenskih napovedi in dogajanj v ozračju nad sabo
kmalu spoznamo, da prihajajo poslabšanja in izboljšanja vremena na¬
vadno od zahoda. Pogosto slišimo npr.: “Atlantske frontalne motnje so za¬
jele zahodno Evropo, a se le počasi bližajo našim krajem. Zato bo jutri še
suho, naslednji dan pa od zahoda povečana oblačnost.” Prihajanje sprememb
vremena pretežno od zahoda so poznali že davno naši kmetje, ki so se ozi¬
rali proti zahodu, ko so po krajevnih vremenskih znakih skušali predvide¬
ti vreme za naslednji dan, npr. po večerni zarji, kapah na vrhovih, preliva¬
nju megle čez zahodno ležeča sedla in podobnem.

Danes opazovanje vremena ni več prepuščeno posamezniku, ampak je mno¬
žično, stalno in vsestransko mednarodno usklajeno. Vreme opazujejo de-
settisoči opazovalcev ali avtomatskih vremenskih postaj na tleh, na ladjah,
na plavajočih bojah, na letalih, pa še z radiosondami, radarji in sateliti, vse
po enotnih pravilih in ob dogovorjenih časih. Le tako je namreč mogoče do¬
biti zadovoljiv pregled nad dogajanji v ozračju nad vso Zemljo, jih sprem¬
ljati, ter nato njihov nadaljnji potek, premike in spremembe tudi dokaj pravil¬
no predvideti. Velikost vremenskih tvorb je namreč zelo različna in vsa do¬
gajanja so med seboj povezana. Če pogledamo npr. samo vrtince, ki se pojav-

Opazovalni prostor

8

POGLEDI NA VREME

ljajo v atmosferi, so razlike že v velikosti kar milijardokratne: najmanjši
vrtinčki, ki jih opazimo na cigaretnem dimu, imajo premer le nekaj mili¬
metrov, največji pa kot obroči planetarnih zračnih tokov obkrožajo zemelj¬
sko površje.

Med največjimi in najmanjšimi vrtinci v ozračju se pojavljajo pogosteje
razne značilne velikosti vrtincev z različno lego v prostoru, vsi skupaj pa
vplivajo na vreme v nekem kraju. Manjši ko so vrtinci, več jih je in manj
natančno so nam poznani oz. zajeti z vremenskimi podatki in v presoji at¬
mosferskih dogajanj. Razumljivo je, da vseh vrtincev in vrtinčkov, ki na¬
stajajo za posameznimi gorami, hišami in drevesi (ki jih je prek zemeljske¬
ga površja nešteto) pri presoji dogajanj v atmosferi ne poznamo in ne mo¬
remo upoštevati. Zato je vsaka presoja, pa čeprav je grajena na več milijar¬
dah podatkov, še vedno le približek dejanskega stanja atmosfere. Nenatanč¬
ne osnove pa seveda ne morejo dati natančnih bodočih stanj ali natančnih
vremenskih napovedi.

V splošnem pa je tako, da imajo večji vrtinci ali sistemi v ozračju daljšo živ¬
ljenjsko dobo. V njej so spremembe razmeroma počasne in za nekaj dni vna¬
prej laže predvidljive. Poleg tega večji sistemi navadno odločajo o premi¬
kih in razvoju manjših. Zato je pregledneje začeti z večjimi - kot bomo sto¬
rili tudi mi tukaj.

Poglejmo torej najprej največja planetarna gibanja zraka, ki nam, kot smo
rekli že na začetku, prinašajo vremenske spremembe od zahoda. Naši kra¬
ji ležijo v zmernih geografskih širinah in v teh prevladujejo na obeh polob¬
lah široki in visoko segajoči zahodni zračni tokovi oz. vetrovi. V ekvato¬
rialnih območjih pa je pas nasprotnih vzhodnih tokov, kar je tudi ena od ob¬
lik izravnavanj in ravnovesij v atmosferi [slika 1.1].

1.1 Obroča planetarnih zahodnikov in ek- Plasti ozračja

1. PLANETARNI ZAHODNIK

9

Do kod navzgor pa pravzaprav sega atmosfera? - Kakor vzamemo! Zrač¬
ni pritisk in gostota zraka z višino zvezno, čeprav sprva hitro, nato pa vse
počasneje padata in ostre zgornje meje ni. Na višinah okrog 5,5 km sta pri¬
tisk in gostota že za polovico  man jši kot pri morskem nivoju, na višini 50km
pa je zračni pritisk le še en milibar (oz. hektopaskal, hPa), torej tisočinka
tistega pri morskem nivoju. Za vremenska dogajanja pa je pomembna pred¬
vsem najspodnejša plast atmosfere - troposfera,? ki sega do višin e ca.
10km (nad polom manj, nad ekvatorjem več). V njej temperatura z višino
pada v povprečju za 6,5 °C na km, tako da so na meji z višje ležečo stratos¬
fero povprečne temperature okrog-50 °C (pri tem, daje povprečna na mor¬
skem nivoju okrog 15 °C) [slika na strani 8 in slika 1.2].

Od kod pa vemo za vse te podatke v višinah? Iz okrog 1200 točk na Zem¬
lji spuščajo meteorologi dvakrat na dan z velikimi baloni v višine majhne
avtomatske vremenske postaje z oddajnikom, t. i. radiosonde [slika 1.3].  Ta
ob dviganju sproti sporoča sprejemniku na tleh (ali satelitu) podatke o tem¬
peraturi, vlagi in pritisku ali višini [slika 1.4].  Iz radarskega spremljanja za¬
nosa radiosonde izračunajo vetrove v posameznih plasteh do višin čez 30 km.
Tudi zaporedne satelitske slike oblakov in očesu nevidnih gibanj zračn ih  mas
bolj ali manj vlažnega zraka dopolnjujejo podatke. Radiosonde pošiljamo
v atmosfero že dobrih 55 let, pa tudi sateliti nam pomagajo že več kot 35 let.
Zato so nam povprečne razmere v višinah in globalni zračni tokovi že kar
dobro poznani, čeprav seveda še zdaleč ne povsem natančno, zlasti pa ne
vsi vzroki za njihove spremembe.

Pas splošnih zahodnih zračnih tokov v z mernih širinah zajema območje prib¬
ližno med 30° in 70° geografske širine in je širok čez 3000 km, obseg obro-

1.2 Navpični razporeditvi zračnega priti¬
ska in temperature v troposferi in spodnji
stratosferi

1.3 Radiosonda z balonom

10

POGLEDI NA VREME

ča v sredini pa je nekaj pod 30 000 km. Navzgor segajo ti vetrovi do višin
okrog 15 km. Tu in marsikje drugje v atmosferi je značilno, da so vodorav¬
ne razdalje 1000-krat večje od navpičnih in je torej atmosfera relativno ten¬
ka, a rišemo jo debelo, da se sploh kaj vidi.

Najmočnejši zahodni vetrovi so na višinah okrog O kni  T am se pojavljajo
ozki vetrovni strženi s hitrostmi celo čez 8 00 km/h,  v povprečju pa so hi¬
trosti v vetrovnem strženu okrog 200km/h [slika  7.5]. Proti tlem zaradi raz¬
ličnih vzrokov, med njimi tudi zaradi trenja, vetrovi slabijo, pa tudi njiho¬
va smer je bolj ali manj drugačna. Če gledamo z vetrom in navzgor, jih p ri-
tekanje toplejšega zraka odklanja v desno navzgor (v smeri urinega kazal¬
ca), pritekanje hladnejšega zraka (ali polja nižjih temperatur) pa jih odkla¬
nja v levo navzgor [slika  7.6]. Iz tega pravila lahko po gibanju oblakov v raz¬
ličnih višinah že presojamo ali se nam bližajo otoplitve ali ohladitve. Je pa
tudi med ljudmi razširjeno spoznanje, da se bo vreme spremenilo, če se ve¬
trovi ali oblaki “tepejo” med seboj. Na osnovi povedanega bomo že malo
več vedeli, kako se bo spremenilo. Sploh pa so razna vetrovna striženja, kot
spremembe vetra z višino strokovno imenujemo, zvezana z mnogimi do¬
gajanji v ozračju in jih tudi povzročajo, ali pa omogočajo njihov obstoj, npr.
front.

Splošni zahodni zračni tokovi v zmernih širinah so v bistvu posledica tem¬
peraturnih razlik med ekvatorjem in polom. Te razlike poganjajo ta največ-
ji vremenski stroj, ki pretvarja toploto v gibanje. Učinkovitost tega stroja
je res komaj dober odstotek, vendar to zadostuje za razvoj in pomike mno¬
gih vremenskih tvorb.

Pogledano z drugega vidika pa je tako: v toplejšem in redkejšem zraku so
pritiskove ploskvejoz. ploskve enakega zračnega pritiska), ki so skoraj vo¬
doravne oz. vzporedne z gladino morij, po višini bolj razmaknjene kot v hlad-

1 .4 Sprejemnik radiosondnih podatkov

1.5 Vetrovni stržen v navpičnem preseku
odebeljene atmosfere pozimi

Pol

1. PLANETARNI ZAHODNIK

1.6 Odklanjanje smeri vetra z višino pri dotoku hladnejšega zraka jlevoj in dotoku
toplejšega (desnoj

nem in gostejšem zraku nad polom. V višinah se zato ploskve pritiska spuš¬
čajo od ekvatorja proti polu z zelo majhno strmino [slika 1.7],  vendar je ta
relativno največja okrog zmernih geografskih širin.

Presečnice pritiskovih ploskev z neko ploskvijo so črte, ki jih imenujemo
izobare.'Zračni pritisk z višino vedno pada. Blizu tal je ta padec okrog 1 mb
na 8 m; 10 km visoko pa je l mb na 26 m zaradi manjše gostote zraka. Pri
morskem nivoju je zračni pritisk v povprečju nekaj nad lOOOmb (ali hPa),
na Triglavu pa le še okrog 700 mb. Vse to je posledica tega, da ozračje s svo¬
jo lastno težo stiska prizemne plasti bolj kot višje, nad katerimi je manj zra¬
ka. Padec pritiska z višino in teža zraka sta si navadno v ravnotežju.

V območju, kjer so pritiskove ploskve nagnjene, pa se očitno spreminja zrač¬
ni pritisk tudi v vodoravni smeri [slika 1.8].  Čim večji je nagib ploskev, tem
večja je vodoravna sprememba na enoto razdalje (gradient). Tedaj potiska

1.7 Nagib pritiskovih ploskev zaradi vo- 1.8 Razlike pritiska v vodoravni smeri pri
doravnih razlik temperature zraka nagnjenih pritiskovih ploskvah

12

POGLEDI NA VREME

sila zračnega pritiska zrak ne le navzgor proti teži, ampak tudi v vodorav¬
ni smeri proti nižjemu pritisku. Če se Zemlja ne bi vrtela, bi tok zraka od
višjega proti nižjemu pritisku sproti izravnaval razlike ter večjih razlik pri¬
tiska in tudi vetrov ne bi bilo.

Zaradi vrtenja Zemlje pa vsak tok zanaša in ga na severni polobli odklanja
v desno - pojavi se t. i. bdklonska ali Coriolisova sila. Ta mu ne da miru to¬
liko časa, da ga odkloni pravokotno na desno; in ker deluje pravokotno na
ta tok, nastane ravnotežje med gradientno silo pritiska in odklonsko silo [sli¬
ka 1.9].  Zrak ne teče več od visokega proti nižjemu pritisku, ampak vzpo¬
redno z izobarami (ali izohipsami pritiskovih ploskev). Razlike pritiska se
pri takem toku ne izravnavajo in tok oz. veter postane močan, dolgotrajen
in skoraj stalen.

Razen na samem ekvatorju nastaja odklon toka povsod, če je le tok na raz¬
daljah nad 100 km (kar je za atmosfero malo). Zaradi nagiba pritiskovih plo¬
skev navzdol proti polu bi hotel zrak teči od ekvatorja proti polu, a je v zmer¬
nih širinah že dovolj odklonjen v desno, da tvori obroč zahodnih tokov z naj¬
večjimi hitrostmi tam, kjer je nagib pritiskovih ploskev naj večji - o čemer
bomo še govorili [slika 1.10].

Splošni zahodni vetrovi pa večinoma ne pihajo v gladkem obroču okrog ze¬
meljskega površja. Razni vplivi tal - kopna in morij, različne vrste kopna,
morja in morskih tokov, ledenih površin itd. imajo različne temperature. Ti
vplivi in vplivi raznih sil povzročajo različno in nepravilno razporejene na¬
gibe pritiskovih ploskev in dajejo s tem različne pospeške zračnim delcem.

1.9 Odklanjanje zračnega toka v desno zaradi vrtenja Zemlje in končno stalen urav¬
notežen veter

t. PLANETARNI ZAHODNIK

13

Razlike se pojavljajo kot nekakšne motnje v osnovnem zahodnem toku in
se kažejo kot valovanja. Valovanj je v atmosferi spet mnogo vrst: zvočni va¬
lovi, taki, ki dajejo valovne oblake, še večji, ki ustvarjajo ciklone in fron¬
te. Največji med njimi so vodoravno-prečni valovi, ki nastajajo v pasu za¬
hodnih vetrov zmernih širin: nekje se vetrovni stržen pomakne bolj proti ek¬
vatorju, drugje bolj proti polu [slika 1.11].  V skladu s tem, ker se pritisko-
ve ploskve spuščajo proti polu, nastane v prvem primeru dolina - zajeda pro¬
ti ekvatorju; zajeda proti polu pa se kaže kot greben v topografiji pritisko-
vih ploskev. Ker je bolj proti polu zrak navadno hladnejši, je dolina hlad¬
na, greben pa relativno topel.

Zaporedne doline in grebeni, ki dajejo pasu zahodnih vetrov valovito obli¬
ko, tvorijo bolj ali manj sklenjen sistem valov okrog cele Zemlje z valov¬
no dolžino (razdaljo med dvema dolinama ali grebenoma) 5000 do 6000 km.
Tako najdemo navadno na polarni karti - taki, ki ima pol v sredini in pred¬
stavlja celo poloblo - štiri do pet zelo dolgih t. i. Rossbvjevih valo v. Pri tem
so zdaj vetrovi le še v oseh dolin in grebenov čisto zahodni, vmes pa so se¬
veda jugozahodni ali severozahodni [slika 1.12].

Na teh dolgih valovih se kot dodatne manjše motnje razvijajo npr. cikloni,
kijih dolgi valovi vodijo s svojimi tokovi ah s svojimi premiki, torej le v glav¬
nem od zahoda proti vzhodu, lahko pa tudi bolj proti severovzhodu ali ju¬
govzhodu. Rossbyjevi valovi v splošnem zahodniku le počasi nastajajo, se
večajo ali plahnijo. Njihova povprečna življenjska doba je nekako 7 do 10 dni.
čeprav prevladujejo v njih zahodni tokovi, sam val, ki predstavlja le obli¬
ko toka, pogosto stoji ali pa se včasih pomika tudi proti zahodu, torej pro-

1.10 Nastanek in vzrok planetarnega za-
hodnika

14

POGLEDI NA VREME

1.12 Cirkumpolarna karta z Rossbyjevimi
valovi

POL

1.14 Prevladujoče vreme glede na Rossby-
jeve valove

ti toku v njem. Tedaj, zlasti če so valovi močno razviti ali se celo zavijejo
v zanke - nastane blokada [slika 1.13],  so vremenske napovedi bolj prob¬
lematične, ker v njihovih pomikih in dogajanjih ni več pravega reda. Ven¬
dar se ta navadno po nekaj dneh spet vzpostavi. Pokazalo seje, daje vre¬
me na zahodni strani dolin ali zajed proti jugu navadno lepo ±  medtem ko na
vzhodni strani ve likih dol in prav pogosto nastajajo cikloni s frontami kot
glavnimi nosilci poslabšanja vremena v zmernih geografskih širinah.

1.13 Nastanek blokade planetarnega zahodnika

1. PLANETARNI ZAHODNIK

15

Včasih se zgodb da je tak Rossbyjev val stalno na istem mestu ali se tam kar
naprej pojavlja. Če je pri tem dolina zahodno od nas oz. so naši kraji na njenem
vzhodnem robu, se slabo vreme ponavlja in imamo npr. deževno poletje. Če pa
seje val ustalil tako, da smo na zahodni strani velike doline, bo v daljši dobi
prevladovalo lepo, pretežno sončno vreme in bo morda celo suša [slika 1.14].

Ti dolgi valovi v splošnih zahodnih tokovih zmernih širin torei odločajo o
splošnem tipu vremena nad velikimi območji- deli Evrope ali kar nad ce¬
lo Evropo, in za daljši čas - nekaj dni ali celo tednov. Tokovi v teh valovih

1.15 Topografija 500 mb ploskve za dva tipična primera, a) ob lepem, b) ob slabem
vremenu pri nas

16

POGLEDI NA VREME

odločajo kdaj, kje in v kaki smeri bodo potovali cikloni prek Evrope in, skrat¬
ka, kakšno bo vreme v posameznih njenih predelih ali krajih. Seveda odlo¬
čajo o podrobnostih razvoja vremena še mnogi drugi manjši in celo ozko
lokalni vplivi. Gotovo pa luna, ki jo mnogi radi povezujejo z vremenom,
pri tem nima nič, saj je predaleč in pošilja le neznatno energijo, sije pa is¬
točasno na velik del Zemlje, kjer pa je vreme vedno zelo različno - navad¬
no enkrat lepo tu in slabo tam, drugič obratno.

Valove oz. doline in grebene v planetarnih razsežnostih splošnih zahodnih
tokov, pomike njihovih osi in tokove v njih se nam kažejo na t. i. višinskih
vremenskih kartah - navadno s plastnicami (izohipsami) 500mb ploskve ki
leno plahuta na višinah okrog 5,5 km nad morskim nivojem ,[slika 1.15].

V skladu s prej opisanim ravnotežjem sil in odvisnostjo vetra od nagiba pri-
tiskovih ploskev pihajo vetrovi vzdolž teh izolinij (plastnic) tako, da so niž¬
je vrednosti višin na levi strani, če gledamo s tokom - in ker so v splošnem
nižje vrednosti proti polu, pihajo vetrovi pretežno proti vzhodu; pri neki za¬
ključeni kotlini v topografiji te ploskve pa okrog središča kotline v nasprot¬
ni smeri urinih kazalcev.

Sestavljena satelitska slika oblakov, ki kažejo Rossbyjeve valove

17

2. POLARNA FRONTA

■ Polama fronta je planetarna meja zračnih mas. Poglejmo si, zakaj se
pojavlja. Sonce je nad ekvatorjem skoraj navpično nad tlemi, proti po¬
loma pa je nagib sončnih žarkov vse manjši. Zato se proti polu enako širok
snop sončnih žarkov porazdeli na večjo površino tal in jo seveda manj ogre¬
je. Tako dobi npr. ob enakonočju 1 m 2  tal na ekvatoiju dnevno približno 6 kWh
energije, na 60° geografske širine le še 3 kWh in na polu nič, saj sije tam
tedaj sonce ravno vzporedno s tlemi in potuje tik ob obzorju [slika 2.1].

Zaradi teh razlik v ogrevanju tal ima tudi zrak pri tleh nad ekvatorjem v splo¬
šnem visoke temperature oz. je topel, v polarnih predelih pa je mrzel. V skla¬
du s tem govorimo o toplih tropskih in hladnih polarnih zračnih masah.Zrač-/
ne mase so torej obsežne gmote zraka, ki merijo v vodoravni smeri čez
1000 km, debele pa so manj kot lOkm-kerjepač atmosfera močno sploš-
čena.

Atmosfera je sorazmerno tanek plašč zraka, ki obdaja zemeljsko površino
ter so tipične vodoravne razdalje v njej sto do tisočkrat večje od navpičnih.
To vidimo iz tega, da so razdalje med ekvatorjem in polom okrog 10 000 km,
oblaki pa segajo nad nami največ do 10km visoko. Podobno so tudi vodo¬
ravni zračni tokovi (vetrovi), s hitrostmi malo nad tlemi v povprečju okrog
lOm/s, stokrat hitrejši kot splošna oz. obsežna navpična gibanja zraka s ti¬
pičnimi hitrostmi samo okrog 1 do 10 cm/s.

2.1 Planetarni vpliv nagiba sončnih žarkov na tla ob enakonočju

18

POGLEDI NA VREME

V opredeljenih zračnih masah ima zrak približno enake lastnosti: predvsem
je topel ali hladen, lahko pa je bolj ali manj vlažen, kar je za nastanek ob¬
lakov in padavin seveda zelo pomembno.

Tople tropske zračne mase nastajajo torej nad obsežnimi tropskimi prede¬
li, kjer se zrak izdatno ogreva. Nad kopnim, zlasti nad puščavami nastaja
bolj suha (kontinentalna tropska masa), nad toplimi tropskimi morji, ki iz¬
datno izhlapevajo, pa se zrak močno ovlaži ( morsk a tropska zračna masa) [sli¬
ka 2.2].  Podobno nastajajo nad polarnim kopnim bolj hladne in suhe (po¬
larno kontinentalne) zračne mase in nad polarnimi moiji polarno morske zrač¬
ne mase. Te zaradi splošno nižjih temperatur nimajo toliko vlage, kot trop¬
ske morske zračne mase.

Gledano na celotno zemeljsko oblo imamo torej v širokem območju ekva¬
torja tople zračne mase, v polarnih območjih pa velik hlebec hladnih zrač¬
nih mas; pri čemer so največje razlike med njimi prav pri tleh. Prehod med
enimi in drugimi masami večinom a ni enakomeren ali počasen, amp ak po¬
gosto zelo hiter oz. omejen na sorazmerno ozek prehodni pas. Če ta pas za¬
radi preprostosti stisnemo v črto, kot jo na tlorisih (kartah) navadno riše¬
mo, ji pravimo polama fronta [slika 2.3].  Na meteoroloških kartah Zemlje
je to torej črta, ki ločuje hladne polarne in tople tropske zračne mase, sicer
pa ima širši pomen.

Zračne mase so prostorska telesa in segajo vsaj nekaj kilometrov v višine,
črta fronte na karti pa je presečnica mejne oz. frontalne površine med ma-

2.2 Nam bližnja območja nastanka zračnih mas in njihove poti k nam

2. POLARNA FRONTA

19

2.4 Polarna fronta v tlorisu in v preseku atmosfere po meridianu

sama s tlemi. Za prostorsko predstavo moramo še pogledati, kako je to v nav¬
pičnem preseku - kot da bi atmosfero presekali po poldnevniku od pola do
ekvatorja. Presek rišemo s povečanimi višinami, da se zaradi sploščenosti
atmosfere sploh kaj vidi, kot je to prikazano na sliki 2.4.

Vidimo, da meja med dvema zračnima masama navzgor ni navpična, am¬
pak je nagnjena tako, da leži hladnejši zrak v obliki klina pod toplejšim.To
je zato, ker je hladnejši zrak gostejši in težji. Podobno tudi voda v kozarcu
vedno zleze pod olje, ki je redkejše. Meja med oljem in vodo v mirni po-

2.3 Karta severne poloble z izrazitimi de¬
li polarne fronte

POL

2.5 Prevladujoči vetrovi ob polarni fronti
pri tleh

POL

20

POGLEDI NA VREME

sodi je vodoravna. Če hočemo, daje meja nagnjena, moramo kozarec hi¬
tro premakniti ali kozarec vrteti - skratka, tekočinama moramo dodati ne¬
ki pospešek. Podobno je v atmosferi. Gledano v navpičnem preseku je lah¬
ko meja med različno gostima zračnima masama stalno približno enako nag¬
njena le, če pihajo v eni in drugi zračni masi različni vetrovi. To se v nara¬
vi zares dogaja: topel zrak, ki prihaja od ekvatorja in se zaradi vrtenja Zem¬
lje na severni polobli odklanja v desno, ima delno ali znatno zahodno smer
(splošni zahodnik); hladen zrak, ki prihaja bolj pri tleh od severa in se tu¬
di odklanja v svojo desno, torej proti zahodu, pa ima delno nasprotno smer [sli¬
ka 2.5].

Polama fronta je torej prevladujoča nagnjena meja med hladnimi polarni¬
mi in toplimi tropskimi zračnimi masami. Ob njej je vetrovno stri ženje, nad
njo pa razmeroma velik nagib pritiskovih ploskev, ki se od velikega razmi¬
ka v toplem zraku sorazmerno hitro spuste v manjši razmik, ki je v hlad¬
nem zraku [slika 1.10].  Polama fronta pa v splošnem ne poteka po vzpo¬
rednikih ravno od zahoda proti vzhodu, ampak sledi Rossbyjevim v alovom:
ponekod se hladni zrak zajeda bolj proti jugu, drugje pa topli bolj proti se¬
veru [slika 2.6].  Vsekakor pa je meja v višine nagnjena nad hladni zrak. Pre¬
hod iz hladnega v topli zrak pa ni povsod enako izrazit, hiter oz. močan -
polama fronta ni povsod enako izrazita. Izrazitost je odvisna od načina gi¬
banja zraka. Videli bomo, da le poseben način tokov omogoča, da se lahko
zbližata zelo hladen in zelo topel zrak, ker je pač med njima tudi zrak.

Vzemimo za primer zelo velik prostor, natlačen z gibajočimi se avtomobi¬
li, na katerem so na severni strani modri, na južni rdeči in v sredini med nji¬
mi beli avtomobili. Modri in rdeči se lahko zbližajo le, če se beli levo in de¬
sno (oz. proti zahodu) in vzhodu odmaknejo in odpeljejo [slika  2.7]. Če pa
bi se beli od strani tlačili proti sredini, bi modre in rdeče še bolj razmakni¬
li. Če bi si zdaj hoteli ustvariti prostorsko sliko (še v višine), bi v svoji pred¬
stavi morali uporabiti še modre, bele in rdeče helikopterje, pri čemer bi nad

FRONTO GPfi/E.z/1

2.6 Valovita polarna fronta na karti sever- 2.7 Premiki zračnih delov oz. tokovi, ki žbli-
ne poloble žujejo hladen in topel zrak

2. POLARNA FRONTA

21

modrimi pri tleh bili v višinah rdeči, vendar na isti višini rdeči vedno juž¬
neje od modrih.

Podobno je z zračnimi delci različnih lastnosti, predvsem temperatur. Če so
zračni tokovi taki, da zrak od severa in juga priteka in se vmes razteka na
vzhod in zahod, dobimo zbližanje zelo različnih zračnih mas in je polama
fronta tam izrazita ter se krepi (frdntogeneza)t pri tokovih v nasprotni sme¬
ri pa razlike slabijo oz. izginjajo in z njimi izrazitost polarne fronte. Zato
je na ustreznih odsekih polarne fronte, ki obdaja poloblo v zmernih geograf¬
skih širinah, prehod med glavnima zračnima masama ponekod zelo izrazit,
drugje pa neizrazit. Ob izrazitem prehodu so tudi pritiskove ploskve moč¬
neje nagnjene; tu so zato vetrovi zlasti v višinah zelo močni in zato poteka
stržen planetarnih zahodnih vetrov prav nad polarno fronto [slika 2.8].  Naj¬
večje‘hitrosti dosegajo vetrovi tam, kjer je polama fronta najizrazitejša, to
pa je navadno na jugovzhodni strani dolin - velikih zajed hladnega zraka
proti jugu.

Ob tej polami fronti pa se dogaja še marsikaj. Hladen in gostejši zrak se vri¬
va pod toplejšega in lažjega in ga s tem tudi počasi odriva v višine - torej
ga dviga. Ta proces bolj ali manj uspešno ovira vetrovno striženje - razli¬
ka smeri in hitrosti vetrov v eni in drugi zračni masi.

v •*

Ze opisano stekanje zraka od severa in juga, ki krepi polarno fronto, pa tu¬
di lahko malo prekaša odtekanje proti vzhodu in zahodu. Posledica tega je,
da se zrak tudi zaradi tega stekanja dviga. Torej sta pri polami fronti vsaj
dva preprosto razložljiva vzroka, da se zrak - predvsem topli - dviga: za¬
radi stekanja pri tleh in zaradi narivanja nad hladnejšega.

Dviganje toplega in predvsem vlažnega zraka v atmosferi pa ima hude po¬
sledice - tem hujše, čim hitrejše, obsežnejše je in čim višje seže. Toda že
tudi hitrosti obsežnega dviganja, npr. le dober centimeter na sekundo, niso

2.8 Polarna fronta in vetrovni stržen v tlo- 2.9 Ohlajevanje zraka ob njegovem dvi-
risu in preseku ganju in ogrevanje ob spuščanju

22

POGLEDI NA VREME

brez posledic: v enem dnevu znese to skoraj 1 km, kar lahko pomeni ohla¬
ditev za okrog 10 °C, kar ni malo in očitno terja obrazložitev: Ker zračni
pritisk z višino pada, se zrak ob dviganju in  s tem prihajanju v območje
manjšega pritiska širi te r s tem opravlja delo.  Za delo je vedno potrebna
energija,  ta se tu jemlje samemu zraku kot toplota, pozna pa se na njego¬
vi temperaturi. Ta se zato delu zraka pri dvigu za vsak kilometer zniža
za 10 °C (če je zrak z vlago nasičen pa nekaj manj - a o tem pozneje).
Vsako dviganje zraka pomeni torej njegovo izdatno ohlajevanje, nasprot¬
no pa se ob spuščanju zrak enako izdatno ogreva [slika 2.9].  Cisto pri tleh
nad ravninami in morji tega ni čutiti, saj zrak v tla ne more in tudi iz
njih ne izdatno izhajati. Zato so ta dogajanja značilna za t. i. prosto atmos¬
fero - vsaj nekaj sto metrov nad vodoravnimi tlemi; ob pobočjih pa so tu¬
di opazna.

Še eno naravno zakonitost sije vredno v tej zvezi ogledati, nanaša pa se na
vlažnost v zraku. Zrak v naravi ni nikoli povsem suh in vsebuje v povpreč¬
ju okrog 1 % (največ do 4 %) vode, predvsem v obliki nevidne vodne pare.
Pomembno je, da je lahko vsebuj e v obliki nevidne pare pri  visokih tem¬
peraturah več, pri nizkih pa mani. V odne pare je v zraku npr. pri 14 °C naj¬
več 12 g v kubičnem metru, pri 10 °C pod ničlo pa samo še dobra 2 g/m 3 .

Psihrometer

2.  / 0  Nasičena gostota vodne pare oz. na¬
sičenega parnega pritiska v odvisnosti od
temperature

2. POLARNA FRONTA

23

Ta zgornja meja je nasičena gostota vodne pare v zraku, in če je dosežena,
je zrak nasičen [slika 2.10],  njegova relativna vlaga pa je tedaj 100%. Če
se torej zrak s 14 °C in relativno vlago 50 % (ko je glede na zgoraj poveda¬
no le do polovice nasičen in ima 6 g/m 3  vodne pare) ohladi na -10 °C, se
mora 4 g/m 3  odvečne vodne pare izločiti. Navadno se izloči v obliki drob¬
nih vodnih kapljic, ki tvorijo oblake ali meglo.

Združimo zdaj spoznanja o dviganju in ohlajanju zraka ter o ohlajevanju in
izločanju vodne pare oz. kapljic - pa preprosto sledi, da nastajajo oblaki tam,
kjer se zrak dviga, in izginjajo (izhlapijo) tam, kjer se zrak spušča. To je za
pooblačitev in razjasnitev neba bolj pomembno kot gibanje oblakov z ve¬
trovi, ki naj bi oblake prignali ali odpeljali proč.

Prej smo ugotovili, da se zlasti topel in vlažen zrak ob polami fronti dviga
zaradi stekanja in narivanja na hladnejšega. Ni čudno torej, daje ob polar¬
ni fronti, zlasti tam, kjer je ta izrazita in je dviganje izdatno, oblačno in po¬
gosto tudi dežuje ali sneži.

Polarna fronta je torej vzrok in posledica splošnih zahodnih zračnih tokov
v zmernih širinah, ki v obliki valovitega obroča obdajajo zemeljsko polob-

Vlagomer

2.11 Satelitska slika oblakov ob polarni
fronti

24

POGLEDI NA VREME

2 .12 Prevladujoče lege izrazitih delov polarne fronte pozimi in poleti

lo, in tudi ustvarja obsežne oblačne sisteme. Na satelitskih slikah najdemo
lego teh tokov predvsem po oblačnih pasovih prosojnih visokih oblakov (cir-
rusov) ah po izrazitejših oblačnih sistemih, ki so prekinjeni tam, kjer je po¬
larna fronta neizrazita [slika 2.11].  Kjer pa je polama fronta izrazita, so ob¬
lačni pasovi ne le široki in debeli, ampak tudi oblikovani v obsežne spira-
laste vrtince tipičnega premera 1000 do 2000 km. Ti se pojavljajo kot manj¬
še motnje na zelo dolgih - okrog 6000 km - Rossbyjevih valovih splošnih
zahodnih tokov nad polarno fronto.

Poleti poteka v povprečju polama fronta prek severne Evrope, ker je tudi
južna in srednja Evropa ogreta in topla kot zrak nad njo. Pozimi se zračne
mase ohladijo bolj daleč proti jugu, hladnega polarnega zraka je več in po¬
lama fronta poteka pozimi južneje - pogosto čez naše kraje in Sredozem¬
sko morje [slika 2.12].  Poleti pa je pomaknjena bolj proti sevem in poteka
čez severno Evropo, tako da nas polami zrak, ki se na poti že delno ogre¬
je, doseže redkeje. Zadnji spomladanski prodori še zelo hladnega zraka, ki
nas dosežejo navadno sredi maja, so znani kot ledeni možje, ki pa se seve¬
da ne držijo točnega datuma.

25

3. CIKLONI

■ Cikloni so veliki vodoravni vrtinci v atmosferi z najnižjim zračnim pri¬
tiskom v sredini. Imajo zato bolj ali manj krožno polje izobar ali plast¬
nic pritiskovih ploskev ter bolj ali manj navpično os vrtenja. Najprej si bo¬
mo ogledali ciklone zmernih širin, kot so naši, in na koncu na kratko še po¬
sebne tropske ciklone.

Podobno, kot pri obroču planetarnega zahodnika (1. poglavje) dobivajo v krož¬
nem polju zračnega pritiska zračni delci pospešek v smeri poti središču, kjer
je pritisk najnižji. Toda brž ko se prične zrak gibati, ga zaradi vrtenja Zem¬
lje zanaša v desno toliko časa, da prične zrak krožiti okrog središča nizke¬
ga pritiska v smeri, ki je nasprotna gibanju urinih kazalcev - pravimo v ci-
klonalni smeri [slika 3.1]  (N). Tako nastane velik vrtinec, največkrat pre¬
mera med 1000 in 2000 km. V višine pa sega le redko več kot nekaj kilo¬
metrov, ker je pač atmosfera, kot smo že rekli, močno sploščena. Zato tu¬
di rišemo vse preseke skoznjo močno povišane. Vsa vremenska dogajanja
potekajo namreč le v spodnjih 10-15 km višine, kar je glede na vodoravne
razdalje nekaj 10000 kilometrov malo.

3.1 Tloris lzgoraj) in navpični presek (spodaj] polja izobar in vetrov v ciklonu (levo]
in anticiklonu (desno)

26

POGLEDI NA VREME

3.2 Izobare v navpičnem preseku atmosfere v hladnem in toplem ciklonu

Ker zračni pritisk z višino pada, so izobame ploskve v sredini,  kjer je pri¬
tisk najnižji, tudi najnižje nad  tlemi (izobare ali plastnice oz. izohipse
imajo majhne vrednosti), kar se lepo vidi na navpičnem preseku ciklo¬
na - spodnji del slike 3.1  (N). Vetrovi pa tudi tu pihajo tako, da je, če
gledamo z njimi, zračni pritisk nižji oz. so nižje vrednosti plastnic na levi
strani. To pa tudi pomeni, kot kaže spodnja slika preseka, da piha veter na

Vetromer

desni strani od središča N od nas
(v papir ®), na levi pa k nam (iz
papirja ©); v anticiklonu (V) je ob¬
ratno.

Rekli smo že, da so ploskve pritiska
ali izobame ploskve po višini bolj
stisnjene v hladnem zraku (npr. pri
polu) in po višim bolj razmaknjene
v toplejšem  (npr. nad ekvatorjem);
s čimer smo razložili planetarni na¬
gib pritiskovih ploskev in planetarno
zahodno gibanje zraka od zahoda
proti vzhodu. Tudi v relativno manj¬
šem ciklonu je glede nagiba podob¬
no. Če je v sredini ciklona bolj hla¬
den zrak, je v višinah ciklon izrazi¬
tejši (nagib pritiskovih ploskev bolj
strm in vetrovi so zgoraj močnej¬
ši [slika 3.2 a];  v sredini toplejši ci¬
klon pa v višine slabi oz. ga višje zgo¬
raj ni več [slika 3.2 b].  Zato najdemo
v atmosferi velike, visoko segajoče in
močne ciklone, pa tudi plitve in rela¬
tivno šibke.

3: CIKLONI

27

3.3 Izobare v temperaturno nesimetričnem ciklonu in nagnjena lega osi ciklona. Nad se¬
verozahodnimi vetrovi pri tleh  © pihajo v višinah jugozahodni vetrovi -  ®

Zelo pogosto pa je tako, daje v zahodne m delu ciklona, kjer prevladujejo
severni vetrovi in dovajajo hladnejši zrak, hladneje, v vzhodnem delu pa to¬
pleje. V skladu s tem, da so v toplejšem zraku pritiskove ploskve bolj raz¬
maknjene, pada višina pritiskovih ploskev proti zahodu [slika 3.3] .  Pri  tem
os ciklona ni več navpična, ampak je nagnjena proti zahodu. S tem je sre¬
dišče ciklona v višinah bolj zahodno in nad središčem ciklona pri tleh pi-

3.4 Tlorisni prikaz vetrov v ciklonu pri tleh in v višinah

- pri tleh

POLJE

-► pri tleh

VETER

28

POGLEDI NA VREME

hajo v višinah jugozahodni vetrovi, kar se večinoma res dogaja. Pri tleh je
tako ciklon značilen po krožnem, zaključenem polju izobar, v višinah pa je
manj izrazit in se navadno prelije v dolino pritiskovega polja [slika 3.4].  Za¬
to leži navadno središče ciklona pri tleh res na vzhodni strani višinske do¬
line, kot smo rekli že v 2. poglavju.

Kako pa nastane tak velik vodoraven vrtinec zmernih širin? Za razlago ima¬
mo dve teoriji, ki se dejansko dopolnjujeta. Prva sloni na motnji v polami
fronti, ki jo že poznamo, dmga pa je valovna in jo bomo pozneje le naka¬
zali.

Ob polami fronti, ki deli planetarne hladne polarne zračne mase od toplih
tropskih in ob kateri so vetrovi v hladnem zraku bolj vzhodni, v toplem pa
zahodni [slika 3.5a]  (zakaj, smo spoznali v prejšnjem poglavju), nastane
motnja. V tej motnji zarine zgoraj desno toplejši zrak proti severu, hladnej¬
ši pa proti jugu. Toplejši zrak je redkejši oz. lažji in povzroči pod seboj pa¬
dec zračnega pritiska. Proti nižjemu pritisku hoče steči zrak, vendar ga vr¬
tenje Zemlje zanaša, in že dobimo opisano ciklonalno kroženje zraka in za¬
metek novega ciklona [slika 3.5b].

Pogosto se proces nadaljuje, vrtinec postaja vse močnejši in polama fron¬
ta se v njegovem središču zlomi. Ob zahodnem delu zlomljene fronte pri¬
teka proti jugu hladnejši zrak in tvori na čelu hladno fronto; ob vzhodnem
delu pa se topli zrak nariva na hladnejšega in tvori toplo fronto. Tako zdaj
imenujemo posamezne dele prvotne polarne fronte [slike 3.5b, c  in 4.1].

Hladna fro nta napreduje  hitreje od tople in ciklon se krepi vse dotlej, do¬
kler hladna fronta tople ne ujame, tedaj hladen zrak od severozahoda ali
zahoda doseže tistega, ki je bil že od začetka na vzhodni strani pred toplo
fronto. Topli zrak je s tem odrinjen v višine (pri tleh ga ni več), ciklon prič¬
ne odmirati in končno odmre [slika 3.5d].  Zakaj? - Za krožno gibanje ve¬
likega vrtinca je namreč tudi potrebna energija. To energijo gibanja oz. ki¬
netično energijo ustvarja hladen zrak,  ki se vriva pod toplega in s tem pre¬
tvarja svojo potencialno energijo v kinetično. Ko toplega zraka pri tleh ni
več, pretvarjanja ni in vrtinec slabi. Velik del energije vetrov se zlasti pri
tleh namreč porablja s trenjem ter se spet spreminja v toploto.

3.5 Razvojne faze ciklona na polarni fronti po klasični razlagi

3. CIKLONI

29

Trenje ima v ciklonu še drugo zelo pomembno vlogo! Trenje je namreč močno
pri tleh, kjer se vetrovi tarejo ob tla, gozdove in hribe; pa tudi nad morji, kjer
ustvaijajo morske valove, trenje ni zanemarljivo. V višinah pa je trenje soraz¬
merno majhno, zato pihajo tam vetrovi skoraj krožno okrog središča ciklona
ali pa jih sredobežna sila celo odklanja navzven. To povzroča rahlo raztekanje
zraka, manj zraka v središču in s tem nadaljnji padec zračnega pritiska, kar spet
pomeni krepitev ciklona in njegovih vetrov v višinah. Pri tleh pa trenje vetrove
močno zavira in zmanjšuje njihovo hitrost. Počasnejše vetrove vrtenje Zem¬
lje manj odklanja, zato niso odklonjeni povsem pravokotno na desno od smeri,
kamor jih sili gradientna sila polja pritiska, ampak se poleg kroženja tudi po
malem stekajo proti središču. Stekanje spodaj zaradi trenja in prej omenjeno
raztekanje zgoraj povzročita, da se v ciklonu zrak počasi dviga [slika 3.6\.
Pa smo tam! V prejšnjem poglavju smo ugotovili in prikazali, da dviganje zra¬
ka navadno slej ko prej povzroči nastanek oblakov in morda tudi padavin. Tako
smo spoznali, zakaj je v ciklonu (v področju nizkega zračnega pritiska) navad¬
no vetrovno in slabo vreme. Najbolj slabo vreme je okrog središča ciklona
in ob frontah, kjer se zrak najbolj izdatno dviga. Satelitske slike nam to po¬
trjujejo in kažejo spiralno vrtinčno gibanje oz. razmestitev oblakov [slika 3.7].

Satelitske slike oblakov nad obsežnimi območji zemeljske površine nam ta¬
ko pomagajo natančneje določati razvojne stopnje in gibanja posameznih

3.7  Satelitska slika ciklonske oblačnosti

30

POGLEDI NA VREME

sistemov. Posebno pomembni so zametki novih ciklonov, ki lahko povzro¬
čijo nepričakovana poslabšanja vremena. Zametki ciklonov se kažejo na sa¬
telitskih slikah kot manjši oblačni sistem dolžine nekaj sto kilometrov v ob¬
liki ločila vejice [slika 3.8],  ki se širi, veča in debeli ob polami fronti.

V skladu s poljem frontogeneze - stekanja zraka pretežno od severa in juga
in raztekanja v vzporedniških smereh [slika 2.7]-  se polama fronta najbolj
krepi ob hladni fronti na jugozahodni strani ciklona. Tam pogosto nastane no-

3.8 Oblak »vejica« na satelitski sliki kaže
zametek ciklona

3. CIKLONI

31

3.10a Presek orkana (hurricana oz. tajfuna)

va motnja, ki se razvije v nov ciklon, in tako ima lahko “zlodej” več mladih -
ko en ciklon odmre, nastane zapored cela vrsta novih. Vsi ti potujejo od
zahoda ali jugozahoda proti vzhodu ali severovzhodu v skladu s splošnimi
(jugo)zahodnimi vetrovi in velikimi valovi v planetarnem zahodnem giba¬
nju zraka, kije najmočnejše na višinah zgornje troposfere - okrog 9 km nad
morjem.

V skladu s tem in s prevladujočo lego polarne fronte poteka večina ciklon-
skih poti prek severne Evrope (torej severno od nas) in na nas vplivajo ve¬
činoma le jugozahodni deli hladnih front [slika 3.9].  Včasih - zlasti pozi¬
mi - pa potujejo cikloni tudi južneje prek Španije in Sredozemlja [slika 3.9],
ali pa tam nastanejo in gredo tudi prav prek nas proti vzhodu, jugovzhodu
ali severovzhodu; pač v skladu z višinskimi tokovi in dogajanji v njih (va¬
lovanja, striženja, raztekanja itd.). Na leto preide Evropo nekaj nad sto ci¬
klonov.

Druga razlaga nastanka ciklona v zmernih širinah, ki pa prve ne izključu¬
je, sloni na ugotovitvah razvoja značilnih valov. Primerna kombinacija ve¬
trovnega striženja in teperaturnih razporeditev ob polami fronti ustvarja ta¬
ke vodoravne valove, ki kar naprej naraščajo in se “zlomijo” ter s tem prei¬
dejo v ciklone. V naravnih razmerah je to najbolj verjetno za valove valov¬
nih dolžin okrog 2000km, zato imajo tudi cikloni zmernih širin največkrat
prav tako velik ali malo manjši premer.

V tropskih predelih ni polarne fronte, ker ni tako različnih zračnih mas. Tam
nastajajo posebni tropski cikloni. Če so zelo močni in uničujoči, so imeno¬
vani v Ameriki hurricani in v Aziji tajfuni in dobijo vsak svoje ime. Trop¬
ski cikloni so manjši kot cikloni zmernih širin (premera nekaj sto kilome¬
trov) in nimajo front. Lahko pa imajo zelo močne vetrove, ki lahko prese¬
žejo pri tleh 200 km/h. Zato povzročajo močno narivanje morske vode na
obalo in povzročajo tudi strahotne nalive, ker je v morskem tropskem zra-

32

POGLEDI NA VREME

ku veliko vlage. To so pogosto veliki uničujoči vrtinci, ki imajo v sredini
jasno oko premeraTO do 20km in nastajajo blizujkvatoija [slika 3.10].  Trop¬
ski cikloni potujejo v nasprotni smeri kot cikloni zmernih širin. V skladu
s planetarnimi vzhodnimi vetrovi, ki pihajo v višinah nad ekvatorialnimi ob¬
močji [slika 1.1],  potujejo tropski cikloni pretežno od vzhoda proti zaho¬
du - npr. od zahodne Afrike prek Atlantika nad Karibske otoke Srednje Ame¬
rike, kjer z močnimi vetrovi, valovi in nalivi uničujejo obale, hiše, ladje in
življenja. Pri nas jih seveda ni.

Ne smemo pa tropskih ciklonov oz. tajfunov zamenjevati s tornadi. Torna¬
di so glede na tajfune oz. hurricane prav majhni, saj imajo največkrat pre¬
mer med 0,1 in 1 km. To so lijakasti vrtinci, ki se spustijo navzdol iz neviht¬
nega oblaka in jim nad morjem pravijo trombe [slika 3.11].

Tudi v tornadih imajo vetrovi rušilno moč, a je območje, ki ga prizadenejo,
navadno le nekaj sto metrov širok in nekaj kilometrov dolg pas. Tornadi se iz¬
jemoma pojavljajo tudi pri nas, čeprav le redko z veliko močjo. Pogosti in bolj
uničujoči pa so v nekaterih predelih Amerike, saj jih nastane v vzhodnih prede¬
lih ZDA čez 40 na leto. Cikloni zmernih širin, kot so naši, so navadno bolj
mirni in počasni. Premikajo se s hitrostmi nekaj deset km/h, vetrovi v njih
pa pri tleh tudi redko presežejo hitrosti 12 m/s (ca. 40 km/h); razen ob nevih¬
tah ob hladni fronti ali v burji, ki pogosto piha po prihodu hladne fronte.

3.1 Ob Satelitska slika tropskega ciklona
(orkana)

3.11 Tornado pod nevihtnim oblakom

33

4. TOPLA IN HLADNA FRONTA

■ Nastanek ciklona na polami fronti v spodnjih nekaj kilometrih atmos¬
fere z zaključenim kroženjem zraka okrog središča nizkega pritiska v nas¬
protni smeri urinih kazalcev (poglavje 3) fronto zlomi in na vsaki strani zlo¬
ma precej spremeni. Kot je navadno na kartah - gledano proti severu, je na
desni ali vzhodni strani topla fronta (označena s polkrogi), na levi ali za¬
hodni strani pa hladna fronta (označena s trikotniki) [slika 4.1 a].  Ime fron¬
te tudi pove, kakšen zrak priteka za vsako od njih pri tleh: za toplo topel in
za hladno hladen zrak. Ob obeh frontah so sicer bolj ali manj krožne izo-
bare (črte enakega zračnega pritiska, ki je v središču polja tu najnižjijjlom-
ljene tako, da leži vsaka fronta v manjši dolinici - izboklini nizkih vredno¬
sti. Če si spet v skladu z odklonom vetrov zaradi vrtenja Zemlje in vpliva
trenja pri tleh zamislimo, da pihajo vetrovi tu malo poprek na izobare [sli¬
ka 4.1 a\,  vidimo, da ob frontah veter nenadno spremeni smer. To pa omo¬
goča stekanje in dviganje zraka ter vetrovna striženja, ki preprečujejo, da
bi se hladen zrak vodoravno ulegel pod toplega. Zato obe frontalni površi-

4.1 Ciklon s toplo in hladno fronto v tlorisu na tleh (a) in v navpičnem preseku (b)

34

POGLEDI NA VREME

ni (ali kratko fronti) z dokaj stalnim nagibom in skupaj s ciklonom potuje¬
ta prek raznih območij proti vzhodu in se približujeta ena drugi.

Zaradi burnega vrivanja hladnega zraka pod toplega na hladni fronti napre¬
duje hladna fronta hitreje kot topla, kjer mora redkejši topli zrak odrivati
hladnega. Zato se v razvoju ciklona [slika  5.5] tako imenovani topli sektor
ciklona med obema frontama oži. Ko hladna fronta ujame toplo, je povsod
pri tleh le še hladen zrak, ker je topli izrinjen v višine. To si spet lahko pred¬
stavljamo na navpičnem preseku lepo razvitega ciklona [slika 4.1 b],  kot da
bi gledali vzporedno s tlemi proti severu.

V polno razvitem ciklonu je med obema frontama topel zrak do tal, v viši¬
nah pa se širi nad nagnjenima frontalnima površinama naprej in nazaj oz.
proti vzhodu in proti zahodu, se pravi, nad nagnjeno mejo s hladnejšim zra¬
kom, ki je gostejši. Zaradi stekanja in narivanja toplega zraka nad hladne¬
ga na topli fronti se topli zrak dviga in ohlaja in nastajajo oblaki. Ti so naj¬
tanjši zgoraj, daleč pred prizemno fronto oz. presečnico frontalne površine
s tlemi, in so v smeri proti njej, to je proti zahodu, vse bolj debeli. Ker se
ves sistem giblje od zahoda proti vzhodu čez posamezna območja, opaža
nekdo, ki je na mestu, da se oblaki nad njim s časom vse bolj debelijo.

Pustimo za nekaj časa fronte in si poglejmo oblake, da bomo fronte laže pred¬
stavili in primerjali. Oblaki so zelo različnih oblik, debelin in vrst.

V naravi se prelivajo in nastopajo v raznih kombinacijah. Da dobimo nekak¬
šen pregled glavnih značilnosti, pa jih v grobem razdelimo v štiri skupine

in deset rodov [slika 4.2].  V skupino
visokih oblakov, ki se pojavljajo na
višinah med 6 in 10 km, štejemo tri
rodove cirrusov, ki sestojijo iz lede¬
nih kristalčkov: cirrusi so kot prosoj¬
na belkasta vlakna ali smučke (Ci),
kot zelo drobne ovčice (cirrocumu-
lus - Cc) ali pa kot prosojne kopre¬
ne (cirrostratus - Cs), ki jih pogosto
še opazili ne bi, če se ne bi na njih ri¬
sal krog okrog sonca ah lune, t. i. halo.

Med srednjevisoke plastovite oblake
(na višinah med 2 in 6 km) uvrščamo
svetlosive oblačne plasti (altostra-
tus - As) in ovčice ter lečaste oblake
(altocumulus - Ac); med srednjevi¬
soke oblake pa spada tudi padavinski
oblak nimbostratus (Ns), kije sivina,
iz katere sneži ali dežuje.1 Nizki ob-

4. TOPLA IN HLADNA FRONTA

35

4.2  Skupine in rodovi oblakov

laki brez padavin (na višinah med 0,1 in 2 km) so ali plasti z opaznimi tem¬
nejšimi in svetlejšimi deli - stratocumulus (Sc) - ali pa brezoblična sivina
(stratus - St), ki ji pravimo tudi dvignjena megla, saj včasih res nastane ta¬
ko, da se megla od tal dvigne višje.

Zlasti poleti se pogosto pojavljajo bolj ali manj visoko kipeči kopasti ob¬
laki, ki jim pravimo tudi oblaki vertikalnega razvoja. Sem spada rod cumu-
lusov (Cu), ki so včasih ploščati in majhni, včasih pa kipijo visoko v nebo
in se neredko razvijejo v nevihtne oblake (rod cumulonimbus - Cb). Ti na¬
stajajo navadno tudi na hladnih frontah in kažejo na veliko labilnost atmos¬
fere, ki omogoča močne navpične tokove in mešanja.

Cirrocumulus

VISOKI

OBLAKI

Cirrostratus

SREDNJI

Altostratus

Stratus

Cirrocumulus

—

Nimbostratus

Altocumulus

Stratocumulus

Cumulus

Cumulonimbus

Cumulus

36

POGLEDI NA VREME

Altocumulus

Vrnimo se nazaj k našemu navpičnemu preseku tople fronte [sliki 4.1  in 4.3],
kjer se topel zrak nariva na hladnega, se ohlaja in ustvarja oblake. Daleč -
več sto kilometrov pred fronto na tleh - se v višinah pojavijo cirrusi, ki se
vse bolj debelijo, prehajajo v srednje in nizke oblake, pojavijo pa se tudi
padavine. Slika 4.1  nam kaže, da se pas padavin razteza vzdolž tople fron¬
te, in sicer pred njo oz. na njeni vzhodni strani.

Nagib mejne površine med toplim in hladnim zrakom je na topli fronti ze¬
lo majhen: komaj 1 km dviga na 300 km vodoravne razdalje. Na preseku bi

Lečasti altocumulus

4. TOPLA IN HlADNA FRONTA 37,

Stratocumulus

to ustrezalo 1 mm na 30 cm, kar pa je premalo, da bi se sploh kaj videlo,
zato smo risali obe fronti veliko bolj strmi, kot sta zares. Vsekakor tako majh¬
nega nagiba v naravi ne opazimo in se nam zdijo oblačne plasti vodoravne.

Hladna fronta, ki na zahodni strani ciklona omejuje topel zrak in dovaja hlad¬
nega, je v povprečju trikrat bolj strma kot topla, ima torej nagib 1 proti 100,
kar je še vedno zelo položno. Vendar pa ustvarja stekanje zraka in izdatno
vrivanje hladnega zraka pod toplega in odrivanje toplega v višine ter živah¬
nejše procese kot topla. Poveča se tudi labilnost toplega zraka in zato se na

Stratus

38

POGLEDI NA VREME

4.3 Tridimenzionalna slika oblačnosti hladne in tople fronte blizu središča ciklona

hladni fronti navadno razvijajo nevihtni oblaki, tako, da se hladna fronta naj¬
večkrat kaže kot pas ploh in neviht. Pas padavin je ožji (čeprav okrog 200 km
širok) in se razteza tisoč in več kilometrov vzdolž hladne fronte ter leži pred¬
vsem za njo - kot sledi iz primerjav tlorisa in preseka na slikama 4.1  in 4.3.

Širok pas oblačnosti tople fronte je spojen z oblačnostjo, ki jo povzroča splo¬
šno dviganje zraka v ciklonu zaradi stekanja pri tleh. Oblačnost hladne fron¬
te pa se na satelitskih slikah 3.7, 3.8  in 4.4  kaže kot dolg bel rep, ki spira-
lasto izhaja iz ciklonske oblačnosti in se širi proti jugozahodu. V splošnem

Fronta prihaja

A.  TOPLA IN HLADNA FRONTA

39

so spiralasti oblačni sistemi v območju ciklona izbočeni desno navzven, ker
so vetrovi med središčem in obrobjem najmočnejši - ker je tam največji na¬
gib pritiskovih ploskev oz. so izobare najgostejše [slika 4.4].

V skladu s počasnejšim dviganjem toplega zraka ob topli fronti so tudi pa¬
davine ob njej navadno enakomernejše, trajnejše in se pogosto pričnejo in
končajo s pršenjem. Njihova količina pa je odvisna predvsem od vlažnosti
toplega zraka in hitrosti dviganja. Zlasti zadnje je zelo težko predvideti, za¬
to je tudi napovpd količine padavin dokaj nezanesljiva oz. problematična.
Še težje je to pri hladni fronti, kjer so plohe in nevihte v omenjenem pasu
dokaj slučajno porazdeljene in različno izdatne.

Pri padavinah, kot smo pravkar opazili, tudi ločimo razne oblike, načine na¬
stanka, jakosti ipd. Pršenje, dež in sneženje so vsem poznane oblike, bab¬
je pšeno so drobne, belkaste, neprozorne kroglice. Podobna je sodra, ki ima
ledeno oblogo in odskakuje od tal ter je vmesna oblika med babjim pšenom in
točo, ki jo tudi poznamo. Povprečna jakost ali intenziteta padavin je pri toplih
frontah okrog 3 mm/h, ob hladnih zelo niha in doseže tudi več deset mm/h,
kar pa navadno ne traja celo uro; preneha in spet pride nova ploha.

Kako sploh nastanejo padavine? Mnogi mislijo, daje to kar nadaljevanje
nastanka oblakov, kar pa ni res. To vidimo že po tem, da pogosto obsežni
temni oblaki sploh ne dajo padavin, drugič (značilno za april) pa se že iz
malo večje krpe na nebu ulije ploha.

4.4 Satelitska slika oblačnih sistemov ob Dežemer, ki beleži
frontah z vrisanimi frontami in izobarami

40

POGLEDI NA VREME

Večina padavin nastane nad nami tudi poleti kotfsneg, saj so temperature
3 ali 4 km visoko navadno že pod 0 °C. V visokih planinah, kjer je hladne¬
je, sneg tudi pade in celo poleti obleži, do nižin pa se stali in pade kot dež.
Oblačne in meglene kapljice so namreč tako majhne, da jih je treba okrog
milijon za eno dežno kapljo. Zato dobimo s slučajnimi trki kapljic kvečje¬
mu šibko pršenje, nastanek dežja in ploh pa terja posebne razmere in pro-

RAST /</tlST//60U

Pomemben dogodek za nastanek večine padavin nad nami je, ko zaidejo drob¬
ni ledeni kristalčki (npr. iz cirrusnih oblakov) med podhlajene vodne kap¬
ljice nižje ležečih oblakov. Podhlajene pomeni, da imajo kapljice tempera¬
turo pod 0 °C.,Tega pri vodi v loncu ni, ker voda prej zmrzne. Drobne vod¬
ne kapljice, ki lebdijo v zraku, pa se lahko ohladijo skoraj do 40 °C pod nič¬
lo. Zaradi naravnih lastnosti vode je nasičen parni pritisk nad ledenimi kri¬
stalčki malo nižji kot nad podhlajenimi kapljicami. Zato teče vodna para od
podhlajenih kapljic h kristalčkom. Kapljice morajo izgubo nadomestiti z izh¬
lapevanjem in se manjšajo, na kristalčkih pa se para nabira (sublimira) in
se debelijo na račun kapljic [slika 4.5].  Ta proces je tako učinkovit, da na¬
stanejo v manj kot četrt ure velike snežinke, ki padejo na tla kot sneg, so¬
dra ali babje pšeno; če se stalijo, kot dež.

Ob(topli fronti posipavajo zgornji oblaki spodnje z ledenimi kristalčki in pov¬
zročajo dokaj enakomerne padavine. Ob hladni fronti pa se zaradi izdatne¬
ga dviganja toplega in vlažnega zraka tudi stabilnost tega zraka zmanjša.
V nebo zakipijo nevihtni oblaki, ki na višinah okrog 8 km (kjer padejo tem¬
perature zagotovo pod -40 °C) zmrznejo, in navpični tokovi zanesejo kri-

4. TOPLA IN HLADNA FRONTA

Cumulus

stalčke med podhlajene kapljice ter s tem sprožijo opisan proces nastanka
padavin. Padavine so ob hladni fronti predvsem v obliki ploh in nalivov oz.
govorimo o nevihtah, če se zraven še bliska in grmi.

Vrnimo se k sliki 4.1 bi  Če premikamo konico svinčnika po talni črti pre¬
seka ciklona s frontama od vzhoda proti zahodu, je tako, kot če bi se sistem
čez nekoga gibal v nasprotni smeri - od zahoda proti vzhodu, kot se navad¬
no res. Ko gremo s konico proti ciklonu ali vsaj proti njegovemu južnemu
delu (zares gre on proti nam),tračni pritisk pada. To v splošnem štejemo

Cumulonimbus

42

POGLEDI NA VREME

med znake poslabšanja vremena in je očitno večinoma tudi res. V toplem
sektorju ciklona - med obema frontama - je pritisk nizek in se s časom le
malo spreminja, ker se sistem premika približno vzdolž izobar. Za hladno
fronto pa je polje tako, da odmikanje ciklona d aje porast prit iska, ki je po¬
vezan tudi z dotekanjem hladnejšega in težjega zraka, ki daje večji pritisk.
Zračni pritisk se skratka za hladno fronto dokaj naglo dviga in kaže, daje
najhujše že mimo in da se bo vreme, če ne bo kaj posebnega, v kratkem iz¬
boljšalo. V skladu s sliko 4.1 a se  ob prehodu hladne fronte veter iz tople¬
ga zahodnika sprevrže v hladnejši severozahodnik in navadno se kmalu zja¬
sni, saj so nas frontalne motnje s ciklonom prešle. Včasih pa se zadeva nad
Alpami zaplete - pozneje bomo pogledali, kako in zakaj - in slabo vreme
lahko vztraja še dan, dva ali več.

r

V okrepljenih vetrovih na celotnem območju ciklona in deloma še v hlad¬
nem zraku za njim se mora v razgibanem reliefu zrak pretakati če z gorske
grebene. Na privetrni strani grebenov, kjer se zrak dviga in ohlaja, nastaja¬
jo oblaki in v zelo vlažnem zraku padajo iz njih tudi padavine (t. i. orograf-
ske padavine). Z njimi pretakajoči se zrak izgubi precej vlage, in ko se na
zavetrni strani spusti v nižine in se pri tem ogreva, postane topel in suh in
mu pravimo fen [slika 4.6].

Pri južnih vetrovih so take padavine predvsem na južni strani gorskih pre¬
grad, čeprav nekaj padavin zanese veter tudi čez. Zato je npr. v območju Snež¬
nika, Trnovskega gozda, Bohinjskih grebenov, Julijcev, Kamniških Alp in
Karavank precej padavin (ponekod letno čez 3000 mm), bolj vzhodno pa vse
manj (v Prekmurju le še okrog 800 mm).

Če pa pogledamo Alpe kot celoten masiv, je ob južnih vetrovih na vsej nji¬
hovi južni strani pretežno oblačno s padavinami, na severni strani Alp (na
Tirolskem) pa piha značilen fen [slika 4.7].  Tam torej piha fen pred poslab¬
šanjem vremena in mu po krivem pripisujejo glavobole, revmatične bole¬
čine, razdražljivost i. p., ker se pač pojavlja hkrati z njimi.

4.6 Orografske padavine in fen

4. TOPLA IN HLADNA FRONTA

43

Tudi zračni pritisk, ki tedaj pada zaradi bližajočega se ciklona, tega ni kriv,
saj so zaradi vremenskih sprememb, spremembe zračnega pritiska zelo po¬
časne - komaj nekaj desetink milibara na uro. Če se peljemo z dvigalom
ali žičnico, doživljamo nekaj stokrat močnejše spremembe zračnega priti¬
ska, pa ob tem nikogar ne boli glava. Vpliv vremenskih sprememb na po¬
čutje ljudi torej ne gre prek zračnega pritiska in fena. Glav ni vp liv vreme¬
na na ljudi pripisujemo zelo dolgim elektromagnetnim valovom, ki nasta¬
jajo v ciklonih m frontah ter vplivajo na naš živčni sistem. Zato nekatere
ljudi ob približevanju vremenskih front poleg glavobola, trganja v sklepih
ipd., bolijo tudi amputirani udi, ki jih sploh nimajo več.

4.7  Vreme ob Alpah pri južnih in pri severnih vetrovih

44

POGLEDI NA VREME

4.8 Karta tipične vremenske situacije ob burji

Ko začnejo za hladno fronto pihati severni vetrovi, je vreme ob Alpah obr¬
njeno: na privetrni severni strani Alp, kjer se mora zdaj zrak dvigati, da se
prelije na južno stran, so oblaki in padavine; na naši južni strani pa se spuš¬
ča in delno ogreje in nebo se navadno kmalu zjasni. Mrzel zrak, ki priteka
od severa, pa kljub delnemu ogrevanju zaradi spuščanja še ostane hladen,
zato severni fen ni tako topel in izrazit in nastaja ob odmikanju ciklona in
front. Zato izkušenj ob fenu (in marsikaterih drugih opažanj v zvezi z vre¬
menom) ne smemo prenašati brez skrbnega premisleka iz enega območja
v drugega. Bolj izrazit je tak severni fen pri pretoku zraka čez obmorske gre¬
bene, posebno če je na primorski strani še toplejši zrak. Tak severni fen ima
svoje posebne značilnosti in mu pravimo burja. Spuščanje zraka na primor¬
sko stran pa ozračje osuši in oblaki izhlapijo, s čemer učinki fronte izgine¬
jo. Zato je poleti ob prihodu hladne fronte v notranjosti Slovenije oblačno

4.9  Presek povprečnega toka hladnega zraka ob burji

4. TOPLA IN HLADNA FRONTA

45

4.10 Padavine s poledico ob topli fronti

Požled

46

/

POGLEDI NA VREME

s padavinami in nevihtami, čez obalo in na morje pa poslabšanja ne sežejo
in tam vztraja lepo vreme, tako da pade včasih poleti le malo dežja.

Burja še pojavi torej za primorskimi grebeni po prehodu hladne fronte, ki
dovede v deželo hladen zrak. Najmočnejša je tedaj, ko je nad primorsko stra¬
njo oz. Jadranom še topel zrak [slika 4.8].  Na zgornji nagnjeni meji prite¬
kajočega hladnega zraka nastajajo razni valovi in zrak se v sunkih preliva
čez grebene [slika 4.9].  Trenje ob neravna tla ustvarja še dodatne vrtince ter
je zato burja hladen, suh in izrazito sunkovit veter.

Hitrosti vetra v sunkih nekajkrat presegajo povprečne hitrosti, ki tudi niso
majhne. Ker pa upor teles v toku raste s kvadratom hitrosti, ni čudno, da lah¬
ko nenaden sunek burje s hitrostjo nad 30 m/s (čez 100 km/h) prekucne pri¬
kolico, tovornjak ali ladjo in torej močno ovira promet.

Pri topli fronti, kot vemo, leži že od prej hladen zrak pod toplim, ki se dvi¬
ga in daje padavine. Zato so navadno tla (in vse kar je na njih) hladna [sli¬
ki 4.1  in 4.10].  Če je toliko mrzlo, da so temperature znatno pod 0 °C, dež
na tleh zmrzuje in nastane poledica, ki je posebno nevarna za cestni pro¬
met. Če pa se ledena obloga nabira tudi na drevju, na žicah ipd., nastane pož-
led, ki lomi drevje, trga žice, podira daljnovode in povzroča s tem veliko
škodo. Pri temperaturah nad ničlo pa se v opisanih pogojih največkrat ob
pršenju pojavlja zoprno vlažna megla. Relativno tople padavinske kaplje iz
toplega zraka zgoraj v hladnem izhlapevajo, vendar spodnji hladnejši zrak
te vodne pare ne more sprejeti v tej obliki, ker je že nasičen. Jz padajočih
dežnih kapelj izhlapela vodna para se takoj kondenzira v drobcene kaplji¬
ce, ki tvorijo meglo. Takajrontalna megla je značilna za vlažne in oblačne,
a ne prehladne jesenske in zimske dni z dežjem ali pršenjem. V njih je to¬
rej res zoprno slabo vreme, kot je v skladu z dogajanji v ciklonu in ob fron¬
tah v kotlinskih jezerih hladnega zraka pozimi. Vendar nastane večina me¬
gle v naših kotlinah na drugačen način, a o tem pozneje.

47

5 * ANTICIKLONI

I Že ime pove, da so anticikloni nekaj nasprotnega kot cikloni, in to res
v mnogih svojih značilnostih. Anticikloni so obsežna področja visoke¬
ga zračnega pritiska, manj pravilno krožnih oblik kot cikloni. Včasih so le
izrazitejši grebeni med dvema ciklonoma ali sistemoma ciklonov.

Na severni polobli imamo pri tleh dve bolj ali manj stalni področji visoke¬
ga zračnega pritiska. Eno, ki ne sega visoko v troposfero, je okrog pola, dra¬
go pa je subtropski pas visokega zračnega pritiska, ki obdaja poloblo na geo¬
grafskih širinah okrog 30° - primerjaj poglavje 1. Na južni polobli je po¬
dobno [slika  5.7].

Polarno področje visokega zračnega pritiska je hladno in je deloma posle¬
dica gostejšega in težjega hladnega zraka nad polarnim območjem, deloma
pa tudi višinskega stekanja zraka proti polu. Pas subtropskega visokega zrač¬
nega pritiska je topel in je predvsem posledica odklonske sile zaradi vrte¬
nja Zemlje: zaradi proti polu nagnjenih pritiskovih ploskev hoče zrak teči
od ekvatorja proti polu, odklonska sila pa ga odklanja, dokler na okoli 30°
geografske širine ne teče že prav proti vzhodu. Tu se zrak v višinah zato ko¬
piči in ustvarja pas visokega zračnega pritiska [slika  5.2].

V zmernih širinah nastajajo anticikloni predvsem zato, ker zrak na vzhod¬
ni strani grebenov Rossbyjevih valov planetarnega zahodnika hitreje prite-

5. I Prevladujoči globalni pasovi zračne¬
ga pritiska pri tleh

5.2 Nastanek subtropskega pasu visoke¬
ga zračnega pritiska zaradi vetrov v viši¬
nah; pri tleh pihajo pasati [črtkasti)

POL

48

POGLEDI NA VREME

5.3 Nastanek valovnega anticiklona zmer¬
nih širin

5.4 Tloris [a) in navpični presek (bj antici¬
klona, podanega z izobarami

ka kot odt eka \s lika  5.5]. Zrak se tu v višinah steka, kopiči in ustvarja po¬
dročja višjega zračnega pritiska.

Posamezni anticiklon je le približno krožna tvorba in je na karti oz. tlorisu
lepo viden v polju zaključenih izobar z naj višjim zračnim pritiskom v sre¬
dini [slika 5.4a].  V premeru meri nekaj tisoč kilometrov, v višine pa sega
komaj do 10 km. Je torej tudi močno sploščen in ga moramo v preseku ri¬
sati močno previšanega [slika 5.4 b].  V preseku pritiskovih ploskev je torej
kot širok hlebec; zračni pritisk pa pada navzgor in navzven. Padec pritiska
navzgor je, kot že vemo iz poglavja 1, v glavnem uravnotežen s težo zra¬
ka; padec pritiska od središča navzven pa sili zrak navzven proti nižjemu
pritisku v vodoravni smeri. Res se prične zrak tja gibati, toda spet se takoj
pojavi odklonska sila in ga na severni polobli odklanja v desno. Zrak zač¬
ne zato krožiti okrog središča anticiklona v smeri urinih kazalcev [slika  5.5] -
torej v nasprotni smeri kot v ciklonu.

5.6 Vetrovi v anticiklonu v višinah (modri)
in pri tleh (rdeči) (a) ter gibanja zraka v nav¬
pičnem preseku (b)

5 . ANTICIKLONI

49

Ob • kem kroženju zato v večjem zgornjem delu anticiklona ni odtekanja zra¬
ka navzven in anticiklon lahko vztraja več dni. Če pa se v višinah stekanje
okr. j)i, nadaljuje in je močnejše od raztekanja pri tleh, živi anticiklon še dlje

in sc krepi.

e: jj pri tleh pa podobno kot v ciklonu trenje zavira gibanje oz. hitrost ve¬
rno S tem slabi odklonska sila in veter ne piha čisto krožno okrog središ¬
ča, aipak se tudi pomalem odklanja v smer proti nižjemu pritisku; to pa je
. .ciklonu navzven,, zato se zrak pri tleh spiralasto razteka [slika 5.6a].
Sit nje in kopičenje zraka zgoraj in raztekanje spodaj zahteva izravnavo
ko. me zraka. Zato se zrak v anticiklonu počasi spušča [slika 5.6 b].  Spuš¬
čam zraka pa, kot že vemo, povzroča, da prihaja zrak pod vpliv višjega pri¬
tisk a, ki vlada niže. Zrak se pri tem stiska in ogreva. V ogreti zrak izhlapi-
iačne kapljice in nebo se zjasni - prav nasprotno kot v ciklonu. Spuš¬
čene zraka v anticiklonu je glavni vzrok, daje ob visokem zračnem pritisku
idno lepo vreme. Pod prevladujočima planetarnima pasovoma visoke-
c ačnega pritiska v subtropskih geografskih širinah so zato puščave.

Od subtropskega pasu visokega zračnega pritiska se pogosto razširijo in osa¬
mosvojijo večji in ponavljajoči se anticikloni, kot npr. Azorski nad vzhod¬
nim Atlantikom in Kalifornijski nad vzhodnim Pacifikom. K nam nad sred¬
njo in južno Evropo prinaša več dni trajajoče lepo in toplo vreme navadno
prav razširitev Azorskega anticiklona, ki se nad Evropo pogosto osamos-

5.7 Vemenska karta s primerom nad Evropo razširjenega Azorskega anticiklona

50 POGLEDI NA VREME

5.8  Izobare toplega (a/ in hladnega (b] anticiklona v preseku

voji [slika 5.7].  V višinah nad nami je tedaj greben dolgih jdanetamih va¬
lov v planetarnih zahodnih zračnih tokovih zmernih širin. Ce omenjeni val
uplahne ali pa se greben v višinah pomakne proti vzhodu, anticiklon osla¬
bi. Naši kraji se spet znajdejo na vzhodnem robu višinske doline. Tu pa, kot
vemo, zaradi raztekanja zraka v višinah radi nastajajo cikloni.

Naši topli anticikloni, ki navadno izvirajo od subtropskega pasu visokega
zračnega pritiska, so namreč v višinah močneje izraženi in se ujemajo z vi¬
šinskimi grebeni oz. zajedami toplega zraka proti severu.

5.9  Vremenska karta s primerom nad Evropo razširjenega Sibirskega anticiklona

5. ANTICIKLONI

51

Posledice suše

V skladu s tem, da so pritiskove ploskve po vertikali bolj razmaknjene v to¬
plem zraku kot v hladnem, se torej tudi topli anticiklon navzgor krepi [sli¬
ka 5.8a].  Obratno velja za hladni anticiklon, ki navzgor hitr o slabi [slika 5.8b ].
Nad hladnim anticiklonom se zato lahko pojavi celo višinski ciklon z vse¬
mi svojimi značilnostmi in posledicami: oblaki in padavinami. To so pri¬
meri, ki niso ravno izjemni, da imamo ob visokem zračnem pritisku pri tleh,
oblačno vreme in celo padavine. To močno zmede tiste, ki imajo doma ba¬
rometer in mislijo, da bodo samo z njim že lahko napovedovali vreme.

Hladni anticikloni so torej predvsem polami, navadno pa tudi tisti, ki se raz¬
vijejo z razširitvijo grebena visokega zračnega pritiska od severa proti ju¬
gu. Sem spada znani Sibirski anticiklon, ki se pozimi včasih razširi prav do
nas ter z mrzlimi in suhimi severovzhodnimi vetrovi povzroča mrzla, a pri-

5.10 Razvoj subsidenčne inverzije nad razgibanim terenom

52

POGLEDI NA VREME

Večerno nebo

jetna zimska obdobja, brez megle in onesnaženja zraka po kotlinah in po¬
gosto z močno burjo na Primorskem [slika  5.9]. Približno ravnotežje sil, ki
odloča o trajnejšem gibanju zraka v anticiklonu, je tako, da gradientni sili
pomaga sredobežna. Ta pa raste s kvadratom hitrosti in ne dovoljuje moč¬
nih vetrov pri majhnem radiju kroženja. Zato imajo anticikloni v širšem po-
v  dročju okrog središča šibka polja zračnega pritiska in šibke vetrove. Na ver¬
tikalnem preseku so to zato široki hlebci izobamih ploskev z večjimi str¬
minami šele proti robovom oz. na prehodu proti ciklonom [sliki 5.4 b  in 5.8].
Vetrovi v anticiklonih so zato v splošnem šibki, kar ima dobre in slabe po¬
sledice, kot bomo še videli.

Vremenska dogajanja v anticiklonu so torej povezana s šibkimi vetrovi pri
tleh in počasnim spuščanjem obsežnih zračnih plasti. Že hitrost spuščanja
samo 1 cm/s pomeni v enem dnevu spust zraka za skoraj 900 m in s tem nje¬
govo ogretje za 9 °C, kar ima navadno za posledico zjasnitev neba.

Ob tem, ko se zračne plasti spuščajo, pa se ne samo ogrevajo, ampak tudi
stabilizirajo. To pomeni, da bolj dušijo navpična gibanja in mešanja zraka
in s tem dušijo ali preprečujejo razvoj kopastih oblakov in s tem neviht. Več¬
ja stabilnost zračnih plasti po spustu je posledica tega. da so pritiskove plosk¬
ve v višinah, kjer je zrak redkejši, bolj razmaknjene in se pri spustu zgor¬
nji del spuščajoče se plasti ogreje bolj kot spodnji. Zato v spuščeni plasti
temperatura manj izdatno pada z višino ali celo raste - to pa je temperatur¬
na inverzij^ za katero že vemo, daje močno stabilna in preprečuje navpič¬
na gibanja zraka.

Raztekanje zraka v spodnjih delih anticiklona je sicer pogojeno s trenjem
ob tla. Toda ker je čisto pri tleh tok močno oviran, je glavno raztekanje kak

5. ANTICIKLONI

53

kilometer nad tlemi oz. v razgibanem reliefu približno v višini grebenov go¬
ra j slika 5.10].  Na meji sesedanja je zrak zato ogret, tisti pod njim pa ne.
Tako nastalo inverzijo imenujemo 1  subsidenčna inver zijah  Ta je glavna za¬
pora vertikalnim tokovom v troposferi . Zlasti pozimi deli troposfero v an¬
ticiklonu na dva dela: spodaj je hladen in navadno onesnažen zrak, zgoraj
p toplejši, suh in zelo čist. Z gorskih vrhov, ki segajo nad subsidenčno in¬
verzijo in se kopljejo v zimskem soncu, je videti spodaj temno onesnaže¬
no plast, kadar je tudi spodaj zrak bolj suh. Kadar pa je vlažen, je videti me¬
gleno morje, ki pokriva večino Slovenije. V takih primerih ima npr. Kreda¬
rica za 10 °C višje temperature kot Ljubljana, čeprav je navadno prav obrat-
Pod subsidenčno inverzijo so lahko še nižje ležeče inverzije, ki zapira¬
jo posamezne kotline.

Poleti dovoljuje subsidenčna inverzija vertikalne tokove in mešanja le do
svoje višine. Konvektivni kopasti oblaki so pod njo sploščeni, ne segajo vi¬
soko in ne morejo dati ploh ali se razviti v nevihte. Vreme ob taki inverzi¬
ji oz. tudi zaradi nje je v anticiklonu pretežno lepo.

Anticiklon se razraste ali razširi nad neko območje navadno po prehodu hlad¬
ne fronte oz. po njenem odmiku proti vzhodu ali jugovzhodu. S hladno fron¬
to je pritekel v deželo hladnejši zrak, navadno nad toplejšo podlago. Od več
vzrokov je odvisno, kaj se bo naprej v atmosferi dogajalo. Pri tem so pred¬
vsem pomembni letni čas, vlažnost dovedenega zraka in hitrost krepitve an¬
ticiklona oz. nastajanja subsidenčne inverzije.

Pozimirmamo ob pritoku suhega, polarno kontinentalnega zraka in ob hi¬
tri krepitvi anticiklona suho in mrzlo vreme, kot smo ga že omenili v zve-

5 .11 Vertikalna razporeditev temperature v stabilnih (aj in labilnih (bj pogojih z zna¬
čilnimi oblaki

54

POGLEDI NA VREME

5 .12 Satelitska slika južne Evrope ob anticiklonu pozimi

zi s Sibirskim anticiklonom. Tako vreme lahko nastane tudi po pritoku hladne¬
ga in suhega zraka od severa ali severozahoda ob razširitvi polarnega anticiklo¬
na od tam. Če pa je za hladno fronto pritekel hladen in vlažen morskopo-
lami zrak, se ta pozimi pri tleh nadalje ohladi pod rosišče in kotline se kma¬
lu spremenijo v meglena jezera. Nad njimi je bolj suh, čeprav ne povsem
čist zrak, in še višje je subsidenčna inverzija - glej sliki 9.12  in 9.14.

Poletrpa se s hladno fronto priveden hladni zrak spodaj ogreje. To sproži
vertikalna mešanja - konvekcijo, ki lahko seže visoko skozi troposfero prav
do tropopavze (okrog 10 km visoko). Če je zrak bolj suh in je sesedanje zra¬
ka že kmalu izdatno, se pojavijo le manjši in posamezni kopasti oblaki le¬
pega vremena. Če pa je s fronto privedeni zrak močno vlažen, zlasti spo-

5 .  ANTICIKLONI

55

četka, ko so stabilizacijski učinki anticiklona še šibki, zakipijo dopoldne v ne-
bo veliki kopasti oblaki. Ti se kmalu ali popoldne razvijejo v nevihtne cu-
! ulonimbuse [slika 5.11 b].  V šibkem anticiklonu se nevihte pojavljajo še
tretji dan po prehodu hladne fronte, pri močnem sesedanju zraka oz. ob moč-
subsidenčni inverziji pa jih tudi v vlažnem zraku že drugi dan ni več. V zve¬
ri s tem velja, daje navadno v anticiklonu najlepše vreme šele tedaj, ko je
že čez vrh svojega razvoja, to je, ko že počasi slabi ali odmira.

Vsa ta dogajanja v anticiklonu, kot tudi lastnosti bližajočih se zračnih mas
šli vplivov podlage, morajo napovedovalci vremena skrbno spremljati in pre¬
verjati možne učinke po posebnih (termodinamičnih) diagramih, da lahko
ocenijo, kakšen razvoj vremena je pri danih razmerah in na posameznih ob¬
močjih Slovenije najbolj verjeten.

^ razložili smo že, zakaj so v anticiklonih splošni vetrovi razmeroma šibki.
Prav zato pa je vplivlokalnih razmer v anticiklonu najbolj izrazit. Tedaj moč¬
no izstopijo vplivi reliefa zaradi ra zlik v ogrevanju različno nagnjenih in raz¬
lično obrnjenih pobočij, vpliv različne sestave tal ali različne obraščenosti,
pojavi se vpliv kotlin, obale itd. Razvijejo se lokalni vetrovi kot so poboč¬
ni vetrovi, podolinski vetrovi, obalni vetrovi, burja, ki v odvisnosti od raz¬
nih pogojev prej ali pozneje oslabi in drugo [sliki 7.10'm 7.11].

5.13 Satelitska slika Slovenije z meglo v Ljubljanski, Litijski in Idrijski kotlini

56

POGLEDI NA VREME

_ Pozimi s e ob mirnem  vremenu v anticiklonih pojavljajo obdobja visokega
onesnaženja zraka pri tleh, zlasti v naseljenih oz. urbaniziranih kotlinah, kjer
je mnogo virov onesnaženja in ker se pač zrak navzgor ne meša. Čeprav so
splošno vremenska dogajanja v anticiklonih manj izrazita in mirnejša kot
v ciklonih, so dogajanja tudi tu vse prej kot preprosta. Pravilna ocena do¬
gajanj in razvoja za pripravo prognoze terja zato poglobljene študije in zah¬
tevne priprave.

V skladu z vremenom, kije navadno v anticiklonu pretežno jasno, so na sa¬
telitskih slikah vidni anticikloni kot velika temnejša območja z vidnim re¬
liefom oz. kopnim in morjem [slika 5.12].  Spomladi in v jeseni, ko sneg po¬
kriva le višje predele, so lepo vidni beli snežni grebeni in vmes temne do¬
line in nižine, drugič pa temnejši nižji grebeni in bele, z meglo zapolnjene
kotline [slika 5.13].  Spomladi, ko je morje še hladno, se le nad kopnim raz¬
vija konvektivna oblačnost, ki je nad morjem ni [slika 5.14].

Obratno se nad relativno toplimi morji ob pritoku hladnega zraka od seve¬
ra tam razvija konvekcija. Taje na satelitskih slikah vidna kot počesana ob-

5 .14 Konvektivna oblačnost nad kopnim poleti  - nad morjem je ni

5 .  ANTICIKLONI

57

5 .15 Satelitska slika oblačnih cest ob severnih tokovih nad pozimi toplejšimi morji

lačnost s kupčki, ki so proti jugu vse večji in oblačne ceste prekrijejo več¬
ji del neba oz. morja [slika 5.15]\  ti oblaki pa ob okrepitvi anticiklona spet
izginejo.

V anticiklonu torej prevladuje lepo vreme, toda ponekod šele dan ali dva
po njegovem nastanku oz. razširitvi nad kako območje. V kotlinah pa je po¬
zimi pogosto narobe: po kratkem izboljšanju vremena oz. prenehanju pa¬
davin ob fronti se v anticiklonu kotline kmalu spremenijo v jezera vlažne¬
ga in onesnaženega zraka, kar se pri nas pogosto dogaja. Le v višjih legah
je sončno in topleje.

Tudi odcepitev višinskega jedra hladnega zraka od zaledja lahko povzroči,
daje vreme kljub visokemu zračnemu pritisku slabo. V splošnem pa le ve¬
lja, daje vreme ob anticiklonu nad nekim območjem lepo.

58

6. BLOKADA, VIŠINSKI IN
SREDOZEMSKI CIKLONI

■ Včasih so planetarni zahodni zračni tokovi v zmernih širinah dalj ča¬
sa izrazito vzporedniški, to pomeni, da pihajo vetrovi v dokaj gladkem
obroču okrog poloble in zato ni izmenjave zraka in energije med ekvator-
jalnimi in polarnimi območji. Presežek energije sončnega obsevanja na ek¬
vatorju in njen primanjkljaj okrog pola močno povečata temperaturne raz¬
like v smeri sever jug. Polama fronta se močno okrepi, z njo vetrovna stri¬
ženja. Teorije kažejo in praksa potrjuje, da so take razmere zelo labilne in
zato občutljive tudi za manjše motnje. Motnje se v zračnih tokovih vedno
pojavljajo, v takih labilnih razmerah pa se iz njih hitro razvijejo razni vo¬
doravni in na tok prečni valovi.

V opisanem primeru, ko je vetrovno striženje močno in so temperaturne raz¬
like na majhne razdalje velike (velik horizontalni temperaturni gradient), vlada
tako imenovana baroklina nestabilnost, v kateri valovom nekaterih valov¬
nih dolžin amplituda nezadržno narašča. To pomeni, da se v dolini hladen
polami zrak zajeda vse dalje proti jugu, v sosednjem grebenu pa se topli trop¬
ski zarine daleč proti severu [slika 6.1 a].  Ta proces se včasih ne ustavi in
val ne uplahne, ampak narašča naprej, tako da izgubi svojo obliko in se pre¬
tvori v nekakšne zanke oz. preščipnjene zajede, podobne očalom [slika 6.1 b[.

Ob tem topli in hladni zrak izgubita povezavo s svojim zaledjem, od kate¬
rega se odcepita, daleč na severu se pojavi zaključeno jedro toplega zraka,
daleč na jugu pa zaključeno jedro hladnega zraka. V takih primerih imajo

6.1 Rossbyjev val na polarni fronti (a) in njegovo večanje do nastanka blokade [b)

BLOKADA, VIŠINSKI IN SREDOZEMSKI CIKLONI

59

ahko npr. otoki Spitzbergi, ki so daleč na severu (čez 75° g. š.), enako tem¬
peraturo zraka kot Alžir na severnem robu Afrike (35° g. š.).

'ri takem preoblikovanju valov je pas planetarnih zahodnih tokov prekinjen
oz. zaustavljen in govorimo o blokadi teh tok ov. Vremenske tvorbe zdaj ne
potujejo več od zahoda proti vzhodu, ampak po teh močno zveriženih mean-
Irih in se tudi bolj čudno obnašajo. S tem pa delajo napovedovalcem vre-
aena sive lase, pri uporabnikih napovedi pa ustvarjajo nevoljo nad češče
. grešenimi napovedmi vremena v takih dneh.

V skladu z nam že znanim dejstvom, da so v toplem zraku izobarne
ploskve po višini bolj razmaknjene kot v hladnem, se nad jedrom toplega
raka na severu ustvari višinski anticiklon s cirkulacijo in značilnostmi, ki
mu pripadajo (pogl. 5.). Toda to je daleč na severu in se nas neposredno ne

tiče.

Odcepljeno jedro hladnega zraka je pogosto v naši bližini ali celo nad nami
m  močno spremeni siceršnja vremenska dogajanja pri nas. V odcepljenem je¬
dru hladnega zraka, ki ima premer največkrat okrog 1000 kilometrov, so izo-
hame ploskve po višini stisnjene. Čeprav je pri tleh zračni pritisk normalen ali
celo visok, se v višinah srednje troposfere (okrog 5 km nad tlemi) pojavi višin-
ski ciklon z značilnim ciklonalnim kroženjem zraka okrog središča [slika 6.2].
Na njegovem robu, na meji s toplejšim zrakom, se ob dodatnih motnjah po¬
javijo frontalni sistemi ali celo manjši obrobni oz. sekundarni cikloni [sli¬
ka 6.3].  Ti povzročajo poslabšanja vremena, ki so dokaj nepredvidljiva, saj te
obrobne motnje dokaj hitro nastajajo ali izginjajo ali se selijo sem in tja. Tudi
gibanja oz. premiki celotnega jedra hladnega zraka so dokaj neurejeni in ne¬
predvidljivi: jedro se lahko pomakne v katerokoli smer in se včasih spet vme.

Življenjska doba takega odcepljenega jedra hladnega zraka in z njim poveza¬
nega višinskega ciklona je včasih zelo dolga - kar cel teden. Zelo hladen zrak
se namreč le počasi ogreva, čeprav sodelujejo vertikalna mešanja, sprošče¬
na toplota kondenzacije ob nastanku
6.2 Hladen ciklon v višinah nad anticiklo-  oblakov in padavin in tudi sevanje to¬
nom pri tleh z ustreznimi gibanji zraka  plejših tal. Z ogrevanjem jedro hlad¬
nega zraka slabi in z njim njegova za¬
ključena cirkulacija ter končno izgine.
Nakar se v zmernih širinah spet vzpo¬
stavi obroč planetarnih zahodnih to¬
kov in blokade je s tem konec, vre¬
menska dogajanja pa gredo spet po
bolj ustaljenih poteh in spremembah.

Večja gostota in s tem teža hladnega
zraka daje pri tleh sorazmerno visok
zračni pritisk, ciklon zgoraj pa ustvar-

60

POGLEDI NA VREME

6.3 Primer višinske (a) in prizemne (b) karte Evrope s ciklonom ob blokadi

ja z dviganjem zraka kondenzacijske pojave in slabo vreme. Zato so to naj¬
bolj značilni primeri, ko imamo ob visokem zračnem pritisku (po naših ba¬
rometrih) po več dni oblačno, vmes pa tudi padavine.

Premik takega odcepljenega jedra hladnega zraka nad Sredozemsko morje
okrepi ali razvije sredozemski ciklon. Ta je v takih primerih precej obse-

. BLOKADA, VIŠINSKI IN SREDOZEMSKI CIKLONI

61

en in zaradi bližine neposredno vpliva na naše vreme. Pa tudi sicer pov-
očajo cikloni, ki pridejo ali nastanejo v severnem Sredozemlju, pri nas po¬
gosto dolgotrajne in obilne padavine.

Cikloni nastanejo v severnem Sredozemlju v glavnem na tri načine:

:  višinski ciklon blokade se tu okrepi in razširi do tal,

- ciklon pride z Atlantika prek Španije,
ciklon nastane kot val na hladni fronti.

:  >b ciklonu v severnem Sredozemlju je njegovo jedro jugozahodno od nas,
ato pihajo tedaj pri nas pri tleh in v nižjih oblakih navadno jugovzhodni
• etrovi. Jugovzhodni vetrovi so tedaj, zlasti če so topli in vlažni, dokaj za¬
nesljivi znanilci dalj časa trajajočega slabega vremena.

Na leto se pojavi v severnem Sredozemlju okrog 40 ciklonov - najčešče s sre-
ocm v Genovskem zalivu. Pri tem jih je pozimi dvakrat več kot poleti.
Judi njihovo trajanje je pozimi (v poprečju 2 dni) daljše kot poleti.

Pozimi je polama fronta, kot glavna meja med hladnimi polarnimi in topli¬
mi tropskimi zračnimi masami, nad Evropo pomaknjena daleč proti jugu -
prav na geografske širine Sredozemlja [slika 6.4].  Cikloni, ki nastajajo na
njej na vzhodnem Atlantiku, pridejo tedaj prek Španije v zahodno oz. se¬
verno Sredozemlje, kjer se pogosto zaustavijo in okrepijo [slika 6.5].

Od lege doline Rossbyjevih valov v splošnih zahodnih tokovih na višini
(pogl. 1) je odvisno, kakšen bo nadaljnji razvoj in potovanje teh ciklonov

62

POGLEDI NA VREME

ter kakšna bodo vetrovna striženja, stekanja, dviganja zraka in drago, kar
ustvarja oblake in padavine v prizadetih območjih.

Veliko hladnih front, ki pridejo čez zahodno Evropo do Alp večinoma od
zahoda ali severozahoda [slika 6.6], z  manjšimi težavami Alpe preide in se
premika dalje proti jugovzhodu. Tiste, ki so zelo izrazite v temperaturnih,

6.6 Pogostnost smeri prihajanja hladnih front do Alp

6 ./ a Dokaj gladek prehod hladne fronte čez Alpe

viažnostnih in vetrovnih poljih, pa najprej Alpe kar delno ovijejo. Zaradi
zamotanega vpliva Alp na zračne tokove prek njih in dodatnega vpliva to¬
plega Sredozemskega morja, ki še poveča temperaturne razlike, se največ¬
krat prav v Genovskem zalivu razvije ob hladni fronti sprva manjši sekun¬
dami ciklon. Pravimo mu sekundami, sredozemski ali Genovski ciklon. Raz¬
lična prehoda fronte čez Alpe sta prikazana na slikah 6. 7.

6.7 b Deformacija hladne fronte ob Alpah ob nastanku sekundarnega ciklona

64

POGLEDI NA VREME

6.8 Razvit Genovski ciklon s pretvorjeno fronto na severovzhodu

Strokovnjaki še vedno preučujejo pogoje, vzroke in sovplive, ki odločajo
o tem, ali se bo ob bližajoči se hladni fronti Genovski ciklon ustvaril ali ne.
Na vsa vprašanja še ni odgovora in zato se v nekaterih primerih še pojav¬
ljajo znatne težave in spodrsljaji pri prognozi vremena na širšem območju
Alp in severnega Sredozemlja. Kljub obilnim podatkom o stanju in doga-

6.9 Primer vremenske situacije ob izredno obilnih snežnih padavinah pri nas (14.2. 1952j

BLOKADA, VIŠINSKI IN SREDOZEMSKI CIKLONI

65

6.10 Ciklonske poti prek Sredozemlja

janjih v atmosferi na tem območju in kljub mnogim spoznanjem in izkuš¬
njam, še vedno ni mogoče zanesljivo predvideti, ali se bo ob bližajoči se hlad¬
ni fronti na južni strani Alp res ustvaril sekundarni ciklon ali ne.

Ce tak ciklon ne nastane, gre fronta v nekaj urah prek naših krajev, kmalu
se zjasni in je vsaj naslednji dan navadno že lep - pač v odvisnosti od last¬
nosti zračne mase in drugih razmer v njej. Kadar pa se ob prihodu hlad¬
ne fronte nad Alpe prične v severnem Sredozemlju ustvarjati ciklon, se
fronta ustavi in v središču ciklona zlomi, podobno kot pri že opisanem na¬
stanku ciklona zmernih širin [sliki 3.5  in 6.8}.  Ciklonalno kroženja zraka
okrog centra (v nasprotni smeri urinih kazalcev) pretvori fronto severovz¬
hodno od centra, in torej tudi nad nami, iz hladne v toplo, ki se ob tem za
nekaj časa ustavi. Če je to prav nad nami, kar ni tako redko, imamo izdat¬
ne in več dni trajajoče padavine. Vse dolgotrajne in obilne padavine, ki da¬
jo pozimi tudi debelo snežno odejo pri nas, sodijo med take primere [sli¬
ka 6.9].

Če je višinska dolina v dolgih Rossbyjevih valovih nad nami široka ali se
pomika samo proti vzhodu, se tudi sredozemski ciklon pomakne proti vzho¬
du. Kadar se celotna dolina še spušča proti jugu, gre sekundarni ciklon pro¬
ti jugovzhodu navzdol ob Italiji na njeni južni ali na severni strani - po Ja¬
dranu navzdol [slika 6.10].  Včasih pa gre sekundarni ciklon prav prek Slo-

66

POGLEDI NA VREME

6.11  Primer vremenske karte in vetrov blizu nas, ko je center ciklona nad sredino Jadrana

venije proti severovzhodu (pot 5b  na sliki 6.10).  Tedaj je pri nas močno
vetrovno in veter ob prehodu hitro spremeni smer skoraj za 180° oz. zapi¬
ha prav v nasprotni smeri - navadno se obme iz jugovzhodnika v severo-
zahodnik.

6.12  Satelitska slika ciklona nad zahodnim Sredozemljem

. BLOKADA, VIŠINSKI IN SREDOZEMSKI CIKLONI

6.13  Značilna oblačnost Genovskega ciklona na satelitski sliki

V ciklonalnem kroženju sredozemskega ciklona pihajo navadno nad nami
od jugovzhoda topli in vlažni vetrovi. Pri tleh pa z njim nasprotnimi vetro¬
vi počasi prodira hladen zrak prvotne hladne fronte, tako da se čez nas vzvrat¬
no pomika novo nastala topla fronta. Ta daje ob tem obilne padavine. Ko
pride center ciklona nad srednji Jadran, ima južna polovica Jadrana še vla¬
žen jug(o), severna polovica pa burjo, s katero priteka hladnejši zrak [sli¬
ka 6.11].  Burja se skupaj s ciklonom vse bolj širi nad jugovzhodne obale
Jadrana.

Sekundami sredozemski ali genovski ciklon se na začetku torej kaže pri nas
z jugovzhodnimi vetrovi ob padanju zračnega pritiska. Konča pa se ob po¬
rastu pritiska navadno z burjo na primorskem; razen v primerih, ko gre prav
prek nas, kar pa je razmeroma redko.

68

POGLEDI NA VREME

Satelitske slike nam zelo dobro pomagajo pri napovedi prihoda ciklona v Sre¬
dozemlje prek Španije ali južne Francije [slika 6.12].  Tudi posledice odce¬
pitve jedra hladnega zraka so v oblačnih sistemih na satelitskih slikah na¬
vadno dovolj zgodaj vidne, čeprav je nadaljnji razvoj še vprašljiv.

Razvoj ciklona na hladni fronti južno od Alp je na satelitskih slikah viden
šele tedaj, ko že tudi vpliva na naše vreme in je za prognozo prepozno. Tu
nam satelitske slike dajo le diagnozo: njegov trenutni obseg in položaj [sli¬
ka 6.13].  Samo iz tega pa ni mogoče sklepati na njegov nadaljnji razvoj in
pomik ter njegov vpliv na naše vreme. Za to so potrebni obsežnejši računi,'
prognostični pripomočki (karte, diagrami, polja) in tudi izkušnje, čeprav tu¬
di te vse bolj vključujemo v računalniške prognoze.

69

» VETROVI V SLOVENIJI

■ Veter je, kot že vemo, pretežno vodoravno gibanje zraka zaradi sil, ki
delujejo nanj. Glavna gonilna sila je posledica neenake vodoravne raz¬
poreditve zračnega pritiska (gradientna sila), ki sili zrak od višjega proti niž¬
jemu zračnemu pritisku. Brž ko se začne zrak gibati, pa se pojavijo še dru¬
ge sile, ki so vse odvisne od njegove hitrosti in ga bodisi zavirajo (trenje)
bodisi odklanjajo od začetne smeri (odklonska sila, centripetalna oz. cen¬
trifugalna sila). Vse sile skupaj ali nekatere njihove kombinacije pogosto
ustvarjajo približna ravnotežna stanja, v katerih pihajo dalj časa dokaj enot¬
ni in značilni vetrovi. Nekaj teh že poznamo, npr. planetarni zahodni vetro¬
vi zmernih širin [slika 1.10],  krožni vetrovi okrog centra ciklona in antici¬
klona [slika 3.1]  ter razni lokalni vetrovi, ki si jih bomo natančneje še og¬
ledali.

Vetrovi so posledica in vzrok mnogih vremenskih dogajanj. Zato nas lah¬
ko vetrovi pogosto že predčasno opozorijo nanje, a le, če jih poznamo in
jim posvečamo primemo pozornost. V splošnem so vetrovi pri tleh v Slo¬
veniji precej šibki, saj smo v zavetrju Alp in večinoma živimo v dolinah in
kotlinah, kjer je še bolj mimo; vendar pa čisto brez vetra oz. gibanja zraka
v naravi skoraj nikoli ni. Zato nam pri določanju splošnih vetrov nad nami
navadno precej pomaga opazovanje gibanja oblakov. Ob posebnih prime¬
rih, npr. ob frontah, ob nevihtah in v območjih z burjo ipd. pa so lahko tu¬
di pri nas pri tleh vetrovi močni in celo orkanski ter povzročajo znatno ško¬
do (odkrivajo strehe, podirajo drevje ipd.).

Veter določamo po smeri, iz katere piha. Ta pa je le približno določljiva. Zla¬
sti pri tleh nastajajo zaradi hribov, hiš, dreves ipd. vrtinci v vseh smereh,

7.1 Spremembe vetra  z višino v spodnjem 7.2 Po vetru lahko določamo v kateri sme-
kilometru zaradi trenja ri leži nižji zračni pritisk oz. center ciklona


70

POGLEDI NA VREME

zato je veter vedno tudi nekoliko sunkovit. Močan veter v labilni atmosfe¬
ri je celo zelo sunkovit oz. spremenljiv po smeri in po hitrosti.

Vpliv tal in objektov na tleh na gibanje zraka (kar včasih označimo kot vpliv
trenja) sega v atmosferi tudi nad ravninami približno 1 km visoko, nad vi¬
sokimi hribi pa seveda več. Zato navadno od tal do višine 1 km hitrost ve¬
tra z višino narašča in je zgoraj v t. i. prosti atmosferi lahko nekajkrat več¬
ja kot pri tleh oz. nekaj metrov nad tlemi, kakor jo navadno merimo. Če ni dru¬
gih močnejših vzrokov, se veter zaradi trenja pri tleh z višino ne le krepi,
ampak tudi obrača v desno [slika 7.1].  Ta odklon je nad gladkim morjem
majhen (10-20°), nad hrapavim terenom pa do 60 kotni h  stopinj. Ta zako¬
nitost nam pomaga, da iz znanega vetra pri tleh sklepamo na vetrove v vi¬
šinah in obratno. Če smo med hišami, v gozdu ipd., je veter pri tleh dokaj
“čuden” in ne vemo od kod v splošnem sploh piha; po gibanju večine ob¬
lakov pa lahko sklepamo, kakšni so splošni vetrovi nad deželo in v kateri
smeri je center nizkega zračnega pritiska. Ta je na levi, če nam piha veter
v hrbet [slika 7.2].  To velja le približno, vendar v grobem dovolj dobro za
oceno, in je v skladu z ravnotežjem sil, ki smo si ga ogledali na sliki 1.9.

Hitrost vetra podajamo navadno v metrih na sekundo (m/s), pri čemer je
1 m/s enako-3,6 km/h oz. lOm/s je enako 36km/h, kar si je mogoče bolje
predstavljati. Približno pa določamo hitrost po učinkih, kijih povzroča na

7.3 Območje južnih oz. jugozahodnih, navadno vlažnih vetrov pred ciklonom oz. vzhod¬
no od njegovega središča

7. VETROVI V SLOVENUI

71

morski površini ali na drevju oz. kopnem z Beaufortovo (izg. Boforovo) ska¬
lo po tabeli (stran 72).

Poseben problem je določanje vetra pri majhnih hitrostih - pod 1 m/s. Te¬
di j vetra v običajnem pomenu besede ni in vlada t. i. calma ali brezvetrje;
čeprav zares zrak v naravi nikoli povsem ne miruje. Počasna gibanja zra¬
ki npr. ponoči ali v kotlinskih jezerih hladnega zraka, so posledica spuš-
čatija hladnejšega zraka ob pobočjih ali dviganja zraka nad toplejšim me¬
stom, stekanje zraka zato proti mestu ipd. Toda tudi ta gibanja so pomem¬
bna predvsem v zvezi s širjenjem onesnaženja v zraku, z nastankom ali dvi¬
gom megle itd., a o tem pozneje.

7  4 Bodeča neža kaže vlažnost zraka podobno kot »vremenska hišica«

72

POGLEDI NA VREME

V skladu z gibanjem zraka v ciklonu v nasprotni smeri urinih kazalcev in
z dejstvom, da prihaja večina ciklonov od zahoda in gredo severno od nas, se
pred poslabšanjem vremena pri nas navadno pojavijo okrepljeni jugozahodni
vetrovi [slika 7.3].  Ti prinašajo poleti prijetno tople večere, ko kar verjeti ne
moremo, da bo naslednji dan deževalo. Pozimi pa nastopijo ob tem odjuge.

Pogosto je zrak, ki priteka z jugozahodnimi vetrovi, vlažen, ta ko absolut¬
na kot relativna vlaga se povečata. Kamen, ki je od prej hladen, se orosi,
bodeči neži se zunanja stran listov raztegne in cvet se zapre, lasje se male
podaljšajo. Zadnje pokaže nahigrometru na las višjo relativno vlago, pri do¬
mači vremenski hišici pa potegne Micko notri in pripelje Janeza z marelo
ven [slika 7.4].  Za vse to ljudje vejo, da prinese navadno poslabšanje vre¬
mena - v resnici pa kaže le večjo vlažnost zraka. Večinoma temu res sledi
poslabšanje vremena, toda pogosto šele čez dan, dva ali več. Samo pove¬
čana vlažnost zraka seveda ni dovolj za pravilno napoved vremena.

Vlažen zrak, ki priteka z jugozahodnimi vetrovi, se mora pretakati čez gor¬
ske grebene. Pri dviganju se ohlaja in na višinah, kjer se ohladi pod r osiš-
če, se pojavijo oblačne kape na hribih ali lečasti oblaki višje nad njimi. Ob
nadaljnjem dotoku še vlažnejšega zraka in nastopu spredaj opisanih proce¬
sov, se pojavijo na privetrni strani večjih gorskih pregrad t. i. orografske pa¬
davine; pri čemer piha na zavetrni strani bolj ali manj izrazit fen. Tudi ob¬
lačne kape na hribih ali lečasti oblaki nad njimi so zato lahko znanilci bli¬
žajočega se ciklona in poslabšanja vremena [slika 7.5].

Zrak, ki se ob pobočjih dviga, se, kot vemo, močno ohlaja. Zato se ob za¬
četku vetrov in pritekanja toplejšega zraka v deželo na grebenih (npr. na Kre¬
darici) pojavi začasno znižanje temperature. To nas v takih primerih ne sme
zavesti v misel, da že priteka hladnejši zrak.

Glede na to, daje sekundami Genovski ciklon, ki nam pogosto prinaša več
dni trajajoče slabo vreme, jugozahodno od nas, se ob njegovem nastanku

7. VETROVI V SLOVENIJI

73

7.5 Valovni oblaki nad hribi

a!; poglabljanju krepijo nad nami jugovzhodni vetrovi. Tudi ti torej navad¬
no ne obetajo nič dobrega (razen če si dežja že želimo). Redko se pojavijo
jugovzhodni vetrovi lepega vremena. To je ob razširitvi anticiklona iznad
vzhodne Evrope proti nam, kar pa je precej redko [slika 7.6].  Večinoma to¬
rej velja, da so pri nas južni, jugozahodni in jugovzhodni vetrovi znanilci
bližajočega se ciklona in poslabšanja vremena, kar je v skladu s spoznanji
v poglavjih 4 in 6.

7.6 Jugovzhodni vetrovi nad nami ob razširitvi anticiklona iznad vzhodne Evrope

74

POGLEDI NA VREME

V toplem predelu ciklona med obema frontama oz. na južni strani ciklona,
so vetrovi navadno zahodni in razmeroma topli. To nam da poleti soparne
dni, pozimi pa značilne odjuge, ob katerih je lahko vreme prehodno tudi prav
lepo, a zagotovo ne traja dolgo.

Za hladno fronto in odhajajočim ciklonom se pojavijo severni, severozahod¬
ni ali severovzhodni vetrovi [slika  7.7]. Ti so pri nas navadno hladni in raz¬
meroma suhi. Zrak se pri pretoku čez Alpe na našo stran pogosto še dodat¬
no osuši - fenizira, a je kljub dodatnemu delnemu ogretju še hladen. Je pa
razmeroma suh in vidnost v njem je velika; ljudje pravijo, daje zrak umit,
čeprav je lahko zaradi prehoda prek industrijskih območij severozahodne
Evrope z raznimi plini še kar precej onesnažen.

Najbolj značilna po spredaj omenjenih lastnostih je burja, ki se pojavlja pred¬
vsem v primorskih predelih. Grebeni, ki ločujejo sorazmerno topel primor¬
ski zrak od hladnega v zaledju, omogočajo, da se hladen in gostejši zrak,
ki priteka od severa, kot slap prelije pod toplejšega in redkejšega obmor¬
skega. S spuščanjem poveča hitrost, izjemoma celo kar do 50 m/s oz.
180 km/h. Na zgornji meji hladnega zraka nastanejo razna valovanja, zato
se hladen zrak v valovih oz. paketih preliva in se delno kotali čez grebene,
kar ustvarja glavne sunke burje [slika 7.8}.  Vpliv trenja ustvarja dodatne vrt¬
nice raznih velikosti, kar vse povzroči, daje burja res zelo sunkovit, hladen
in suh veter (v katerem se pršut ravno prav osuši).

7.7  Območje severnih in severozahodnih vetrov v zaledju odhajajočega ciklona

VETROVI V SLOVENIJI

75

Seveda povzroča burja, zlasti zaradi sunkovitosti, težave morskemu in cest¬
nemu prometu, pa tudi v letalskem prometu je že bila vzrok nesreč. Zelo
točna burja odkriva strehe, lomi električne drogove, dela zamete, prevra¬
ta kamione itd. Burja lomi proti njej rasle veje dreves, zato so drevesa tam
deformirana [slika  7.9], tako, da ima pokrajina svojevrsten videz: nagnje¬
na drevesa, ograje proti burji, strehe brez napuščev itd. Ker dviga burja v zrak
slan pršec iz morja, so na otokih cela območja, ki so obrnjena proti burji,
.koraj brez rastlinja in nenaseljena. Gorje, če te v majhnem čolnu zaloti bur-
ja na morju, kjer udari včasih dokaj nenadno s polno močjo. No, če je iz
vremenskih poročil razvidno, da ni v bližini hladnega zraka oz. njegovega
približevanja od severa, smo lahko dokaj brezskrbni, ker burje ne bo.

V anticiklonih, ob visokem zračnem pritisku, ko so splošni vetrovi šibki
(pogl. 5), pa se zaradi krajevnih razmer pogosto razvijejo razni lokalni vetro¬
vi. Ti so navadno odvisni od dnevnega časa in imajo tudi svoj dnevni ciklus.
Mednje štejemo obalne vetrove, pobočne vetrove, podolinske vetrove, pa
tudi počasna gibanja zraka (komaj še vetrove), ki nastanejo v urbanih področ¬
jih v mestih ali velikih industrijskih kompleksih zaradi toplotnih otokov.

Obalni vetrovi pihajo ob obali in so posledica dnevnih in nočnih tempera¬
turnih razlik med moljem in kopnim. Podnevi se kopno na površini bolj ogre¬
je kot morje, ki se ogreva globlje. Zato je zrak nad kopnim ogret in se dvi¬
ga, na njegovo mesto pa priteka malo hladnejši zrak z morja. Tega pozna¬
mo poleti kot osvežujoč maestral, ki prične dopoldne in preneha malo pred
sončnim zahodom [slika 7.10].  Po sončnem zahodu zemeljska površina le
seva in se s tem ohlaja. Kopno se po¬

noči na površini bolj ohladi, ker je pri¬
tok toplote iz spodnjih plasti poča¬
snejši kot v morju. Zdaj postane mor¬
je toplejše. Nad njim se zrak dviga,
tega pa nadomesti hladnejši zrak
s kopna; ta vetrič je tudi ob naši oba¬
li znan kot burin.

Podobno nastajajo ob južnih obalah
Azije monsuni, le da ne v dnev-

7 .9 Oblika drevesa v kraju z burjo

7.8 Nastanek glavnih močnih sunkov burje

76

POGLEDI NA VREME

nem, ampak letnem ciklusu in so seveda močnejši, trajnejši in mnogo ob¬
sežnejši.

Ljudem, ki živijo v močno razgibanem reliefu, in planincem so poznani po¬
bočni vetrovi, ki jih štejejo med znan ilce lepegavremena, čeprav so zares
le njegova posledica. Podnevi se prisojna pobočja bolj ogrejejo kot osojna
in od njih tudi zrak tik nad njimi. Ta je redkejši in teče ob pobočjih navz¬
gor, kar čutimo kot tople sapice iz dolin [slika 7.11].  Če je zrak bolj suh,
kaj več ni opaziti. Če pa je precej vlažen, se pri nadaljnjem dvigu zraka nad
grebene pojavijo kopasti oblački ali oblaki, ki se ob zelo vlažnem in labil¬
nem zraku lahko razvijejo tudi v nevihte. Poleg dviganja zraka čez hribe ob
splošnih vetrovih je to drugi vzrok, da imajo hribi tudi poleti več oblačno¬
sti in padavin kot ravnine.

Zaradi nočnega ohlajevanja zemeljske površine s sevanjem v vesolje se od
tal najbolj ohladi zrak tik ob tleh. Ob nagnjenih tleh je ta na isti višini hlad¬
nejši od tistega, kije bolj stran od pobočij, zato prične teči ob pobočjih navz¬
dol, kar čutimo kot hladen vetrič z gora. V kotlinah se zrak nabere in jih za¬
polni s kotlinskim jezerom hladnega zraka; v odprtih dolinah pa teče dalje
po dolini navzdol kot hladen nočni podolinski veter. Dopoldne je tok obr¬
njen in povezan z dnevnimi pobočnimi vetrovi. Nad dolino pa so v splošno
mirnem vremenu vetrovi nasprotni tistim pri tleh [slika 7.12].  Nasprotni ve¬
trovi v višinah se pojavljajo tudi pri drugih, prej opisanih lokanih vetrovih.

Fen smo si ogledali že v 4. poglavju [slika 4.6],  burjo pa tudi malo prej. Ne¬
kakšna kombinacija obeh je t.i. karavanška burja, ki nastane tedaj, ko pi¬
hajo v ustreznem polju pritiska nad nami močni splošni severni ali severo¬
zahodni vetrovi, ki se pri tleh okrepijo oz. sežejo do tal z močnimi sunki.
Ti močni vrtinci v krogih ali pasovih podirajo drevje, odkrivajo strehe ipd.
K sreči se zelo močni pojavljajo redko - enkrat na deset ali več let. V viši-

7 .10 Obalna vetrova: morski in kopni veter 7.11 Dnevni in nočni pobočni veter

7. VETROVI V SLOVENIJI

77

7 .12 Pobočni in podolinski vetrovi podnevi in ponoči

nah okrog 9 km pihajo tudi nad nami pogosto zelo močni vetrovi, včasih s hi¬
trostmi nad 500km/h. Toda bliže tal so v splošnem šibkejši; pri nas, ki smo
v odvetrju Alp, pa še toliko bolj. Zato so pri nas v nižinah v povprečju hi¬
trosti vetrov okrog 2 m/s (ca. 7 km/h), kar je tretjina toliko, kot nad ravni¬
nami zahodne Evrope. Ker je razpoložljiva moč vetra, ki jo je mogoče iz¬
koristiti za pretvorbo v uporabne oblike energije, sorazmerna tretji poten¬
ci hitrosti vetra, imamo pri nas v nižinah skoraj 30-krat manj možnosti za
izrabo energije vetra. Ker jo celo tam, kjer je imajo mnogo več, le malo iz¬
koriščajo (saj je tudi velika večina mlinov na veter opuščena), pri nas v ni¬
žinah res ni možnosti, da bi lahko vetrovno oz. eolsko energijo donosno iz¬
koriščali. V primerih močnih vetrov ob burji ali ob nevihtah pa so vetrovi
preveč sunkoviti in delajo le škodo.

78

8. KRAJEVNI VREMENSKI
POJAVI

■ Vreme v nekem kraju in ob nekem času je skupek atmosferskih pojavov
v tistem kraju in času. Ker jih je lahko veliko in se vsi spreminjajo, je tu¬
di vreme, natančno vzeto, skoraj vsak hip malo drugačno. Ce ni drugih poja¬
vov, je pa jasno nebo s katerega podnevi sije sonce in obseva in ogreva tla.

Trajanje in jakost sončnega obsevanja pri tleh sta že količini, ki vplivata na
vreme in klimo nekega kraja. Oba sta seveda močno odvisna od oblačno¬
sti in vrste oblakov, od megle, od onesnaženja zraka in drugega.

Vrste oblakov smo si že ogledali (pogl. 4) in vemo, da prosojni cirrusi sko¬
raj ne vplivajo na trajanje in le malo na jakost sočnega obsevanja, medtem
ko npr. debeli stratocumulusi nanju vplivajo dokaj močno in do tal ne pri¬
de skoznje nič direktne svetlobe. Seveda je pod njimi svetlo, ker se svetlo¬
ba odbija od kapljice do kapljice in se kot razpršena (difuzna) ter močno
oslabljena prebije do tal.

Nad naj višjimi oblaki, to je približno 10 km visoko nad nami, čez dan ved¬
no sije sonce; če lahko posije do tal, pa je, kot rečeno, odvisno od raznih

8. KRAJEVNI VREMENSKI POJAVI

79

pojavov v troposferi. Jakost sončnega obsevanja na vrhu atmosfere je
okrog 1400 W/m 2 . To je gostota energijskega toka, ki jo lahko prestreže in
uporabi le satelit, če ima proti soncu obrnjene sprejemne površine. Do tal
je pride že v čistem zraku znatno manj. Tudi ob povsem jasnem nebu at¬
mosfera nekaj tega sevanja vpije in nekaj razprši oz. odbije nazaj v veso¬
lje, tako daje pride do tal v najboljšem primeru približno tri četrtine. Če spre¬
jemna ploskev ni obrnjena proti Soncu, ampak je nagnjena glede na žarke,
se enako širok snop svetlobe razporedi na večjo površino in jakost obseva¬
nja na enoto površine je znatno manjša (primerjaj s sliko 2.1).  Koliko ener¬
gije dobi ob jasnem nebu vodoravna površina tal je zato odvisno še od “vi_-
šine sonca” oz. od nagiba sončnih žarkov glede na tla. Nagib je tudi opold¬
ne odvisen od letnega časa, zjutraj in zvečer pa še od dnevnega časa in je
tedaj sploh zelo majhen. Poleg tega je tedaj tudi pot žarkov skozi atmosfe¬
ro mnogokrat daljša kot opoldne in je zato sevanje, ki pride do tal, močno
oslabljeno tudi če ni oblakov [slika 8.1].

Oblaki odbijajo in razpršujejo kar 60-90 %  nanje vpadle sončne svetlobe.
To pomeni, da pride skozi debele oblake le 10 % sevanja v obliki razprše¬
ne svetlobe. Nekaj malega vpijajo atmosfera in vodne kapljice, večina pa
se odbije nazaj v vesolje in je za Zemljo izgubljena. V povprečju pa je 6/10 ze¬
meljske površine pokrite z oblaki ah meglo, zato se velik del na Zemljo vpad-
lega sončevega sevanja takoj vrne v vesolje.

Sonce seva elektromagnetne valove različnih valovnih dolžin in ima največ
energije v valovnih dolžinah med 0,1 in 3,0 (im (mikrometrov). Temu delu
sončnega sevanja pravimo v meteorologiji tudi kratkovalno sevanje. Raz¬
poreditev jakosti sevanja pa je približno v skladu s Planckovo razporeditvi¬
jo [slika 8.2].  Od tega je vidna svetloba le sorazmerno ozek pas med 0,4 |im
(vijolična) in 0,8 jim (rdeča), z naj večjo jakostjo v zeleni barvi (0,5 (im). Tem
valovnim dolžinam v vrhu jakosti

sončevega spektra se je prilagodilo
naše oko v času razvoja; so pa posle¬
dica visokih temperatur površine
Sonca, ki seva pri 6000° C. Tla in at¬
mosfera pa imajo znatno nižje tem¬
perature (v grobem med -50 in
+50° C) in sevata manj močno, toda

8.1 Daljša pot sončnih žarkov skozi atmos¬
fero pri »nizkem« soncu

8.2 Planckova razporeditev jakosti sonče¬
vega in terestričnega sevanja

80

POGLEDI NA VREME

Megla pozimi

daljše valovne dolžine - od 3 do 100 |im. Zato pravimo temu sevanju dol¬
govalovno ali terestrično sevanje. Za naše oko je to terestrično sevanje ne¬
vidno, čutimo ga kot toploto, posebno pa občutimo razliko, če smo malo
oblečeni v proštom s hladnimi ali toplimi stenami ob enaki temperaturi zraka.

Podnevi dobiva proti Soncu obrnjeni del Zemlje energijo, ki je večinoma
večja od izgube, ki nastaja zaradi dolgovalovnega sevanja v vesolje. Tla in
zrak nad njimi se zato podnevi ogrevajo in dopoldne temperatura tal in zraka
ob jasnem vremenu hitro naraščata [slika 8. 5]. Tla so najtoplejša opoldne,
zrak na višini 2 m nad njimi, kjer ga merimo, pa šele kako uro ali dve pozneje.

Popoldne začne izsevanje prevladovati nad obsevanjem in temperature zač¬
nejo padati. Po sončnem zahodu osenčeni del Zemlje samo še oddaja toplo-

8.3 Povprečni dnevni potek temperature tal in zraka nad njimi

3. KRAJEVNI VREMENSKI POJAVI

81

8.4 Megla nad Ljubljanico

to s terestričnim sevanjem in se hladi vse do novega sončnega vzhoda. Za¬
to je tik pred njim navadno najhladneje. Tedaj se najpogosteje pojavijo (ali
pa so najmočnejši) rosa, megla, slana in drugi pojavi, ki so odvisni od re¬
lativno nizkih temperatur. Po sončnem vzhodu pa se začnejo temperature
navadno spet dvigati.

Če zgladimo dnevni in letni ciklus in tvorimo večletna povprečja, se izka¬
že, da dobi Zemlja kot planet prav toliko energije od Sonca, kot je sama iz¬
seva v vesolje. In gorje, če ne bi bilo tako, saj bi se v stoletjih spekli ali pa

Megla v Ljubljanski in Litijski kotlini iz satelita

82

POGLEDI NA VREME

8.5 Puhteča megla na poljem po plohi

bi nas prekril led. Že majhne spremembe v prepustnosti atmosfere (npr. za¬
radi povečanega onesnaževanja zraka) grozijo, da se bo sedanje ravnotež¬
je malo premaknilo in povzročilo klimatske spremembe, ki bi lahko bile za
človeštvo katastrofalne. Ocenili so, da bi npr. splošna ohladitev v zmernih
geografskih širinah, v povprečju le za nekaj stopinj, povzročila ledene do¬
be in bi naše alpske doline spet zapolnil led. Otoplitev za nekaj stopinj v po¬
larnih območjih pa bi morda stalila del arktičnega in antarktičnega ledu in
morja bi se dvignila. Vendar pa je vplivov, delnih posledic in križnih vpli¬
vov možnih toliko, daje končni rezultat modela klimatskih sprememb od¬
visen od predpostavk, ki pa so nezanesljive.

Megle poznamo več vrst in tudi na različne načine jo lahko razvrstimo; naj¬
koristnejša je razvrstitev po njenem nastanku. V glavnem je za nastanek me¬
gle potrebno, da se vodna para zgosti oz. kondenzira v drobne kapljice. Ko
jih je toliko, da nam z razpršitvijo svetlobe zmanjšajo vidnost pod 1 km, pra¬
vimo, daje megla (npr. slika 8.4).  Včasih je seveda zelo gosta in izjemoma
pade vidnost na borih 5 m, kar celo cestni promet skoraj ustavi.

Kondenzacija vodne pare se navadno zgodi pri 100 % relativni vlagi na ze¬
lo drobnih kondenzacijskih jedrih - velikih komaj tisočinko milimetra. Teh
je v naravi vedno dovolj, saj jih je celo v čistem zraku nad oceani okrog
200 v kubičnem centimetru, v onesnaženem mestnem zraku pa jih je lah¬
ko nekaj desettisoč v cm 3 . Med njimi je mnogo takih, ki “vlečejo vodo na¬
se”, so torejdiigroskopna (drobni kristalčki soli, hlapi raznih kislin ipd.). Na
njih se prične kondenzacija že pri relativni vlagi pod 80 %, torej že precej
prej, ko je zrak z vlago nasičen. Megle morda še ni, je pa meglica ali za¬
megljenost z vidnostjo med 1 in 10 km in včasih mrč z vidnostjo med 10 in

8. KRAJEVNI VREMENSKI POJAVI

83

25 km. Podobno kot v oblaku so tudi kapljice v megli dokaj drobne: veči¬
noma med stotinko in desetinko milimetra. Zato posameznih navadno
sploh ne vidimo, pač pa le splošno belino zaradi sipanja svetlobe na njih,
ee jih je dovolj. Kadar se megla gosti, je kapljic vedno več in sprva je za¬
nemarljiv učinek, nekatere postajajo prav počasi tudi večje. Sele en dan ali
več dni stare megle imajo več velikih kapljic s premerom nad 0,5 mm. Te
velike kaplje, ki že padajo, se pogosto tvorijo na svojevrsten način, podob¬
no kot padavinske (pogl. 4).

Megla nastane na dva osnovno različna načina; 1. ko se zraku dodaja vse
več vodne pare, ki je ne more sprejeti in 2. ko se vlažen zrak ohladi še na¬
prej pod rosišče (temperatura pri kateri je nasičen) in mora vlago oz. vod¬
no paro izločati. Poglejmo si nekaj primerov.

Kadar leži nad sor a zmerno toplo vodo precej hladnejši zrak, nastane t. i. puh¬
teča mčglaTy mrzlih jutrih se iz jezer in nekaterih rek kar kadi. Tudi po po¬
letni plohi se razgreta tla “kadijo” [slika  8.5]. Kaj se pravzaprav dogaja?
Iz tople vodne ali mokre površine izdatno izhlapeva voda, vodne pare pa
hladnejši zrak ne more sprejeti, ker je nasičen. Odvišna vodna para se na
kondenzacijskih jedrih takoj spet zgosti v drobne vodne kapljice, ki tvori¬
jo meglo.

Taka puhteča megla nastane tudi tedaj ko pada topel dež skozi hladnejši zrak
spodnjih plasti npr. ob fronti, kjer leži v obliki klina hladen zrak pod toplim,
ali pa v kotlinskem jezeru hladnega zraka pri tleh. Ker nastane taka megla
ob padavinah ob fronti, ji pravimo'frontalna megla, Frontalne megle so po-

8.6 Radiacijska megla v Idrijski kotlini

84

POGLEDI NA VREME

gostne zlasti pozimi v kotlinah in niso zelo goste, a ustvagajo neprijetno vlaž¬
no vreme ob pršenju ali šibkem in dolgotrajnem dežju.

Megla lahko nastane tudi, ko pride topl ejš i zrak nad hladnejšo podlago. Od
podlage se zrak ohlaja in nadaljnje ohlajanje pod njegovo rosišče terja izlo¬
čanje odvišne vodne pare in nastane megla. Tej pravimo-advektivna megla
zaradi dotoka (advekcije) toplega zraka nad hladno podlago. Tako nastajajo
megle nad hladnimi morskimi tokovi, ko jih prekrije toplejši in zelo vlažen
zrak; nastajajo pa tudi ob obalah. Naša Primorska ima malokrat meglo, a če
jo ima, je to navadno tedaj, ko se ob premiku toplega in vlažnega zraka iz¬
nad morja na kopno, ta nad hladnejšim kopnim ohladi pod rosišče. Taki re¬
čemo tudi obalna megla, ki lahko včasih seže tudi precej daleč v notranjost.

Večinoma pa je megla v nižinah in kotlinah Slovenije t.i. radiacijska me¬
gla. Ponoči se tla z dolgovalovnim sevanjem (terestrično radiacijo) ohlaja¬
jo. Od njih in nekaj tudi sam se ohlaja zrak, ko se ohladi pod rosišče, se zač¬
ne kondenzacija: na tleh kot rosa, v zraku na kondenzacijskih jedrih pa kot
megla. Ko se celoten od pobočij in tal ohlajeni zrak, ki zapolni kotimo, oh¬
ladi pod rosišče, se spremeni v megleno jezero [slika 8.6].  Poleti se kmalu
po sončnem vzhodu zrak dovolj ogreje, da meglene kapljice izhlapijo in me¬
gla izgine. Pozimi, ko je sončne energije v splošnem malo, pa lahko taka
megla vztraja ves dan ali celo več dni skupaj, čeprav nad njo sije sonce. Me¬
gla, podobno kot oblaki, odbija do 90 % sončnega sevanja nazaj v vesolje.
Preostalih 10%, ki se v megli in na tleh vpijejo in porabijo za ogrevanje,
pa je premalo za razkroj megle.

8.7 Rosa na pajčevini

Padavine in njihov najvažnejši način
nastanka ter druge njihove značilnosti
smo si pogledali že v poglavju o fron¬
tah (4. pogl.). Količino padavin poda¬
jamo v milimetrih, kar je enakovredno
litrom vode na kvadratni meter. Ko¬
ličina padavin v goratih predelih je
težko pravilno določljiva, saj veter, ki
je v gorah navadno močnejši, nosi kap¬
ljice in snežinke ter jih odlaga v za¬
vetrjih. Količino padavin določamo
navadno le pri izpodnebnih padavinah
oz. t. i. padavinah slabega vremena.

Pogosto imenujemo roso, slano in iv-
je padavine lepega vremena. Rosa na¬
stane s kondenzacijo vodne pare na
rastlinah in predmetih. Ponoči se tra¬
va, krošnje dreves, strehe avtomobi¬
lov ipd. najbolj ohladijo, ker nimajo

8. KRAJEVNI VREMENSKI POJAVI

85

8.8 Slana na travi

dobre zveze s tlemi in ne dobivajo toplote iz spodnjih plasti tal. Ko se za¬
radi terestričnega sevanja trave ohladijo pod rosišče in od teh tudi zrak tik
ob njih, se odvečna vodna para izloča in zbira v večje kaplje, kijih vidimo
kot roso [slika 8.7].  Kadar je temperatura rosišča zraka nad tlemi pod ničlo
in se temperatura trav zniža pod rosišče, vodna para sublimira v drobne le¬
dene kristalčke. Mnogim skupaj pravimo, slana [slika  &S]. Slana je vsekakor
dokaz, da: se je ponoči temperatura zraka tik pri tleh znižala pod 0° C, po¬
zeba pa nastane navadno šele tedaj, ko je znižanje nekaj stopinj pod ničlo.

Pri temperaturi pod ničlo so meglene kapljice podhlajene. Ko podhlajena
kapljica zadene ob vejico ali žico, v hipu primrzne nanjo. Rekli smo že, da
se zrak v naravi vedno nekoliko giblje, zato je navadno na eni strani vejice
ivja vteč: s primrzovanjem kapljic, kijih nosi veter, raste ivje proti vetru in
je navadno belo in krhko [slika 8.9].  Kadar pa so kaplje večje in se delno
razlezejo, preden zmrznejo, nastane trdnejše in prosojno t. i. trdo ivje.

Snežinke, ki padejo na dovolj hladna tla, se ne stalijo in se naberejo v snež¬
no odejo, kiji pogosto rečemo kar sneg. Novi sneg je tisti, kije zapadel v zad¬
njih 24 urah, onemu od prej pa pravimo stari sneg.^išino snežne odeje me¬
rimo v centimetrih, ločeno za novi in stari sneg posebej. Sneg pa se pod last¬
no težo useda in stari sneg ima navadno precej večjo gostoto kot nov i. Go-
stoto snega pogosto podajamo kar v razmerju glede na vodo, ki bi jo dal,
če bi se stalil. Suh pršič ima gostoto 1/30, kar pomeni, da da 30 cm pršiča
komaj 1 cm vode; za zelo moker sneg velja 1/2, torej že 2 cm mokrega sne¬
ga dasta 1 cm vode. Gostota snega je pomembna pri določanju obremeni¬
tve streh, zalog vode itd.

86

POGLEDI NA VREME

8.9 a Mehko ivje

Pri določanju nevarnosti plazov je pomembnejša notranja struktura snega,
ki odloča o tem, kako trdno so posamezne plasti snega med seboj poveza¬
ne. Struktura snega pa se stalno spreminja in ni preprosto določljiva.

[Snežna odejajvsebujepplno zraka, ki se ne more gibati, zato je podobno kot
volna ali drugi izolacijski materiali zelo slab prevodnik toplote. Pri tempe¬
raturah pod 0° C, ko se ne tali, ščiti tla oz. zemljo in posevke na njej pred
premočno ohladitvijo. Sneg tudi odbija do 80 % sončnega obsevanja, zato
se temperature pri tleh tedaj ne dvignejo veliko. V jasnih nočeh se površi-

8.9 b Trdo ivje

8. KRAJEVNI VREMENSKI POJAVI

87

na snega z dolgovalovnim sevanjem močno ohladi in od nje tudi zrak nad
snegom. Zato so jasne in mirne zimske noči zelo mrzle. Slane na snegu na¬
vadno niti ne opazimo, razen če se kaže v obliki velikih ploščic, ki se v son¬
cu močno lesketajo. Taki slani ali ivju na snegu pravimorSfezT}

Snežna odeja lahko pokriva vsa tla ali pa le del tal. S tem imamo dani že
dve različni oznaki stanja tal, kar je tudi važen meteorološki podatek. Tla
so lahko še suha, vlažna, mokra, zmrznjena, pokrita s poledico itd. Ti po¬
datki so pomembni za nekatere presoje vpliva tal na bodoče vreme; pomem¬
bne pa so tudi za nekatere veje gospodarstva, za naknadno določanje vzro¬
kov nekaterih prometnih nesreč itd.

V atmosferi opazimo pogosto zanimive optične pojave7)ki nas tudi opozar¬
jajo na nekatere pomembne lastnosti ozračja nad nami. Podrobnejše opise
teh pojavov najdemo v čtivu, ki ga priporočamo za branje in je navedeno
na koncu te knjige, MavricaTipr. nas opozarja na to, da pred nami dežuje,
za nami pa sije sonce. Halo ali krog okrog sonca nas opozarja na to, da v vi¬
šinah priteka toplejši in vlažnejši zrak. Ta ustvarja tenke cirrusne oblake,
ki jih brez hala pogosto še opazili ne bi. Venec ali krog okrog sonca je pra-
zaprav zmazana lisa sonca, ko ga gledamo skozi prosojne altostratuse in nam
daje njihovo debelino. Kadar se robovi cirrusnih oblakov barvno spremi¬
njajo, nastaja pojav - irizacija. Z vrhov vidimo na megli pod seboj svojo
senco in okrog glave barvne kroge, kar imenujemo glorija. Vsi ti barvni po¬
javi nastanejo zaradi loma, razklona in odboja svetlobe na kapljah, kaplji¬
cah ali kristačkih. Ledeni kristalčki, ki se svetlikajo v zraku in dajejo, če gle¬
damo proti soncu, videz svetlobnega stebra, opozarjajo na zelo nizke tem¬
perature zraka.

Debela snežna odeja

88

POGLEDI NA VREME

8 .10 Razlaga videza mokre ceste in fate morgane

Kadar se nam ob sončnem vremenu zdi v daljavi cesta mokra, vemo, daje
tik nad cesto zrak močno segret, zato je redkejši kot malo višje in nastaja
preprosta oblika fate morgane. Zaradi uklona in totalnega odboja svetlobe
vidimo na cesti v daljavi sliko neba, podobno kot jo sicer vidimo bliže na
mokri cesti oz. na luži [slika 8.10].

Najbolj grozeč vremenski pojav pri nas je nevihta. Meteorološki opazova¬
lec zabeleži nevihto že, če dežuje in vmes zagrmi. V splošnem pa je nevih¬
ta skupek pojavov, ki nastanejo z oblakom cumulonimbus in v njem. To so
plohe, bliski, grom, piš oz. viharni vetrovi, včasih pa tudi toča in tornado.

Nevihte lahko nastanejo, če sta izpolnjena dva glavna pogoja: če je v zra¬
ku dovolj vlage in če je atmosfera labilna, to je, če temperatura dovolj moč¬
no pada z višino. Tedaj je zrak, ki se dviga in ohlaja, še naprej toplejši od
okolice, dviganje se nadaljuje, ob kondenzaciji pa dobi dvigajoči se zrak še
dodatno toploto in nevihtni oblak kar zakipi v nebo tja do vrha troposfere
(nad nami približno 10km visoko). Ker naprej zaradi tamkajšnje inverzije
ne more, se nevihtni oblak zgoraj pahljačasto razširi in dobi, ko ga gleda¬
mo od strani, obliko nakovala. Na teh višinah pa se zagotovo ohladi tudi
pod -40° C, ko tudi podhlajene kapljice zmrznejo. Dobimo ledene kristalč¬
ke, ki jih navpični tokovi v oblaku zanesejo med kapljice ter se na račun kap¬
ljic debelijo in tako tvorijo osnove padavin [sliki 4.5  in 5.11].

Nevihte v zmernih širinah nastanejo največkrat ob hladni fronti. Lahko pa
nastanejo tudi pred njo ali še daleč za njo, saj priteče s hladno fronto, zla¬
sti poleti, hladen zrak nad toplo podlago, kar povzroči navpična mešanja oz.
konvekcijo. Pri hladni fronti, ki je pogosto pas neviht, je posamezne težko
ločiti eno od druge; posamezne nevihte pred fronto ali za njo pa imajo zna¬
čilen razvoj, ki traja eno do dve uri, in je prikazan na sliki 8.11.  Dviganje
zraka ob nastajanju nevihte v oblaku vleče zrak pri tleh pod oblak in veter
piha proti nevihti; nakar nastane kratek premor oz. mir. Ko pa zadeva do¬
zori in nastanejo veliki padavinski delci - zrnca, kaplje ali celo toča, udari
z njimi proti tlom z višin hladen zrak z značilnim pišem ali viharjem. Zdaj
piha pri tleh od nevihte proč.

LEDENI KRISTALČKI

8. KRAJEVNI VREMENSKI POJAVI

89

iiniiiiiimniiiiiiiiiiin

iiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiii

iiiiiiliiiiiniiiiiiiiiiiiii

90

POGLEDI NA VREME

Navpična gibanja velikih hitrosti, trenja med zračnimi delci, nastanek pa¬
davin in njihove pretvorbe ipd. ustvarijo močna električna polja. Razelek¬
tritev, ki ji pravimo strela in jo vidimo kot blisk in slišimo kot grmenje, je
značilen in samo nevihtni pojav. Večina strel udari med oblaki ali deli ne¬
vihtnih oblakov, včasih pa tudi med oblakom in tlemi. Iz oblaka strela išče
pot najmanjšega upora oz. pot, kjer je zrak najbolj ioniziran (že razdeljen
na pozitivne in negativne naboje) in zato bolje električno prevoden. Zato je
strela navadno cikcakasta in razvejena. Po istem kanalu gre navadno nato
v obeh smereh še nekaj razelektritev, toda vse skupaj traja manj kot dese¬
tinko sekunde, kar vidimo kot blisk [slika 8.12].  Električni tok v streli do¬
seže jakost do stotisoč amperov in ni čudno, da lahko povzroči znatno ško¬
do, zažge ali ubije. Samo v ZDA npr. ubije strela na leto čez 100 ljudi, poš¬
koduje pa jih več kot 2500.

Preden udari strela, nas na močna električna polja v atmosferi opozarjajo
dvignjeni lasje, prasketanje ipd., včasih pa se na kovinskih konicah kažejo
celo plamenčki (Elijev ogenj). Tedaj je skrajni čas, da si poiščemo zavetje
ali ležemo v kako vdolbino proč od dreves, vrhov ali grebenov. V stavbah
z vodovodno in drugo napeljavo, kjer smo kot v nekakšnih kovinskih klet¬
kah, pa smo pred strelo vami.

Zrak v kanalu strele zažari, se raztegne ter trenutek nato spet skrči. To da
rezek pok, če strela udari blizu. Če pa se zvočni val odbija od tal in od pla¬
sti raznih gostot v atmosferi, se na daleč sliši značilno grmenje in bobne¬
nje. To se širi s hitrostjo zvoka (ca. 330 m/s), kar pomeni, da lahko po mer¬
jenju časa med bliskom in gromom približno ugotovimo oddaljenost bliska
od nas - vsake tri sekunde je 1 km.

8. 12 Blisk je vidni pojav strele

8. KRAJEVNI VREMENSKI POJAVI

91

Električna polja prepredajo atmosfero tudi ob lepem vremenu, le da niso moč¬
na. V povprečju je atmosfera glede na tla pozitivna in jakost električnega
polja je okrog 130 V/m (voltov na meter). Sorazmerno suh in neioniziran
zrak je dober izolator, saj prenese jakost polj do 3 milijone V/m; če je io¬
niziran, manj. Vsekakor pa so razlike v napetostih na razdaljah strele
ogromne.

Poseben, tudi samo nevihtni pojav je toča. Vemo že, da so zametki padavin
navadno ledena zrnca (pogl. 4). V nevihtnih oblakih, ki imajo močne nav¬
pične tokove pa pogosto potujejo taka zrnca večkrat navzgor in navzdol. Na¬
nje primrzujejo kapljice in jih debelijo. Ko zaidejo v spuščajoče se tokove
ali pa postanejo pretežka, izpadejo v obliki zrn toče. Ta merijo v premeru
večinoma pod 1 cm,'Včasih pa 6 cm in celo več. Prerez točinega zrna je po¬
doben prerezu čebule in kaže, kolikokrat je potovalo zrno v oblaku navz¬
gor in navzdol [slika 8.13].

Znano je, da povzroča toča veliko škodo. Obramba proti toči sega več kot
stoletja nazaj, a je še zdaj malo uspešna, če sploh je. Načelno oz. v grobem
nastanek toče dandanes še kar dobro poznamo in sodobni namen obrambe
je dober: vnesimo v oblak, kjer se začne delati toča, snov, ki bo ustvarila
veliko število ledenih zrnc (npr. srebrov ali svinčev jodid). Naravna in umet¬
na zrna se zaradi množične konkurence ne bodo mogla močno odebeliti in
namesto razmeroma maloštevilnih debelih zrn toče bo nastala velika mno¬
žica drobnih, ki se bodo do tal morda celo stalila in bo padal le dež. Glav¬
na težava praktične obrambe pa je v tem, daje treba vnesti v oblak na pra¬
vo mesto, ob pravem času zadostno
8.13 Prerez zrn toče  količino snovi, ki bo povzročila na¬

stanek ledenih zmc. To pa je kljub po¬
moči posebnega radarja in raket ali to¬
pov težko doseči. Če je smola, lahko
s tem točo povzročimo, namesto da
bi jo preprečili. Zato Svetovna meteo¬
rološka organizacija sicer priporoča
nadaljnja raziskovanja na tem po¬
dročju, a odsvetuje operativno obram¬
bo, ker njen uspeh še ni dokazan.

Oglejmo si še energijo, ki se pretvar¬
ja pri izhlapevanju in kondenzaciji.
Za ogretje enega litra ali kg vode
za 1° C je potrebno okoli 4200 J, za
izhlapitev enake količine vode pa
2,500.000 J, torej kar 600-krat toliko.
To energijo odnese s seboj vodna
para. Ko se para spet zgosti v vodne
kapljice (kondenzira), se enaka koli-

POGLEDI NA VREME

8.14 Radarski posnetek območij z verjetnimi zametki toče nad Slovenijo

čina energije sprosti. Iz količine izpadle vode (padavin) lahko izračunamo,
da se v enem samem nevihtnem oblaku v eni uri sprosti toliko energije, kot
jo da JE Krško v pol meseca polnega obratovanja. Vzdolž ene same hlad¬
ne fronte pa l a h k o nastane na tisoče neviht; zato se očitno z energijo, ki jo
proizvajamo, vremena ne da spreminjati.

Toča pokriva Goriška Brda

9. ZNAČILNOSTI VREMENA
V SLOVENIJI

93

■ Slovenija meri v smeri vzhod-zahod le 250km in v smeri sever-jug
komaj 170 km. Zato je glede na velike vremenske sisteme, ki merijo
nekaj tisoč kilometrov, velika le kot fižol na krožniku. Kljub temu se na ta¬
ko majhnem območju kak velik vremenski sistem zelo različno odraža. Spom¬
nimo se na to, kolikokrat ima naša Primorska sončno, medtem ko je v ve¬
čini ostale Slovenije oblačno in dež; drugič pa je obratno in ima le Primor¬
ska padavine.

Značilnosti vremena v Sloveniji si je mogoče ogledati z različnih vidikov.
Ker je dejavnikov mnogo, bi prinesel pregled z vidika vsakega od njih mno¬
ga ponavljanja, čemur se skušamo izogniti. Na vreme vplivajo npr. veliki
vremenski sistemi, letni čas, dnevni čas, topografske in orografske značil¬
nosti posameznih območij itd. Lahko pa bi izbrali posebej vsak element ali
pojav (npr. vlago, padavine) in si ogledali, kako je ob različnih drugih po¬
gojih glede teh pojavov po Sloveniji. Uporabili bomo nekaj kombinacij. Tri¬
desetletni povprečki iz zadnjih desetletij, skupaj z ekstremnimi vrednost¬
mi in najvažnejšimi statističnimi količinami, ki jih je mogoče izračunati iz

Klimatska področja sveta

POVPREČNA JANUARSKA TEMPERATURA ZRAKA
OBDOBJE: 1961-1990

94

POGLEDI NA VREME

9. J a Povprečne januarske temperature zraka v Sloveniji v dobi 1961-90

POVPREČNA JULIJSKA TEMPERATURA ZRAKA

OBDOBJE: 1961-1990

9. ZNAČILNOSTI VREMENA V SLOVENIJI

95

9. 1 b Povprečne julijske temperature zraka v Sloveniji v dobi 1961-90

96

POGLEDI NA VREME

dolgih nizov podatkov, dajo vpogled v okvirno sliko klimatskih razmer ne¬
kega kraja ali področja. Taka slika je potrebna pri odločitvah gospodarskih
investicij za dejavnosti, ki bodo tam delovale desetletje ali več. V zvezi z vre¬
menom pa nas klimatski podatki opozarjajo na možne meje (ekstremi), na
pogostnost nastopanja vrednosti v izbranih razredih ali pogostnosti pojav¬
ljanja nekih pojavov. Zato so v klimatskih podatkih zajete značilnosti vre¬
mena v nekem kraju ali področju, le da jih je treba včasih primemo izlušči¬
ti oz. povezati s posamičnimi dogajanji v atmosferi. V tem okvim bomo do¬
volj kratko in povezano prišli do glavnih spoznanj o navedenih povezavah
dogajanj in do slike o bistvenih klimatskih potezah Slovenije kot celote in
njenih območij - npr. slika 9.1,  a več o klimatskih podatkih malo pozneje.

Za prikaz naših vremenskih dogajanj bomo za osnovno izhodišče vzeli šti¬
ri značilne velike vremenske situacije, ki smo si jih na splošno že ogleda¬
li. Vanje lahko namreč vključimo praktično vsa vremenska dogajanja pri nas.
To so:

• srednje- in severnoevropski cikloni s frontami,

• Sredozemski ciklon,

• Azorski anticiklon ali greben visokega pritiska in

• Sibirski anticiklon.

Največji atmosferski sistemi - dolgi Rossbyjevi valovi in blokade tu niso
opisani, ker vplivajo na naše vreme šele posredno, čeprav odločajo o raz¬
voju in pomikih naštetih velikih sistemov oz. o vremenskih situacijah nad
nami, kot tudi pravimo. Poseben problem je delitev Slovenije za potrebe pri¬
kazovanja sedanjega ali bodočega vremena. Lahko bi bila geometrijsko pre-

9.2  Ena od možnih geometrijskih razdelitev Slovenije

9. ZNAČILNOSTI VREMENA V SLOVENUI

97

prosta, npr: osrednja, vzhodna, zahodna ipd. [slika 9.2].  Toda že tu so te¬
žave, saj južne ni oz. spada v osrednjo, zahodna pa kaže pogosto velike raz¬
like med severozahodno in jugozahodno (Primorsko). Zato res ni mogoče
podati splošne razdelitve, ampak je to potrebno prilagajati trenutni vremen¬
ski situaciji oz. razvoju procesov, kijih obravnavamo ali pričakujemo. Gle¬
de na to, da prihaja večina vremenskih sistemov od zahoda, se poslabšanja
in izboljšanja navadno širijo od zahoda proti vzhodu, a so v posameznih pre¬
delih zahodne Slovenije različna. Lahko pa pridejo tudi iz drugih smeri. Ve¬
lika raznolikost vzrokov in samih vremenskih dogajanj je osnova ugotovi¬
tve, da je največja značilnost vremena njegova nestalnost in nepredvidlji¬
vost, ki pa jo vendarle skušamo premagati.

Ko prihaja z Atlantika nad Evropo ciklon - primer na sliki 9.3,  začne tudi
pri nas zračni pritisk padati in kmalu se pojavijo visoki oblaki. Ti se navad¬
no pomikajo od zahoda in jugozahoda v skladu s položajem višinske doli¬
ne, s katero je ciklon povezan (pogl. 1-3). Jugozahodnik se z večjim ah manj¬
šim odklonom smeri počasi prenese do tal oz. se v skladu s poljem pritiska
tu okrepi in dovaja iz Sredozemlja vlažen zrak. Ta ustvari ob dviganju čez
gorske grebene navadno- najprej kape na hribih oz. oblačne obloge na gre¬
benih, pogosto pa se začnejo tam tudi padavine. Te orografske padavine na¬
stajajo v širšem območju višjih gorskih pregrad, predvsem na njihovi pri¬
vetrni strani, kjer se zrak dviga [slika 9.4].  Take orografske padavine, kijih
nad večjo ravnino ni, bistveno prispevajo k povprečni letni količini pada¬
vin in njihovi razporeditvi v Sloveniji [slika 9.5].  Iz te padavinske karte vi-

9.3 Primer prihoda zrelega ciklona v Evropo z Atlantika

98

POGLEDI NA VREME

9.4 Približen presek reliefa čez osrednjo Slovenijo v smeri JZ vetrov, ki povzroče ob
dviganju padavine

dimo, daje v območju naj višjih gorskih grebenov do štirikrat več padavin
kot npr. v Prekmurju in da nekateri grebeni (npr. Pohorje) izrazito izstopa¬
jo. Vendar pa orografske padavine pred splošnim poslabšanjem vremena,
kot bomo videli, niso edini vzrok take padavinske razporeditve.

Kadar je središče ciklona nad Anglijo ali severneje, nas navadno topla fron¬
ta sploh ne doseže; pa tudi kadar gre čez nas, je predfrontalne orografske
padavine težko ločiti od tistih ob topli fronti. To velja predvsem za zimsko
polovico leta, medtem ko so v poletni polovici tople fronte takih severnih
ciklonov komaj opazne in nas navadno preidejo le z nekoliko povečano pre¬
hodno oblačnostjo.

Vse do prihoda hladne fronte, ki šele da ponovno pravo spremembo vreme¬
na, se navadno nadaljuje padanje zračnega pritiska. Zrak je ob jugozahod¬
nih vetrovih sor a zmerno topel in vlažen, vidnost je majhna, pojavljajo pa
se lahko še šibke padavine, ki so v teh primerih izdatnejše ob gorskih pre¬
gradah in v zahodnih predelih Slovenije.

Tudi če se Alpam bliža hladna fronta od zahoda, pride v Slovenijo, kot smo
že videli, navadno od severozahoda ali celo od severa. Prinese padavine v ob¬
liki ploh in včasih tudi pozimi tedaj zagrmi. Kmalu pa začne zračni pritisk
rasti, veter se obme v severozahodnik ali sever, pozimi preide dež v sneg,
ohladi se, vidnost se poveča in pogosto se kmalu zjasni.

Hladen zrak, ki prodira s hladno fronto na čelu, lahko povzroči zlasti spom¬
ladi, ko pri nas že vse cveti, zelo močne ohladitve, ker je blizu nad sever¬
no Evropo še sneg. V takih primerih se zgodi, da še v drugi polovici maja
zapade pri nas sneg do nižin (npr. 20.5.1969), na primorskem pa piha bur-
ja. Pri tem nastanejo tudi pogoji za nastanek pozne slane, ki seže celo v ju¬
nij. V naših gorah pa ob takih prodorih hladnega zraka tudi avgusta sneg ni
izjemen in je pri pripravah na daljše ture v naj višje gore treba upoštevati tu¬
di to možnost.

Poleti in spomladi so pojavi ob hladni fronti v splošnem izrazitejši kot po¬
zimi in v pozni jeseni. Že pred fronto se ob splošnem dviganju zračnih pla-

POVPREČNA LETNA KOLIČINA PADAVIN

OBDOBJE: 1961-1990

9. ZNAČILNOSTI VREMENA V SLOVENIJI

99

9.5 Padavinska karta Slovenije za dobo 1961-90

100

POGLEDI NA VREME

sti in s tem labilizaciji atmosfere pojavijo zlasti v hribovitih predelih Slo¬
venije, kjer pripomore še dviganje ob grebenih, predfrontalne nevihte. Te
so tudi posledica dotoka zelo vlažnega zraka iznad severnega Jadrana in so
krive, da se prav čez osrednjo Slovenijo proti Dunaju razteza pas največje
pogostnosti nevihtnih dni v Evropi [slika 9.6\.  Sama hladna fronta je pole¬
ti že tako pas neviht; pa tudi v hladnem zraku za njo, ker se pri tleh ogreva,
rade nastajajo nevihte. Razporeditev t.i. nevihtnosti (števila krajev, kjer je
grmelo) je v dneh ob hladni fronti v Sloveniji takole: na dan pred fronto 1,2, na
dan prehoda fronte 4,7 in na dan po prehodu 1,3. Razmeroma velika neviht-
nost na dan pred prihodom fronte je ena izmed posebnosti vremena pri nas.

Če na hladni fronti ne nastane v Genovskem zalivu sekundami ciklon, pri¬
tisk po prehodu fronte hitro raste. Gradi se anticiklon in potek vremena v Slo¬
veniji je tak, kot si ga bomo ogledali v zvezi z anticikloni pri nas.

Že v 6. poglavju smo si ogledali nastanek sekundarnega ciklona na hladni
fronti, ko ta zadene ob Alpe - še primer, slika 9.7.  Ker je ta sekundarni ci¬
klon navadno sorazmerno majhen, vpliva znatno močneje na zahodno kot
na vzhodno Slovenijo, ki je včasih že zunaj njegovega neposrednega vpli¬
va. Veliko večja količina padavin v zahodni Sloveniji je poleg razlik zara¬
di razgibanosti reliefa v veliki meri tudi posledica bližine Genovskemu ci¬
klonu in padavinskim območjem, kijih ustvarja. Kroženje zraka okrog Ge¬
novskega ciklona daje pri nas jugovzhodne ali celo vzhodne vlažne vetro¬
ve. Zdaj so vzhodne strani grebenov privetrne in s tem področja dviganja
zraka in padavin. Letni čas se pri teh procesih pozna le toliko, da je pozi¬
mi takih primerov več; dnevni čas pa, kadar je vse čez in čez oblačno, na
padavinah skoraj nič.

9.6 Povprečno letno število dni z nevihtami za obdobje 1971-80

9. ZNAČILNOSTI VREMENA V SLOVENIJI

101

Splošno dviganje zraka v območju ciklona poveča labilnost ozračja. Zlasti
nad našimi območji, kamor priteka iz Sredozemlja vlažen zrak, so izpolnje¬
ni vsi pogoji za nastanek neviht in ploh, ki se zato rade pojavljajo že pred
fronto. Ko pa fronta na vzhodnem delu sekundarnega ciklona spremeni tip
(iz hladne v toplo) in se ustavi (pogl. 6), postanejo padavine bolj enakomer¬
ne, dolgotrajne in zaradi tega izdatne; toda spet bolj v zahodni Sloveniji kot
v vzhodni.

Oblačni sistemi zavzemajo širša območja kakor padavine, in to v ciklonih
in ob samih frontah. Zato je tudi oblačnost v zahodni Sloveniji, kjer je več
dodatnih vzrokov za dviganje zraka, v splošnem večja kot v vzhodni. To ve¬
lja zlasti za poletno polovico leta, ko v nižinah ni dvignjene megle, ki se po
opazovanjih šteje v oblačnost. Sicer pa je 30-letna klimatska razporeditev
oblačnosti nad Slovenijo prikazana na sliki 9.8.

Ob splošno slabem, oblačnem vremenu, kot je v ciklonih in ob frontah, se
navadno vpliv letnega in dnevnega časa ne poznata veliko. Vendar pa na hlad¬
nih frontah poleti vedno nastanejo nevihte, medtem ko so pozimi izjemne.
Tiste poletne hladne fronte, ki nas preidejo čez dan, imajo več neviht kot
tiste, ki nas preidejo ponoči. Vse drugače velik in odločilen vpliv letnega
in dnevnega časa na vreme pa je v anticiklonih.

Po prehodu hladne fronte in njenem odmiku proti jugovzhodu se največ¬
krat za odhajajočim ciklonom razraste k nam Azorski anticiklon severno okrog
Alp [slika  9.9]. Pri tem vetrovi, razen burje, zelo kmalu oslabijo.

V jeseni, ko so noči dolge in se tla izdatneje ohladijo, je ozračje bolj sta¬
bilno in se tudi podnevi ne pojavljajo vertikalni tokovi in konvekcija. K sta-

102

POGLEDI NA VREME

9.8 Povprečna oblačnost avgusta v Sloveniji (v desetinah pokritega neba]

bilnosti prispeva splošno spuščanje zraka v anticiklonu, tedaj imamo ob vi¬
sokem pritisku jasno in mimo vreme tudi v gorah in je za izlete in ture na¬
jugodnejše. Ker je tedaj še sorazmerno toplo, je za taka obdobja udomačen
izraz “babje poletje”, ki seže s presledki včasih celo daleč v oktober.

Pozno v jeseni in pozimi, ko so tla že precej hladna, je stabilnost atmosfe¬
re v anticiklonih splošna in velika. Po prehodu frontalnih motenj se nebo

9.9  Primer razširitve Azorskega anticiklona nad Evropo pozimi

9. ZNAČILNOSTI VREMENA V SLOVENIJI

103

9.10 Presek kotlinskega jezera hladnega zraka s 30-krat povečanimi višinami

kmalu zjasni, kar omogoča v dolgih nočeh s terestričnim sevanjem nadalj¬
nje ohlajevanje tal in zraka pri tleh. Ob pobočjih ohlajeni zrak zapolni na¬
še nižine in kotline in v notranjosti Slovenije (oz. v vsej Sloveniji razen Pri¬
morske) nastanejo številna jezera hladnega zraka. Nizko nad njimi leži ma¬
lo toplejši zrak, kar pomeni, da v prehodni plasti temperatura z višino ra¬
ste, to pa je temperaturna inverzija, ki je zelo stabilna in preprečuje navpično
mešanje zraka [slika 9.10].  Hladen kotlinski zrak je tako tudi zgoraj zaprt
in ima sorazmerno majhen volumen. Zato že razmeroma majhne količine
škodljivih primesi, ki pridejo v zrak, povzročajo visoke koncentracije in veliko
onesnaženost zraka - večjo, kot je v velikih industrijskih področjih in mestih
rav n i n ske Evrope, čeprav so tam emisije desetkrat večje. Tam je tudi vreme
bolj spremenljivo kot pri nas; toda njegove spremembe kažejo več reda.

Globina jezer hladnega zraka je odvisna od višine okolišnjih grebenov oz.
sedel in je največkrat med 80 in 150 m nad dnom (npr. Pivška, Cerkniška
in Idrijska 80 m, Novomeška, Mežiška in Mislinjska 120, Celjska 140, Ljub¬
ljanska 200). Vodoravne razdalje oz. velikosti pa odločajo o volumnu hlad-

Heliograf meri trajanje osončenja

104

POGLEDI NA VREME

9.11 a Januarska razporeditev trajanja sončnega obsevanja v Sloveniji

ne kotlinske atmosfere. Računi kažejo, da so emisije onesnaženja zraka v ve¬
čini naših kotlin nekajkrat večje kot bi glede na volumen smele biti.

Ko se jezero hladnega zraka ohladi pod rosišče tega zraka, se spremeni v me¬
gleno jezero. Megla podnevi odbije večino sončevega sevanja nazaj v ve¬
solje. Zato lahko kljub sončnemu vremenu nad meglo taka vlažna, megle¬
na in onesnažena jezera hladnega zraka v naših kotlinah trajajo pozimi po
več dni skupaj. Šele močni vetrovi novega ciklona premešajo zrak in od¬
pihnejo onesnaženega; toda obenem prinesejo oblake in padavine. Tako se
je že zgodilo, daje bilo kako zimo v nekaterih kotlinah v treh zimskih me-

9.11 b Januarska razporeditev energije sončnega obsevanja v Sloveniji

9, ZNAČILNOSTI VREMENA V SIOVENUI

105

secih komaj nekaj ur sonca. Medtem pa so se kraji v višjih legah ob antici¬
klonu kopali v zimskem soncu. To se kaže tudi na januarski razporeditvi tra¬
janja in energije sončnega obsevanja za Slovenijo [slika 9.11].  Očitno ima¬
jo poleg Primorske pozimi tudi višje lege znatno več sonca kot nižine. One¬
snaženost zraka je v Sloveniji velika le v zimski dobi, medtem ko je pole¬
ti večinoma nizka.

Če je zrak za hladno fronto pozimi prišel s sorazmerno toplega Atlantika in
je bolj vlažen, nastane pod subsidenčno inverzijo (pogl. 5) čez večino Slo¬
venije r azm eroma tanka in nizka oblačna plast, ki jo vidimo le z visokih vr¬
hov kot megleno ali oblačno morje [slika 9.12].  Zato seje ob dvignjeni me¬
gli dobro povprašati, kako visoko se moramo dvigniti, da bomo za konec
tedna prišli vsaj malo na sonce. Kotlinska dvignjena megla sega manj kot
dvesto metrov nad dnom; zgornja meja oblačnega morja pa je višja in lah¬
ko bolj različna - navadno je med 800 in 2000 m nadmorske višine.

Primorski je v takih primerih z meglo in navadno tudi z oblačnostjo priza¬
neseno. Tja dol nad morje se namreč zrak pri severnih vetrovih po malem
spušča. Spoznali smo že, da že zelo majhne hitrosti spuščanja zraka - ne¬
kaj cm/s, v pol dneva zfak dovolj ogrejejo, da lahko vanj izhlapijo oblačne
kapljice, in nebo se zjasni. Poleg splošnega spuščanja zraka v anticiklonih
je spuščanje zraka na primorsko stran grebenov (fenizacija) glavni vzrok,
da ima Primorska več lepega vremena kot notranjost Slovenije.

Oblačnih in meglenih pojavov pa pri nas tudi v notranjosti pozimi navad¬
no ni, če se razširi k nam Sibirski anticiklon. Zrak, ki priteka v njegovi cir¬
kulaciji, je mrzel in suh. Z vzhodnimi (ali severovzhodnimi oz. jugovzhod-

9 . / 2 Oblačno morje nad večino Slovenije

106

POGLEDI NA VREME

9.13 a Julijska razporeditev trajanja sončnega obsevanja v Sloveniji

nimi) mrzlimi vetrovi vdira tudi v nižine in kotline ter jih čisti. To je sonč¬
no, suho, a mrzlo zimsko vreme, ki ga ne marajo le tisti, ki jih rado zebe.
Seveda je tedaj tudi poraba energije za ogrevanje velika.

Spomladi in poleti pa je vreme v anticiklonih nad Slovenijo precej drugač¬
no kot pozimi. V nekaterih učinkih so odražanja v nižinah in v gorah zdaj
obrnjena - npr. sonca imajo zdaj nižine znatno več, oblakov in megle pa manj
kot hribi.

Ob širjenju poletnega anticiklona za hladno fronto, s katero je prišel hla¬
den zrak nad toplo podlago, se pojavi labilnost ozračja. Frontalna oblačnost

9.13 b Julijska razporeditev energije sončnega obsevanja v Sloveniji

9. ZNAČILNOSTI VREMENA V SLOVENIJI

107

seje odmaknila in v dopoldanskih urah nastopi močno ogrevanje tal - zla¬
sti prisojnih pobočij. Razvijejo se vertikalni tokovi in konvekcija. Če je vlaž¬
nost zraka pri tleh majhna in je temperatura v višinah razmeroma visoka,
bodo nastali le sploščeni kopasti oblački - cumulusi lepega vremena, in še
teh bo malo. Če pa je obratno, zrak pri tleh vlažen in so temperature v vi¬
šinah nizke, so, kot že vemo, izpolnjeni vsi pogoji za nastanek neviht.

Z izdatnim navpičnim mešanjem zraka ob sproščanju kondenzacijske toplo¬
te v nevihtah se zgornje zračne plasti ogrevajo. Zato je drugi dan že bolje,
tretji dan pa neviht navadno ni več, zlasti če se obenem ustvari močna sub-
sidenčna inverzija, ki razvoj oblakov v večje višine zaustavi. Toda prisoj¬
na pobočja in pretakanje zraka čez gorske grebene še prožijo konvekcijo in
ustvarjajo kopaste oblake, ki ovijajo planine tudi tedaj, ko nad ravninami
oblakov že dolgo ni več. To pa se pozna na poletni razporeditvi oblačnosti
in poletnem trajanju ter energiji sončnega obsevanja prek Slovenije [sli¬
ka 9.13].  Ta razporeditev je očitno dokaj drugačna kot zimska [slika 9.11].

Razlike med ravninskimi in goratimi predeli Slovenije pa so seveda tudi v ko¬
ličini padavin, kijih dajo plohe iz konvektivnih oblakov. Tudi te padavine
so v goratih predelih pogostnejše in izdatnejše kot nad ravninami. To je tret¬
ji vzrok, da imajo naši gorati predeli zahodne Slovenije toliko več padavin
kot nižine vzhodne Slovenije.

Tudi poleti ob jasnem anticiklonalnem vremenu zapolnijo ponoči naše do¬
line in'kotline jezera hladnega zraka. Toda v krajših poletnih nočeh so ta je¬
zera tudi relativno manj hladna in so plitva. Četudi se ob visoki vlagi zra¬
ka spremenijo v meglena jezera, jih veliko izdatnejša poletna energija sonč-

9.14 Razkrajanje dvignjene megle dopoldne nad Ljubljanskim barjem

108

POGLEDI NA VREME

Plazovi pod Triglavom

no ponavljajo. V odvisnosti od geografske lege, topografije in orografije v ne¬
katerih krajih izstopajo takšne, v drugih pa drugačne značilnosti.

Za dovolj dolgo dobo, npr. 30 let, pa nam skupek raznih značilnosti pred¬
stavlja klimo posameznega kraja ali območja. Tu so potrebni drugačni pri¬
stopi in veljajo statistične zakonitosti, v katere se ne bomo spuščali. Nekaj
klimatskih značilnosti oz. razporeditev količin in povprečne pogostnosti po¬
javov v Sloveniji smo prikazali na ustreznih kartah. Te so primerno izgla-
jene in ne kažejo tako velike raznolikosti, ki tudi v klimatskih razmerah de¬
jansko vlada v Sloveniji. Zato dodajamo v tabeli na sosednji strani izbrane
splošno pomembnejše klimatske podatke za nekatere kraje Slovenije. O ve¬
liki raznolikosti se lahko prepriča vsak sam.

Nekateri podatki utegnejo biti marsikomu ne le zanimivi, ampak tudi ko¬
ristni. Seveda pa se je treba pri gospodarskih, zlasti investicijskih odloči¬
tvah, opreti na mnogo izčrpnejše podatke, ki so zbrani v meteoroloških ar¬
hivih in so prek računalnika dokaj hitro dostopni. Podatki navadno potre¬
bujejo tudi ustrezen komentar, ker sicer prav lahko pride do njihove napač¬
ne uporabe, kar pa je lahko še slabše kot nič.

110

1 O. NAPOVEDOVANJE VREMENA

Človek je bil vedno in vsestransko močno odvisen od vremena, pred¬
vsem zaradi preskrbe s hrano. Kmalu je ugotovil, da vlada v spremem¬
bah vremena velik nered in da lahko z opazovanjem v enem kraju le redko
ugane kakšno bo vreme naslednje dni. Sele meritve nekaterih količin in hkrat¬
na opazovanja na oddaljenih krajih so prispevale k razumevanju osnovnih
dogajanj v atmosferi in pokazale povezave med različnimi vplivi. Na do¬
gajanja v ozračju pa deluje res nešteto vplivov, zato je vsaka, tudi najsodob¬
nejša predstava vremenskega stanja, le grob približek. Približek kot izho¬
dišče pa seveda ne more dati povsem natančnih napovedi.

Kljub temu, da sije človek zgradil vama zavetja z ogrevanjem in ohlajeva¬
njem, ovlaževanjem ipd., da ima klimatizirana transportna sredstva, daje vzgo¬
jil odpornejše rastline itd., pa je od vremena še bolj odvisen kot nekoč. Ob¬
čutljivi gospodarski mehanizmi ekonomske rentabilnosti v pridelavi hrane,
v energetiki, gradbeništvu, transportu itd. postavljajo ljudi v vse večjo od¬
visnost od vremena in terjajo razne posege, vsekakor pa čim boljše vremen¬
ske napovedi. V to vlagamo danes veliko sredstev, saj je poleg množice stro¬
kovnjakov raznih profilov potrebna draga merilna in telekomunikacijska opre¬
ma (avtomatske vremenske postaje,
radaiji, sateliti idr. [slika 10.1]),  ter so
največji sodobni elektronski raču¬
nalniki še premajhni. Za potrebe vre¬
menskih napovedi stalno obkrožajo
Zemljo polamo-orbitalni sateliti. Nad
ekvatorjem na višini 36000 km pa
lebdi pet geostacionarnih vremen¬
skih satelitov, ki pokrivajo skoraj vso
Zemljo in vsake pol ure pošiljajo sli¬
ke oblakov in druge podatke v spre¬
jemne centre na tleh [slika 10.2].
Centri oz. njihovi računalniki na tleh
te podatke predelajo, popravijo pro¬
jekcijo itd. in pošljejo rezultate nazaj
satelitu, da jih ta, zdaj v vlogi relej¬
ne postaje, posreduje uporabnikom.

Operativne (neamaterske) vremen¬
ske napovedi lahko zaradi pregledno¬
sti združimo v razne skupine. To je

10.1 a Vremenski radar - sprejemnik

u/

10.1 b Vremenski radar  - antena

10. NAPOVEDOVANJE VREMENA

možno na več načinov; tujih bomo zdmžili tako, da bomo s tem že prika¬
zali njihov obseg in pomen.

Glede na čas, ki ga napoved zajema, delimo napovedi v:

• nekajurne (npr. prihod nevihte, razkroj megle na letališču),

• dnevne (kratkoročne), eno- ali dvodnevne, ki so najbolj znane,

• nekajdnevne (srednjeročne), kot izgledi vremena do pet dni,

• tedenske in sezonske (dolgoročne) pa so še na stopnji preučevanj.

Glede na način dela kombiniramo v grobem dve metodi:

• numerična ali objektivna po modelih z računalniki,

• subjektivna z grafičnimi pripomočki.

10.2 Območja vidnih polj geostacionarnih satelitov

r  «r >/ VSOESVV
VZDA)

^ To \

GOES-VV

(ZDA)

METEOSAT GOMS* GMS

(EVROPA) (RUSUA) pAPONSKA)

112

POGLEDI NA VREME

Vremenski satelit

Glede na porabnike lahko ločimo dve skupini:

• splošne, za objavo v javnih sredstvih obveščanja in

• posebne, ki so izdelane in prilagojene posameznim porabnikom oz. nji¬
hovim posebnim potrebam.

Statistične vrednosti mnogih meteoroloških količin sicer lahko nudijo opo¬
ro pri nekaterih stopnjah izdelave prognoze oz. napovedi, vendar pa je os¬
nova vsake sodobne napovedi vremena trenutno dejansko stanje atmosfe¬
re in dosedanji razvoj dogajanj v njej nad dovolj velikim območjem zemelj¬
ske površine. Za nekajurne napove¬
di je navadno dovolj območje preme¬
ra okrog 1000 km, za dnevne pa je že
koristno poznati dogajanja nad celot¬
no poloblo, kot nam kažejo že spoz¬
nanja s 1. poglavja te knjige.

Potrebno splošno sliko o stanju in do¬
sedanjem razvoju dogajanj v atmos¬
feri nad velikim območjem si lahko
ustvarimo na osnovi številnih hkrat¬
nih opazovanj in meijenj v posamez¬
nih točkah na tleh in navzgor skozi at¬
mosfero. Te dopolnjujemo s t. i. da¬
ljinskimi opazovanji, ki zajemajo
večje površine, opazujemo in merimo
pa z akustičnimi in elektromagnetni¬
mi radarji ter vremenskimi sateliti.

Okvirno gledano ima sodobna opera¬
tivna pot do dnevne vremenske napo-

7  0.3 Osnovna shema poteka računanja in
izdelave vremenske napovedi

^''opaz ovalni S ISTEMI^

PODATKI

DIAGNOZA

PROGNOZA

VREMENSKA

NAPOVED

UPORABNIKI

10. NAPOVEDOVANJE VREMENA

113

vedi, ki jih avtomatično opravljajo računalniško vodeni informacijski siste¬
mi, naslednje stopnje [slika 10.3]:

• zbiranje in ureditev podatkov

• določitev izhodiščnega stanja - diagnoza

• izračun bodočih polj nad poloblo in detajlneje nad želenim omejenim ob¬
močjem

• odražanje prognoziranih polj v posameznih krajih ali območjih (napoved
vremena).

Tako govorimo navadno o prognozi stanj v atmosferi nad velikim območ¬
jem in o napovedi vremena oz. vremenski napovedi za manjša območja ali
posamezne kraje; oboje v časovnem intervalu, ki je s prognozo ali napoved¬
jo zajet. Poglejmo si posamezne stopnje izdelave vremenske napovedi ne¬
koliko podrobneje.

Zbiranje in urejanje podatkov

Na našem planetu je najbolje organizirano in usklajeno mednarodno sode¬
lovanje prav na področju meteorologije. Čez 180 članic Svetovne meteo¬
rološke organizacije (kot posebne agencije Združenih narodov), s sedežem
v Genevi, skrbi, da so na vsej Zemlji opazovanja usklajena s sprejetimi stan¬
dardi. Opazuje in meri se na enak način, ob istih časih in se podatki enako
kodirajo in izmenjujejo po določenem redu čez vso Zemljo. Najpozneje uro
in pol po glavnem opazovalnem terminu, ki je vsake tri ure, začenši
ob 00 po Greenwichu, je mogoče dobiti vremenske podatke iz katerekoli
opazovalne postaje (kije vključena v svetovno meteorološko bdenje) na na¬
šem planetu. Opazovalnih meteoroloških postaj je že na kopnem blizu de-

Pogled v vremensko hišico

POGLEDI NA VREME

10.4 Vremenski radar na Lisci

settisoč; na morjih so dodatno posebne ladje, boje in ploščadi, pa tudi vse
večje ladje oddajajo in sprejemajo vremenske podatke. Podatke na višjih ni¬
vojih v atmosferi do višin okrog 30 km (oz. na ploskvah nižjega pritiska, npr.
850,700,500,300 itd. milibarov), dobimo dvakrat na dan z radiosondami [sli¬
ki 1.3  in 1.4]  in iz letal. Pa tudi s sateliti se že da določati vertikalne razpo-

10.5 Dosedanji razvoj in pomik sistemov ter prognoza po klasični metodi

10. NAPOVEDOVANJE VREMENA

1 15

reditve temperature, vlage, vetra itd. Sateliti dajo tudi sliko oblačnosti, vr¬
ste oblakov, temperaturo tal in morij (tam, kjer ni oblakov), sicer pa višino
oblakov in še druge podatke. Podatke dopolnjujejo še vremenski radarji, ki
ponekod prekrivajo cele dežele. Pri nas imamo sicer le enega, na Lisci. Ta
bi lahko pokril celo Slovenijo, če ne bi bila tako gorata [slika 10.4],  saj je
doseg radarja do 400 km.

Milijonov podatkov, ki se tako zberejo vsakih nekaj ur, seveda ni mogoče
urediti in preveriti drugače kot z računalniki, ki že samo za to delo posta¬
nejo kmalu premajhni. Med podatki je namreč zagotovo vedno nekaj od¬
stotkov napačnih. Napačni podatek pa lahko močno pokvari pravilno pred¬
stavo o vremenskem stanju in poljih v svoji okolici. Zato je potrebna mno-
gostranska kontrola in primerjava vsakega podatka. Najprej, ali je v okvi¬
ru možnih vrednosti in nato, ali se smiselno vklaplja v polja vodoravnih in
navpičnih razporeditev posameznih in tudi soodvisnih količin. Lahko bi re¬
kli, da je vsak podatek na različne načine vsaj desetkrat preverjen.

Diagnoza vremenskega stanja

Diagnoza je poznano začetno dogajanje in stanje atmosfere in izhodišče, s ka¬
terega lahko začne po postavljenem modelu računalnik računati prognozo
bodočega stanja atmosfere.

Opazovalne meteorološke postaje so po zemeljski površini raztresene zelo
neenakomerno. Reševanje diferencialnih enačb prek njihove pretvorbe
v končne razlike terja pri nekaterih modelih vrednosti v pravilni mreži
točk [slika 10.6].  Vrednosti v pravilni razporeditvi je iz nepravilne mogo¬
če dobiti tako, da skozi vrednosti na postajah položimo neko zamišljeno plo¬
skev višjega reda (npr. paraboloid), ki se vrednostim čimbolje prilega, na¬
to pa poiščemo vrednosti te ploskve nad točko pravilne mreže, ki leži nek¬
je blizu središča upoštevanih postaj [slika 10.7].  Tudi ta matematični in ra¬
čunalniški postopek je lahko precej zahteven, terja natančen delni model in
obsežno računanje, ki ga za množice točk dovolj hitro zmorejo le naj večji
računalniki.

116

POGLEDI NA VREME

MSL + TPF + 072h SO 12

10.8 Primer predstavitve stanja atmosfere nad večjim območjem

Tako dobimo vrednosti ene meteorološke količine v pravilni mreži točk. Raču¬
nalnik lahko na zahtevo te numerične vrednosti izpiše ali s posebnim po¬
stopkom pretvorbe v drobnejšo mrežo izriše tako dobljena polja. Največkrat
pa jih spravi v svoj spomin za nadaljnje delo. Potrebujemo namreč še druga
polja in tudi polja na različnih višinah oz. nivojih, zato se tak postopek več¬
krat ponovi.

Dobljena polja so zaradi majhnih napak v podatkih, interpolacije in dela
s končnimi razlikami dokaj dobra, a nikoli povsem natančna, predvsem pa so
med seboj še neusklajena. To pa lahko povzroči pozneje pri računanju bodoče¬
ga stanja nepremostijive težave. Za-

/ 0.7Primer določanja vrednosti polj v pra-  ^0 j® treba VSa dobljena polja istih
vilni mreži iz nepravilne mreže postaj  količin na raznih nivojih in polja raz¬
nih količin na istih nivojih vse križem
uskladiti.

Fi z ikalne zakone, ki vladajo npr. med
vetrovi in poljem pritiska oz. nagibi
pritiskovih ploskev, med temperatu¬
ro in nagibom pritiskovih ploskev
med kondenzacijo in sproščanjem
toplote, med sproščanjem toplote in
spremembo temperature zraka in spet
vplivom te na nagib pritiskovih plo¬
skev itd. - kar smo si posamič načel-

10. NAPOVEDOVANJE VREMENA

117

10.9 a, b, c, d Nekatera polja in karte, ki pridejo iz Evropskega centra za srednje¬
ročne prognoze

a

PADAVINE + 66-078h SO 06-SO 18

b

850 Z + T + 072h

SO 06-SO 12

118

POGLEDI NA VREME

C

700 Z + R + 072h SO 12

500 Z + T + 072h

SO 12

10. NAPOVEDOVANJE VREMENA

119

no ogledali spredaj - je treba zapisati v taki obliki, da lahko računalnik de¬
la in polja uskladi. Tudi tak delni model za usklajevanje polj ni preprost in
je plod obsežnih raziskav in numeričnih eksperimentov.

Sele dobro usklajena polja raznih količin, ki odločajo o dogajanjih v atmos¬
feri, so lahko ustrezna osnova za računanje bodočih, to je prognoziranih polj
in sistemov. Tako smo prišli šele do ugotovitve (diagnoze) makrovremen-
skega stanja atmosfere v času opazovanja, npr. pred nekaj urami nad veli¬
kim delom Zemljine površine oz. kar nad poloblo. Po tako dobljeni diag¬
nozi lahko zdaj primeijamo in presojamo, koliko je bila včerajšnja (ali predv¬
čerajšnja) prognoza za danes pravilna. Za take primerjave si nekatera de¬
janska polja izrišemo [slika 10.8]  oz. vse pustimo v računalniku in sproži¬
mo poseben program za računske primerjave v mreži točk in za izračun ve¬
ljavnosti prognoze po neki objektivni metodi. Podatki pa stalno pritekajo,
se obdelujejo in vključujejo v diagnozo.

Numerična prognoza

Numerična prognoza se imenuje tudi objektivna prognoza, ker gre proces
prognoziranja po vnaprej točno določenem redu - po numeričnem mode¬
lu; reševanje sistema enačb pa je številčno oz. numerično. Tu se uporablja¬
jo najnovejši matematični postopki za delo večinoma z diskretnimi oz. po¬
sameznimi nezvez ni mi vrednostmi raznih količin.

Organiziran skupek enačb, metod in računskih postopkov, ki privedejo do
ustre z nih številčno podanih rezultatov, imenujemo numerični model. Ta vse¬
buje še vrsto predpostavk in približkov oz. poenostavitev ter začetnih in rob-

Računanje delčka prognoze

120

POGLEDI NA VREME

10.10 Dve dokaj različni numerični prognozi iz dveh svetovnih prognostičnih centrov

10. NAPOVEDOVANJE VREMENA

121

nih pogojev, da lahko računalnik po predpisanem redu (algoritmu) rešuje
sistem enačb tako dolgo, da pride do želenega časa oz. do tedaj, ko želimo
imeti prognozo. Poglejmo te stvari v nadaljnjem še malo konkretneje oz.
podrobneje

V sistemu enačb za prognostični numerični model nastopajo spremembe (na¬
tančneje odvodi) meteoroloških količin s časom. Ovrednotenje teh sprememb
v posameznih časovnih korakih, pri čemer je prejšnji osnova naslednjemu,
nas privede do prognostičnih rezultatov. Že majhna začetna napaka pa lah¬
ko vse hitreje narašča, zato so v sistem enačb in v računske postopke vklju¬
čena usklajevanja, dušenja in približevalne (iterativne) operacije. Te raču¬
ne nekako kr milij o, dušijo prevelik razrast motenj, vendar dovoljujejo raz¬
voj sistemov, ki se skladajo z dogajanji v naravi. Računi za ca. 25.000 mrež¬
nih točk severne poloble na 20 nivojih navzgor in v časovnih korakih po ne¬
kaj minut, kar zahteva za 72-urno prognozo več milijard računskih opera¬
cij, ki jih v doglednem času zmorejo le naj večji sodobni računalniki - več¬
ji, kot so potrebni za vesoljske raziskave.

Glede na to je tudi študij meteorologije na univerzi čisto nekaj drugega, kot
le spoznavanje oblakov in merjenja temperature - čeprav je tudi to treba zna¬
ti. Prvi dve leti študija seje treba dodobra spoznati z višjo matematiko, ra¬
čunalništvom in zakoni fizike; v nadaljnjem pa je treba združevati in dopol¬
njevati znanje in metode na področju meteorologije, ki je s tega vidika po¬
sebna fizika  atmosfere. Atmosfera je predstavljena predvsem s polji in si¬
stemi diferencialnih enačb, katerih reševanje je večinoma numerično in ter¬
ja veliko znanja in iznajdljivosti.

Sprejemnik vremenskih kart

122

POGLEDI NA VREME

Posledice viharja

S ta k im znanjem in na opisan način računajo in presojajo meteorologi prog-
nozirana polja mnogih, tudi izvedenih količin, po programu pa jih računal¬
nik izriše, ko pride do naslednjega prognostičnega časa, npr. 24,48, do 72 ur
ali celo več dni vnaprej. Veliki meteorološki centri na svetu imajo vsak svoj
model in malo drugačen način dela ter svoje rezultate oz. prognoze prek ra¬
čunalniških zvez pošiljajo interesentom ali svojim odjemalcem. Slovenska
meteorološka služba je vezana predvsem na Evropski center za srednjeroč¬
ne prognoze v Readingu (Anglija). Od njega dobivamo razna prognozira-
na polja in količine [slika 10.9].  Sprejemamo pa tudi prognostična polja ne¬
katerih drugih centrov (Frankfurt, Toulouse) in redko so ta povsem enaka.
Treba seje odločiti, katerim prognoziranim poljem je v dani situaciji naj¬
bolj verjeti. Na osnovi prognoze polj in sistemov je treba nato izdelati na¬
poved, kakšno vreme je pričakovati na majhnem, a tako raznolikem področ¬
ju, kot je Slovenija.

Vremenska napoved

Izdelava vremenske napovedi za Slovenijo na osnovi prognoziranih polj in
količin je zazdaj še v veliki meri prepuščena našim vremenoslovcem oz. na¬
povedovalcem, njihovemu znanju in izkušnjam. Toda že tečejo raziskave in
priprave, da bi s statističnimi metodami te “izkušnje” oz. povezave med po¬
lji in vremenom izluščili, jih shranili v spomin računalnika in jih uporabi¬
li kot pripomoček. Pri presoji tega, kako se bodo bodoči sistemi odražali v vre¬
menu posameznih krajev in v relativno dolgi dobi prihodnjega dne (ali dni),
so vsi taki pripomočki dobrodošli in bodo nedvomno za nekaj odstotkov po¬
večali veljavnost naših vremenskih napovedi.

10. NAPOVEDOVANJE VREMENA

123

V zadnjih letih razvijajo po svetu tudi modele za omejeno območje, saj glo¬
balni, o katerih smo govorili doslej, že dajejo dobre rezultate, vendar so pre¬
malo natančni v geografsko razgibanih območjih. Objektivne prognostič¬
ne vrednosti meteoroloških elementov za točke, ki so med seboj oddaljene
le 10 km, so tudi za Slovenijo in napovedovanja vremena v njej zelo dra¬
gocen pripomoček. Zato smo se slovenski meteorologi vključili v razvoj ta¬
kega modela skupaj s strokovnjaki raznih držav srednje Evrope. Strokov¬
na ekipa dela v Franciji, nekateri rezultati pa so po hitrih medijih že dostop¬
ni službam, ki so vključene v ta projekt. Ko bo model dovolj izpopolnjen,
bomo lahko ponudili za dan ali dva vnaprej objektivno prognozirane ele¬
mente (temperaturo, vlago, veter, padavine) za vse točke Slovenije v 10 km
mreži.

V splošnem, kot je ugotovljeno po raznih merilih, so danes vremenske prog¬
noze oz. napovedi okrog 80 % pravilne. Dve od desetih sta torej v povpreč¬
ju pričakovano zgrešeni. Seveda pa je to odvisno od vrste vremenskega sta¬
nja oz. njegove stanovitnosti, pa tudi od načina določanja veljavnosti in od
kriterijev, ki tudi niso povsem enaki in enotni. Taki kot veljajo npr. za rav¬
nine zahodne Evrope v gorati Sloveniji gotovo ne morejo veljati. Veljavnost
napovedi določajo tudi glede na to, komu je namenjena oz. glede na upo¬
rabnika. Tako je npr. majhna ploha dežja za elektrogospodarstvo nepomem¬
bna, za spravilo sena ali veliko turistično prireditev pa je lahko usodna.

Nikoli povsem poznana, a ogromna množica raznih vplivov, ki odloča o vre¬
menu v kakem kraju, žal izključuje možnost povsem pravilnih vremenskih
napovedi še v daljnji prihodnosti. Bolj ko spoznavaš zapletenost dogajanj
v atmosferi, bolj se čudiš, da so vremenske napovedi sploh lahko tako do¬
bre, kot so. Nedvomno je vanje vloženih veliko sredstev in trdega dela; na¬
predek pa je počasen, vendar vztrajen in obetaven.

124

1 1. POGLAVJE ZA POMORCE

Severno Sredozemlje, kamor spada tudi slovensko morje, je vremensko ži¬
vahno področje, saj spremembe vremena ne prihajajo vedno od nekod (pre¬
težno od zahoda), temveč se vreme tu tudi “dela”. Slovensko moije sega naj¬
dlje v notranjost srednje Evrope in tudi zato se na tem območju kažejo po¬
leg vpliva Sredozemlja še vpliv Alp in celine. Zato je dobro opazovanje in
upoštevanje možnih dogodkov kljub poznavanju vremenske napovedi zelo
pomembno.

Za morjeplovce po slovenskem morju je gotovo najbolj pomemben veter,
čeprav so neurja, ki pa so tudi povezana z vetrom, lahko bolj usodna. Po¬
gledali bomo še, kako je z meglo in drugimi pojavi. Torej najprej nekaj be¬
sed o običajnih vetrovih na slovenskem morju. Roža vetrov v zimskem me¬
secu januarju kaže na prevladujoč vpliv burje in tudi razmeroma močne ve¬
trove. Poleti je pestrost smeri izrazito večja, hitrosti pa so manjše. In ker so¬
dobni navtiki preživijo na morju več časa poleti kot pozimi, začnimo s pre¬
vladujočimi poletnimi vetrovi.

Dnevni in nočni veter sta maestral in burin. Pihata samo ob jasnem vreme¬
nu in predčasno prenehanje ali izostanek teh dveh vetrov že kaže na verjet¬
no spremembo vremena. Maestral je glavni veter, ki je bil v času pred izu¬
mom ladijskega vijaka pogonsko sredstvo za plovila; od tod tudi njegovo ime.

Piha z morja, torej pri nas iz smeri med jugo- in severo-zahodom. Pihati zač¬
ne okoli 10. ure in preneha uro ali dve pred sončnim zahodom. Sprva kot
sapica, hitrost mu narašča do približno 14. ure, ko doseže maksimum do
8 m/sek (5 Bf), in nato spet pojenjuje. Piha enakomerno in najmočneje bli¬
zu obale. Kot vsi vetrovi, se tudi maestral lahko kanalizira zaradi ovir, ki
jih povzročajo otoki ali konfiguracija obale, zato se mu spreminja smer in
hitrost. Razlaga za njegov nastanek je podobna kot pri vseh lokalnih vetro¬
vih: glej še 7. poglavje.

Maestral se pojavi na morju in se bliža obali. Najmočneje zapiha ob izbolj¬
šanju vremena, kadar se to ne začne z burjo. Če piha več dni, mu jakost iz
dneva v dan nekoliko peša.

Maestralu nasproten je nočni veter s kopna - burin (v Istri ga imenujejo tu¬
di terin). Pihati začne uro ali dve po sončnem zahodu, torej takrat, ko se tem¬
peratura kopna ohladi pod temperaturo morja. Piha s kopna in ima torej po-

11. POGLAVJE ZA POMORCE

125

dobno smer kot burja, od tod izvira tudi ime. Je nekoliko šibkejši od mae¬
strala in je enakomeren ter preneha ob sončnem vzhodu, ko se začne ogre¬
vati kopno. Piha le v poletnem delu leta, od sredine maja pa do srede sep¬
tembra. Njegov vpliv sega le okoli 30 km od obale proti morju. Tudi burin
je “občutljiv” na obliko obale in se ji prilagaja po smeri, jakost pa se mu
zaradi naravnih zožitev tudi lahko nekoliko poveča.

Oba omenjena vetrova sta za jadralce ob vzhodni obali Jadranskega morja
najbolj primerna. Morda včasih prešibka, a prijetna za jadranje predvsem
zaradi spremljajočega lepega vremena, omogočata lagodno počitniško plov¬
bo brez zamudnega križarjenja zaradi smeri iz katere pihata. Jadramo lah¬
ko s polnimi jadri, če pa smo na motornem plovilu, omogočata prijetno vož¬
njo zaradi razmeroma majhnih valov. V dnevnem času med njima vlada bre¬
zvetrje.

Za pomorce je najbolj nevaren veter pri nas burja. Piha tako poleti kot po¬
zimi, a so hitrosti in predvsem sunki pozimi mnogo večji. Pojavi se za pri¬
morskimi grebeni po prehodu hladne fronte, za katero priteka v deželo hla¬
den zrak (glej opis in slike v predhodnih poglavjih 4.8,4.9, 7.8).

Po smeri je burja severovzhodnik, vendar pa ji smer lahko precej spremni
oblika obale in še bolj nad njo dvigajoči grebeni. Vsaka na obalo pravokt-
na dolinica ima lahko “svojo” smer burje, dodatno pa sunke lahko še okre¬
pi tudi zaradi zožitev teh dolin in dolinic. Opozoriti moramo tudi na vča¬
sih varljivi pogled na burjo z zavetrne obale. Tedaj je blizu obale morje lah¬
ko povsem brez valov, ker se ti ustvarjajo šele proč od obale. Na silovitost
sunkov nas opozarjajo le temne lise na morju, kamor dobesedno pade su¬

it.! Morje ob burji

126

POGLEDI NA VREME

nek burje. Marsikateri neizkušeni navtik seje že odpravil na morje ob moč¬
ni burji, misleč, saj ni nobenih valov, a je svojo odločitev obžaloval, ker se
ni mogel več vrniti v smeri proti vetru.

Ob slovenskem morju je burja najmočnejša v koprskem zalivu in na izpo¬
stavljenih legah pred Izolo in ob rtu Madona, proti Savudriji pa prav zara¬
di nizke obale njena moč pojema. Na odprto morje sega burja razmeroma
daleč in v izjemnih primerih prav do italijanske obale.

Ko se ob burji odpravljamo na morje s plovilom, moramo najprej pomisli¬
ti, ali bo naše plovilo preneslo sunke burje na odprtem morju in ali smo do¬
volj pripravljeni.

Celo ob najbolj vročih dneh poletja nas bo burja neprimerno oblečene do¬
bro ohladila. Ker je padajoč veter, je suh. Pršec, ki ga dviga z morja nas bo
zmočil in mokri se bomo ohlajevali kot “moker termometer”. Valovi nam
bodo s krova pometli vse, kar ni dobro pritrjeno. Če imamo slaba jadra, bo¬
mo ostali le še s krpami, zato so ob močni burji najprimernejša viharna ja¬
dra. Plovba v zavetju obale je lahko nevarna, saj nam bo varljivo nevzvalo-
vano morje odvrnilo pozornost od nenadnih sunkov zaradi oblike obale (do¬
line pravokotno na obalo). Če nas je začetek burje presenetil na odprtem,
se pripravimo, še preden se okrepi do orkanske moči, če pa že moramo iz¬
pluti, prej dobro pripravimo sebe in plovilo.

Burja piha pogosto najmočneje zjutraj, vendar pa je njeno dnevno nihanje
lahko zelo različno, saj je odvisno tako od kraja, kakor tudi od vremenskih
razmer. Če se čez dan ozračje izraziteje ogreva (poleti), bo tudi burja opold¬
ne malo izgubila na moči.

11.2 V burji se morje pogosto zakadi

11. POGLAVJE ZA POMORCE

127

Običajno se vreme z nastankom burje izboljša in taki burji pravijo ob oba¬
li vedra burja. Nasprotna tej je mračna burja, ki se pojavlja še pred izbolj¬
šanjem vremena, spremljajo oblačno nebo in padavine, pogosto ob taki bur¬
ji ob obali celo sneži. V vsakem primeru pa so za burjo značilni oblaki ob
grebenih in vrhovih (Nanos), ki jih lahko ovijajo ali pa se pojavijo tik nad
nj imi . Ko burjin oblak izgine, tudi burja navadno razmeroma hitro poneha.
Na vremenskih kartah vidimo, da se tedaj nad naše kraje razširi anticiklon
in razlike v zračnem pritisku med kraji v notranjosti Slovenije in na obali
postanejo neizrazite.

Severnik, ob Jadranu bolj znan pod imenom tramontana, je tudi razmero¬
ma mrzrel veter, saj piha z gora, torej od Alp proti morju. Ima nekaj zna¬
čilnosti severnega fena, a jih na morju ne občutimo več. Poleti piha le kra¬
tek čas in običajno ne preseže hitrosti lOm/s, razen kadar ob nevihti zapi¬
ha veter iz severne smeri. Tedaj ima lahko tudi orkansko moč.

Zelo pomemben veter ob Jadranu je jugo. Čeprav ima ime jugo, piha naj¬
večkrat iz jugovzhodne smeri. V nasprotju z burjo piha enakomerno, brez
izrazitih sunkov, a se mu jakost kljub temu lahko spreminja in je vlažen ter
r azm eroma topel veter [slike 7.3, 7.6  in 9.7]. V povprečju piha s hitrostjo
okoli 8 m/s, a mu ta predvsem pozimi lahko naraste tudi do 20 m/s (75 km/h).
Najpogosteje začne pihati iz brezvetrja in kaže na poslabšanje vremena. Po¬
zimi lahko piha tudi več kot 5 dni in običajno doseže največjo moč tretji
dan. Ker piha vzdolž jadranske obale in torej nima pred seboj ovir (veliko
privetrišče), naredi naj večje valove. Na Jadranu so bili ravno pri jugu izmer¬
jeni naj višji, celo 10 metrski valovi. Ti so dolgi in zato za plovbo, čeprav
večji, manj nevarni od tistih, ki jih povzroča burja. Tudi jugo se v zožitvah

11.3 Morje ob močnem jugozahodniku

128

POGLEDI NA VREME

med otoki in pred rti lahko zelo okrepi in ovira plovbo tudi večjim ladjam
(beneški zaliv). Ob več dni trajajočem jugu moramo biti pozorni tudi na tok,
ki ga povzroča (do 1,5 m/s ali do 3 vozle). Nikakor pa ne smemo pozabiti,
da nam na plitvinah lahko ob visokih valovih “zmanjka” vode pod plovi¬
lom.

Zelo značilen pojav pri močnem jugu, kadar ga spremljajo še nizek zračni
pritisk in močne padavine, je na slovenskem delu Jadrana tudi močna pli¬
ma. Morje se dvigne toliko, da preplavi Tartinijev trg v Piranu in tudi del
koprske nižine, poplave pa imajo tudi Benetke. Jugo se pogosto “najavi” z mr¬
tvim morjem, z valovi, ki prihajajo iz jugovzhodne smeri, ko še ni vetra.

Glede na to, da jugo največkrat kaže na poslabšanje vremena, moramo bi¬
ti nanj še posebno pozorni. Še najmanj je nevaren prvi dan in za plovbo na
Jadranu v smeri proti severozahodu lahko zelo dobrodošel. Kadar pa nam
piha jugo v premec, nas morje na motornih plovilih poliva in valovi preme¬
tavajo, z jadrnico pa moramo križariti, kar nam podaljša plovbo. Kadar pa
vremenske prognoze napovedujejo prihod hladne fronte, moramo biti na mor¬
ju zelo pozorni. Sprva enkomeren jugo se lahko nenadoma spremeni v or¬
kansko buijo, izredno močan jugozahodnik ali sverozahodnik [slike 6.8, 6.11,
7.7].  Take prehode fronte in obrate vetrov spremljajo močne nevihte.

Najbolj nevarni spremembi smeri vetra in spremljajočemu neurju pravijo
ob morju škontradura (zveneče ime, italijanska popačenka), ki se pojavi ob
prehodu fronte. Veter se hipoma spremni iz močnega juga v še močnejši se-
verozahodnik - torej obrat za 180 stopinj. Ker ga spremljajo še močne pa¬
davine, lahko tudi toča, in se vidljivost zmanjša na minimum, smo blizu oba-

11.4 Jadrnice ob ugodnem vetru

11. POGLAVJE ZA POMORCE

129

le v zelo nezavidljivem položaju. Celo na sicer varnem privezu, zaščitenem
proti jugu in burji, bomo zelo težko preživeli brez posledic, če je sidrišče
odprto proti severozahodu. Če pa nas z jadrnico doleti kaj takega na odpr¬
tem morju, nas reši le še pravočasen spust jader, saj veter lahko doseže hi¬
trosti tudi do 100 km/h. Dober opazovalec bo pri plovbi ob jugu lahko še
pravočasno opazil rast nevihtnega kumulonimba na sverozahodu in v prib¬
ližno uri, ki mu ostane za varen pobeg, našel primerno sidrišče.

Tudi prehod fronte od jugozahoda in obrat juga v jugozahodnik spremlja¬
jo običajno močne nevihte, ki jim na Jadranu pravijo garbinade. Obrat ve¬
tra je pogosto še hitrejši, kot pri zgoraj opisani škontraduri, in veter je lah¬
ko tudi orkanski. Na odprtem morju delajo veliko preglavic valovi iz ralič-
nih smeri, pa tudi veter nima stalne jugozahodne smeri. Traja lahko od ne¬
kaj ur do celega dne in povzroča ob obali veliko škode. V Piranu so prav
zaradi teh vetrov ob obali velike skale, ki omilijo moč izrednim valovom
iz jugozahodne smeri. Izredno močan in spremenljiv jugozahodnik traja vse
do prehoda hladne fronte, ko se veter bodisi umiri ali pa spremeni v burjo.

Najbolj pogost prehod fronte pozimi (včasih pa tudi poleti) se konča
z obratom juga v burjo. Na Jadranu mu pravijo nevera (pozimi prinese sneg).
Tudi ob zmernem jugu 5 do 8 m/s lahko po obratu zapiha orkanska burja.
Ozračje se zelo ohladi, padavine pa razmeroma hitro prenehajo. Če nas ta¬
ka burja ujame blizu obale, bomo hitro poiskali sidrišče, zaščiteno na sve-
rovzhodni strani, saj ni pričakovati udarov vetra z drugih strani neba.

Za plovbo so manj neprijetne, navadno nenevarne, toplotne nevihte, saj za¬
nje značilno dviganje zraka zaradi ogretih tal lahko nastane le nad kopnim.

11.5 Burjin oblak na Nanosu

130

POGLEDI NA VREME

Obala na udaru burje je brez rastlinja in precej razjedena

Veter, ki se sprošča ob nastanku teh neviht, ne seže daleč od obale in setnu
z umikom od obale lahko izognemo.

Doslej smo se pogovarjali o vetrovih in o plovbi v vetrovnih razmerah. Na
Jadranu pa je pogosto tudi brezvetrje oz. zelo šibki vetrovi. Za motorna plo¬
vila prav gotovo najbolj primerne vremenske razmere, le daje ob brezve¬
trju le redkokdaj lepo vreme (tedaj običajno piha podnevi maestral in po¬
noči burin). Zato naj bo brezvetrje, razen ob koncu dneva in noči, opozori¬
lo na spremembo vremena. Brezvetrje pogosto, predvsem v zimski polovi¬
ci leta, spremlja megla. Taje za amaterske pomorščake lahko skoraj tako
nevarna kot neurje. Megla se lahko pojavi iznenada. Če nimamo navigacij¬
skih pripomočkov, poleg tega pa še ne vemo natančno, kje smo bili ob na¬
stanku megle, se bomo znašli v zelo nezavidljivem položaju. Zato velja pra¬
vilo, da moramo ob vsakem trenutku vedeti, kje natančno smo, da bomo tu¬
di ob najbolj neugodnih razmerah lahko varno našli pristanišče.

Megle na morju se lahko pojavijo tudi poleti. Na severnem Jadranu se me¬
gla največkrat privleče iz Padske nižine in prekrije morje prav do naše obale.

12. NEKAJ UPORABNIH
NAPOTKOV

131

Obleka in dežnik

Le malo je ljudi, ki zjutraj ob spremenljivem vremenu nimajo problema: kaj
obleči? Po poslušanju vremenske napovedi in pogledu skozi okno je že bo¬
lje, če se napoved in pogled ujemata, sicer pa je lahko zagata še večja. Ta
je tem večja, čim več je izbire v omari in čim pestrejši dan pričakujemo, a
to se nas tu ne tiče.

Ob znatnih spremembah vremena je za ohranitev zdravja nedvomno bistve¬
na primerna obleka, in to tem bolj, čim več bomo zunaj. Obleka naj bo us¬
trezna vremenski napovedi, razen tega pa naj omogoča delne popravke gle¬
de na temperaturo, vlago, padavine, veter itd. Mnogim nepotrebnim preh¬
ladom, nahodom, gripam in še večjim težavam bi se lahko izognili, če bi
zjutraj bolj upoštevali vremenske napovedi in se v skladu z njimi (morda
malo navzkriž z zadnjo modo) primemo oblekli.

Ko so predvidene izdatnejše padavine, ne pustimo doma dežnika. Po naših
nižinah, kjer so vetrovi v splošnem šibki in pada dež navpično, nas dežnik

12.1 Dežniki so lahko koristni

132

POGLEDI NA VREME

kar dobro zaščiti pred močo. Posebno zdaj, ko so celo zložljivi dežniki do¬
volj poceni, je prav nepotrebno, da bi bili po prihodu v službo, kjer se na¬
vadno ne moremo preobleči, mokri in potem prehlajeni. Pri hoji v vetrov¬
na območja, npr. v gore, pa je seveda potrebna drugačna in popolnejša zaš¬
čita pred padavinami, vetrom, mrazom i. d.

Avto na cesti

Prometna nesreča je draga, pogosto usodna in nepotrebna izkušnja. Verjet¬
no je tretjina prometnih nesreč posledica neupoštevanja poslabšanih vremen¬
skih razmer oz. razmer na cestišču zaradi vremena. Celo izkušene voznike
včasih preseneti spolzka cesta zaradi pršenja, ki razmoči usedline na cesti
v drsljivo sluz, ali pa poledica, ki se “nepričakovano” pojavi na kakem me¬
stu (npr. na mostu, ki ga ne grejejo spodnje zemeljske plasti), čeprav je nik¬
jer drugje ni.

Poznavanje ogrevanja in ohlajevanja tal oz. cestne površine ter toplotnih in
drugih energijskih izmenjav med ozračjem, tlemi in globino (kar se “kunšt-
no” sliši, a ni), nas po prav kratkem premisleku privede do pravilnih skle¬
pov in ukrepanj med vožnjo ali včasih že pred njo. Ne podajajmo se na dalj¬
šo in zahtevnejšo vožnjo, če so napovedane vremenske razmere zelo slabe,
ker pač na cesti nismo sami. Z močno previdno in prepočasno vožnjo pa lah¬
ko povzročimo nevarna prehitevanja (npr. v megli) voznikov, “ki se jim mu¬
di” tedaj in morda nikoli več.

Predvidene zelo šibke ali zelo močne padavine, megla, vetrovni sunki, ne¬
vihte, mrzla tla, zglajen sneg ali celo poledica so pojavi, ki nedvomno ter-

12.2 Avto na mokri cesti

12. NEKAJ UPORABNIH NAPOTKOV

133

jajo manjše hitrosti od običajnih, več časa za prihod na cilj in zato zgod¬
nejši odhod na pot. Vremenska napoved naj bo torej upoštevana in odločil¬
na že precej prej, predno sedemo za volan, na motor ali bicikel. Tudi mar-
sikak pešec bi se izognil bolniškemu vozičku, če bi upošteval, da voznik na
gladki cesti ne more na hitro ustaviti, ali pa bi ob močni poledici sploh ra¬
je ostal doma.

Izleti in ture

Izleti v naravo, ki so namenjeni predvsem zmerni rekreaciji, so lahko s sla¬
bim vremenom povsem izničeni ali lahko (s prometno nezgodo ali prehla¬
dom) dosežejo prav nasproten učinek od pričakovanega. Zato je izlet moč¬
no odvisen od pravilne presoje vremenskih razmer in od namena oz. cilja.
Če smo razgibanja že zelo potrebni, je izlet po primerni, ne preblatni poti
tudi ob dežju z dežnikom ali pelerino lahko prav prijeten, zabaven in osve¬
žujoč. Seveda pa v takem vremenu ne pričakujmo lenarjenja v travi in uži¬
vanja v lepem razgledu. Zato naj bo že izbira cilja in namena izleta osno¬
vana na vremenski napovedi in presoji razmer na poti in na cilju. Ob sla¬
bem vremenu je lahko cilj kak muzej ali toplice in je ob ustrezno previdni
vožnji tudi sproščujoč.

Ture v gore so seveda znatno zahtevnejše. Vremenska napoved in presoja
ra zm er na poti in cilju naj najprej odloča o smiselnosti ture v slabših raz¬
merah, v nadaljnjih odločitvah in pripravah pa je bolje biti malo pesimističen,
ker se vremenske razmere lahko nenadno močno poslabšajo. Zgubljena pot
ali celo orientacija, ko nas zagrne megla ali oblak, je dovolj velik vzrok, da
morda cilja ne dosežemo pred nočjo, lahko je celo usodno. Če začne še sne-

12.3 Neurje se bliža

134

POGLEDI NA VREME

12.4 Ob lepem vremenu po varovani steni

žiti, nas lahko reši le kompas ali naključje. Tudi poleti lahko ob prehodu hlad¬
ne fronte, s katero pride zelo hladen zrak, pade sneg in tudi v naših gorah
15 cm debela snežna odeja, ki je že bila za mnoge slabo obute in opremlje¬
ne planince usodna.

Skoraj gotovo pa hladna fronta poleti prinese nevihte. Plohe z močnim ve¬
trom nas premočijo do kože in podhladijo. Ob sami nevihti pa je na vrho¬
vih in grebenih velika nevarnost udara strele, ki terja vsako leto v Alpah ne¬
kaj žrtev, na vsem svetu pa čez tisoč. Prasketanje v zraku in morda celo pla-

12.5 Start proti vetru

12. NEKA) UPORABNIH NAPOTKOV

135

menčki na kovinskih konicah (Elijev ogenj) nam sporočajo, daje treba ta¬
koj malo niže in leči na tla. Tudi nenadna požled, ki v prehodnih dobah vča¬
sih zavije melišča in skale v ledeni oklep, onemogoči varno hojo brez po¬
sebne opreme, ki pa jo imajo navadno le izkušeni planinci.

Zimska hoja v gore (da ne govorimo o zimski plezanji) terja zaradi živega
snega, klož, opasti, ledu, zametov in plazov posebno opremo in znanje, pri

Majski sneg v Ljubljani (20. 5. 1969)

136

POGLEDI NA VREME

začetnikih tudi izkušeno spremstvo. Dodatna potrebna znanja si je mogo¬
če dobiti iz posebnih publikacij, katerih vsebina presega okvir te knjižice.

Jadranje s padali in zmaji

V zraku je človek seveda od vremena in atmosferskih dogajanj najbolj od¬
visen. Zato imajo jadralni letalci, balonarji, padalci in zmajarji navadno po¬
sebne tečaje in znanje. Vedno več pa je neorganiziranih padalcev in letal¬
cev brez potrebnega znanja in posledice so prepogosto usodne - invalidski
vozički ali celo smrt. Ob malo močnejšem vetru je v labilni atmosferi, ki je
sicer za tovrstne dejavnosti ugodna, ozračje polno vrtincev najrazličnejših
velikosti, smeri in jakosti, a sploh niso vidni. Nanje je mogoče sklepati po
konvektivnih oblakih, listju v zraku, ptičih, vejah in vrhovih dreves, pa tu¬
di iz smeri vetra, njegove jakosti ter oblikovitosti ožjega in širšega reliefa.
Toda za pravilne tovrstne presoje je treba že precej znanja in izkušenj. Ne¬
pričakovan močan tok navzdol v velikem in močnem vrtincu je lahko uso¬
den ne le za start ali pristanek zmajarja ali jadralnega padalca, ampak celo
za veliko potniško letalo - žal se vsako leto zgodi kakšna takšna nesreča.
Zato je za tovrstne športnike res življenjskega pomena, da dobro preštudi¬
rajo celo pričujočo in še nekaj ustreznih knjig, da vsaj zmanjšajo tveganje
na najmanjšo možno mero. Poleg najosnovnejših pravil, da morajo vedno
poleteli in pristajati proti vetru ter da tik pred nevihtami in ob zelo močnem
vetru sploh ne poletijo, naj ne gredo v zrak brez solidnega tovrstnega zna¬
nja, presoje ter popolne in brezhibne opreme.

Razne druge dejavnosti

Mnogo nepotrebnih poškodb, nesreč in celo žrtev na prostem je tudi zara¬
di vremena oz. zaradi neupoštevanja njegovih pogojev in posledic. Največ
nesreč je med mladimi, ki pogosto menijo, da se njim to ne more zgoditi;
ker pač nimajo izkušenj. Žal je zato največkrat prav obratno, ker si v zano¬
su in navdušenju ne vzamejo dovolj časa za premislek in presojo. Sem so¬
di cela vrsta športnih dejavnosti, o katerih smo že govorili, pa tudi bicikli-
zem, smučanje, plavanje, razni skoki, jamarstvo, rafting, potapljanje itd.

Povsod je možno, da nas brez pozornosti in spremljanja dogajanj na nebu
preseneti kak vremenski pojav ali celo lokalna ujma. Nastane situacija, v ka¬
teri nas pogosto lahko reši le znanje, pravilna presoja in hitro ukrepanje; pa
čeprav je to včasih le nujna zaščita in hladnokrvno čakanje na boljše vre¬
menske razmere ali na pomoč.

13. DODATNO ČTIVO

137

Atlas D.: RADAR IN METEOROLOGY; AMS, 1990, 806 str.

Bader M. J. idr.: IMAGES IN WEATHER FORECASTING; Cambridge University Press,
1995,499 str.

Carlson, T. N.: MID-LATITUDE WEATHER SYSTEMS; Rontledge, 1991, 507 str.

Čurin V., Ocepek R., Petkovšek Z., Sevnik T., Smolej L, Vrščaj D.: SPOZNAVANJE NARAVE
(učbenik); DZS, 1992,93 str.

Golnar T. (ured.): ALPINISTIČNA ŠOLA; PZS, 1993,180 str.

Hočevar A., Petkovšek Z.: METEOROLOGIJA, Osnove in aplikacije; Partizanska knjiga,
1984,1988 in BTF 1995, 219 str.

Hribar M. idr.: FIZIKA: MEHANIKA IN TOPLOTA (učbenik), Nekateri pojavi v atmosferi;
Didakta, 1994,132 str.

KLIMATOGRAFIJA SLOVENIJE (4 zvezki); HMZ RS, 1992, 1993, 1994, 1995

Krishna Rao P. idr.: WEATHER SATELLITES: Systems, Data and Environmental
Applications; AMS, 1990,503 str.

Neukamp E.: OBLAKI IN VREME, Sprehodi v naravo; CZ, 1987, 80 str.

OXFORDOVA ENCIKLOPEDIJA NEŽIVE NARAVE; DZS, 1995, 380 str.

Parker S., Vrhovec T.: VREME, Veselje z znanostjo; Pomurska založba, 1994,40 str.

Perry A. H. and Symons L. J.: HIGHWAY METEOROLOGA E&FN SPON, 1991,209 str.

Petkovšek Z., Leder Z. (ured.): METEOROLOŠKI TERMINOLOŠKI SLOVAR; SAZU in
DMS, 1990,127 str.

Roth G. D.: VREMENOSLOVJE ZA VSAKOGAR; DZS, 1992, 265 str.

Šegula P.: SNEG IN PLAZOVI (večjezični slovar); PZS, 1995, 360 str.

Trontelj M.: PODNEBJE OD BOHINJA DO BLEDA; HMZ RS, 1995, 63 str.

Trontelj M.: VREME V VISOKOGORJU: 40 let meteoroloških opazovanj na Kredarici;
Mihelač, 1994,47 str.

Walker J.: ONESNAŽEVANJE OZRAČJA, Posegi v naravo; DZS, 1996, 32 str.

Walker J.: OZONSKA LUKNJA; DZS, 1996, 32 str.

Watt F. in Wilson F.: VREME IN KLIMA; DZS, 1993,48 str.

14. STVARNO KAZALO

anticiklon 47,102
atmosfera 8,19

babje poletje 102
babje pšeno 39
Beaufortova skala 71,72
blisk 90
blokada 14,58
brezvetrje 71, 72,130
buija 44,46, 67,75,125

ciklon 25, 38, 97
sredozemski 61,64, 101
tropski 31
višinski 50,59

dež 35,40,42,43
dolina 14,58
dviganje zraka 21,25,29,
33,42, 89, 98

elektrika atmosfere 89, 91
Elijev ogenj 90,134
energija 28, 91
sončna 17, 79,104,106
vetra 77

fatamorgana 88
fen 42
fronta

polama 18, 21, 24
topla 33, 38
hladna 33, 38, 63,97
frontogeneza 20,30

glorija 87
gradient
pritiska 11,26
temperature 9, 20, 58
greben 14,50
grmenje 90

halo 87

hitrost vetra 10,31,70,72
hurrican 31

inverzija 45, 53,103
irizacija 87
ivje 86

izobara 11,26,39,50
jakost

vetra 71,72
padavin 39
obsevanja 79
jedro

kondenzacije 82, 84
odcepljeno 14,58
jezero hladnega
zraka 46,103
jug, jugo 67,127

kaplja 40
kapljica 40, 83
klima 93, 100, 108
klimatske spremembe 82
kondenzacija 22, 82
konvekcija 53, 56, 89,107
kroženje zraka 8,13,25,
48,69

labilnost 35, 53, 88
ledeni

kristalčki 39, 83
možje 24, 98,136

maestral 75,124
mavrica 87
megla 46, 81, 83,130
megleno

jezero 46, 55, 81
morje 53,105
monsun 75

navpični tokovi 17,21,29,
48,51,89

nevihta 35, 38, 53, 88,

100,134

občutljivost na vreme 43
oblaki 23, 34, 41, 57,129
oblačnost 29,79,102

odboj sevanja 79
odjuga 42,70,73
odklon vetra 11,12,48
onesnaženja zraka 53,

57,103

opazovanja 7,113

padavine 35,40, 84, 98
ploha 41, 89
poledica 46,132
poti ciklonov 30, 65
pritiskova ploskev 11,15,
26, 50

prognoza 119
pršenje 39,46
puščava 49

radar 92,110
radiosonda 9
rosa 83
rosišče 84, 85

sevanje
sončno 79
zemeljsko 65, 80
sile 29,48, 69
slana 85

smer vetra 12,16, 69
sneženje 39, 85
snežna odeja 85, 89,134
sodra 39

sončno obsevanje 17,79,
104,108
soparno 74
srež 87

spuščanje zraka 21, 42,48,
51,105

stabilnost 52,53
stanje tal 87
strela 90

sublimacija 32, 39, 85
subsidenca 48,51
subtropi 47,49
sunki vetra 46,70, 75
svetloba 79, 88

14. STVARNO KAZALO

139

tajfun 31

temperatura zraka 79, 80,
94,108
toča 91
toplota 80, 91
tornado 32
renje 29,33,49, 69
troposfera 8,9

valovi 13,14,29,31,79
/eter 12, 25,27, 69,125
lokalni 55,76,124
obalni 62,76
planetarni 7,10,14
pobočni 75, 77

viharni 72,75, 88,125
višinski 19, 21,27,
48,59

vetrovni stržen 10,21
vetrovno striženje 11,20,
27,48, 59
vidnost 74, 82
vlažnost zraka 22,72
vodna para 22,40
vpoj, absorpcija 79
vreme 7,42, 60,78, 93,
110,124,131
vremenska, -i
hišica 7,113
karta 15,44,49,60, 116

napoved 110,121,131
pojavi 35, 45,78
satelit 55,111,112
vrtinci 8, 25,48, 69,

126,135

zamegljenost 82
zračne mase, zrak 18, 21,
23, 34, 37,97
zračni pritisk 9,11,25,43

žled, požled 45,135








I

i>



.






M

NRRODNfi IN UNIUERZITETNfl
KNJI2HICR

KultorA

NaturA

BREDA MIHELIČ

VODNIK PO LJUBLJANI
LJUBLJANA CITY GUIDE
GUIDA Dl LUBIANA
LJUBLJANA STADTFUHRER

DANIEL ROJŠEK

NARAVNE ZNAMENITOSTI POSOČJA
THE NATURAL FEATURES OF POSOČJE

ČOPIČ, PRELOVŠEK, ŽITKO

LJUBLJANSKO KIPARSTVO NA PROSTEM
OUTDOOR SCULPTURE IN LJUBLJANA

RICHARD M. MARTIN

PTICE V KLETKAH

PETKOVŠEK, TRONTEU

POGLEDI NA VREME

Na.odna in univerzitetna knjižnica
v Ljubljani

465586

9 788634 117301