DHHl HR HL HH OiflSILO SOCIALISTIČNE ZVEZE DELOVNEGA LJUDSTVA OKRAJA NOVO MESTO LASTNIK IN IZDAJATELJ: Okrajni odbor SZDL Novo mesto - Izhaja vsak četrtek - Posamezna številka 20 din - LETNA NAROČNINA 900 din, polletna J50 din, četrtletna 225 din; plačljiva je vnaprej - Za inozemstvo 1800 din oziroma 4 ameriške dolarje - TEKOČI RAČUN pri Mestni hranilnici - Komunalni banki v Novem mestu štev. 606-70/3-24 Stev. 11 (573) Leto XII. NOVO MESTO, 16. MARCA 1961 UREJUJE uredniški odbor - Glavnj in odgovorni urednik Tone Gošnik -NASLOV UREDNIŠTVA IN UPRAVE: Novo mesto, Glavni trg štev. 3 (vhod 12 Dilančeve ulice) — Poštni preda! Novo mesto 33 — TELEFON uredništva in uprave štev 127 — Nenaročenih rokopisov in fotografij ne vračamo - TISKA Časopisne podjetje -Delo* v Ljubljani Letos: 10 milijard več Nekaj podatkov iz predloga okrajnega plana in proračuna Pred nekaj dnevi je bil sestavljen predlog okrajnega plana in proračuna. O njem bo razpravljal okrajni ljudski odbor na seji to soboto in ga predvidoma tudi sprejel. Predlog plana predvideva, da se bo v okraju povečal družbeni brutoprodukt od lanskih 52 milijard 652 milijonov dinarjev na 63 milijard 341 milijonov dinarjev, družbeni proizvod od 24 milijard 710 milijonov na 29 milijard 522 milijonov dinarjev in narodni dohodek od 22 milijard 836 milijonov na 27 milijard 403 milijone dinarjev. V enakem razmerju se bo dvignil tudi družbeni brutoprodukt, družbeni proizvod in narodni dohodek na prebivalca. Od vseh gospodarskih panog bo letos predvidoma najbolj povečalo brutoproizvodnjo kmetijstvo, in sicer od lanskih 12 milijard 669 milijonov na 16 milijard 220 milijonov dinarjev ali za 28 odstotkov. V odstotkih povedano bodo napredovale ostale panoge takole: gostinstvo za 22,5, trgovina za 20,1, obrt za 19,9, gozdgarstvo za 19,2, industrija za 18,7, gradbeništvo za 12,2 in promet za 9,3. Seveda pa bo gledano vrednostno, največ napredovala industrija, ki bo povečala proizvodnjo od 22 milijard 846 milijonov dinarjev na 27 milijard 137 milijonov dinarjev. Predlog plana predvideva, da bomo tak napredek dosegli s povečanjem proizvodnje predvsem v industriji, prometu, kmetijstvu in gozdarstvu. Vzporedno se bodo razvijale seveda tudi ostale panoge in dejavnosti. Za dosego plana pa je treba čim hitreje dokončali objekte v gradnji in rekonstrukciji, obsto- Nesreča v Zagorju Preteklo soboto so v prvih, jutranjih urah rudniške sirene sporočile, da je odjeknila v jami Kotredež rudnika Zagorje zamolkla eksplozije, ki je imela strašne posledice. Na širokočel-nem odkopnem delovišču številka 144 se je vžgal največji sovražnik rudarjev — premogov plin, imenovan metan. Vžigu, poku, pritisku, ognju, vročini, dimu ter nastalim strupenim plinom se na omenjenem delovišču zaposleno moštvo ni moglo zoperstaviti. Kloniti je moralo 13 rudarjev. Nemudoma je stopila v akcijo domača rešilna ekipa. V kratkem času ji je priskočila na pomoč še ekipa iz trboveljskega rudnika. Kljub hitri akciji je uspelo reševalcem prinesti iz jame le enega še živega ponesrečenega rudarja, ki pa je po nekaj urah podlegel v trboveljski bolnišnici zaradi hudih opeklin. Reševalci so se le z velikimi napori prebili do vseh trupel svojih tovarišev ter s prizadevanjem uredili normalno zračenje prehodnih poti do tragičnega delovišča. Pri reševalnih delili so pomagali tudi rudarji iz nočne izmene in jih je večina vztrajala v jami 16 ur. V znanem zagorskem Vinskem rovu je vse normalno delo ta dan zamrlo in jamski vozički so se morali umakniti ter napraviti pot reševalcem, ki so prinesli na dan 12 krst s trnpli ponesrečenih rudarjev. Dom kulture v Zagorju je nudil poslednje domovanje vsem 13 ponesrečenim rudarjem in ob njih krstah so se vrstile straže delovnih tovarišev. Dvorana je bila polna vencev, ki so jih namenili ponesrečenim številni rudarski in ostali kolektivi iz naše republike in ostalih. V nedeljo popoldne so ponovno zatulile rudniške sirene v poslednje slovo trinajstim zagorskim rudarjem. Več kot 300 rudarjev iz vseh slovenskih rudnikov v svojih črnih uniformah in 20.000 glava množica je s solzami v očeh ter z Hitenjem spremila ponesrečene na njih zadnji poti. Pogreba so se udeležili tudi predsednik Ljudske skupščine LRS Miha Marinko, poslanka Lidija Šentjurc in številni drugi funkcionarji ter delegacije. Kolektiv zagorskega rudnika in svojci ponesrečenih so prejeli številne sožalne brzojavke — med .drugimi tudi od predsednika republike Tita in podpredsednika Edvarda Kardelja. Mnogi kolektivi in ustanove ter organizacije so že nakazali večje zneske v sklad za pomoč družinam ponesrečenih rudarjev. ječe zmogljivosti pa je treba čimbolj izkoristiti. Največ investicij v industrijo Pri investicijah bodo imele prednost rekonstrukcije in dograditev objektov v gradnji. Nove obrate bi začeli graditi le za tiste panoge gospodarstva, za katere imamo ugodne surovinske in druge pogoje. Pri novogradnjah naj bi imele prednost tudi tovarne, ki predvidevajo uvajanje sodobnih postopkov proizvodnje. V predlogu plana je predvidenih letos 8 milijard 358 milijonov gospodarskih investicij v osnovna in obratna sredstva. Nad polovico, se pravi okoli 5 milijard, bo vloženih v industrijo. Sledita ji kmetijstvo z 875,5 milijoni, promet z 861,7 milijoni, gozdarstvo s 504,5 milijoni, obrt s 418,7 milijoni, vodno gospodarstvo z 213 milijoni, gostinstvo, trgovina, gradbeništvo, denarni zavodi itd. Investicije v splošno družbene dejavnosti so predvidene letos v višini 2 milijard 144 milijonov dinarjev. Največ naj bi jih šlo za stanovanjsko komunalno dejavnost, in sicer 1 milijardo 390 milijonov, za zdravstvo in socialno varstvo 365 milijonov, šolstvo in prosveto 295 milijonov ter 94 milijonov za državno upravo in ostalo. Od kod bomo dobili denar za te investicije? Predlog plana predvideva naslednje vire sredstev: lastna sredstva gospodarskih organizacij (amortizacija, skladi) 3 milijarde 393,8 milijonov dinarjev, sredstva občin milijardo 160 milijonov dinarjev, sredstva OLO 338 milijonov, zvezna, republiška, bančna in ostala sredstva 5 milijard 310 milijonov ter združena sredstva 300 milijonov dinarjev. Zaustavimo odseljevanje Naraščajoče odseljevanje prebivalstva je treba zaustaviti, se pravi najti možnosti za še večje zaposlovanje ljudi. V skladu s tem pa je treba delovno silo zaposlovati racionalno, izpopolnjevati spodbudne načine za delitev osebnih dohodkov, izboljševati organizacijo dela, uvajati sodobno metodo dela, skrbeti za hitrejše izobraževanje kadrov itd. Delovn? ljudje naj soodločajo V družbenem razvoju je potrebna pomoč Socialistične zveze, ki že prerašča \ resnično ljudsko tribuno Približno 720 deflegatov in članov dosedanjega glavnega in nadzornega odbora SZDL Slovenije ter blizu 350 gostov, med njimi podpredsednik ZIS Edvard Kardelj, predstavnik SZDL Svetozar Vuk-manović-Tempo, predstavniki Socialistične zveze iz bratskih republik ter delegaciji Slovencev iz Italije in Avstrije, ki so sodelovali na plodnem tridnevnem zasedanju, so se pretekli četrtek zvečer razšli. Kogres je potekal v znamenju sprememb v sistemu delitve dohodka in novih predpisov v bančnem, kreditnem in deviznem sistemu. Našteto povečuje vlogo komune, prav zato pa so poročevalci in diskutanti razpravljali največ o dosedanjih uspehih komunalnega sistema in o veliki vlogi, ki jo bo*le-ta odigral v pogojih novega načina delitve. Socialistična zveza ima pri tem dve veliki nalogi. Razvijati ;n utrjevati mora socialistične odnose v, družbi, predvsem odnos neposrednih proizvajalce; 'n onili iz družbenih služb do proizvodnih sredstev, ki so družbena lastnina. Novi sistem delitve dohodka ustvarja nove pogoje na tržišču, v pro- ¥ R E M E OD 16. III. DO 26. III. 1961: Okrog 16. marca padavine z °hladifivijo nato približno do 19. marca lepo vreme. — Ne kako od 20. ma-ca dalje nestalno s pogostimi padavinami ohladitvami, zlasti pa okrog *6. marca Dr. V. M. izvodnji in v dviganju življenjske ravni državljanov ter hkrati daje pomemben prostor komuni. Iz tega raste druga pomembna naloga Socialistične zveze: 'vplivati na državljane tako, da bodo kar najbolj sodelovali in soodločali v politiki komune in tako razvijali in utrjevali komunalni sistem. V bodoče bodo lahko prebivalci mnogo bolj kot doslej odločali v okviru komune o razvoju vsega družbenega življenja. Prav zato imajo komune in gospodarske organizacije enako interese za modernizacijo proizvodnje zvišanje proizvodnosti, večjo gospodarnost poslovanja ter podobno. Razprava je načela vrsto vprašanj od decentralizacije državnih organov, decentralizacije upravljanja V podjetjih, povečane skrbi za delovnega človeka, ki naj bi se odraža skozi razvijanje stanovanjskih skupnosti ob sodelovanju podjetij ter skozi gradnjo stanovanj, skrbi za vzgojo mladega rodu in podobnega. Izmed naših delegatov so v razpravi sodelovali Tone Po. črvina. Franc Sablič, Slavko KrSan, Miro Gošnik, Dušan Zupane. Slavko Doki in Lojze Stih. Kongres je zadnji dan zasedanja spreiel resolucijo, ki zajema najpomembnejše naloge Socialistične zveze in izvolil nov glavni odbor Za r>red.nadnico je bila izvoljena Vida Tomšič, za pođpređsed nika Fran$ Kimovec-Ziga. za sekretarja Stane Markič, za blagajnika pa Mirko Zlatnar. Število zaposlenih v družbenem sektorju bo letos predvidoma poraslo od lanskih 24.926 na 26.720. Od tega bo v gospodarstvu zaposlenih 21.820 ljudi, v negospodarskih dejavnostih pa 4.900. Decentralizacija napreduje počasi Predlog plana pedvideva dalje, da je treba težiti k še eko-nomičnejšemu koriščenju proračunskih sredstev in v skladu s tem prenesti čimveč pristojnosti na občinske organe. V okrajni pristojnosti naj bi ostale le tiste službe, za katere to zahteva priroda poslov. Za letos predvideva okrajni proračun za 742 milijonov 797 tisoč dohodkov in prav toliko izdatkov. Največ izdatkov bo porabljenih predvidoma za državno upravo, za različne dotacije, komunalno dejavnost, obveze iz posojil in garancij, proračunsko rezervo, prosveto in kulturo, zdravstveno zaščito in socialno varstvo. ■jjjjjgi Začetek poti v pekel taborišč OKRAJNI ODBOR ZVEZE BORCEV NOV, SEKCIJA INTERNIHANCEV NOVO MESTO, vabi v nedeljo, 19. marca ob 10. uri k odkritju spominskega kamna pri novomeških sodnih zaporih vse tiste, ki so iz teh zaporov odšli v taborišča smrti, konfinacijo, internacijo in ječe v boju za uresničitev socialistične revolucije v Jugoslaviji. Točne informacije dobite Pri občinskih sekcijah internirancev. K odkritju spominskega kamna vabimo tudi vse ostalo prebivalstvo! Lanski nspehl - letošnji načrti Letos za 4 milijarde več proizvodnje in za 4 milijarde investicij Novomeška občina je imela s sestavljanjem predloga letnega plana precej težav. Od podjetij je dobila le malo podatkov in še te v vei primerih "Jlepopolnc in nerealne. Tako je bilo iz dostavljenih podatkov na primer razvidno, da bo promet v trgovini letos manjši, kot je bil lani (?); neko industrijsko podjetje je spet planiralo za nekaj milijard preveč, češ da bo doseglo tak brutoprodukt, CE bo dobilo toliko in toliko investicijskega posojila itd. S takimi podatki si sestavljavci občinskega plana seveda niso mogli pomagati, zato so poklicali na občino predstavnike podjetij in se z njimi pogovorili o realnih številkah za sestavo predloga občinskega plana. Več podjetij bo občutno povečalo proizvodnjo V predlogu je predvideno povečanje družbenega brutopro- dukta od lanskih 16 milijard 625 milijonov dinarjev (vračunani so tudi podatki bivše žu-žemberške občine) na 20 milijard 862 milijonov dinarjev ali za 4 milijarde 237 milijonov več. Po posameznih gospodarskih panogah pa je predvideno naslednje povečanje: v kmetijstvu za 48 odstotkov, v prometu za 162 odstotkov, v industriji za 28 odstotkov itd. Pri prometu bo povečanje doseženo predvsem zaradi decentralizacije železnic in podjetij za PTT promet. V industriji je predvideno povečanje proizvodnje v vseh panogah, največ pa v naslednjih podjetjih: Industriji motornih vozil za 60 odstotkov, IEV v Šentjerneju za 120 odstotkov, Krki za 27 odstotkov, Novolesu za 17 odstotkov, Novoteksu za 26 odstotkov itd. Za malenkost bo zmanjšalo proizvodnjo, a le na področju naše občine, podjetje Kremen. Izmed naših delegatov so bili v glavni odbor izvoljeni: predsednik OO SZDL Viktor Zupančič, sekretar OO SZDL Roman Ogrin, Hilda Bole, profesorica v Tržišču, Marica Korenč, delavka v Boru v Dolenjskih Toplicah, Dragica Rome, direktorica PTT podjetja Novo mesto, Tone Počrvi-na, predsednik Ob OSZDL Novo mesto, in Franc Vrviščar, predsednik ObLO Metliko. V nadzorni odbor pa je bil iz. voljen Franc Sablič, predsed-•nik ObO SZDL Brežice. Kongres je za nami, postre gel nam je z bogastvom napotkov za delo, zato je pač zdaj prva naloga vseh organi zacij SZDL, da organizirajo temeljit študij kongresnega materiala! Seja ObLO Novo mesto Odborniki občine Novo mesto so danes razpravljali na skupni seji obeh zborov o pre dlogu osnutka proračuna za le to 1961, o tem kako sanirat' finančno stanje ObLO, o grad nji gasilskega doma za poklicno gasilsko četo, o gradnji stavbe za postajo LM in gradnji poštnega poslopja. Imenovali so eno komisijo, dva šolska odbora, dva direktorja, upravnika KZ Novo mesto ter popisovalce za popis prebivalstva. Na ločenih sejah sta oba zbora razpravljala o nekaterih upravnih in organizacijskih 'aclevah ljudskega odbora ter "ešila več premoženjsko pravnih zadev. Obširneje bomo o seji poročali v prihodnji številki. Večina investicij v gospodarstvo Gospodarskih investicij predvideva pred'og plana za okoli 4 milijarde.Vieveda bodo večina teh milijard posojila, manjši del pa lastne udeležbe. Te investicije bodo realizirane, kakor bodo pritekale kreditne investicije. Predvidene so naslednje novogradnje: obrat Iskre, tovarna stekla, rekonstrukcija predilnice Novoteks, Novoles. V teku pa so investicijske rekonstrukcije IMV, Krke, IEV Šentjernej in Žužemberk ter še nekatere manjše. V negospodarskih investicijah je predvidena gradnja 120 stanovanj (na občini je okoli 1000 prošenj za stanovanja), šole v Šentjerneju in bolnišnice v Novem mestu. Za te gradnje je predvidenih 300 milijonov dinarjev. Težave s proračunom Proračunski predlog predvideva letos 613 milijonov 573.000 iohodkov in je vsklajen z jkrajnim planom. Prav toliko bi moral predvidevati tudi izdatkov, vendar ni tako. Pedlog proračunskih izdatkov znaša 743 milijonov 373.000 dinarjev (lani je imela občina 483 milijonov 352.000 dinarjev izdatkov in 79 milijonov 956.000 din neplačanih računov, se pravi približno 562 milijonov dinarjev izdatkov). Največ izdatkov je predvidenih za dotacijo šolam (36 odstotkov) in državno upravo (17 odst.). Za odplačilo najetih posojil bo šlo 9 odst. proračuna, ostalo pa za negospodarske investicije, socialno skrbstvo, zdravstveno zaščito, kulturo in prosveto ter razne dotacije. Občinski ljudski odbor se je upiral linearni razdelitvi proračunov, češ, da je ta kvota (613 milijonov) prenizka in da je tak način delitve »uravnilovka« in ne temelji na analizi dejanskih potreb. Novo mesto terja kot šolski, industrijski, kulturni in trgovski center veliko več sredstev za ureditev kot kak drugi podeželski center. Okrajni ljudski odbor pri sestavi svojega predloga plana in proračuna tudi ni upošteval obveznosti občine, se pravi že lani, za okoli 80 milijonov dinarjev prenizke kvote. O vseh teh problemih okoli plana bo razpravljal občinski ljudski odbor na današnji seji. Vsi ti podatki so le podatki iz predloga plana in proračuna. O tem predlogu bodo še v tem mesecu razpravljali zbori volivcev. Volivci bodo dali svoje predloge in pripombe, nakar bo tako popravljeni plan sprejel predvidoma proti koncu tega meseca na eni izmed sej občinski ljudski odbor. Smrt se je zmučiia do smrti... Nekega dne bo danes preteklost, zato potrpežljivo zbirajte dokumente o padlih, ker bomo sicer čez leta tenko govorili le o velikem času in brezimnih junakih... :Va prvi državni konferenci AFŽ Jugoslavije, decembra 1912 je maršal Tito med drugim dejal: »Žene so položile zrelostni izpit, da so sposobne ne samo gospodinjiti, temveč tudi bojevati se s puško v roki, vladati in držati oblast v svojih rokah!« — Prav bo torej, da kampanjo v okviru proslavljanja 8. marca — dneva žena in priprav na obfinske konference žena izpremenimo v stalno prakso. Sele nato bodo v- naših ljudskih odborih, v organih družbenega upravljanja in delavskega samoupravljanja t.r v vodstvih družbenih organizacij dobile žene prostor, ki jim pripada. Ne pozabimo: v našem okraju je 8.281 žena-proi/.vaialk. ki so ustvarile lani kar IG milijard bruto proizvoda. Olajšujmo jim gospodinjske skrbi, saj je to predpogoj za njihovo dtjižbeno uveljanjanje! — Na sliki: S tečaja za vkubavanje za šolsko mlečno kuhinjo t Mirni na Dolenjskem Razstavo Okupatorjevi zapori in taborišča, ki bo odprta do 26. marca v Novem mestu V Vajenski šoli, je pripravil Muzej narodne osvoboditve v sodelovanju s sekcijo internirancev in deportirancev pri glavnem odboru ZB Slovenije. Razstava je zamišljena kot občasna, obiskala pa bo razno kraje v naši državi. Od marca 1960 do novembra 1960 so potekale priprave, 26. novembra lani pa je bila odprta V Ljub-'jani. kjer jo je obiskalo bli-m 20 tisoč ljudi, predvsem mladine. Novo mesto je zatem arvi kraj v Sloveniji, kjer se ie razstava ustavila. Številni doslej neobjavljeni dokumenti, slike in predmeti, ki so razstavljeni, bodo pre-sunili vsakogar, ki si jih bo ogledal. Nemo, pa vendar zgovorno pričajo o trnovi poti. ki so jo mučeniki našega in ostalih zasužnjenih narodov Evro-oe v pretekli svetovni vojni orešli skozi okupatorjeve za-oore in taborišča. Spomin je še vedno svež. Skozi pekel taborišč -velikega rajna« je šlo 7 milijonov 210 tisoč ijudi, 200 tisoč od teh je bilo izpuščenih, e 530 tisoč pa jih je dočakalo svobodo! Fašizem v Evropi spet dviga glavo, spet sta del nemškega in italijanskega naroda tista, ki grozita z besedami jn orožjem. Milijonj upepeljenih trupel, zbrani dokumenti, slike in predmeti iz taborišč pa so opomin, ki pozivajo človeštvo k previdnosti. Razstava zajema slike, predmete in dokumente iz italijanskih taborišč Rab, Gonars, Renicci, Corropoli, in Visco ter iz nemških taborišč Ausch-witz, Buchemvald, Dora, Da-chau, Flossenburg, Mauthausen, Bergen-Belsen, Sachscnhausen, Rawensbriick, Natzweiler in Neuengamme. Umetniška dela akad. slikarjev Borisa Kobeta, Boža Pengova, Bruna Vavpotl-ča. Vladimira Lakoviča, arh. Vlnsta Kopača in amaterjev Milana Lorbeka ter Jožeta Po-lanjka, ki so nastala v taboriščih, in št-v^ni nrrdmefi. izdani « s krof m'rn ore ritem in Dotroežljivostjo. slike in dokumenti govore s prepričljivo govorico, ki no sme mimo nas. Stran 2 DOLENJSKI LIST Stev. 11 (573 Strojepiske m tekmovale Oddelek za občo upravo pri okrajnem ljudskem odboru v Novem mestu je organiziral v sredo, 8. marca, v prostorih vajeniške šole v Novem mestu strojepisno tekmovanje. Zanj se je prijavilo 54 najboljših strojepisk naših občinskih ljudskih odborov in okrajnega ljudskega odbora, tekmovalo pa jih je 50. Pred začetkom tekmovanja je »trojepiske pozdravil tajnik okrajnega ljudskega odbora Milan Baškovič in med drugim dejal: Strojepisni poklic v našem družbenem dogajanju žal marsikdaj in še marsikje ni vrednoten, kot bi zaslužil; čeprav je naporen, odgovoren in zahteva mnogo znanja. Tekmovanja imajo namen izpodbuditi strojepisce k izpopolnjevanju strokovnega znanja Tekmovanja pa naj bi postala stalna oblika splošnega pregleda dela ln napredka strojepisne službe ne samo v okviru javnih služb, ampak tudi na področju gospodarstva. Strojepiske so tekmovale v dveh skupinah. Najprej 30 minut v hitrosti, nato pa 10 minut v točnosti. Dosegle so naslednje rezultate (in nagrade): hitrost: 1. Pavlica Tihole Iz Vidma-Krškega T>8 udarcev v minuti in 16.00 nnarjev na- 5 OPOZORILO o ^ SANITARNA INSPEKCI-g JA OLO Novo mesto obve-£ šča prebivalstvo v okraju, da £ je nekaj vreč enotne moke q tipa 1000 prišlo iz nepojas-q njenih vzrokov v dotik s ^ sredstvom za zatiranje mr-q česa, ki je zdravju škodljivo. q Inšpektorat je izločil tz pro-^ meta v trgovski mreži tako moko, vendar je možno, da je je še kaj na zalogi pri obrtnikih, v gostinski mreži ln tudi pri posameznikih. Dolžnost vsakogar je, da pregleda zaloge krušne moke in tako prepreči zastrupitev. Pokvarjena moka se prime v grudice ln če jih stremo, opazimo v sredi rumeno jedro. Moka ima tudi značilen duh po zmesi česna in pe- 6 (roleja; ta duh je še močnej-© ši na mestih, ki so prišla v © dotik s strupom. • Sumljivo moko naj potroš-ft niki takoj vrnejo v prodajalci no, v kateri so jo kupili, C hkrati pa naj obvestijo sanl-C tamo inšpekcijo ali postajo G Ljudske milice. grade, 2. Štefka Zibert iz Brežic 369 udarcev in 13.000 din nagrade, 3. Slavku Marn iz Brežic 337 udarcev in 11.000 din nagrade, 4. Rozi Peček iz Trebnjega 315,7 udarcev in 2000 din, 5. Jožica Blatnik iz Novega mesta 315 udarcev in 2000 din. 6. Andreja Flajs iz Sevnice 308 udarcev in 2000 din, 7. Milena Gnidovec iz Trebnjega 300 udarcev in 2000 din in 8. Irena Bencina iz Novega mesta 299 udarcev in 2000 din nagrade; natančnost: 1 Angelca Jerov-šek iz Trebnjega 217,4 udarcev in 16.000 din nagrade, 2 Pavlica . Tihole iz Vidma-Krškega 211 udarcev in 13.000 din. 3 Marija Pungerčar iz Novega mesta 179,9 udarcev in 11.000 din in 4. Ivica Turk iz Novega me- sta 175,1 udarec in 2000 din nagrade. V tej disciplini je bil dovoljen le 1 promil napak. Najboljše tekmovalke z okrajnega prvenstva, to je prvih sedem iz prve skupine (hitrost) in štiri iz druge skupine (točnost), bodo zastopale naš okraj na republiškem prvenstvu Ob zaključku tekmovanja je pozdravil strojepiske zastopnik sekretariat:) za občo upravo pri Izvršnem svetu Stane Kranjc. Ugotovil je, da so strokovno zelo napredovale, saj so dosegle na drugem okrajnem tekmovanju precej boljše rezultate kot na prvem Hkrati jim je želel veliko uspeha na republiškem tekmovanju, ki ga bo organiziral sekretariat Izvršnega sveta za občo upravo. I TEDENSKI PREGLED TABORSKI 0 SVOJEM DtLU 26. februarja Je bila v Novem mestu redna letna skupščina okrajnega starešinstva ZTS Novo mesto: Delegati lz taborniških enot Dolenjske ln Spodnjega Posavja so živo ln plodno razpravljali, saj Je veliko problemov, ki tarejo taborniške vrste v našem okraju. Z izmenjavo mnenj ln Izkušenj so se Izoblikovali sklepi za bodoče delp. Največji problem - utrditev enol v mestih, kjer so bile pred letom aH dvema le-te ustanovljene - Je v referatu m v razpravi vzel največ časa. Kritično stanje enot v Žužemberku, na Senovem, v Metliki ln posebno v Kostanjevici je bilo predmet žive razprave ln ostre kritike. Po taborniško, brez ovinkov je skupščina povedala v obraz nekaterim starešinam enot, da so "irezbrtžni do vzgoje mladega ro-čeprav so jo sami sprejeli ln • n;:hovo ravnanje obsodila. Precej so razpravljali tudi o do-loku kadra, posebno starejših članov, ki bi delali kot starešine enot. Znano je, da se na nekaterih šolah, kjer že dlje časa obstajajo taborniške enote, ukvarjajo z njimi vedno eni ln ista ljudje. Delajo sicer z velikim veseljem, asi ne morejo pojasniti, da nekateri poklicni vzgojitelji ne kažejo nič zanimanja za delo v taborniških vrstah ali se ga celo otepajo. Ker je taborniška organizacija ena izmed najbolj delavnih mladinskih organizacij, Je tak odnos tembolj čuden. Skupščina je bila mnenja, da je čas, da se tudi občinski odbori Socialistične zveze v krajih, kjer je to že bolj nujno, začno ukvarjati s tem problemom. Pomagajo naj, da bodo enote dobile za svoja vodstva ljudi, ki bodo pripravljeni delati in se bodo čutili odgovorne za svoje delo. Nič manj problemov nI bilo v zvezi z gradnjo doma. Skupščina je razpravljala o tem in ugotovila, da sedanji sklad za gradnjo doma znaša 1,555.000 in 1,»00.Ono posojila Od tega je levji delež prispevala lanskoletna taborniška delovna brigada v opekarni Zalog ln skupina starejših tabornikov na sečnji lesa. Mnenja delegatov so bila v začetku deljena, končno pa so se zedlnill, da se bo djjn .gradil postopno, kakor bodo dovoljevale finančne možnosti in zmogljivost TEDKNSKI NOTRANJEPOLITIČNI PREGLED Kot smo že poročali, je bil minuli teden zaključen V. kongres Socialistične zveze delovnega ljudstva Slovenije. To je bil tako pomemben dogodek, da velja in bo veljalo o mislih, napotkih in nalogah, ki nam jih je naložil vsem skupaj, še prenc-katerikrat spregovoriti na straneh našega lista. Kongres je ob zaključku svojega dela sprejel resolucijo. V njenem prvem delu je ugotovljeno, da je bilo obdobje med IV. in V. kongresom značilno tako zaradi pomembnih gospodarskih uspehov, nenehnega zboljševanja življenjskih razmer delovnih ljudi, zlasti pa zaradi razmaha socialističnih in družbenih odnosov. V tem delu je tudi rečeno tole: ». .. Posebno skrb je posvečala Socialistična zveza delavskemu in družbenemu samoupravljanju. Usposabljanje delovnih kolektivov za Ob zaključku kongresa samostojno odločanje in vodenje socialistične politike je bilo vedno poglavitna vsebinska dejavnost Zveze.« In če nadalje razčlenjujemo resolucijo, lahko ugotovimo, da je to tudi poslej poglavitna vsebinska dejavnost Zveze. Vsak stavek resolucije nas namreč opozarja na nenehno krepitev delavskega in družbenega samoupravljanja, na razvoj materialnih in družbenih odnosov v gospodarskih organizacijah in družbenih službah, na naloge, ki jih velja uveljavljati na področju komune. In statutarne spremembe so prilagojene temu, da se Socialistična zveza čimbolj vključi v proces družbenega gibanja. Toda ustavimo se tokrat jamo ob dveh ugotovitvah in nalogah, ki nam jih nalaga resolucija. V njej je rečeno: »Socialistična načela delitve dohodka so omogočila, da dobiva delavsko samoupravljanje čedalje bolj konkretno družbeno vsebino. Razvilo in uveljavilo se je tako, zlasti s pomočjo sindikatov, da so mu dosedanje materialne in organizacijske možnosti pretesne...« Dalje je rečeno: »Dozoreli s;> pogoji za večji razmah notranje demokracije delavskega samoupravljanja, s tem, da gospodarske organizacije dosledneje prenesejo odločanje o neposrednem gospodarjenju, delitvi in delovnih razmerij na enote znotraj gospodarskih organizacij. V bistvu gre tako za boljše gospodarjenje in skladno s tem za povečanje dohodka proizvajalcev, kakor tudi za proces preobrazbe komune v resnično asociacijo svobodnih proizvajalcev. Družbena vsebina teh sprememb je v tem, da nadalje osvobaja človekovo delo. ki na ta način postaja vsebolj odločujoča prvina socialističnih družbenih odnosov.« Ce dodobra pretehtamo samo te ugotovitve in napotke, so nam naloge jasne. Gre torej za nadaljnje izpopolnjevanje delitve dohodka in oblike samoupravljanja, za takšno izpopolnjevanje, ko bo lahko o oblikovanju in delitvi dohodka odločal res vsak neposredni proizvajalec. Temu velja prilagoditi oblike gospodarjenja in samoupravljanja. Ce bomo imeli v gospo Jarskih organizacijah razen predstavniških, tudi takšne oblike samoupravljanja, ki bodo proizvajalca še močneje vključile v neposredno odločanje, bomo lahko nedvomno zabeležili v naslednjem obdobju še znatno večje uspehe. Pri izpopolnjevanju nagrajevanja po delu gre za to, da uveljavimo načelo, izrečeno v drugem poglavju resolucije: »Vsakemu delovnemu človeku, bodisi v gospodarskih enotah, bodisi v družbenih službah, je treba zagotovili osebni dohodek po delu v skladu s temeljnim demokratičnim načelom socialističnih družbenih odnosov.« Med nalogami, ki nam lih torej nalaga Resolucija V. kongresa sta ti dve to je nadaljnje izpopolnjevanje nagrajevanja po delu in nadaMn5, razvoj in krepitev delavskega in družbenega samoi.iprn ! r\-'':\ t>>;n?mhm tako za gospodarske organizacije kot zt komuno Delitev po delu je namreč za člane komune prav tako stalna stimulacija in hkrati za komuno skupni interes. Žito ne more biti komuna od delovnega kolektiva nič mani ravzeta tn čim bolj dosledno uveljavljanje novega sistema rxt ''»'■»»lita '.'i n.Kliljnji razvoj družUenega Opravljanja • • -••■> stt'ernp V kiununi bodo morale dobiti še večji pomen t:il:',: e obl kc neposredne samoupravi' kot so stanovanjske skupnosti in krajevni odbori. V vseh teh •mereh velja torej razvijati našo dejavnost. P. -not za gradnjo. Režijski odbor je povećan za enega člana. Ko bodo funkcionarji opravili vse formalnosti v zvezi z dovoljenjem za gradnjo, bo režijski odbor določil prve tfrmtne za gradnjo. Novomeški Odred Je pripravljen postaviti temelj do betonske plošče. Z naštetimi in mnogim, drugimi problemi se je skupščina podrobno ukvarjala. Pohvalila Je vse tiste člane, vodnike ln načelnike enot, ki so doprinesli k uspešnemu delu svojih enot v prefeklem letu, posebno prof. Dobovška. B. Lukiča, prof, Počkalevo, F. Ke-žuna, V. Kuslča ln S. Vlmpolškovo. V novi Izvršni odbor so bili Izvoljeni: Ini. Slobodan Rajlč, Roman Ogrln, Jože Glonar, Branko Lukič, Marijan Dobovšek, Tone Gošnik. Elza Dobovšek, Mirko Ru-pnlk, Malka Fllak. Novi izvršni odbor je sprejel naloge, ki mu Jih Je naložila skupščina za tekoče leto v upanju, da bo s sodelovanjem vseh enot ln funkcionarjev v tem tudi uspel. Lub. Ko to pišemo, jc predsednik l-LRJ Tito prispel na petdnevni uradni obisk v Liberijo, tretjo zahodnoafriško državo, ki jo je doslej obiskal. Povsod, kamor je prišel, so mu priredili lep in navdušen sprejem. Iz suhih uradnih sporočil pa je razvidno še eno, pomembno dejstvo: kljub velikim razlikam v družbeni ureditvi in tradicijah med afriškimi državami in Jugoslavijo, je skupna obema stranema ideja aktivne in miroljubne koeksistenec, nepovezo-vanja v bloke, sodelovanja z vsemi državami na enakopravni podlagi in boja proti kolonializmu in slehernemu, tudi novejšemu, načinu -neokoloniali-stičnega« izkoriščanja. Prezgodaj je še, da bi orisali pregledno sliko Titovega obiska v nekaterih državah Zahodn-j Afrike. Toda po vseh dosedanjih poročilih je upravičena trditev, da je bil obisk potreben in da je še nadalje utrdil odnose med Jugoslavijo in posameznimi afriškimi državami. Jugoslavija ni velika država, ki bi razpolagala z velikimi linančnimi sredstvi in kapitalnimi dobrinami. Toda kljub (emu - je v mejah svojih možnosti — voljna pomagati novim neodvisnim afriškim državam s krediti, tehničnimi nasveti in ugodnimi trgovinskimi pogoji. V tem smislu je predsednik Tito simbolično položil temeljni kamen za veliko hidrocentralo v Togu, nedaleč od glavnega mesta Lomeja, ki jo bodo gradila jugoslovanska podjetja pod nadzorstvom jugoslovanskih inženirjev. Tako vidimo, da Titova pot v zahod-noafriške države ni samo prispevek k utrjevanju svetovnega miru in ideje o aktivni in miroljubni koeksistenel, ampak je tudi v praksi potrdila sodelovanje, sloneče na teh načelih, med Jugoslavijo in afriškimi državami. V Kongu sta se dokončno izkristalizirali dve skupini: ena skupina nastopa ideje pokojnega zakonitega premiera kongoške vlade Patricea Lumumbe, čigar osnovna zahteva je bil enotni Kongo, druga skupina pa gleda na svoje ozke interese, ne da bi se menila za usodo Konga. Ni naključje, da so se zdaj vsi tisti, ki so nasprotovali Lu-mumbi, znašli na istih pozicijah. To so predvsem predsednik Kasavubu, premier leopoldvillske vlade Joseph Ileo, odpadnik Mojz Čombe iz Elizabethvilla in predsednik »rudarske države« v Južnem Kasaiu Kaiondži. Da bi pa nekoliko prikril] svoje razbijalno delo, so udeleženci konference na Madagaskarju razglasili, da bo kongoške državice povezoval nekakšen »svet držav« s Kasavubujcm kot predsednikom. Toda v tem svetu bi bili zastopani poglavarji teh državic, ki bi imeli glavno besedo in »organizem za koordinacijo« bi moral izpolnjevati njihova navodila. Da je to f-amo pesek v oči kongoški in svetovni javnosti, najbolje dokazuje dejstvo, da bo Čombe tisti (ali vsaj njegova delegacija), ki bo po Kasavu-bujevih besedah pojasnil pred General- Mrski problemi Vsi ti politiki so se zbrali pri Tana-narivi na Madagaskarja na konferenci »za okroglo« mizo, da bi — dejansko razkosali Kongo. Lahko rečemo, da je bila konferenca zmagoslavje za odpadnika Combeja, ki je prvi, z razglasitvijo »neodvisne« države Katangc, načel integriteto in celovitost Konga. Pisana bratovščina na Madagaskarju je namreč sklenila ne samo, da odobri sedanji položaj v Kongu, ampak je po Ileovih besedah sklenila celo »ustanoviti nove države (če bo potrebno), ki jih bodo priznavali z demografskega in ekonomskega stališča«. Potemtakem so ne samo odobrili razkosanje Konga, ampak so celo napovedali novo drobitev dežele. Se več, razbijale! kongoške enotnosti so izjavili, da so pripravljeni začeti skupno vojaško akcijo proti zakoniti vladi republike Konga, če ta ne bi priznala sklepa o razcepitvi te afriške dežele. no skupščino OZN sklepe sprejete na konferenci pri Tananarivi. Čombe je dosegel popolnoma vse, kar je hotel, in še več, kar je lahko upravično upal. S tem da so postale kongoške »državice suverene«, jo zmagala secesionistična ideja Combeja. In celo njegova dva nekdanja nasprotnika Ileo in Kasavubu, ki sta v začetku govoričila o enotnem Kongu, sta se morala ukloniti Combejevemu diktatu in hinavsko pozdravljati in slaviti človeka, ki je še do nedavnega veljal za odpadnika in izdajalca. Toda secesionisti stojijo pred veliko neznanko: kaj misli kongoško ljudstvo. Kljub plemenskim nasprotjem in raz-širjenjemu nazadnjaštvu čedalje bolj zmaguje zamisel o enotnem Kongu. In če se je zarotnikom posrečilo ubiti Lumumbo, niso mogli ubiti njegove ideje. Ta slej ko prej živi. I Za človeka gre Na prvi seji nov« Izvoljenega Sveta za socialno varstvo ln varstvo družine prt ObLO v Novem mestu, ki je bila v četrtek 3. marca, so razpravljali o problemih socialnega stanja v novomeški občini in o razvoju socialnih služb ter njihovih komisij, katerih naloga naj ne bj samo reševanje posledic, ampak naj že pred tem preprečijo probleme, ki Jih povzročajo raznovrstne socialne in druge družinske razmere. ' Uvodoma so poudarili, da pomeni sedmi kongres ZKJ tudi v razvoju socialne politike precejšnjo prelomnico. Program ZKJ je govoril o skrbi za delavca človeka, oskrbi družine, njenem počitku ln razvedrilu. Nakazal je tudi perspektivno pot v razvoju socialne politike. Težišče te naj hi se namreč preneslo na komune, stanovanjske skupnosti ln spioh na družbene organizacije, ki so prav tako dolžne delati na tem področju. Razvoj Industrije je hitro vplival na sestav prebivalstva, saj Je v tem obdobju precej kmečkih ljudi, zlasti mla- Nabirajte zdravilna zelill Cvet: lapuha, malih marjetic, Korenine: bodeče neže-kompava, sladkih koreninic, trobentice, regrata (samo rumenega), pekoče koprive, repinca. Lubje: češminovih korenin. Pohitite z nabiranjem lapuho-vega cvetja. Cene ln navodila za nabiranje dobite pri Vaši zadrugi ali direktno pri GOSAD, skladišče Novo mesto, Slakova ulica 8. dine odšlo' v mesta. Kaj kmalu so se pokazale pomanjkljivosti; prenatrpana stanovanja, šibko razvite komunalne službe in sprememba družinskih odnosov so povzročili vrsto novih problemov, ki so se često razvili do skrajnosti. Naloga socialnega varstva pri ObLO Je predvsem v tem. đa te probleme spremlja, hkrati pa mora preprečevati, da bi se nadaj Je širili. Na področju novomeške občine lahko opazimo, da socialna politika v primerjavi s splošnim družbenim razvojem nazaduje Povečuje se število starih in onemoglih, ki so potrebni pomoči, prav tako narašča skrb za varstvo mladoletnih otrok; organi socialnega varstva bi morali nedvomno bolj skrbeti za nepravilno razvite otroke in njihovo zaposlitev. Šolskim otrokom naj bi tudi več nudili, zlasti se naj razvijejo šolske mlečne kuhinje. V občini še do zdaj ni doma za stare in onemogle, čeprav Je bilo do priključitve žužemberške občine k npvomeški po raznih domovih te vrste kar 38 za delo nesposobnih ljudi (namreč s področja novomeške občine). Perspektivni družbeni plan bi moral vsekakor predvideti tttđj gradnjo -orna za stare in om-'mogic. Hkrati bo treba razširiti rejniško službo Po tel zamisli se bo bržčas precej razbremenila skrb za ostarelega in mladoletnega človeka; Volaka skrb organov za socialno politiko je nujna tudi tam. kjer gre za vprašanje mladinskega kriminala, precejkrat se zgodi, da ostanejo otroci, ko se njihovi starši razporočljo, brez prave vzgoje ln varstva. Tako prepuščeni sebi In raznim škodljivim vzgledom, ki često prevzemaj« mladoletnike, se kaj pogosto re-šujejo na ta način, da se potepajo In navajajo sprva na manjše, kasneje pa na večje prestopke., zanje Je večkrat zelo težko M-Mi«, Ljubljana (pri pošti), je na; 'e založena z vsem industrijskim blagom široke potrošnje Gozdovi gore O 8. marca je kuril Franc Gorše iz 3Icniškc vasi v vinogradu na Novi gori prt Starih žagah. Iz ogenjčka Je nastal požar, ki je zajel 2o ha površin, večino kostnic ln nekaj mladega gozda. Pri gašenju požara Je sodelovalo okoli 200 ljudi. Škode Je bilo približno pol milijona dinarjev. b 10. marca je zanetila Iskra lokomotive požar v gozdu Zapuže. Zajci Je 10 ha. Istega dne Je zagorel gozd med Smlhelom in Birčno vasjo. Požar Je zajel 4 ha. Vzrok: ISlČra lokomotive. 9. marca je zajel gozdni požar pri vasi Damelj (Bela krajina) 3 k v. km. Vzrok še ni ugotovljen, verjetno pa gre za neprevidnost pri čiščenju ln kurjenju. Tudi gozdni požar pri Krizah (Brežice) ta več drugih manjših požarov so prizadejali precej škode. SI Vsi ti požari kažejo, da naši ljudje še niso dovolj previdni pri Čiščenju gozda. Ogenj zanetijo, ne da bi prej odstranili lz bližnje okolice lahko vnetljive predmete: listje, suhljad, suho travo Itd. Ljudje tudi odhajajo domov, ne da bi pogasili ogenj. Varnostni pas ob že. letnici ni očiščen, čeprav bi moral biti. Vreme Je suho ta, če ne bomo previdni, bomo zaradi požarov zgubili precej milijonov vrednosti, lahko pa tudi spet kakšno življenje ... Nista obvladala ovinkov 8. marca je zapeljal avtomoUi. H-26G51, ki ga Je upravljala Mar-',-arita Hlkec lz Zagreba, na odcep proti Mokricam. Zaradi velike hitrosti pa šoferka vozila ni mogla ObVlailati, zapeljala je na travnik, lijer se je avto prevrnil. Na avtomobilu je škode nekaj sto tisočakov, potniki pa niso bili resneje poškodovani. 11. marca pa ni obvladal ovink:. pri brežiškem mostu preko Krki voznik A. S. lz Zagreba. Zaletel s. lu v kamnito ograjo. Škode je oko U 70.000 din. Voznik Jc laže DOSko 'lovan. flesreča pri Brežicah 12. marca ob 20.40 Je stal na avlo nobllski cesti pri vasi Brezje (Brc «ice) zaradi okvare tovorni avto inobll 11-135. Naložen je bil z re-/anirii lesom, ki Je molel 2,20 Ui preko karoserije. Po lati ceati Jc pripeljal osebni avto n-18795, ki ga je upravljal dr. Vinko Ivanlševič, in se zaletel v les, ki je visel s tovornjaki. Voznik osebnega avtomobila ta še dva potnika so bili zaradi poškodb prepeljani v brežiško bolnišnico. Na avtomobilu je Škode za 200.000 dinarjev. Vzrok nesreče Je po vsej verjetnosti nepravilno zavarovani stoječi avtomobil. Obvestilo odjemalcem električne energije Z Ugradnjo daljnovoda 110.000 Voltov Brestanlca-Novo mesto in ustreznih transformatorskih postaj, Je uspelo našemu podjetju zagotoviti dobavo električne energije v neomejeni količini. Izvzeti so morda le kraji, ki so zelo oddaljeni od napajalnih transformatorskih postaj, vendar bo tudi za te kraje dobava električnega toka urejena. z reorganizacijo podjetja ln uvedbo ekonomskih enot smo uvedli s 1. Januarjem dvomesečno plačevanje samo po oddaljenih vaseh. Prosimo t« odjemalce, da z rednim plačevanjem olajšajo delo takasantom, ker je njihov uspeh nagrajen po učinku. Na sedežu vsakega bivšega rajona Je uvedena stalna dežurna služba v naslednjih krajih: V Novem mestu tel. št 157 - dežurna služba od B. do 22. ure, od 22. do 6. ure, telefon št. 139 ln 134. V Trebnjem tel. štev. 9 - dežurna služba od 6. do 14. ure, od 14. do 6. ure, stalni spoj telefona 9. V Sentjernju tel. št. 5 - dežurna služba od 6. do 14. ure, od H. do 6. ure stalni spoj tel. 5. Smarjeta tel. št. 5 s stalnim spojem. Straža tel. Dol. Toplic« 7 s stalnim spojem preko Ljudske milice. Črnomelj tej. št. 8 - dežurna služba od 6. do 22. ure, od 22. do 6. ure, tel. št. 8, stalni spoj. Metlika tel. št. 8 - dežurna služba od 6. do 14. ure, od 14. do 6. ure stalni spoj preko Ljudske milice. Semič tel. št. 4 - s stalnim spojem. Prebivalstvo naprošamo, da Javi na navedene telefonske številke proti povračilu stroškov ln primerni nagrad] vsako napako, ki bi Jo opazilo na naših napravah. Na Iste telefonske številke naj se obračajo ljudje tudi v primeru manjših ali večjih ekiktrotastalacijsklh uslug. Na žalost posamezniki še vedno kradejo električni tok. Tak nekontroliran odjem električne energije škoduje ostalim potrošnikom, ker nekontrolirano preobremenjuje bližnje električne naprave ln povzroča padce napetosti, pregorevanje varovalk v transformatorski postaji in prekinitve električne energije ostalim potrošnikom. Opozarjamo na to, da je lastnik Instalacije kazensko ta materialno odgovoren za manipulacijo z električnim tokom. Za preprečevanje teh zlorab smo uvedli poostreno kontrolo tudi v nočnem času, sprejemamo pa prijave takih kraj in jih tudi nagrajujemo ne da bi Izdali prijavitelja. V Interesu nas vseh ie, da čuvamo naprave, ki so last podjetja In skupnosti, da bodo služIle nemoteni dobavi električnega toka. Uprava Elektro Novo mesto Ti očeta do praga, sin tebe... Na Potoku štev. 3 boluje J. V. starejši že od 1336 za kostno tuberkulozo. Pred dvema letoma mu Je umrla žena. Otroci so vsi pre skrbljeni. starejši sin. ki mu je oče izročil posestvo. Je že nc!:aj let poročen, mlaJS! sta V. V. je zaposlen, hči M.V. pa je prav tako poročena. Vsi živitjo sorazmerno dobro. Ko se Je starejši srn j. v oženil. Je prišlo kaj hitro do spremembe v hlš>:. Njegova žena ni prav nič rada videla, da bi bij na domačiji razen »mladin' dven Se kdo. zato je poskušala na vse načine, da bi onemogočila življenje možev.b staršev. Že mati Je poskušr.'l« »dobroto« nov.h gospodarjev, ki nista prav nič gledala kako s? starim godi, in je umrla za njeno posledico. Kasneje je bil na vrst še oče J. V. Oče J. v. si je sicer izgovo ril svoj kotliček in si obdržal okrog 50 arov zemlje, toda za delo nI bil več sposoben. Bolehal je vedno bolj m m več vstajal s »ČOKOLADA • BONBON) • KEKSI Petdesetlel kvalitete postelje Sele potem Je prišla sinova »skrb« do izraza. Dvakrat na dan Je mlada žena na prag sobe, kjer Je ležal (mladi gospodar Je stanoval v novi hiši. ki jo Je medtem zgradil, očeta pa je pustil v stan lescm in nezakur-jem kajži), prinesla mrzlo jed češ. .Bo že vzel, če Je Ličen!«, prala in kako drugače negovala ga E>a sploh ni. To Je trajalo dan za dnem dokler se, za te družinske razmere ni zavzelo Socialno 6krbstvo iz Novega mesta, kj je zadevo raziskalo. Ugotovili so, da gre le za postopno in vendar ne navadno hiranje človeka, ki mu družino np priznava mesta v svoji sredini, čsprav pri tem ni vprašanja o siabern socialnem stanju /.e J v o očeta lahko vzdrževal, saj je (medtem ko obdeluje zem ljo) tudi zaposlen Mlajš; sin V. V. je Izjavi;, da bi morr.l skrbeti za očeta tisti, ki Je dobil »čez,« da pa »tisti« noče o tem nič slišati Ko Je Socialno skrbstvo 5e nadalje raziskavalo težave, v katerih oče J. v. živi. ko Je zahtevalo, naj mladi gospodar le bolj skrbi z." očeta. se stanje ni veliko spremenilo. Po daljšem drezanju je oče le prišel v novo hišo a *e na slabše kot prej Kaj se da pn tem Sr doseči? Primer dokaj živo pripoveduje o zastarelih družinskih skoraj patriarhalnih odnosih, ki vladajo še med mnogimi našimi družinami V takih primer h je skoraj za man govoriti o skrbi za človeka ki Je v socialistični družbi največja dragocenpst. L Z. CB Po vseh znamenjih sodeč, bo v kratkem Ie prišlo do pogajanj med zastopniki francoske vlade ln začasne alžirske vlade — če spet nc pride kaj vmes. Medtem pa tisk ln Javnost ugibata o vsem mogočem in tudi o največjih ovirah, ki Jih bodo morali premagati na teh pogajanjih. Te ovire so po splošnem mnenju prihodnja politična ureditev Alžirije, položaj Sahare ta Merse el-Keblra ter Izkoriščanje saharske nafte ta drugih njenih bogastev. B V Londonu traja že nekaj dni konferenca ministrskih predsednikov držav Britanske skupnosti narodov oziroma Commonvvealtha. Vse razpravo so za zaprtimi vrati, vendar Je splošno znano, da je najbolj trnovo vprašanje nadaljnje članstvo Južnoafriške unije, ki Je znana po svoji rasistični politiki. Gana je že zahtevala izključitev te države, če ne bo spremenila svoje politike rasnega zatiranja ta razlikovanja. D Ameriški veleposlanik v ZSSR Je potoval prav v Novo-sibirsk, da bi izročil premieru Hruščevu osebno poslanico ameriškega predsednika Kenne-dyja. V neki vili se je štiri ure razgovarjal s Hruščevim. Čeprav je Ker.nedy odgovor že prejel, nI nič znanega ne o vsebini njegove poslanice sovjetskemu premieru ne o vsebini odgovora premiera Hrušč cvata Premier Hruščcv Je v nekem govoru dejal, da je zelo blizu čas, ko bo poletel prvi človek v vesolje z vesoljsko Ladjo. CB , Turška vlada je od poklicala lz tujine več svojih diplomatov od veleposlanikov do konzulov, ki jih ja na te položaje imenoval že prejšnji režim Adnana Menderesa. Nekatere bodo upokojili, drugI pa 'bodo nadaljevali delo v ministrstvu za zunanje zadeve ali na kakem drugem položaju. B> Varnostni svet Je sprejel zahtevo Liberije, da Je treba obravnavati položaj v portugalski koloniji Angoli, kjer so ko-■onlalna oblastva s»daj v krvi zatrla nemire. Liberija zahteva tudi, naj Varnostni svet pošlje v Angolo anketno komisijo, ki bi raziskala zločine portugalskih kolonizatorjev. Delegati nekaterih zahodnih držav, med njimi tudi Francije ta Velike Britanije, so Izrazili »dvom« o pristojnosti Varnostnega sveta« da bi razpravljal o Angoli. D V ZSSR so uspešno Izstrelili četrto vesoljsko ladjo, ki se Je po uspešno opravljeni poti vrnila na Zemljo. KVALITETNO MODNO PERILO V MODERNIH PASTELNIH BARVAH PROIZVAJA Olacla ^hlrnić ZAGREB DOBITE V VSEH TUOOVINAH V NOVEM MESTU Stev. 11 (573) Isir&a I Pfl OPN.III W PPP - \JRFI (1 Bftl'll v yy;i^yy m mmU — VluLLU IVUlU A D L E Š f Č I PRED PRAZNIK 22. marca pred šestnajstimi leti, tik pred koncem vojne, so partizani napadli in pregnali iz Adlešičev Nemce in ustaše. Ti so prišli dan prej v Adlešiče, jih izropali in požgali. v spomin na zmago nad Nemci in ustaši praznujejo Adlešičani 22. marca krajevni praznik. KZ oz. sedanja poslovna enota iz Adlešičev je v preteklem letu odkupila 90 goved, 229 telet, 833 prašičev, 65.000 jajc, za nekaj manj kot 25 milijonov dinarjev lesa in še manjše količine gob, fižola, konoplje, lana In zdravilnih zelišč. KZ je lani odkupila za 56 milijonov 342.000 dinarjev raznih kmetijskih pridelkov, celoten promet zadruge pa je znašal 82 milijonov dinarjev. Poslovna enota v Adlešičih Je dobila nagrado »Gosada« — radijski sprejemnik. V preteklem letu je bila namreč med tistimi KZ, ki so odkupile največ zdravilnih zelišč in gob. Zelišč so odkupili za milijon 215.000 din, gob pa za 893 kg. Osnovna organizacija ZROP Je bila v Adlešičih ustanovljena leta 1959, resno pa je začela delati šele v zadnjem obdobju. Pozimi so imeli predavanja, zdaj pa nameravajo ustanoviti strelsko sekcijo Ker jim manjka denarnih sredstev za nakup pušk in streliva, se bodo obrnili za pomoč na občinski odbor ZROP. Organizacija ZROP iz Adlešičev bo sodelovala julija letos tudi pri skupnem pohodu obmejnih hrvaških organizacij Osnovna organizacija iz Adlešičev bo 22 marca odkrila v gradu Pobrežje, kjer je bil julija 1941 prvi krajevni partijski sestanek, spominsko ploščo. Letos namerava ZB postaviti še spomenik padlim borcem njihovega ko in postaviti spominsko obeležje v gozdu pri Bojancih, kjer je bila partizanska - bol-lišnica. Lovska družina iz Adlcšič PROGRAM PROSLAVE KRAJEVNEGA PRAZNIKA V ADLEŠIČIH Z2. marca ob 13. uri odkritje spominske plošče na gradu Podbrežje, ob 11,30 slavnostno zborovanje pred zadružnim domom v Adlešičih, po zborovanju: nastop domačih kulturnih skupin in pionirjev ter kulturne skupine iz Duge Rese, za zaključek: prosta zabava. v Netretič, kjer bodo odkrili spominsko ploščo. Gasilski dom v Adlešičih bo do praznika pod streho. Tako so se vsaj obvezali člani PGD in prebivalci. Do konca pa bo dom dograjen letos. Za njegovo gradnjo so večino prispevali prebivalci sami in sicer s prostovoljnim delom in v materialu. Za krajevni praznik ADLESlCEV Iskreno čestitajo tamkajšnjemu prebivalstvu: Krajevni urad Osnovna organizacija ZKS Krajevni odbor SZDL Krajevni odbor ZB Krajevni odbor ZVVI Vaški aktiv LMS Krajevni odbor ZROP Krajevni odbor RK Lovska družina Delavsko kulturno društvo Gasilsko društvo Kmetijska zadruga Adlešiči šteje 21 članov. Na občnem zboru, ki ga bodo imeli 19. marca, se bodo lovci .pogovorili o pokončevanju roparic (zlasti lisic je tam okoli precej) in drugih svojih problemih. Družina je lani kupila in spustila v lovišče 20 fazanov. Na zboru volivcev, ki so ga imeli v začetku leta, so sprejeli sklep, da bo prispevalo vsako gospodarstvo za popravilo potov letos 2000 dinarjev, 1000 dinarjev pa bo prispevalo vsako go- spodarstvo za dograditev gasilskega doma. Skupaj bodo znesli prispevki kar 750.000 dinarjev. Na krajevni konferenci SZDL so razen o ostalih problemih, o katerih so razpravljali tudi na drugih sestankih, sklenili še, da bodo povečali število članov SZDL. Zdaj je 63 odstotkov volivcev v SZDL, ta-odstotek pa nameravajo povečati na 80. Dan žena so proslavile Adle-šičanke že v nedeljo 5. marca. Na proslavi je imel referat predsednik SZDL Rudolf Crnič. KUD iz Adlešič je nastopil z igro »Mati«, žene so zapele nekaj pesmi, šolarji pa so nastopili z zborno recitacijo. Po proslavi so se žene poveselile v šoli. KTJD iz Adlešičev pripravlja za krajevni praznik igro »Pot do zločina«. Za nastop se pripravljajo še tamburaši in folklorna skupina. . Sola v Adlešičih je odkupila prostor za šolsko športno igrišče, ki si ga nameravajo urediti do krajevnega praznika. Vaščani pomagajo šolarjem tako, da vozijo iz Kolpe pesek. Šolarji so si lepo uredili še šolski vrt, kjer bodo pridelovali zelenjavo za šolsko kuhinjo, in vrt pred šolo. Vladimir Lamut: V Orehovici pod Gorjanci (1960) Mirna peč praznuje Vsako leto 16. marca praznujejo Mirnopečani svoj krajevni praznik. Na to dan leto 1942 je odšlo iz Mirne peči v partizane nad 40 borcev in bork. Večja skupina je odšla v partizane že februarja 1942, mnogi pa že v letu 1941 VOLIVCI PRISPEVAJO Led je prebit Dober začetek 4. marca se Je prvič sestal novoizvoljeni občinski odbor SZDL v Sevnici. Udeležba je bila v primer-Javi z dosedanjo zelo lepa, saj so manjkali le trije odborniki. Razpravljali so o občinski konferenci žena, ki bo najbrž 26. marca. Iniciativni odbor bo pripravil vse potrebno. Pogovorili so se še o občinskem odboru za telesno vzgojo Ih o občinskem društvu Inženirjev In tehnikov. Na seji so imenovali odbor za proslavo 20-lctnlce revolucije. Ta Je že sprejel okvirni program. Proslave se bodo pričele 3. Jul. po vseh večjih naseljih v občini, 4. julija pa bodo organizirali množično poslušanje radijskega prenosa proslave in Titovega govora v Užicah. Dva dni z našimi vojaki Pred dnevi je prišla v Miren-gko dolino večja skupina naših vojakov Prebivalci Mirne smo kaj hitro začutili, da je vojska del nas samih. Na Mirni imamo redkokdaj filmsko predstavo, koncertov pa sploh ne. Prijetno presenečeni smo bili, ko so vojaki že prvi večer zavrteli film. Zal, prebivalcev okolišnih vasi nismo mogli pravočasno obvestiti. Naslednji dan so predvajali film za otroke. Videli smo, kako prisrčno je bilo srečanje med vojaki in otroci. Zvečer smo poslušali predavanje o pomembnih dogodkov v svetu. Tudi tega smo bili veseli, saj le malokdaj zvemo (razen po radiu in časopisju), kaj se godi v svetu. Se do tesnejšega stika je prišlo zvečer, ko je zaigral njihov kvintet. Razšli smo se s prijetnim občutkom, da je naša vojska res ljudska, oni pa so si pridobili nove prijatelje N. D. 22. julija bo šlo kar največ prebivalcev lz občine na proslavo ln odkritje spomenika padlim pri Žužemberku. Svečano bodo proslavili tudi 5. november, saj bo poteklo takrat 20 let, kar so počile v občini prve partizanske puške v akciji na Bučko, ki jo je 1. novembra 1941 vodil tov. Miha Marinko. Zaključek proslav bo 22. decembra, na dan JLA. Prebivalci Šentjanža, Krmelja ln Tržišča bodo najbrž organizirali še posebne proslave v spomin narodnega heroja Milana IVIaJcna. Na seji so Imenovali 7 komisij, ki bodo skrbele za poživitev dejavnosti članov SZDL ln te dejavnosti proučevale. Konec prejšnjega meseca Je sevniška stanovanjska skupnost odprla nov obrat — pralnico. — Prav na dan otvoritve pralnice, ki je v enem izmed stanovanjskih blokov nasproti železniške postaje, smo obiskali predsednika stanovanjske skupnoEtti Hinka Vidovima in ga vprašali, kaj vse -je že doslej napravila stanovanjska skupnost za zaposlene žene, katere obrate je ustanovila in kaj še pripravlja. Stanovanjska skupnost Je bila ustanovljena lani. Kmalu po usta. viivi so naročili nekatere stroje za obrate oziroma servise. Nekatere so dražili prej, druge kasneje. Finančna sedstva, brez katerih seveda ne bi mogli ustanoviti servisov, so tudi nekako zbrali: 8O.0C0 dinarjev se Je nabralo pri najemninah, pot milijona dinarjev so dobili posojila iz občinskega investicijskega sklada in potem so začeli. Frt&enski salon stanovanjske skupoosti so odprli z novim letom. Dela po ugodnih cenah, zato ima tudi vedno dovolj strank. Med letom ga nameravajo opremiti z noviiml stroji. Obrat družbene prehrane so odprli 10. februarja letos. v začetku Je kuha; predvsem malice usluž. beneem občine, sodišča, postaje Ljudske milice ter trgovskega podjetja »Sloga«, proti koncu meseca je začel tudi kosila. Za malico je imel takrat že nad sto abonentov, za kosilo pa nad 30. Malica stane 50 dinarjev, kosilo pa 120 dinarjev. 22. februarja so odprli se pralnico, ki bo prala v glavnem za zaposlene žene. Naročil za pranje je bilo že pred ustanovitvijo dovolj. Stranke- bodo dobile iz pralnice polsuho perilo, ker stanovanjska skupnost še niima li-kalnice. Pranje sedem kilogramov pertta bo staOto okoli 400 dr.narjev. Stanovanjska skupnost ima tudi servis za izposojanje gospodinjskih strojev, ki dobro dola v zadovoljstvo zaposlenih žena. Največja želja sevniških žena Je da bi dobile Se kemiično čistilnico, llkalnico, krpalnico in 5e druge servise. Te bodo dobile predvidoma Jesen!, ko bo dozidan novi blok. v njegovih kletnih prostorih bodo servisi. Stanovanjska skupnost pa namerava ustanoviti še en frizerski saSo-n in kupiti še en pralni stroj. Tako so začeli« v Sevnici ustanavljati v okviru stanovanjske skupnosti servise, ki bodo občutno razbremenili zaposlene žene. Prvi uspehi oziroma prvi obraitS so se že pojavili. Led Je prebit. Iz razgovora s predsednikom krajevnega odbora v Mirni peči Karlom Galičem smo zvedeli, o čem so ljudje razpravljali na zadnjem zboru volivcev. Razumljivo je, i'a je bilo največ govora o novih prispevkih in dajatvah, ki jih bodo volivci plačevali. 2-odstotni krajevni samoprispevek za vzdrževanje potov in drugih komunalnih naprav so sprejeli volivci soglasno. Predvsem so bili za obvezni samoprispevek zato, ker ga bodo morali plačevati vsi pre- Kmetijska zadruga Novo mesto poslovna enota MIRNA PEČ ■j!r čestita vsem kme-■fo tovalcem ta ostale-mu prebivalstvu na ■jij- svojem območju za •^r krajevni praznik in -jjf se toplo priporoča bivaki. Do zdaj je bilo na področju KO precej takih prebivalcev, ki so se radi izmikali dajatvam v korist vseh vašča-nov. — 2-odstotni krajevni samoprispevek bodo ljudje lahko odslužili tudi z delom. Povečanje prometnega davka v trgovinah so ljudje v začetku zelo kritizirali, češ da je že tako vse predrago: Po daljši razpravi in razlagi pa so na povečanje pristali. Z dopolnilnim proračunskim prispevkom so se volivci strinjali. In zakaj? Ker so v glavnem kmetje, ta prispevek pa bodo plačevali le delavci in uslužbenci. Hišnina pa je spet naletela na ostro kritiko. Ljudje pravzaprav niso kritizirali hišnine, ampak le nekatere stvari v zvezi z njo. Povedali so. da so prevelike razlike v plačevanju hišnine med trebanjsko in novomeško občino. Trebanjski občani plačajo za enake zgradbe precej manj kot novomeški. Razen tega morajo menda plačevati v novomeški občini hišnino tudi tisti hišni lastniki, ki imajo tako slabe ali stare zgradbe, da jim po pravilih sploh ne bi bilo treba plačevati. Volivcem se tudi ni zdelo prav, da plačujejo prebivalci Mirne peči in prebivalci oddaljenih hribovskih vasi enako hišnino. Po njihovem mnenju bi morali v Mirni peči plačevati več, ker so na boljšem glede prometnih zvez in ostalega. (Ta zadeva je zdaj že urejena.) Razen o teh dajatvah pa so volivci razpravljali še o šolski stavbi, ki je neprimerna za pouk, o popravilu poti in drugih krajevnih problemih. »R E M 0 N T« MIRNA PEČ 0 opravlja 0 vsa v stroko © spadajoča % dela in % Čestita za ^ krajevni a praznik POGODBENO SODELOVANJE V KZ BREŽICE ZDRAVI BOLNIM - TELEVIZOR Do torka opoldne smo dobili za televizijski sprejemnik, namenjen bolnikom na pljučnem oddelku novomeške bolnišnice, naslednje nove prispevke: sami bolniki pljučnega oddelka so zbrali — 10.717 din; Trgovsko podjetje Potrošnik iz Črnomlja — 1.000 din; Okrajni zavod za Izobraževanje odraslih v Novem mestu — 5.000 din; kolektiv trgovskega podjetja Izbira iz Novega mesta — 12.350 din; Občinski ljudski odbor Sevnica — 5.000 din; Kmetijska zadruga v Kostanjevici — 5.000 din; Okrajna zveza Partizana, Novo mesto — 2.000 din; Jože Krevs iz Ponike^ — 1.000 din; Franc Skubic iz Ponikev — 500 din; Stanko Zakrajšek iz Ponikev — 500 din; Alojz Zupančič iz Nemške vasi — 500 din; Miha Gašper iz Ponikev r— 500 din; Alojz Sobar iz Ponikev — 500 din; Karol Poglavec iz Ponikev — 500 din; Tone Slak iz Ponikev — 200 din; Jožefa Sesek iz Ponikev — 200 din; Mcsoizdelki, Mokronog — 2.000 din; Ludvik Sladek, V. P. 3635 Visoko — 500 din; Tončka Grdina, Mavrož 62, p. Slo>v. Gračišče — 300 din. Skupaj se je nabralo do 14. marca — 95.337 din. Prosimo posameznike kakor tudi podjetja in ustanove, naj prispevajo po svojih močeh za to človekoljubno akcijo. Pri vseh prispevkih pripišite namen nakazila: ZA TELEVIZOR BOLNIKOM TBC. Naš tekoči račun: 606-70/3-24 pri Komunalni banki v Novem mestu. Uredništvo in uprava DOLENJSKEGA LISTA Kmetijska zadruga v Brežicah, ki ima področne uprave v Cerkljah, Dobovi. Jesenicah in Globokem je 19G0-61 osvojila poseben način sklepanja pogodb za rastlinsko in živalsko proizvodnjo. Vsak kmetovalec, V PTT - sindikat in DS Ustanovni občni zbor sindikalne organizacije pri samostojni ekonomski poštni enoti je bil 5. marca v Vidmu-Krškem. Udeležili so se ga predstavniki pošt iz Vidma-Krškega, Sevnice in Novega mesta ter tajnik občinskega sindikalnega sveta iz Vidma-Krškega. Po poročilu o organizacijski zamisli bodoče poštne enote s sedežem v Vidmu-Krškem so se pogovorili o vlogi sindikalne organizacije, o pripravah na volitve v delavski svet in upravni odbor, nadalje o prostorih scv-niške pošte itd. Zvedeli so tudi, kako je z gradnjo in avtomatizacijo pošte v Vidmu-Krškem. Po občnem zboru je bilo posebno posvetovanje z mladino. Pogovorili so se o ustanovitvi sekcije Planinskega društva PTT v Ljubljani. D. K. ki ima pogoje za kooperacijsko proizvodnjo, je prejel pismeno obvestilo o pogojih sodelovanja s KZ, tako da pride sleherni kmet že pripravljen sklepat pogodbe. Pogodbe se sklepajo vsak dan na upravi KZ in področnih upravah.. Pogodbene obveznosti zadruge so. da nudi kooperantu priznana semena, umetna gnojila, zavarovanje sadovnjakov in posevkov pšenice. Doze umetnih gnojil se določijo glede na kulturo in zemljo, vendar je najnižja doza 650 kg' na 1 ha. Zadruga se nadalje obvezuje, da bo opravljala strokovni nadzor nad oskrbo posevkov. Kooperanti prejmejo pri gnojilih popust 2—3 din pri kilogramu. Gnojila, semena in ostali reprodukcijski material je možno plačati takoj ob prevzemu aH pa na obroke s 6 %> obresti. Kmetovalec pa se obveže, da bo prodal svoje pridelke v najmanj 2.5-kratni vrednosti od prejetega blaga, ne glede naio. ali bo takoj plačal ali pa vzel na kredit. Taksen nr.čin. sklepanja pogodb na področju naše zadruge je zelo uspešen. Vsak dan prihaja povprečno po 6 kmeto- vilcev :'<■■ priznati moramo, da radi prihuj^o v zadrugo, zato bomo tudi mi kmetijci z večjo voljo pregledovali njihove posevke in sprrv-i dajali navodiV da bi v kooperaciji dosegli res večje in kvalitetnejše pridelke. Sedaj pa nekaj številk o sklenjenih pogodbah. Za jesensko setev je bilo sklenjenih 224 pogodb za 149 ha pšenice in 191 ha travnikov z 232 kooperanti. Kljub temu da še ni nastopila sezona za sklepanje pogodb za spomladansko setev (največje zanimanje pričakujemo marca in aprila) je bilo do sedaj sklenjenih: 25 pogodb za 17 ha krompirja. 62 pogodb .za 35 ha koruze. 12 pogodb za 10 ha sadovnjakov, 6 pogodb za 4 ha vinogradov. Glede živine pa smo v letošnjem letu sklenili pogodbe: 377 bekonov, 6 baby beef, 6 pitanih govedi I. razreda, 125 pogodb nepitanih telet. 15 pogodb klavnih govedi. Omenjeni podatki so le začetek realizacije plana. Prepričan; srno, da bomo dosegli še večje uspehe in zajeli največ površin v kooperacijsko proizvodnjo in s tem tudi povečali pridelke. S. M. Obvestilo gozdnim posestnikom Občinski ljudski odbor v Novem mestu — odsek za gozdarstvo, obvešča gozdne posestnike, naj vlože prošnje za sečna dovoljenja za leto 1961/62 do 31. marca letos. Prošnje, vložene po tem roku, bomo upoštevali le v izjemnih primerih (elementarnih nezgodah itd.). Prošnje je treba vložiti pri pristojni kmetijski zadrugi oz. njenem poslovnem okolišu, kjer se dobe tudi predpisane tiskovine. V zadnjem času se veliko govori in piše o problemih zdravstvene službe in socialnega zavarovanja. Razpravo so sprožili nekateri že izšli predpisi, predvsem Zvezni zakon o organizaciji zdravstvene službe, osnutek Zakona LRS o zdravstvenem varstvu in o organizaciji zdravstvene službe, ki se v glavnem opira na Zvezni zakon, vendar pa predvideva nekatera določila, ki so prilagojena razvoju zdravstvene službe in ostalim pogojem v naši republiki. Na območju novomeškega okraja je organizacija ambu-lanlno-polikliničhih služb dokaj dobra, morda ponekod še preveč razdrobljena, ker izhajamo s stališča, da io je treba film bolj približati prebivalstvu. Vendar pa vseh zdravstvenih ustanov ni mogoče opremiti s potrebnimi aparati, niti ne zagotoviti jim potrebne prostore in zdravstvene kadre. Gospodarstvo v našem okraju so je v zadnjih letih močno okrepilo. Nastajalo večja gospodarska središča. To nujno narekuje potrebo po boljših zdravstvenih centrih, ki bi lahko nudili tako zdravstveno zaščito, da bi ustrezala sodobnim Ear tevam. Družba je iz fondov sor alnega zavarovan;a v zad-nj; . letih ve-'iko prispevala za tte redek zd;-av ■♦vehe službe. VI iar pa finančna sredstva fti bila v skladu z gospodarni razvitostjo kraja, zlasti pa m premalo upoštevali per- spektivni gospodarski razvoj na posameznih področjih. Na območju novomeškega okraja je več gospodarskih središč, nastopajo pa tudi nova, zaenkrat še manjša: Straža, Mokronog, Metlika, Šentjernej itd. Vanje prihaja vedno več delovne sile, tako, da v oddaljenih vaseh število prebivalstva pada. Vse to terja spremembe tudi v zdravstvu in socialnem zavarovanju. Izvršilni odbor in skupščina OZSZ v Novem mestu sta organizacijo socialnega zavarovanja in zdravstvene službe že večkrat analizirala in prišla do zaključka, da je potrebno zdravstveno službo okrepiti v prvi vrsti v gospodarskih središčih. Izvršilni odbor je prav tako sprejel sklep, da bo o napredku in razvoju zdravstvene službe v komuni razpravljal le z eno samo zdravstveno usta-npvo v občini in s Svetom za zdravstvo pri ObLO. skratka s komuno, saj je le-ta predvsem dolžna skrbeti za omenjene naloge. V zadnjih časih je bilo namreč več sprememb, ki jih je narekovalo utrjevanje in jačanje komunalnega sistema. Manjši občinski ljudski odbor: so se združili z močnejšimi gospodarskimi središči, da bi na ta način dobili čim bolj samostojne gospodarsko - politične enote, zmožne nadaljnjega gospodarskega, kulturnega in zdravstvenega razvoja. Na področju zdravstva na Naloge komun v zdravstvu nismo šli vzporedno z razvojem komun, temveč smo pustili, da so zdravstvene ustanove na sedežih prejšnjih občin ostale še naprej oddvojene tako v kadrovskem, kakor tudi v finančnem pogledu. Sedaj imamo v sedmih komunah 16 samostojnih ambulantno-poli-kliničnih ustanov. Te morajo voditi samostojno politiko svojega območja, čeprav zasedba z zdravstvenimi delavci ni zadostna in so lani ostali nekateri zdravstveni okoliši celo brez zdravstvenih delavcev (Šentjernej, Straža, Kostanjevica, Mokronog, Krmelj itd.). Tako je v reševanje problemov zdravstvenega kadra moral večkrat posegati celo republiški sekretariat za zdravstvo ali Okrajni ljudski odbor. To ne bi bilo potrebno, ko bi bila' zdravstvena politika v komuni vodena iz centra, to je iz sedeža komune po pristojnih organih. Stališče komune do prebivalstva je, da imajo vsi, ki živijo v njej. enake dolžnosti in uživajo enake pravice. Po sedanji organizaciji zdrav-stvrne službe pa to ni tako. ker ima vsaka ambulantno- poliklinična ustanova svoje cene ambulantnih pregledov. V novomeški komuni so štiri ambulantno - pollklinične ustanove, kjer stane pregled od 220 do 280 din. S tem so postavljeni prebivalci komune v neenak odnos, predvsem kar zadeva kmečko zavarovanje. Prispevek v sklad za kmečko zavarovanje je za vse enak, delni prispevek, ki ga plača taka zavarovana oseba, pa je glede na neenake cene zdravstvenih storitev različen. Cimvečja je cena zdravstvenim storitvam, več mora tak zavarovanec plačati. Razlika je tudi v cenah za zdravljenje na domu. Hišni obisk stane 290 do 350 din (s pripadajočimi prispevki). Pri tem so v neenakem položaju tud; zdravniki, ki obiskujejo bolnika na domu, ker je v Novem mestu, Črnomlju, cena hišnega obiska podnevi 350 din. v Šentjerneju, v Žužemberku. Metliki itd. pa 290 din, čeprav imajo zdravniki na podeželju težje pogoje za delo. Bralci se bodo verjetno spraševali, zakaj imamo v eni občini štiri različne cene ln štiri zdravstvene politike. To Je za- to, kot smo že prej omenili, ker so se manjše občine združile z gospodarsko močnejšimi,. v zdravstvu pa smo ostali pri starem. Tu pa samostojna finančna in kadrovska politika postavlja v neenak položaj zdravstvene ustanove gospodarsko različno razvitih središč, kajti tudi male ustanove morajo imeti samostojno knji-govodsko-finančno službo, reševati kadrovske probleme in pod., kar brez dvoma močno vpliva na izdatke. Omenili smo že, da imamo v okraju 16 ambulantno-polikli-ničnih ustanov, na čelu vsake je upravnik — zdravnik. Torej 16 zdravnikov v našem okraju se mora poleg strokovnega dela temeljito ukvarjati s fi-nančno-kadrovskim in administrativnim delom. Nekateri zdravniki zatrjujejo, da večkrat polovico delovnega časa porabijo za reševanje teh problemov, namesto da bi bilo njihovo delo usmerjeno predvsem v reševanje zdravstvene politike svojega okoliša! v našem okraju še vedno primanjkuje zdravstvenih delavcev, pa na- vzlic temu dopuščamo, da se zdravniki bavijo z navedenimi problemi. Od njih zahtevamo statistične podatke ter razna poročila, ki jih morajo največkrat pripraviti sami. Mislimo, da bi bilo veliko bolje, če bi se kadrovska, finančna, statistična in preventivno-zdrav-stvena služba vodile iz sedeža komune, fo je zdravstvene ustanove v centru občine, za celotno teritorialno politično enoto. Oblastni organ, to je Svet za zdravstvo komune pa naj usmerja razvoj zdravstvene službe skladno z gospodarsko močjo. Z uveljavitvijo Zakona o zdravstvenem zavarovanju kmetijskih proizvajalcev je v okraju Novo mesto zdravstveno zavarovanih 87 odstotkov vseh prebivalcev. V ta odstotek pa- niso všteti vojni invalidi in njihovi družinski člani, ker o njih vodijo evidenco Invalidska uprava OLO; obrtniki, ki so prostovoljno zavarovani pri »Zavarovalni vzajemnosti obrtnikov« in osebe, ki so pod socialnim varstvom občinskih ljudskih odborov. Iz tega lahko sklepamo, da je izven zdravstvenega zavarovanja le manjše število prebivalstva. Kot pojasnilo navajamo nekaj številk po posameznih občinah: V občini Novo mesto (žužem-berško področje je všteto) je 45.605 prebivalcev. Od tega Je 11.082 zavarovancev-delavcev in uslužbencev, 1.688 upokojencev in invalidov, 13.091 družinskih članov aktivnih zavarovancev, 14.890 kmetijskih zavarovancev ali 97 odstotkov zdravstveno zavarovanega prebivalstva. V občini Trebnje je 17.110 prebivalcev, od tega je 1.355 aktivnih zavarovancev, 658 upokojencev in invalidov, 1871 družinskih članov, 7.988 kmetijskih zavarovancev ali 70 odstotkov zavarovanega prebivalstva v občini. Omeniti moramo, da je odstotek zdravstveno zavarovanih oseb v občini Trebnje večji, vendar socialno zavarovanje nima podatkov, za vse, ker je večje število ljudi zaposlenih izven okraja. V občini Črnomelj Je 17.146 prebivalcev, od tega je 2.944 aktivnih zavarovancev, 578 upokojencev in invalidov, 3552 družinskih članov in 8533 kmetijskih zavarovancev ali 91 odstotkov zavarovanih prebivalcev. V občini Metlika je 6772 prebivalcev, od tega 1331 družinskih članov. 1123 aktivnih zavarovancev, 178 upokojencev in invalidov, 3665 pa kmetijskih zavarovancev ali 90 odstotkov vseh zavarovanih oseh. V občini Brežice je 25.566 prebivalcev. 4695 aktivnih SBr varovancev. 10(54 upokojenega in invalidov: 5758 družirafcjfc članov 10152 kmetijskih zavetrov;! ncev ali q5 odstotkov v&m zavarovanih oseb. tKnnec prihodnjič) Biran 4 J. DOLENJSKI LIST štev. 11 (573 Tisto malo drobnarije, kar so je imeli s seboj, so že razprodali. Ure in zlatnino so pokupili povečini vojaki, stražarji in nekateri interniranci, ki so razpolagali z denarjem, poslanim z doma. Niti enega paketa niso dobili z doma in za vsako podarjeno skorjico od paketa so bili hvaležni. Spomladanske praznike smo tisti, ki smo dobili po več paketov, zbrali hrano in jih pogostili, da so vsaj čutili z nami porajajočo se pomlad. V poletju so se, ko smo se že nekoliko fizično popravili, začele pojavljati posledice prejšnjega stradanja, postalj smo trebušnjaki.. Zabuhli obrazi, nenavadno veliki trebuhi so marsikoga varali, a le malo časa, ker je bilo vsakemu kmalu jasno, da to ni prava debelost, ampak napihnjenost zaradi lakote, ki bo verjetno pustila trajne posledice. Vojaški zrav-niki sami so izjavljali, da bo nam to stradanje skrajšalo življenje in pustilo za seboj posledice predvsem živčnega značaja. Posebno poglavje je bilo okupatorju kaznovanje inter-nk-ancev. Poleg tega, da so tepli s puškinim kopitom, je komandant Ciuli vedno nosil usnjen jermen s seboj in tega ali onegć. kresnil po plečih, dogodilo se je tudi. da je par internirancev lastnoročno ustrelil s pištolo. Privezovanje na drogove, ki jih je v ta namen dal postaviti vodja taborišča, to je pa bilo že običajno. Skoro vsak dan jih je nekaj viselo na drogu; na prštili je moral stati vsak tak. Visoko so ga privezali od zadaj za roke, da je komaj visel, a poleg tega je obrnjen proti soncu, moral gledati v sonce, in to najmanj dve, včasih tudi po 4 ure. Tudi jaz sem za neko malenkost visel 2 uri. Po navadi je temu ali onemu prišlo slabo, a stražar je le zrahljal vrv. V zelo kritičnem položaju je takega odvezal, da je, na tleh čepeč, čakal, da je minila odmerjena ura. Da so si interniranci krajšali dolge dneve, so nastale po barakah prave majhne delavnice. Ta je rezljal držalo za peresa, oni ustnike in pipice, drugi zopet prstane, zapestnice, verižice za ure. Neki možakar, doma nekje od Škofljice, je iz kosti izdeloval krasne verižice za ure, bile so posebna umetnina, mojster je bil tudi v graviranju posode. Bili so to krasni spominčki, ki si jih je vsak želel odnesti domov. Kdor si jih je vzel s seboj na pot, jih je tudi prinesel domov, a največ je bilo takih, ki so v razne kovčke nabasali te stvari in ko smo odhajali iz Raba, je bilo tega za dva tovorna avtomobila, morda tudi več. Vse to sp nam v mestu Rabu shrentii v nekem skrivališču, da nam bodo naknadno poslali domov, toda prišli so Nemci in najbrž so oni vse to zaplenili in razdejali, ker na ponovno intervencijo nismo ničesar prejeli. Tako je propadlo veliko obleke, spominčkov in druge drobnarije. Kljub vsem neprilikam, ki smo jih doživeli na Rabu, je bila najstrašnejša noč na Mihaelovo, od 28. na 29. september 1942. Ze čez dan se je nebo pooblačilo in smo pričakovali, da bo na večer aH pa ponoči neurje. Bliski in grom 60 pretresali ozračje, da nas je bilo strah. Crni oblaki so zakrili nebo, da je bilo videti, kot da bo sodni dan. Začeli smo pritrjevati šotore, delali smo kanale okrog njih, mašili luknje in se stiskali v šotore. Polegli smo kar oblečeni, ker je vse kazalo, da bo burna noč. Kmalu smo nekoliko zadremali, zbudilo nas je ropotanje toče, ki se je kot orehi debela usula na šotore, dež je lil kot iz škafa, razbijala je burja. Voda je preplavila celo taborišče. Pod nami -je slama bila takoj mokra. Bežati več nj bilo mogoče. Vihar je namah začel trgati šotore in voda jih je odnesla in vse naše borno imetje. Voda je drla z vso silo. Gazili smo jo do kolen, bežali smo na vse strani, padali po tleh. Prilezli smo do kuhinje, ki je bila že natrpana, prebili smo se do delavnice za krste. Tudi tu je bilo vse preplavljeno. Narejene krste smo razmetali po tleh in do kože mokri ln prezebli, stisnjeni kot šibice, smo čakali jutro. Iz ženskega taborišča, ki je bilo nekoliko niže, je bilo slišati obupne klice na pomoč. Vsa ta deroča voda je vdrla, v žensko taborišče in odnašala v morje obleke, šotore in otroke. Vse je pogoltnilo morje. Odrasli so se rešili, ko so udrli iz taborišča. Nagnali so jih nazaj in so premočeni v dežju čakali jutra. Vojaki stražarji so čustvovali z nami in nas tolažili. , Jutro nam je pokazalo strahotno sliko, razdejanje, kot da je tod divjala najhujša bitka. In pa grozen smrad se je razširjal po taborišču, ko je posijalo sonce. Latrine, polne človeškega blata, ki so bile više nad taboriščem v četrtem sektorju, je preplavila voda. ki je vdrla preko vsega taborišča. Prvo delo je bilo, da smo vse oprali. Najprvo slamo ln jo obračali in sušili na soncu. Potem smo iskali vsak svoje stvari. Veliko je odnesla voda v morje, kar smo našli, je bilo vse umazano, blatno, vse je bilo treba oprati in posušiti. Šotor, ves razcefran, smo si zopet postavili. Sreča, da je bil lep sončen dan. Kaj bi bilo, če bi drugi dan še divjala nevihta? Bili bi uničeni, mokri, premraženi na mokrih tleh; izčrpani do kosti, bi pomrli. Malo bi jih ostalo. Te noči pač ne bo nihče pozabil. V taborišču so bili po večini ljudje kmečkega porekla, nekaj delavcev, zdravnikov, učiteljev, en duhovnik, doma nekje z Iga, in pa pesnik Igo Gruden. Ta je tam spesnil svoja najboljša dela, ki so izšla po vojni kot zanimiv zgodovinski dokument borbe in trpljenja naših ljudi v tem taborišču. Večkrat sva se pogovarjala o raznih naših težavah, sicer je bil najrajši sam, da je lahko snoval svoja dela. Plodno delo ZB v Metliki V ponedeljek, s. marca, Je bil v Metliki redni ietni občni zbor Z.veze borcev. Številni delegati in zastopnika Okrajnega odbora ZB Rilko Romih iti Jože Zamljen-Drejče so z zanimanjem sledili poročilom in sodelovailri v živah ni razpravi. Iz poročil Je bilo razvidno, da je biila zelo delavna komisija za priznanje delovne dobe, ki je reševala 268 proženj, socialno zdravstvena komisiija pa je poskrbela, da se Je več borcev zdravilo. Po. sikrbljeno je bilo tudd za obiske bolnih borcev na domovih. Občinski odbori in osnovne organizacije ZB so portna srečanja in drugi obiski. Na posvetovanju je bilo sklenjeno, da bodo izdajali skupnj list, ki bo izšel trikrat. le-ta bo j.rinašala članke o partizanskih akcijah iz pretekle zgodovine, o sodelovanju slovenskih in hrvaških partizanov, o pomoči prebivalstva in drugem. 70-LETNICA H0RVAT0VE MAME Te dni praznuje na Drganjih se-lih 70-lertnico znana partizanska mati — Horvatova mama. Njena mladost je .bila grenka kakor mladost llsočev naših mater. Ze zgodaj je morala prijeti za delo, potem se je poročila in imela 11 olrok. V času okupacije je z vso družino delala za osvobodilno gibanje, v gozdove pa so odšli Štirje sinovi. Najmlajšemu — Zvonku — in bilo komaj 16 let, ko je odšel. Prebolela jc tudi hud udarec, ko so ji ubili sina na domačem pragu, prav pred njenimi očmi. Čeprav žalostna in potrta, ni klonila in Je še dalje skrbela za partizane. Marsikateri borec se jc nasitil pri njej in se Je rad spominja še danes. Kmalu po osvoboditvi je Izgubila še moža. Kljub temu je dočakala zdrava in krepka 70-letnico rojstva. Horvatov! mami se zahvaljujemo za vso skrb in požrtvovalnost v času vojne in po njej in ji želimo še mnogo zdravih let med svojci in vaščani, ki jo imajo radi! Va St Nov grob partizanske mame Pred dnevi je v Srednjem Lakencu pri Mokronogu umrla 64-letna Ana Stritar, partizanska mati. Dalj časa je bolehala, toda vest o njeni smrti jp prišla nepričakovano. Stritarjeva mama je že zgo daj pomagala partizanom. Njt na sinova sta, čeprav še mla doletna. odšla v partizane Doma je ostala sama z možem Sin France je takrat služil vb jaški rok. Ko so sporočili, d;-je ujet, mame to ni potrlo. Ze 1942. leta je Stritarjev, družina dala prvo žrtev: \ Polju pri Krmelju je padr- sin Karel. Njegova mama ni klonila. Se je pomagala in skrila pred Nemci težko ranje- Načrti metliške mladine Doslej mladinska terenska organizacija v Metliki ni uspešno delala. Krivda leži tudi v tem, ker nima prostorov, kjer bi se lahko sestajala in delala. Pred kratkim je sekretariat aktiva LMS pripravil obsežen program dela. Ker smo v jubilejnem letu 20—letnice vstaje, se večji del programa naslanja na dostojno proslavitev. Tudi kovinarji skrbe za delavca Dragica Volčanšek in se trudi pri vzgoji sodobnih mladih kmetovalcev, skrbi za kulturno delo na vasi, ter podobno. V slogi je moč, pravi pregovor. Zato skrbimo za tesno sodelovanje z ostalimi družbenimi organizacijami. Najbolj smo uspeli pri SZDL: kar 30 mladih ljudi je bilo letos izvoljenih v odbore Socialistične zveze. Manj uspeha je pri sodelovanju z ZK. Člani ZK bi nam lahko mnogo pomagali, najmanj pa sodelujejo z nami na vasi, kjer je njihova pomoč najbolj potrebna. Resneje kot doslej bomo morali razpravljati tudi o mladih upravljavcih v proizvodnji, saj je delež mladine pri razvijanju organov delavskega samoupravljanja še vse premajhen. Slabosti bomo odpravili le z razumevanjem podjetij in kolektivov, ki V soboto, 4. marca. Je bil v Vidmu-Krškem občni zbor Splošne obrtne kovinarske zadruge. Razen članov so se ga udeležili še gostje: Bojan Pa j k, član republiškega odbora kovinarjev, tajnik okrajnega sindikalnega sveta Ivan Usenik in predsednik občinskega sindikalnega-sveta Stane Preskar. Poročila so poudarila, da Je delavnost kolektiva izredna ln da so uspeli kar trikrat povečati proizvodnjo. Iz nekdanie delavnice se Je razvilo podjetje, ki zaposluje 200 delavcev in 32 vajencev in Je Grosistično trgovsko in uvozno podjetje »CENTR0MERKUR« Ljubljana, Trubarjeva 1 tel. št. 23-276, 23-273 in 23-271 nudi cenj. odjemalcem veliko Izbiro raznega blaga in sicer: tekstilno blago, konfekcijo, modno kratko blago, galanterijo, kozmetiko, gospodinjske stroje in potrebščine ter razne uvožene artikle po konkurenčnih cenah lani Imelo že 500 milijonov bruto dohodka. V naslednjih petih letih pa se bo ta povečal kar na 1,151.200 dinarjev. Razprava po poročilih je sicer pohvalila delavnost podjetja, je pa hkrati kritizirala nekatere člane, ki se sindikalnih sestankov sploh ne udeležujejo, kar dokazuje tudi za 19. februar ckllcani občni zbor; ta zaradi premajhne udeležbe ni mogel sklepati. . Nadalje so razpravljali o blagajni za samopomoč, ki M.ščal razhplieno alavo v mehko zemlio A ondukaj v dvorni na ie tedai tpka'--Irohna Agn'a no sn^-i in nH smeha Hpskalr> ■• rokami, klicaje: -Tepec! Tepec!« In grofica Suzana je pristavila - »Ta najt' *v> kratkočasil v tei misHnii! Ce hi se n<-V>ieva'n za sveti evanSeIH. bi tpkoi vs'- ^'on'la Var 7ah*pvn nipc*ovn SV^'rnrqVfl "ito kost. Niti en dan bi ne ostala tukaj! Toda za sveti evangelij rada trpim!« »Ali si videla Suzana,, kako je zvijal gorjanski obraz, ko si mu s prstom pomela po čelu? Oj, ta tepec! Ta tepec!« Obe sta se smejali; a Jošt Tolmajnar je še vedno vzdihoval v rosni travi in brez uspeha poskušal umiriti razdivjane valove trpečega svojega srca. IV. Jošt Tolmajnar, grajski pisar, pišem. Ta tuja ženska mi je zmedla srce, da v velikih bolečinah omahujem. Kličem h gospodu, da bi se usmilil hlapca svojega. Pa gospod ne sliši mene in tudi ne vidi srca mojega. Nje beseda se je prijela duše moje, in noč in dan ne mislim na drugo, le nje podoba mi je v spominu! Nimam tolažbe ni v molitvi in brez pomoči me pušča našega odrešenika sveta mati. Agata, čemu si prišla v ta kraj! Zavoljo tebe omahuje še celo sveta vera v meni, in že pripravljajo zame prostor v peklu, kjer mi bo trpeti vse večne čase. Porodnica božja, reši me, kar je najhuje, reši me odpadništva!« V nedeljo pred malo gospojnico tistega teta je loški kaplan Vrban Wurtzer prav zgodaj vstal. Bilo mu je maševati pri podružnici sv. Volnika in ker mu dohodki mestne kaplanije niso donašali toliko, da bi si bil držal svojega konjiča, se je peš od oravil po slabem potu proti Visokem. Takrat se je bila oglasila prav zgodnja jesen Ze je rumenelo listje po gozdovih in i? grmov so žvižgali kosi na samotno minv ;dočega kaolana Vrbana. Ureza! si ie bi1 »rčevo palico v gošči in nanjo ie onira' težko telo, če je moral preskočiti lužino sredi blatnega pota. Blizu Zminca, na mestu, kjer je gosto olšje rastlo na obeh straneh ozkega pota je srečal gospoda Vrbana človek, ki je tudi sam korakal po stezi proti Loki, tako da je zdajci stal pred Vrbanom, ki je na vse drugo mislil, nego da se bo srečal v tej samoti z Jernejem Knafljem, predikantotn iz Kranja! Le-ta je bil precej močne postave in se je isto tako kakor gospod Vrban oborožil z debelo grčavko. Gledala sta si nekaj časa iz oči v oči in, če bi imeli strupeni pogledi moč usrorče-nja, bila bi oba v enem in tistem trenutku obležala mrtva na mestu! Potem se je prvi oglasil Vrban Wurt-zer: »Hej, Bartel, a tod laziš kakor smrdljivi dihur, če krade jajca! Si li bil pri sinu, slepar ti?« »Stopi s poti, služabnik hudičev!« zavpil ie predikant. »Mudi se mi!« »Pojdi v pekel! Obiskal si sina svojega. Ta ti še premalo greha dela po pogorju, zategadelj si moral še ti blizu s svojimi sivimi lasmi!« ■ • »Umakni se, ako ne, zapoje ti palicri moja po hrbtu in zgodilo se ti bo kakor grešnikom, po našem odrešeniku iz templj j iztiranim! Mrhovina babilonska!« »Hej. Bartel, ali ti tako hočeš? Si li pohabil, kako sem namahal tvojega sogreš-nika Kupljenika, ko sem ga srečal na 2e-'ezniški cesti? Mati božja, ti mi pa pom.a-:aj!« Ze je zavihtel grčavko. da ie zažvižgalo 00 zraku In gotovo bi bila zaropotala pre <-dikantu na sivo glavo, da ni ta. nevarnost npazivši. spretno vstran skočil, tako da jc Vrbanov udarec šinil na zemljo in v blato, ki se ie razni-silo na vse struni Ali ravno ako sr>retno ie zaj'ihtel ore^'k'aht svojo •jiravko in 7 močjo ip no'.do letos nastopili na raznih pri reditvah doma in v drugih krajih. Nikjer pa ne gre brez težav. Belokranjskim folkloristom povzročajo skrbi originalne narodne noše, ker jih že skoraj več ni. Še manj pa je sredstev za nabavo. Ali ie kulturni turizem, o katerem zadnje čase govore, svitanje novega upanja folklornim skupinam Bele krajine? 20 dinarjev za godbo na mesec da vsak senovški rudar. Začetki godbe na pihala v Senovem segajo v leto 1929. Pomemben mejnik jo bilo leto 1944, ko so godbeniki z instrumenti cdšli v partizane na Kozjansko področje. Po vojni jih je zajelo novo delo. Vadili so, nastopali, svečano proslavili 30. obletnico obstoja in za delo dobili priznanje. Vzgajal se je mladi rod, ki ga veseli glasba. In tako se danes, fantje izpod Bohorja, ki jih je tok življenja raznesel po domovini — nekateri igrajo v orkestru Centralnega doma JLA, v simfoničnem orkestru »Branko Krsmanović« v Beogradu, v godbi LM v Ljubljani in nekaterih vojaških godbah — spominjajo svoje prve glasbene šole — rudarske godbe Svobode v Senovem in svojega prvega glasbenega vodnika Maksa Umeka, ki od osvoboditve uči rudarje godbenike. Poskrbeti zna za stalen dotok mladih moči. Da. mladi so senovški godbeniki in le mladost lahko še izsili iz starih izrabljenih instrumentov prijetne glasove. Nastopi na proslavah, manifestacijah in prome. nadnih koncertih so kvalitetni. Veliko truda je potrebno, da se doseže taka raven. Štiri, šest in več ur na teden vežba-jo. Redno in disciplinirano prihajajo na vaje, poleti in pozimi, ob vsakem vremenu, po svojem vsakdanjem težkem delu. To pa ni lahko. Filmarji y Vidmu-Krškem - žarišče Laskavo priznanje predsednika filmskega sosveta zveze Svobod Slovenije. Leta 1959 je Svoboda v Vidmu - Krškem ustanovila filmski klub in tudi materialno skrbi za n.;egov razvoj. Vodja kluba Olaf Lav-renčič je takole označil nalogo kluba: »Sistematična filmska vzgoja članovi kluba, spoznavanje filmskega jez.ka in filmskega ustvarjanja iz umetniškega idejnega in tehničnega vidika.« Klub išče poljuben način stika otrok s filmom. Lani je priredil 16 komentiranih matinej najboljših filmov (4350 obiskovalcev). Delajo vsako sredo popoldne s piomirji (udeležba 25—30 otrok), ob četrtkih zvečer pa se sestajajo v klubu mladinci in odrasli Velik uspeh kluba je bil dokumentarni film »S kamero po občini«, ki so ga posneli člani kluba sami. Ugoden sprejem teh prvih metrov po občini jim je bil spodbuda. Lani so se čla ni odpeljali v Zagreb: podjetji Getaldus in Fotokemika, Kino-klub Zagreb in studio »Zora« filma so bili predmet njihove radovednosti. Povsod so videli kaj novega in koristnega. Izkoristili so tudi priložnost in en dan opazovali snemanje italijanskega filma »Toriok* Cateških Toplicah. Letos bodo šli pogledat studio »Dubrava« filma, intenzivno se priprav- ljajo na srečanje članov filmskih klubov in krožkov Slovenije. Morda bo kar pri n,i.lh doma. To bo najlepše priznanje naporom delovnih članov in požrtvovalnega vodje. Vesefl vandrovčki , na dvokolesih so nam potožili, da še nimajo »fička«, pa jo kar s ko'esi mahnejo, kamor jih povabijo. Včasih tudi več kot 20 kilometrov daleč. V brežiški občin: jih že poznajo. Nastopajo že nekaj let na prireditvan kjer skrbe za veselo razpoloženje. Člani ansambla so kmečki fantje iz Bukošek. Ker imajo bogat repertoar, nas je zanimalo, kdaj in kako vadijo. »Predvsem izkoristimo zims-ko obdobje, ko je manj dela aa polju, seveda pa ne gre brez vai tudi v sezoni največjega kmečkega dela. Takrat pa fantje v poznih večernih urah zamenjajo kose in motike z instrumenti,« je pojasnil vodja • ansambla Vladimir Medvešek ki mu je po službi zabavna glasba konjiček. »Dobra volja in požrtvovalnost sta nam še zmeraj pomagala prebro-.'iti vse težave pa tako tudi skladbe kar hitro obvladamo.«- Načrt za letošnje leto: številni nastopi, temeljita priprava za udeležbo na okrajni reviji ansamblov zabavne glasbe in nabava vsaj nekaj novih instrumentov. (Dalje prihodnjič) 0& Zmagoslav Jeraj: Pred pomladjo (1961) Iz ridovske univerze v Vidmu-Krškem Gi Priznati moramo, rta je delo Delavske univerze v Vidmu-Krškem zelo razgibam, m pestro Upravnik Slavko Smcrdcl nam je dal podatke, ki bodo zanimali naše bralce. S5 Sola za starejše Je v dvoletni program vključila 8 predavanj, ki so bila v krajih, kjer so šole Zaključno predavanje bo aprila. Zanimanje prebivaistva za predavanje je bilo veliko, saj so se tu marsikaj naučili, predvsem pra viino vzgajati svoje otroke. Predavatelji so bili domači učitelji. 13 Seminar za pfredavatcJje se bo pričel 27. marca in bo imel jO ur. Število prijav Je omejeno (največ 15). Seminar bo usposobi) predavatelje za predavanje po sodobnih mftodah in z uporabo po nazonl. Predavala bosta prof Ivan BertoncclJ in prof. Stan« Mužima iz LJubljane. BI Seminar za direktorje, računovodje in knjigovodje bo sezna. »lil odgovorne ljudi v podjetjih v novimi predpisi o delitvi dohodka gospodarjenju s skladi ter z iz vajanjem nagrajevanja po učinku, seminar se ho pričel 13. maren m bo trajal 3 dni. Predavanja bodo od 9. do 13. ure, predavali pa bodo najbolj znani ekonomisti. fa predavanja o vlogi komune pri reševanju kmetijskih vprašanj so bila v 23 krajih v občini, in sicer od 5. februarja do 1. mar-ca. Obisk Je bil dober zlasti tam, kjer dobro delajo krajevne orga-nizarije SZDL. O .Mladinsko politično Sotfio Je obiskovalo 22 mladincev in Je trajala od 20 decembra 1S<0 do 1(1. marca 1381. PTedavan(a so nila vsak torek in petek popoldne. Mladina ff. Je tu pridobila veliko znanja, kar je bilo razvidno ta razprav. H Potujoči kino redno predvaja filme na Velikem Trnu. Uaki. Velikem Podlogu in v Leskoveu. Obifik Je povsod množičen, in to Elđuttl v drugem polletju, ko se predvajajo boljši filmi. V načrta so tudi filmi za otroke. n rredavanja ima delavska uni. verza v Vidmu—Krškem vsak torek. Ta predavanja s« pri prebivalstvu zelo priljubljena in Je dvorana Svobode vsakokrat polna. Drago Kasteltc Tone Seliškar o »Doleolskl za'ožbi« Dolenjska založba bo izdala v počastitev 20-letnice vstaje jugoslovanskih narodov knjigo priljubljenega slovenskega pisatelja Toneta Seliškarja, pod naslovom »Ljudje z rdečim cvetom«. Naslovili smo na pisatelja nekaj vpraianj v zvezi s to knjigo, na katera nam je ljubeznivo odgovoril. tih src, En sam strel nad Krko. Matj na razpotju. Koline, Maščevalec, Travna gora. Gabri- jela, Zakasnela ljubezen, koš, Svileni šal itd. Ko- — Tovariš Seliškar, vam založnikov gotovo ne manjka. » Kako, da ste ponudili svoje delo Dolenjski založbi? — S tovarišem Severinom Šalijem. ki vodi Dolenjsko za- Mladi nam bodo zapeli V petek dopoldne je bila na Zavedu za izobraževanje odraslih v Novem mestu seja pripravljalnega odbora za okrajno revijo mladMskih zborov. Seje sta se udeležila kot zastopnika glasbenega sosveta zveze Svobod in PD Slovenije naša znana glasbena strokovnjaka tovariša -Blaž Aniič in Slavko Mihelčič. Oba sta navdušeno pohvalila dosedanje priprave za občinske in okrajno revijo v novomeškem okraju. Skladatelj Blaž Arnič je še posebej poudaril, da je okrajni svet Svobod in prosvetnih društev Novo mesto opravil pomembno in veliko delo pri širjenju glasbene aktivnosti. Kot je bilo že določeno, bo revija 23. aprila v Novem mestu, in sicer v dvorani prosvetnega doma ob 9. uri dopoldne. Na seji so sprejeli ustrezne zaključke glede sprejema in nastanitve zborov, prehrane, prireditev za mlade pevce, samega poteka revije in posvetovanja pevovodij po reviji. Predvidevajo, da bo nastopilo okoli 600 pionirjev in mladincev. Vsak zbor bo prejel diplomo v priznanje za sodelovanje. Oce- njevala bo petčlanska strokovna komisija. Zelo verjetno bo revijo snemala RTV Ljubljana. V tem tednu pa bodo člani pripravljalnega odbora o vseh pripravah za revijo seznanjali pokroviteljico revije podpredsednico OLO Novo mesto tovarišico ing. Vilmo Pirkovičevo. 0 stanovanjih prosvetnih delavcev Tone Seliškar ložbo sva stara znanca in prijatelja. Seveda sva ob početku Dolenjske založbe večkrat govorila že zaradi tega, ker sam kot glavni urednik založbe BOREC v Ljubljani vem, kakšne težave ima vsaka založba s teksti. Originalnih, umetniško zrelih tekstov je zelo malo in vsaka založba se tepe zanje. Saj vidite, da se vse slovenske založbe utapljajo v pre\odih in da je izvirnih slovenskih del, pa naj si so to pesmi, povesti ali romani, izredno nizek odstotek v programih naših založb. Kajpak bi lahko lahko to knjigo izdal tudi pri BORCU, toda želel sem pomagati Dolenjski založbi na ta način, da sem ji odstopil tekst, ki ima vse pogoje za dostojno počastitev dvajsetletnice vstaje jugoslovanskih narodov. — Boste letos izdali še kaj drugega? Kakšni so Vaši bližnji pisateljski načrti? Katero številko boste že lahko napisali na knjigo »Ljudje z rdečim cvetom«- — torej koliko knjig (pesmi, romanov, mladinskih del) imate za sabo? — Poleg te knjige bom izdal letos le mladinsko slikanico »Volk Pogoltnik«, ter mladinski roman »Jadra na robu sve- ' ta-~. V delu pa imam obsežen roman (ne mladinski), v katerem obravnavam samo prvih sedem dni okupacije, z naslovom »Izdani bataljoni«. Upam, da ga bom končal do konca tega leta. No, knjiga »Ljudje z rdečim cvetom- bi lahko nosila zapovrstno številko 30. Kakor vidite, bom kmalu lahko stopil med rekorderje! In h koncu:-lep, prisrčen pozdrav Dolenjskemu listu, kj ga vedno prav rad prebiram! Nedobčinski zavodi za pedagoško službo Ce govorimo o stanovanjskem vprašanju prosvetnih delavcev prav zdaj, ni naključje, pač pa ponovno ugotavljamo, da bo pri razpisu novih učnih učiteljskih, mest spet vprašanje: Pa stanova, nje? Ker smo že ugotovili, da je stanovanje osrednji problem, je naš sindikat razpisal anketo o stanovanjskih pogojih prosvetpih delavcev. Anketa je pokarala, da v Brusnicah uči učiteljica, ki s tričlansko družino živi v majhni in neprimerni sobi. Ta prosvetna delavka namerava v prihodnjem šolskem lotu zapustiti prosvetni poklic, če se razmere do takrat ne uredijo. Potrebno bi bilo samo dozidati, zia kar bi porabili le okrog 300 tisočakov, ali pa bi zamenjali prostore s krajevnim uradom, ki ne potrebuje dveh sob. Nadalje je anketa povedala, da uči v Birčnl vasi učitelj, ki se vozi iz Novega mosta, kjer stanuje. Njegovo stanovanje le podstrešni trikotnik, saj niti pohištva ne more spraviti v sobo. Na razne prošnje so mu odgovorili, da zakaj Je rinil v Novo mesto, če nima stanovanja. Iz ankete smo izvedeli, da tudi tri vzgojiteljice iz novomeškega otroškega vrtca nimajo stanovanja. Stiskajo se pri drugih družinah, ena pa celo v vlnžnih prostorih in jic njen otrok Ijn zbolel. — Seveda je treba tudi za take sohe plačati s šestimi tisočaki. Zgodi pa se tudi, da stanovanja prosvetnih delavcev odpovedujejo. Vsi primeri so dokaj slabo vabilo za prosvetni kader, ki naj bi prihodnje šolsko leto prišel v občino. odbor sindikata novomeških prosvetnih delavcev NAROČITE SI DOLENJSKI LISTI — Naši bralci bođo gotovo z zanimanjem prebrali, kaj opisujete v tej svoji knjigi. Ste jo napisali s kakim posebnim namenom? — Leta 1943 sem napisal kot partizan Cankarjeve brigade pivo partizansko povest. Precej povesti sem napisal tudi v XVIII. diviziji, nekaj pa tudi po osvoboditvi. Vse te povesti so izrazito partizanske. Mnoge so napisane v zelo težkih okol-nostih, med pohodi, med hajkami. Ker se večina teh povesti odigrava na Dolenjskem nekako v območju Krška vas— Novo mesto—Bela krajina—Kočevje, spada ta knjiga kot nalašč v Dolenjsko založbo. Vse te povesti sem zdaj zbral, jih znova opilil in jim dal skupen naslov »Ljudje z rdečim cvetom-". Povesti pripovedujejo o naših partizanih in o naših kmečkih ljudeh med vojno. Vseh povesti — krajših in daljših — je osemnajst. Naj jih nekaj omenim: Dežela zla- Na zadnji seji okrajnega sveta za prosveto so razpravljali največ o nadaljnji decentralizaciji šolltva — o ustanavljanju občinskih oziroma medobčinskih zavo. dov za strokovno pedagoško službo Ugotovili so, naj bi bili v okraju trije medobčinski zavodi za strokovno pedagoško službo ln to eden za zasavske občine (Sevnica, Videm-Krško in Brežice). drugi za belokranjski občini (Črnomelj in Metlika), tretji pa za ožjo Dolenjsko (Novo mesto in Trebnje). Posamezne občine namreč ne bi bile zmožne vzdrževati za zavode potrebnega osebja pa tudi osebje ne bi bilo polno zaposleno — razen v novomeški občini. Ti zavodi naj bi po svojih uslužbencih — pedagoških svetovalcih pomagali šolam pri reševanju različnih problemov tako vzgojnih kot ostalih. Doslej smo imeli v okraju le okrajni zavod, njegovi pedagoški svetovalci — bivši šolski inšpektorji - so le redko obiskovali šole in še takrat se učitelji z njimi niso mogli posvetovati o vseh problemih. V nadaljevanju razprave so ne- kateri predlagata, naj bi točno razmejili delo in pristojnosti okrajnega zavoda in medobčinskih zavodov, prevladalo je mnenje, naj bi novi medobčinski za vodi prevzeli čimveč dela in pristojnosti, skratka sploh vse. ki jih zmorejo reševati in ki se jih splača reševati. Dalje so ugotovili, da je kljub decentralizaciji pa še vedno potreben okrajni zavod. Ta naj bi znansteno. študijsko in strokovno pomagal medobčinskim zavodom. Okrajni zavod bi prevzel tudi kontrolo oziroma p'dagoško svetovanje tist.'h šol, ki Jih medobčinski zavodi s svojim kadrom ne bi kontrolirali srednjih in strokovnih šol itd.) Skratka: okrajni zavod naj bi pomagal medobčinskim zavodom povsod, kjer bi oni zahtevali oziroma po. trcbovaJi pomoč. Ce med nami kdo kakšnega slepca ali belouško ubije, pa ie ne ve, na kateri grm bi n obesil, da bi to videlo več ljudi, (Levstik) Ob nainovejši Lamutovi razsiavi Vlado l.amut: »Gozd«, 1960 Od 18. februarja do 12. marca je v Dolenjskem muzeju v Novem mestu razstavljal akademski slikar Vladimir Lamut. Približno 60 del v slikarskih in grafičnih tehnikah prikazujejo najnovejša umetnikova dela s potovanj po tujini. Vladimir Lamut ni v Novem mestu samo aktiven upodabljajoči umetnik in pedagog, marveč tudi popularizator likovne umetnosti. Večji del razstav po vojni (v nekdanji osnovni šoli, Domu JLA, kavarnah itd.) je nastal prav po Lamutovi prizadevnosti. Tudi sam je z lastnimi razstavami pomagal popularizirati sodobno likovno umetnost, še posebej, kadar njegova dela niso bila standardna in prilagojena okusu obiskovalcev. Ta njegova prizadevnost je še bolj dragocena, ker je Novo mesto še vedno kulturna in še posebej umetnostna provinca, četudi je od Ljubljane oddaljeno danes le dobro uro vožnje. Prav po Lamutovi zaslugi in zaslugi Dolenjskega muzeja, ki v zadnjem času kar pogosto prireja umetnostne razstave, se Novo mesto počasi le trga iz umetnostnega provincializma in se priključuje drugim slovenskim mestom, ki ali imajo že stalne razstavne prostore, ali so likovne manifestacije postale sestavni del njihovega kulturno pro sv et n -e p a programa. Taka razstava kot je bila ta zadnja, ki si jo sicer povpreč- no naobraženi obiskovalec ogleda v nekaj minutah, je lahko za umetnika tudi velik materialni pa tudi moralni rizike Posebno za umetnika, ki ne slika samo za razstave, marveč slika, kot je to primer pri Lamutti, predvsem iz neke nepovedljive notranje ustvarjalnosti. In morda prav zato razstava ni tako pripravljena, vsebinsko in tehnično enotno ubrana, kot bi bila, če bi slikar pokazal samo dela nalašč pripravljena za razstavo ali manj razvajeno publiko. Vladimir Lamut je že star znanec z novomeških umetnostnih razstav. Dobro poznamo že njegove novomeške in sploh dolenjske motive. Tokrat nam je pripravil predvsem motive, ki so posredno ali neposredno nastajal; ob potovanjih po Franciji in Belgiji. Vendar tudi po teh potovanjih Lamutov karakter ostaja neiz-premenjen. Ne more ga utajiti, vedno udarja na dan. Naj nam slika panšk" ali bruxel'ske motive, ali ladje v anverški luki Ostal je zvest motivom in predmetom, ki jih že od vsega početka izbira: arhitekturi starih fasad in razgibanih zatre- pov, mansardam, balkonom, požarnim zidovom, nadzidkom in dimnikom, zidnim vencem in karnisam. Rad ima arhitekturo vertikalnih in horizontalnih črt kot tudi vegaste linije, fantastične oblike, svetlotemne kontraste, grobo in fino strukturo zidov, ali ornament čipkasto prefinjenih starih fasad. Teh motivov še ni opustil. Povsod jih išče. Potem spet ima rad luke, ladje in jambore, vodo, reflekse v vodi in še posebej vrbe. Vrbe so ga spremile tudi v Sutjesko in tudi v tujino. Morda kot spremljajoči motiv iz mladih dni. Doma je ob Krki in prvi slikarski poiskusi so povezani s Krko ... Lamut je razstavil slike in grafike. Morda je bolj razpoložen v grafika. V slikah je bolj standarden. Manj tvega. Tu je Lamut tak kakršnega že dolgo poznamo. Morda tokrat bolj svetal in barvno tehtnejši. Vendar pa tri sipine v gibki (četudi povsem grafično poj-movani) spreminjajoči se, ekspresivni formi, mehkih prehodih, nenehnih menjavah z naravnost surrealistično perspektivo in širokim brezkraj-nim horizontom, kažejo v smer, ki jo je Lamut v grafiki že globoko zaoral. Realno se prepleta z irealnim. Četudi so ostale tempere solidne in korektne vendar nedosegajo štirih gvašev. ki so nastali pred samim motivom in so zato bolj neposredni in izrazno intuitivnejši kot ateljejske predelave enakih ali podobnih motivov. Videti je le. da je Lamut bolj sproščen v grafiki in zato je tudi grafični del razstave bolj zanimiv. Litografija, kreda s tušem, visoka jedkanica, akvatinta, ' akvatinta s suho iglo ali visoko jedkanico, barvni lesorez, same grafične tehnike, ki jih doslej pri La-mutu nismo pogosto srečavali, ali pa so zanj povsem nove. Motivi so taki, ki jih pri La-mutu pogosto srečujemo: arhitektura, ladje, vrbe itd. Vendar to pot jih gledamo v drugačni obliki. Lam u tu danes ni več cilj naslikati samo predmet; naslikani r/redmet mu služi samo kot sredstvo, da izrazi globlje doživetje in misel. Zato tudj predmetov ne upodablja v otipljivi predmetnosti. marveč jih subjektivno predeluje. Vendar jih še vedno razpoznavamo, ne glede na to. če je njihova tvarna struktura potencirana, ali zunanja oblika reducirana do stopnje simbola Umetniku predmeti služijo izključno zato. da z njimi izrazi misel. Ladje odhajajo 'kreda s tušem). Izgubljajo se v megli in že tipajo v neznano in novo Povsem realni motivi se prepletajo z vizionarnimi predelavami. Stražarski stolp iz in- ternacije je to pot le še grozljiv spomin na internacijo. Večkrat variiran motiv ptiča s težkim kljunom in trudnimi krili je pošastna vizija nam prikrite bodočnosti, podobno kot sutješki motiv strahotna vizija minule vojne. Lamut se nam na razstavi sicer pokaže razdvojen med realnim in irealnim. Niha med čustvom in racionalnim. Vendar to ne kaže, da se še ni umiril. Vsekakor se ne ponavlja v že ustaljeni maniri. Njegov dosedanji opus ni še niti najmanj zaključen in zato tudi še ne more biti zaokrožen. Lamut še vedno eksperimentira, prisvaja si novih tehnik in novih izraznih možnosti in išče adekvatni izraz, da bi izrazil svojo notranjo napetost med realnim in irealnim, emocionalnim in racionalnim. V primeri z njegovimi slikarskimi* standardnimi deli, se veča število teh, kjer transponirani, subjektivno predelani predmeti izražajo predvsem idejo ali poglobljeno misel. In prav tu se je Lamut ustalil s svojim izbranim motivnim repertoarjem, ki ga sedaj še miselno po» glablja in z njim skuša tudi ujeti korak s sodobnimi tokovi likovne umetnosti. V tej smeri pa sta njegova vitalnost in brezmejna vztrajnost tudi na tej razstav; pokazali dobre re» zultate. I. KOMELJ Stran 6 Stev. 11 (573 ŽENA Z ENGELSOVO KNJIGO Ko sem na Čatežu spraševal, koga naj obiščem, niso oklevali. Kar hitro sem dobil odgovor: devetinšestdesetletno Olgo Golob s Čateža štev. 6. — Ko sem še vprašal, zakaj prav njo, so mi dejali; »Bo že sama povedala!« Sonce je žgalo. Prvo pomladansko sonce. Odrinil sem vrata pri leseni ogTaji in vstopil. Starejši moški in njegova žena sta se pravkar pomenkovala. Moj prihod ju nI zmedel. »Veste, pričakovala sem vais. o naši mladini vam lahko marsikaj povem. Samo nimam veliko časa. Čakam avto, da me popelje v Bregano. kamor so me žene povabile na praznovanje 8. marca.« Zadnjič se Je udeležila mladin, skega sestanka. Potem so imeli fcati■ i mladinci šahovski dvoboj z mladimi Artičani. »Povem, take discipline še ni bilo. Tudi predstavnik občanskega mladinskega komiteja iz Brežic je tako poudaril... Sem pa še vedno nekakšen njihov Idejni vodja,« Je rekla z nasmehom. Potem je začela pripovedovati o svojem življenju. Z možem Eta imela dva sina. Mlajši je bil skojevec. Starejši Jc bil inženir agronom. Zdaj ju ni več. Enega so pokopale takratne razmere (umrl Je za kostno jetiko), drug, je padel. Od mlajšega ima Engri-sovo knjigo, starejši pa jI je zapustil vnuka. »Stara Jugoslavija ni tako skrbela za mladino kot skrbimo danes. Vseskozi smo bi li na črnem spisku takratnega režima. Zato so nas poslali v internacijo v Altoting na Bavarskem. Tam sem pomagala doma. čim ljudem. Klicali so me za mamo. Imela sem dobre zveze z ljudmi, ki so pošiljali pakete ln živež v taborišče ... Po osvoboditvi sem se vključila v vse organizacije ln pomagala povsod kjer je »šepalo«. Delala sem toliko bolj, ker me Je k temu priganjal spomin na sinove, ki so prezgodaj umrli. Nekako pred tremi leti sem zbolela za srčno boleznijo. Spominjam se, da Jc bilo to po proslavi dneva žena. In nisem do lanske zame skorajda nič vstala. Zdaj Je dobro, zdaj spet lahko pomagam. Danes grem v Bregano. Zene ne morejo brez mene,« je povedala in odšla v sobo. »Pokazala bom slike, da boste videli, kakšna govornica sem.« »Kes, rekel sem ji že, naj se preveč ne žene« Je medtem povedal njen mož. Pred boleznijo je bila v vseh organizacijah, razen v mladinski nc. ker pravi, da je za to že prestara. Tudi zdaj ne morejo nikjer brez nje. 'Ne vem. kaj je na njej, da jo vedno kl'.čejo.« se je pošalil. Ko se je Olga Golob spet vrnila, je rekla: »Zdaj si pa oglejte to čudo na sliki!« (Na sliki je stala med ženami in s prisrčnimi kretnjami govorila /enam na neki proslavi 8. marca.) »Zal, zdaj ne morem več tako. Bolezen me je izčrpala. Vendar, ko gledam, kaj se pri nas dela. nimam strahu, da ljudje ne bodo živeli nekoč bolje. Mladost vidim' pri vsaki akciji.« Avtomobila še ni bilo, zato je nadaljevala: »Hada berem Dolenjski list. Sosede pravijo, da jih najbolj zanimajo domače novice in politične vesti. Lepo je od naših pi- smonoš. da kar naprej zbiraj, nove naročnike. Skoda je le, da domačini premalo pišemo v list.. »Sliko? — o, lega pa ne! Nimam rada. d.a me ljudje gleda jo po časopisih. Tudi nimam nobene primerne,« Je rekla. * Ko sem ponovno spet odrinil vrata na leseni ograji, sem nehote pomislil: ni čudno, da so jo ljudje tako vzljubili. I. Z. Povsod zelo prisrčno Konec p-cfeklcga in ta teden smo prc.' ' vseh strani kepico sporočil c U .n, kako so žene praznovale svoj praznik 8. ma- Še preva slovenska korenin« rcc. Zaradi pomanjkanja prostora prejetih sestavkov ne moremo objaviti, veseli pa smo pozornosti, s katero jc naša družba letos, morda mnogo bolj kot doslej, obdarila naše žene. Iz vseh dopisov razbiramo, da je bilo v vsaki občini več desetin proslav, letos jih jc bilo celo mnogo več kot doslej na vasi. V programih'so sodelovali šolski otroci, kolektivi, na terenskih proslavah v Novem mestu In tudi marsikje drugod pa smo opazili letos razveseljivo novost: program proslave, družabno prireditev in vse ostalo so ženam pripravili možje. Ti so stregli na družabnih prireditvah In so se v okviru Socialistične ■■- te pogovorili o tem, kako bodo žene presenetili. Še enkrat ponavljamo: pozornost, ki smo jo pokazali za 8. marec, naj se podaljša čez vse leto, pa nam bodo žene še bolj hvaležne! Sport ob tovarniških ograjah — odbojka v tovarni papirja v V idmu-Krškem Pred kongresom telesne kulture S telesno Scultuioi Tradicionalnih stojal za rože ne vidimo več. Namesto njih poznamo kup novih načinov obešanja rož. Med njimi gotovo nI najslabši tale, ki vam ga predlagamo pm eni poti Pred kratkim Jc praznovala SD-letnico rojstva Marija Jazbec, doma iz Podvrha pri Zabukovju. Poročila se Je že v 18. letu in Je mati 12 otrok. Trije so umrli, prav tako mož. Je še dobra'gospodinja in opravlja vsa hišna de. la. Med vojno Je bila zvesta NOB zato so jo fašisti, čeprav je imela 70 let, zaprli in preganjali. Jazbcčcva mama je prava slovenska korenina polna vedrine. Se vedno se zanima za družbeno stvarnost in vneto prebira knjige ln časopise. Ob njeni 90- letnici Ji želi mnogo zdravja in vedrine tudi uredništvo našega lista! Želimo, da bi Jazhečeva mama dočakala še stoletnico. Krompirjevi zrezki: nareži iz prst debelega krompirjevega testa za otroško ped velike Jetverokotnike, ki jih po sredi dvakrat narežeš s koleščkom za testo kakor flancate. Speci jih na masti na obeh straneh lepo rumeno. Kromptrjeri štruklji: Zdrobi z. valjarjem 6 debelih kuhanih krompirjev, dodaj pol litra pšenične moke in eno jajce. Zgneti testo in ga razvaljaj za mezinec na debelo. Razbeli v ponvici masti, v katero deni dve dobri pesti kruhovih drob-tin in pusti, da zarumene. Na- Krompirjeve jedi Pranje to jih potres; po testu in razmazi z lesenim nožem. Potem zvij testo skupaj in ga zavij v platneno krpo ali prtič, ki ga poviješ s sukancem, da se ne razmota. Kuhaj štrukelj pol ure v slanem kropu in ga potem razrezi na primerne kose. Po vrhu ga zabeli z mastjo ali še bolje z maslom. V tak štrukelj lahko deneš namesio kruhovih drobtin drobno sesekljane kuhane svinine, pomešane z drobnjakom ali česnom in malo prepražene na masti. Ocvrti krompirjevi rogljički: naprav; iz krompirjevega testa majhne rogljičke ali kifeljčke, iih povaljaj v raztepenem jajcu in kruhovih drobtinah in ocvri na masti. _ Za razvoj telesne kulture v naši republiki sta v zadnjem času pomembna dva dogodka. Prvi — V. kongres SZDL Slovenije jc že za nami, drugi— I. kongres, slovenske telesne kulture pa bo v začetku aprila. Od obeh, zlasti pa od kongresa telesne kulture, vel iko pričakujemo. V naši telesni kulturi je šc marsikaj ncu rejenega, nekatere stvari so že precej zastarele in ne ustre zajo sedanjemu času. Problemi, ki jih ni malo, so vedno bolj pereči in kličejo po rešitvi. Telesna kultura ima v našem družbenem sistemu povsem drugačno vlogo, kot jo je imela v stari Jugoslaviji, vendar še ni popolnoma prilagojena sodobnemu načinu življenja. Kongres bo moral rešiti tudi vprašanje neenotnosti naše telesne kulture, ki je dedišči- na preteklosti, In še mnogo podobnih problemov. Praktična in sodobna omarica za knjige in rože, v sredini pi ima prostor za »bife«. Ce nam jo naredi mizar, ne bo dosti stala, z malo dobre volje pa jo bo iznajdljivi očka lahko tudi sam napravil Barvaste tkanine, posebno one. ki niso trajnih barv, peremo tako, da jih predevamo iz ene vode v drugo. Zadnji prilijemo kisa, da osvežijo barvo. Sušimo jih v senci in na zraku. Bela volna nc porumeni, če dodamo milnici, v kateri jo peremo, nekoliko boraksa. Ostane pa tudj prožna in mehka. Boraks dodamo tudi vodi, v kateri jo izplakujemo. Isto velja za vse bele p'.ctenine. Cipkc, fine, operemo, če jih navijemo okrog steklenice, jih z milnico zdrgnemo in ovite na steklenici tudi speremo. Krpe za parket operemo v lugu, kateremu smo prilili nekoliko salmijaka. Nazadnje jih dobro speremo v čisti vodi. Volneno blago ali flanela ostane lepo mehko in elastično, če dodamo vodi, v kateri ga splakujemo, nekoliko glicerina. tJj- Vedno sveža topla in -fr mrzla Jrdila, izbra-•jV ne pijaSe in termal- ne kopeli v zaprtih bazenih nudi ZDRAVILIŠČE ŠMARJEŠKE TOPLICE Tudi V. kongres SZDL je razpravljal r» telesni kulturi Morda bo kdo. ki ni spremljal poteka V. kongresa SZDL Slovenije vprašal: Kaj pa ima opraviti telesna kultura na kongresu politične organizacije? Tako vprašanje je v sedanjem času, ko se telesni kulturi iz leta v leto posveča večja pozornost, brez osnove. Smo pač v deželi, kjer je večina ljudi pričela trezno gledati na šport in telesno vzgojo, kjer poznajo njen pomen. Tudi SZDL, naša najmno-žičnejša politična organizacija, je vprašanjem telesne kulture prav na letošnjem kongresu posvetila precej pozornosti. Več delegatov je sodilo, da je edino pravilno, da se tudi na V. kongresu pove knj več o posameznih problemih, ki se pojavljajo v naši telesni kulturi. Med ostalimi je razpravljal o tem tudi predsednik OK LMS in podpredsednik Okrajne zveze Partizana Novo mesto — Slavko Doki. Zanimivo Je tudi to, da so vse razprave o naši telesni kulturi pri udeležencih kongresa naletele na zelo topel sprejem. Tudi resolucija kongresa ni mogla mimo najvažnejših vprašanj naše telesne kulture. Tistim, ki delajo na tem področju, bodo njene glavne misli prava spodbuda za nadaljnje delo, hkrati pa tudi vo- O rezultatih kegljačev edinega dolenjskega predstavnika v republiški moški kegljaškj ligi novomeškega KK »PIONIR« smo že poročali po prvih dveh kolih po nastopih v Celju in Mariboru. Takratni rezultati niso bili slabši, vendar so bili v naslednjih kolih pio-nlrjcvci precej boljši. V vseh treh nastopih (v Kranju, na Jesenicah ln preteklo nedeljo v Ljubljani) so presegli številko 6.100, dvakrat pa so podrli celo preko 6.200 kegljev. Najboljši so bili na Jesenicah, kjer so podrli 6.263 kegljev in z razliko 71 kegljev premagali celjsko -Elektro-. Prav dobri so bili tudi preteklo nedeljo v Ljubljani, ko so bili sicer v dvoboju z Ura disom (Lj.) premagani, toda le z razliko 55 kegljev (6.269 : 6.215). Moramo dodati, da sodi Gradiš med najboljše ekipe v Sloveniji, sa1 se je uvrstil na 5. mesto. Se nekaj podrobnosti o posameznih nastopih: v Kranju in na Jesenicah so se dvakrat srečali s celjsko ••Elektro-' in Jo obakrat premagali. V Kranju je bila razlika v korist Novomeščanov izredno velika (317 kegljev). Oba rezultata bi bila lahko še boljša, ko ne bi o ekipi vedno imeli nekoga, ki zataji. V Kranju je bil v ekipi najboljši Legiša (817) pred Mrzlakom (797), na Jesenicah pa sta se izkazala Mrzlak in Romih, ki (rta podrla vsak po 838 kegljev. Na zadnjem ligaškem nastopu v Ejubljani jr bil najboljši Vesel (813), takoj za njim pa spet Mrzlak (808 kegljev). Novomeški predstavnik v ligi se navzlic nekaterih okrepitvam nI uspel uvrstiti med prvo deseto-rico najboljših ekip v LRS. Med 20 ekipami je zasedel 14. mesto. Za seboj je pustil le ekipo Ilirije iz Ljubljane, jeseniškega Gradisa. Domžal, ljubljanske/Zvezde, celjskega Elektra in Gradbinca iz Ajdovščine. Med posameznimi člani ekipe Je bil najuspešnejši Jože Mrzlak. ki je imel od vseh najbolj stalne rezultate - skoraj vedno preko 800 podrtih kegljev. fm Zaključeno je II. šahovsko prvenstvo Sevnice Na turnirju Svobode za 'šahovsko prvenstvo v Sevnici je 'Silo dovolj presenečenj vse do zadnjega kola, ko še ni bil znan vrstni red. Pričakovati je bilo, da bo Kozamernik vsaj pol točke odvzel Viktorju Košarju toda ta ga Je premagal, zasedel tretje mesto in prehitel Sušteršiča, ki je bil tudi kandidat za to mesto. Na turnirju Je sodelovalo osem četrtokategornikov in trinajst igralcev brez kategorije. Vodili so ga tajnik sekcije Marijan Su-šteršič, Jože Maurer in Rudi Blas Vodstvo turnirja je imelo težave, ker se nekateri igralci niso drža. ti določenega roka. Sodelovanje na turnirju Je bilo naporno, saj je moral vsak Igralec odigrati 20 iger v času od 17. januarja do 20. februarja. Šahovska prvaka Sevnice za leto 1961 sta se borila m pokazala lepo igro. Vrstni red Je naslednji: 1.—2. mesto si delita Rudi Blas in inž. Tone Mrva, (vsak po 18 točk) 3. mesto Viktor Košar s 17 točkami,' 4. Marjan Sušteršič (1C.5 točke) 5.—6. mesto Janko Blas in Edi Rauter (po 13,5 točke), 7.-8. mesto Maks Zemljak in Rajko Košar (13 točk), 9. Jože Maurer (12,5 točke), 10. Milan Poljšaik — (lil,5 točke), 11.—12. mesto Boris Kozamernik in Martin Pfeifer (po 10 točk), 13. Martin Jamšek (8 točk); 14 Franc Drstvenšek (6 točk) 15.—.16. Alojz Jerman in Rudi Prosenik (po 5.5 točke), 17. Rudi FileJ (5 točk), 18. Anton Vin. ter (4.5 točk). 19. Ludvik 2uraj (4 točke). 20. Branko Zolič (3 točke). :n 21. Alojz Raič (1 točko) Igralci, ki so dosegli 10 točk ln so še brez kategorije, bodo uvrščeni v četrto kategorijo. Za prvo in trctjcplasirane pa bo odločila okrajna šahovska zveza No vo mesto. Mladinci so dostikrat bolj presenetiti kot stari šahisti in so marsikomu odvzeli kako točko. V. K. POD ENO STREHO Na podeželju je včasih precej pereče vprašanje dejavnosti društev In organizacij. Zgodi se namreč, da je član vodstva ene organizacije ali društva še v upravnih odborih drugih društev in organizacij. V Žužemberku so že pred NEIZKORIŠČENA PRILOŽNOST Nudimo kravate in tekstilno konfekcijo ter se priporočamo za nakup Konfekcija »LISCA« SEVNICA Trgovsko podjetje »MANUFAKTURA« Ljubljana, Trubarjeva 27 priporoča cenjenim odjemalcem ugoden nakup v svojih poslovalnicah. B1" gata Izbira Nogomet v Brežicah V nedeljo popoldne sta se na stadionu v Brežicah pomerili v prijateljski tekmi nogometni enajstorici Brežic in Senovega •fcuiirniva tekma se Je končala t rezultatom 5:3 v korist domačih. Izredno lopo vreme Je privabi lo precej gledalcev. Upoštevati je treba, da je bila to prva nogometna tekma po daljšem razdobju, ker Je kazalo, da se to nogo metni klub razšel. Predstavniki kluba so nam povedali, da pričakujejo finančno podporo in da bodo p,ričel' z rednimi treningi in tekmovanji že v najkrajšem času Ta novica je zelo razveseljiva, saj so bile rsre'iee vedno močna n-i;r. mp.tris ■. -'-toianks podz,cz:. <• vodstvo kluba in igrale, temveč tudi številni pristaš tega Spona pričakujejo, da bodo obljubo v resnici izpolnili. —šek Navajeni smo že na uspehe novomeških pionirjev in pionirk v namiznem tenisu. Čeprav trenirajo še vedno v Izredno slabih pogojih v slačllnici telovadnice novomeške gimnazije (v Domu JLA so dali na razpolago le en dan v tednu!), so njihovi uspthi vedno večji. Po uspehu v dvoboju z reprezentanco Zagreba (8:8) so preteklo soboto ln nedeljo gostovali na Jesenicah, kjer so igrali na republiškem turnirju kombiniranih ekip. Novomeška pionirska ekipa, v kateri so igrali Gunde, Somrak, Ber-cer, Mikčeva, Turkova in Uhlova. je nastopila tudi v mladinski konkurenci, imela je zelo lepo priložnost, da zasede 2. mesto, kajti vsi so .pričakovali, da bodo dvoboj z ljubljansko Ilirijo odločili v svojo korist. Po nepričakovanem porazu Bcrgerja s tretjim Igralcem nirije Pavlinom Je bil rezultat 8:8. v podaljšku pa so bili uspešnejši Illr-jani. ki so premagali novomeški mešani par Berger-Turkova. Za poraz pri mladincih so se Iliriji oddolžili v pionirski konkurenci. Ekipi sta nastopili v Istih postavah, tu pa Jc Berger le premagal Pavlina In tako je novomeška ekipa z zmago z 9:7 dospela do finala. Finalni dvoboj bi lahko prinese) največje presenečenje. Novomeško ekipa je Imela lepo priložnost, da premaga oslabljeni Odred, vendar zaradi nepričakovano slabe Igre Uhlove in -klksa- Bergerja v srečanju s Krncem te priložnosti niso izkoristili. Zmagal je Odred z 9:f Najboljša v ekipi je bila Mikčeva, ki Je prinesla štiri, to je vse možne točke. V okviru tega tekmovanja Jc bil na Jesenicah tudi povratni dvoboj republiških pionirskih reprezentanc Hrvatske in Slovenije. Slovenska reprezetanca, v kateri je nastopila tudi Mikčeva, se Jc re-vanžirala za poraz v Zagrebu in zmagala z 9:1. K zmagi je precej prispevala Mikčeva, ki je zmagala v obeh dvobojih posameznic, razen tega pa tudi skupaj z Jcmcem v tekmovanju mešanih parov in s Skerljevo pri ženskih parih, fm leti razmišljali, kako bi se izognili problemom, ki nastanejo zaradi tega, pred kratkim pa sta se združili KUD in TVD Partizan. Dejavnost TVD Partizana v Žužemberku je precej pestra. Društvo ima redno telovadbo za pionirje in pionirke ter mlajše članice. Delavna je odbojkarska sekcija. Gojijo še atletiko in nogomet. Letos so se v društvo vključili tudi kegljočl, ki doslej niso delali načrtno. Društvena telovadnica je premalo izkoriščena, zato bodo imeli v njej več prireditev. V okviru društva deluje *e komisija za kulturno dejavnost, ki vzgaja dramsko družino odraslih in pionirjev. Zelo bogata je knjižnica. Razen tega imajo v klubu radijski in televizijski sprejemnik. Za razvedrilo pa skrbi tudi zabavni ansambel ' Kaže, da bo delo »pod eno streho« vse bolj zaživelo, čeprav se je nekaterim zdelo, da se telesno-vzgojnega in kulturnoumetniškega društva ne da združiti. it dilo pri delu. Zelo pomembna je misel, da je treba delo na področju telesne kulture vrednotiti prav tako kot na drugih področjih družbene dejavnosti. Predkongresne konference so pred nami Zelo pomemben dogodek v razvoju slovenske kulture bo tudi bližnji I. kongres 7. in 8. aprila v LJubljani. Tu bodo telesnovzgoj-nim vprašanjem posvetili še več pozornosti kot na kongresu SZDL. Po načrtni preučitvi bo kongres nakazal smernice za bodoče delo in pota za vsklajevanje razvoja telesne kulture z družbenim razvojem ter sprejel ustrezne ukrepe ki bodo zagotovili hitrejši razvoj. Da pa bo kongres uspešno delal, je treba izvesti v vsej Sloveniji temeljite priprave. Prav zato bodo velikega pomena občinske predkongresne konference, na katerih bodo natančno proučili položaj telesne kulture v vsaki občini. Tu dobo razpravljali tudi o kongresnih tezah, ki so jih pred kratkim izdali sklicatelji kongresa: Športna zveza Slovenije, Partizan Slovenije in Centralni komite LMS. To pa seveda še ni vse. Na občinskih predkongresnih konferencah bodo tudi določili delegate, ki bodo zastopali občinske organizacije za telesno kulturo na kongresu' in prikszali probleme posameznih področij ter predloge za njih rešitev. Kongresne teze Teze, so vodilo, ki naj zagotovi enotne pogleue na različne probleme. Podobne so tistim, ki so jih izdali sklicatelji I. jugoslovanskega kongresa telesne kulture 1958. v Beogradu, le da so prilagojene razmeram v republiki in da so v veČini primerov še bolj konkretne ln seveda tudi sodobne. Omenimo nekaj najvažnejših misli lz kongresnih tez: B V zadnjih letih Je bilo na področju telesne kulture narejenega precej, toda vseeno doseženi u-spehi niso zadostni, ker zaostajajo za našimi možnostmi, posebno pa za potrebami. Glavni vzrok je v tem, ker telesna kultura prepočasi sledi družbenemu razvoju in se s težavo prilagaja novim pogojem in potrebam. ■ Vsebina telesne kulture in njeno družbeno vrednotenje, praksa in njena organizacijska zgradba so premalo ujeli utrip novega časa in razvoja. Namesto da bi prisluhnili potrebam, željam in okusu novega roda, so marsikje vsilili zastarele metode dirigirane telesne vzgoje. Dvotirni sistem vodenja društev je tipična dediščina preživelih tradicij, ki nikakor ne u-strezajo današnjim potrebam mladine in odraslih. B Telesna kultura ni več stvai ozkega kroga ljubiteljev te dejavnosti, še manj orodje strankarske ali drugačne opredeljenosti, marveč postaja življenjska potreba najširši plasti državljanov predvsem mladine, sestavni del življcnske ravni. Generacije, ki »Polet« še pred Dolenjskim listom Cenjene goste solidno, hitro in ceneno postrežemo! HOTEL m KAVARNA »MteVROPOL« Novo mesto Nedeljsko kolo Športne napovedi v tekmovanju uredništev listov ni prineslo večjih sprememb. Najboljši je bil predstavnik Celjskega ODBOJKA V NAŠEM OKRAJU Ena izmed najbolj priljubljenih športnih panog odbojka je v našem okraju zelo slabo razširjena, razen v Novem mestu. Da bi se pričelo sistematično delo na tem področju, Je bila pri okrajni zvezi Partizana formirana komisija za odbojko. Okrajna zveza pa Je v svoj program vključila tudi seminar za vodnike odbojke. Sklenjeno je bilo, da se bo formirala okrajna odbojkarska liga, ker bomo le na ta način sistematično lahko vzgajali nove kadre Ze v preteklem letu so društva Partizana pokazala izredno zanimanje, saj so se turnirja udeležile kar štiri ekipe. Na posvetu predstavnikov vseh društev je bilo sklenjeno, da se formirata dve ligi, s čemer se bodo znatno znižali stToški. Prva liga bo za območje občin Sevnica. Krško In Brežice, druga za območje občin Novo mesto, Trebnje, Metlika. Črnomelj. Prvi dve plasirani ekipi iz obeh lig pa se bosta srečali na turnirju. ti. tedntka (8 zadetkov), ostali v vrhu pa so osvojili Isto število točk. Tudi predstavnik našega lista je imel 6 pravilnih rezultatov. Ker pa je Imel6 zadetkov tudi Polet, je vrstni red v glavnem ostal isti kot prejšnji teden. Naš zastopnik v novem kolu bo novomeški atlet tekač Branko Der-ganc, ki je za nedeljske tekme napovedal naslednje zmagovalci: 1, 0, 1 - 1, 1, 1 - 1, 0, 1 - 0, 2, 1 (rezerve 1, o, 1). fm 24 :1 z Mirno pečjo 25. februarja smo imeli v Straži namlznoteniški turnir, ki naj bi določil najboljšo desetorico. Zmagal je' Leon Kavšček. ki Je zbral 20 točk, sledijo pa mu Marijan Ravbar 18 toCk, Tine Dolinar 16. Jože Pire 14. Jože BarbiC 12 itd. Ta petorica je potem zmagala v dvoboju z mirnopeškiml Igralci z rezultatom 21:1. Igralci iz Straže Imajo v načrtu še več dvobojev: povratno tekmo z moštvom iz Mirne peči ln z nnmiznoteniškimi igralci lz Žužemberka. V Straži je zanimanje za namizni tenis precejšnje. Razen rednih treningov so uvedli tudi tečaj za začetnike. Obiskujejo ga pionirji in dekleta. Marijan Ravbar Trgovsko podjetje »Železnina« NOVO Ml STO @l ZALAGA TRZlSCE $ Z ZELEZNINSK1M IN @ GRADBENIM MATERI.5 $ LOM, AVTOMOBILI IN fjč AVTO MATERIALOM TER O Z GOSPODINJSKIMI ©■ STROJI! fir PRIPOROČAMO SE $ ZA NAKUPE V NASlH f} POSLOVALNICAH vstopajo v življenje, vedno bolj izpričujejo to trditev. Tudi družba — z vsemi svojimi organi si bolj kot kdajkoli prizadeva za čim popolnejšo telesno kulturo iz gospodarskih, zdravstvenih, vzgojnih in drugih razlogov. B Materialni pogoji za množično in vrhunsko telesno kulturo se le počasi izboljšujejo, čeprav bi se ob večjem razumevanju lahko mnogo hitreje. Tudi vodstveni in strokovni kader je bil premalo prizadeven pri iskanju nove vsebine, metod in ' odnosov v telesnokulturnem življenju. Marsikje je razvoj telesne kulture še odvisen od pogledov posameznih ljudi, nc pa dejanskih potreb in možnosti. B Kar zadeva vsebinsko in oblikovno plat naše telesne kulture, moramo poudariti, da ne more biti enkrat za vselej dana, ampak da jc podvržena spremembam. Seveda pa ne smemo razvoja telesne kulture prepuščati stihiji, prav tako tudi ne neprizadeto spremljati pojave in slabosti, ki zavirajo njeno rast. Ne smemo vztrajati pri starem za vsako ceno! Telesno kulturo mora usmerjati zavestna dejavnost tistih ljudi, ki razumevajo duha novega časa in družbeno okolje, ki vedo, čemu mora telesna kultura služiti. Nova dognanja je treba vnašati v življenje ln prilagajati vsebino, metode in oblike razvijajočim se procesom in odnosom v družbi. B Zvezni kongres telesne kulture je sprožili mnoge pozitivne procese, jim dal podporo in odprl možnosti za razvoj najprimernejših in najkoristnejših vidikov naše telesne kulture. Slovenski kongres pa si je postavil nalogo, da praktično zagotovi uresničenje stališč beograjskega kongresa in da jih prilagodi našim posebnim pogojem. B Omenili bi še nekaj najpomembnejših odlomkov iz tez. Tu najdemo novo delitev telesne vzgoje na temeljno, razvedrilno In tekmovalno telesno vzgojo. Naloga temeljne telesne vzgoje je zagotoviti mladini harmoničen psihofizični razvoj in je potemtakem neločljiv del splošnega izobraževalnega procesa. Temeljna telesna vzgoja je obvezna za vso šolsko mladino, potrebna pa je tudi ostalim mladim ljudem. Drugi način dejavnosti Je razvedrilna telesna vzgoja (rekreacija), ki ima nalogo, da omogoči mladini m odraslim zdravo biološko utemeljeno ln s civilizacijo pogojeno potrebo po gibanju, zlasti v obliki različnih iger. Naloga tretjega načina dejavnosti — tekmovalne telesne vzgoje (tekmovalnega športa) pa je, omogočiti mladini in odraslim večje uspehe v posameznih telesnovzgoj-nih dejavnostih in merjenje svoje sposobnosti na medsebojnih tekmovanjih. Bi V organizacijskem pogledu se telesna vzgoja deli na dve osnovni področji: na obvezno telesno vzgojo v šolah in prostovoljno tekmovalno tel. vzgojo v organizacijah za telesno kulturo. Prvo področje usmerjajo organi družbenega upravljanja — sveti za šolstvo jm sveti za tel. kulturo, drugo pa družbene organizacije za telesno kulturo. DRUŠTVA SO OSNOVNE ENOTE Y Društvo je osnovna celica prostovoljne družbene organizacije za telesno kulturo. S svojimi materialnimi, kadrovskimi in organizacijskimi temelji omogoča raznovrstno dejavnost v različnih organizacijskih oblikah (klubi, sekcije, aktivi).. Društva se naj ustvarjajo tam, kjer so najugodnejši pogoji, torej pri šolah (šolska športna društva), tovarnah (sindikalna športna društva ln aktivi), stanovanjskih skupnostih Itd. ,Tako šolsko ali sindikalno športno društvo nikakor^, ne pomeni konkurenčne organizacije obstoječih organizacij, temveč nasprotno — zdravo osnovo za njihov nadaljnji razvoj. O Zgodovinsko pogojeno nasprotje med telovadbo in športom nima mcsia v naši skupnosti in v naših organizacijah. Poleg skrbi za splošno telesno vzgojo mladine ima svoje mesto v našem sistemu ludi skrb za velike in najvišje dosežke v posameznih panogah. B V vseh občinah in okrajih se morajo razviti občinski in okrajni organi za telesno kulturo: sveti kot oblastni organi, in občinske in okrajne zveze za telesno kulturo kot družbeni organi. V občinskih zvezah naj bt bile tri notranje organizacijske enote: skupnost šolskih športnih društev, skupnost društev za športno rekreacijo in skupnost tekmovalnih športnih društev in klubov. V tem okrilju se lahko organizirajo tudi druge skupnosti društev n. pr. planinska, strelska, taborniška Itd. Podobna organizacijska struktura bi naj bila v bodoče tudi v okrajni zvezi za telesno kulturo. Toliko zaenkrat o tezah. Objavili: smo le na'vnžnejše. več nam prostor ne dopušča. Na občinskih konferencoh bo treba teze natančno analizirati in o njih temeljit« razpravljati. Btcv. 11 (573) DOLENJSKI LIST Stran 7 Sem ter tja pt> Metliki Na plenumu občinskega odbora SZDL so bile izvoljene komisije. Poslej bo pri občinskem odboru delovalo sedem komisij. Obenem so razpravljali o sklepih občinske konference. Nekatere sklepe so že uresničili, tako je že bil seminar za vodstva političnih organizacij, vrsta tečajev pa bo pozneje. Se vedno je velik problem število članstva SZDL. saj se je, po občinski konferenci le neznatno povečalo. Komisija za družbeno uveljavljanje žena pr; občinskem odboru SZDL se je že dvakrat setala in pretresala vprašanja, ki se tičejo tega področja. Ugotovljeno je bilo, da je premalo žensk v organih družbenega in delavskega samoupravljanja, čeprav je zaposlenih v občini več žena kot moških in ustvarjajo večji del celotne vrednosti proizvodnje. Potrebna bo temeljita analiza, na osnovi katere bodo stanje lahko popravili. — Komisija je ravno tako razpravljala o proslavitvi dneva žena in pripravah na občinsko konferenco ženskih društev, ki bo v drugi polovici marca. V komisiji za družbeno upravljanje pri občinskem odboru SZDL so se pogovorili © vsebini in oblikah dela. Komisija bo stalno sledila delu organov samoupravljanja v podjetjih, zadrugah, šolstvu in drugod. Ustanovljeni sta dve podkomisiji za gospodarska in negospodarska področja. Prva naloga, ki jo bo izvedla, je analiza komunalnega sistema Zveza ženskih društev je priredila v čast praznovanja 8. marca — dneva žena slavnostno akademijo. Na njej so nastopili pevci, harmonikarji, folklorna skupina in recitator-ji. Akademije se je udeležilo veliko število ljudi, ,Podobne proslave so organizirali tudi v Gradcu in drugod. Na žene so se cb njihovem prazniku spomnili tudi cicibani in pionirji ki so iim poslali čestitke in kupili darove Kdor gre mimo izložbenih oken šivilskcga podjstja, šJ ogleda razstavo -Naše žene v NOB-, ki jo je organiziral občinski odbor ZB s pomočjo Be- lokranjskega muzeja. Razstavljeni so dokumenti in fotografije iz naše revolucije; le-ti oriknzujejo delež žena v NOB Programski svet pri kino podjetvhi v Metliki je pred nedavnim na seji izbral filme za leto 19052 V zadnjem času so vrteli nekaj zelo kvalitetnih filmov. Mislitj bi bilo treba, da bi se zopet uvedle redne kino predstave v Gradcu, Priprave za popis prebival stva v občini potekajo dobi Pop;s bo v začetku aprila V ta namen le bila imenovana posel'.na kcnvsija k bo vodi-'a popis V Gradaeu je gosso\ula gimnazijska dramska skupina iz Črnomlja s francosko komedijo Trinajst jih bo. Gledalci so bili z igro zadovoljni. Jad V TEM TEDNU VAS ZANIMA Nove iz Brusnic Kulturno-prosvetno društvo »Vinko Parieršič- je v svoji dejavnosti zadnja leta precei popustilo. M;d drugim je vzrok temu pomanjkanje društvenih prostorov Sedaj razpravljajo o tem. da bi dobili prostor v stavbi kmetijske zadruge, kjer bi ustanovili svoj klub. V so bici bi namestili knjižnico, šahovske deske, kupili b; morda tudi televizor. Misel je treba pozdraviti, saj bj bil klub shajališče mladine, razen tega pa bi v njem lahko imele sestanke družbene organizacije na vasi Ljudske knjižnice v Brusnicah nimajo. Imajo Is 200 knjig, last prosvetnega društva -Vinko Paderšič-. Šolska knjižnica šteje okoli 600 knjig in je na razpolago vsem vaščanom. vendar je zanimanje za branje zelo majhno Prostovoljno gasilsko društvo si je pred nedavnim hotelo nabaviti motorno bnzga'no, vendar zamisli niso mogli uresničiti, ker tim je manjkalo še 40 000 dinarjev. Ostali denar so zbrali sami, nekaj pa so ga-posodile družbene orga nizacije. Upajmo, da bodo zne- sek, ki še manjka, kmalu zbrali in bodo tako za moderno pridobitev bogatejši Organizacija SZDL, ki je prej vključevala Brusnice in Ratež se ie razdelila na dva dela. Tako šteje sedaj organizacija v Brusnicah okoli 300 č'anov Sedaj pripravljajo Ljudsko univerzo, ki bo poskrbela za predavanja iz kme tijstva, družbenega upravljanja itd. Pred nedavnim je bil sklican občni zbor Rdečega križa. Odzvalo se je samo šest ljudi. ?a to so ga prestavili. bp Sz Vidma-Krškega LOJZETA UREKA NI VEČ V prvih marčevih dneh je V Dolovi umrl šef tamkajšnjega krajevnega urada Lojze Urek. V soboto, i. marca, so ga spremljali sodelavci in množica ljudi na njegovi zadnji poti. Številni gasilski prapori so dokazovali, da jc bil pokojni vidna osebnost tudi v gasilskih društvih. Dalj časi jc bil predsednik občinske gasilske zveze. Lojze Uick je delal do zadnjega. Ni imel časa, da bi ie zdravil. Bled vojno Je bil Interniran v Auschvvltzu, od koder 'jc razen v levo roko vigane številke 101717 prinesel domov tudi zahrbtno bolezen. V imenu množice se je za nje- Občni zbor »B0HGR« Senovem govo delo zahvalil tajnik ObLO iz Brežic in poudaril, da tako vestnega človeka krajevni urad v Dobovi dolgo ne bo imel. Lojzeta Urckn bomo ohranili v spominu kot zgled neutrud-Ijivega družbenega delavoa! O V soboto, 4. marca, so bile v tovarni Celuloze in papirja volitve v obratni delavski svet četrte ekonomske enote V omenjeni tovarni so že izvoljeni obratni delavski sveti v prvi. drugi, tretji in peti eko-nomski enoti. — Istega dne je v tovarn: celuloze in papirja zasedala občinska skupščina Zveze vojnih invalidov O V soboto je bil občni zbor sindikata v kovinarski zadrugi, v nedeljo pa ustanovni občni zbor bodoče samostojne ekonomske poštne enote s sedežem v Vidmu-Krškem. (O obeh zborih bomo obširneje poročali v naslednji številki). 0 V ponedeljek. 6. t. m. Je bila 4. redna seja sveta stanovanjske skupnosti. Ker so bila obravnavana zelo pomembna vprašanja, (tako glede obrata družbene prehrane, ureditve otroških igrišč, celodnevnega poslovanja otroškega vrtca, ustanovitve servisa za vzdrževanje hiš, razširitve ostalih servisov v stavbi, kjer je sedaj kemična čistilnica in drugo), bomo naše bralce podrobneje seznanili o vsem v prihodnji številki. © Po združitvi občin Senovo in Videm-Krško je s prvim marcem pričela poslovati občina Videm-Krško. Na novi občini je zaposlenih iz bivše občine Senovo 21 uslužbencev, ki se vozijo v službo z avtobusom. Uradni dnevj na občini so sedaj v ponedeljek, sredo in petek D. K. Šmarješke novice V nedeljo, 5. marca, je bilo v šmarješki osnovni šoli predavanje o ženskih bo'pznih in zdravljenju žena. Predavatelja dr.v Oblaka iz Novega mesta so žene z zanimanjem poslušale in so mu hvaležne za niee/>v? izvajanja 12. marca bo predavanje o pni pomoči pri živi. ni; nedvomno bo tudi tu obisk dober. V nedeljo. 12. marca so množične organizacijo, predvsem pa SZDL, pripravile ie nam iz šmarješke doline proslavo za njihov praznik. Istočasno so proslavljali tudi dvajsetletnico vstaje, kjer so sodelovale tudi naše žene. D. P. Iz Topliške doline 26. februarja je bil na Senovem občni zbor Planinskega društva »Bohor«. Razpravljali so o dosedanjem delu. Za prihodnje je občni zbor nakazal nove naloge. Prevsem bodo poživili organizacijsko, propagandno in turistično dejavnost, razen tega pa bodo skrbeli za mladinsko delo v okviru društva. Več skrbi bodo morali posvetiti markacijam. Pri nadaljnjem delu se bodo seznanjali tudi s splošnimi gospodarskimi problemi. S. S. 7. marca je nastal na Riglju pri Dol. Toplicah požar, ki Je pokončal nad 2 ha gozdnega nasada. Tu je gozdna uprava zasadila smreke in kostanj, ki je že lepo rasel. Nasad je pD-polnoma uničen. Kakor sumijo, je bil ogeni podtaknjen Storilcu so že na sledi. V sredo, 8. marca, je v popoldanskih urah klicala sirena gasilce, ker je v Starih žagr.h požar zajel skoro 30 ha zemljišča. V bližnjem vinogradu so požigali razne odpadke, tako se je vnela trava in ogenj se je hitro širil. Gasilci iz Toplic in Podturna so prihiteli na pomoč ljudem, ki so bili v bližini, in omejili požar, tako da škoda ni posebno velika. Pri požiganju trave Je treba zelo paziti, naši kmetovalci pa to radi pozabijo! S V ponedeljek, 13. marca, je Slovensko ljudsko gledališče iz Celja uprizorilo v Novem mestu komedijo S. Mihalkova — A. Hitnga »Robinzoni in dekleti«. Pri obeh predstavah, ob 15. in ob 20. uri je bila dvorana polna hvaležnega občinstva. To gostovanje so Ceijani priredili v okviru turneje po Dolenjski in spodnjem Posavju. B V mestu in okolici je na drevju že opaziti prve zelene poganjke Izredno lepo ln toplo vreme, ki traja že dalj časa, vabi v naravo staro in mlado. Vsak dan vidiš meščane na tratah pod Trško goro, pod Hmeljnikom in na Gorjancih, kjer se sončijo in uživajo lep razgled. J£f Kakor smo izvedeli, bi rada v Novem mestu odprla svojo prodajalno tudi tovarna konfekcije iz Zagreba. Potrošniki potem res . ne oodo mogli več godrnjati nad slabo izbiro, saj bosta prodajalni konfekcijskih tovarn Varteks in Naprijed gotovo konkurirali v Izbiri blaga in v cenah H Na živilskem trgu je bilo v Ponedeljc-k, 13 marca, zelo živahno. Največ so ženske kupo- vale semena, ker povsod že delajo na poljih in vrtovih. Dobiti je bilo jajca po 13 din, solato po 80 din kg, radič in motovileč so prodajali merico po 30 din, regrat po 25 din. Za korenje so zahtevali 60 din, za 1 kg fižola 100 din, za kislo repo ali zelje 60 din ter za jabolka 80 do 100 dinarjev. Prodajali so tudi morske ribe, otroško .konfekcijo, pletenine, lončene izdelke in drva. Kokoši in puranov je bilo precej, vendar ni bilo dosti kupčij, ker so jih kmetice predrago cenile. BfGibanjc prebivalstva: rodile so: Zinka Knez z Brega 15 — dečka, Pepca Hudoklin iz Vol-čičeve ulice — deklico, Jožefa Bevc iz Partizanske 8 — deklico, Ana Kastrevc iz Muzejske 5 — deklico in Emilija Perdec iz Dilančeve ulice 11 — deklico. Poročila sta se: Stanislav Vesel, krojač, in Ana Žagar, uslužbenka, oba iz Kolodvorske ulice številka 10. Umrla je: Pavlina Hočevar, družinska upokojenka iz Puglje-ve 3, stara 72 let. Nesreča se jc zgodila kuharici Heleni Svetec iz Kundijske ulice 2, ki je nehote zaužila zastrupljeno hrano. Socialistična zveza Je letos za 8. marec organizirala slovesne proslave dneva žena v Toplicah kakor tudi po oko liških vaseh. V,Dol. Toplicah je bila proslava v restavraciji zdravilišča, kjer so bile žene tudi pogoščene. V imenu SZDL jih je pozdravil tovariS Stravs, šolska mladina pa je Izvajala kulturni program. Zatem je bila dobro uspela zabava. Tudi po okoliških vaseh, v Podtumu, Poljanah, Podhosti in Soteski, so bile proslave. Razen tega so žene v Podhosti obdarovale Goršetovc mamo, ki je v vojni izgubila pet sinov. Rdeči križ je organiziral tečaj za nego bolnika doma. Prijavilo se je več interesentk, sprejetih pa je bilo le 10. Društvo RK je v Dol. Toplicah zelo delavno, za kar ima mnogo zaslug tov. Draga Soštarič. Telovadno društvo Partizan je spet pričelo z redno vadbo vseh oddelkov. Telovadijo v prostorih prosvetnega doma, nameravajo pa urediti tudi letno telovadišče. Prostor je že POŠTENI NAJDITELJ V naše uredništvo smo pred dnevi dobili tole pismo: »V nedeljo sem se peljala na izlet na Polževo. Ko sem stopila v avtobus, mi jc padla na tla ročna torbica, v kateri so bili dokumenti in nekaj denarja. Nisem mislila, da jo bom še kdaj videla. Vseeno sem poizvedovala pri LM v Grosupljem in že v ponedeljek Jo je prinesel najditelj Janez STRUBE J iz GrosupelJ, ter vrni] vse, kar je bilo izgubljenega. Tovariš zasluži vse priznanje! Kadarkoli bom še potovala p« Dolenjske . se bom s hvalcžnostJD spominjala poštenosti njenih prebivalcev!« Amalija Serbec Brežice Splošno trgovsko podjetje Črnomelj nudi svojim odlemal-cem veliko Izbiro blaga po nizkih cenah določen, uredili pa ga bodo 7 prostovoljnim delom. V nekaj dneh bodo v mali dvorani prosvetnega doma namestili televizor, dvorano pa preuredili v klubsko sobo. kjer se bo mladina zbirala k razvedrilu in zabavi. Televizor je važna pridobitev za Dol. Topli ce! D. G Nove ulice v Brežicah Na zadnjem zboru volivcev v Brežicah so se odločili. du bosta novi ulici v Hrastincu nosili imena naših pesnikov. Podaljšek Aškerčeve ulice se bo imenoval po pesniku Josipu Murnu, podaljšek Razlago ve pa bo nosil ime Dragotina Ketteja. S tem bo urejena orientacijska situacija v novem naselju. -Sek TRGOVSKO PODJETJE »TKANINA« LJUBLJANA priporoča potrošnikom nakup v tvojih poslovalnicah. Bogata izbira vseh vrst tekstilnega blaga Četrtek, 16. mRrca: Hliari) Petek. 17. marca: Ljuboslav Sobota, 18. marca: Edvard ' Nedelja, 19. marca: Jože Ponedeljek, 20. marca: 13°' Torek, 21. marca: Beno Sreda. 22. marca: Vasilij Stari trg ob Kolpi Kvartet -Tržani«, ki ga vodi učitelj Andrej Koce, kar lepo napreduje. Med drugim je sodeloval tudi na pustni maškaradi, ki jo je organiziralo kulturno društvo -Sloga--Sprevod maškar z »zlatoporo-čencema« je obiskal več vasi in poskrbel za razvedrilo. Pohvaliti moramo naše uči-teljstvo, ki poleg svoje službe še požrtvovalno pomaga v kulturnem društvu in organizacijah. S kulturnoprosvetnini delom so pri nas velike težave, ker nimamo primernih prostorov za večje prireditve Prav tako je šola brez telo vadnice. Otrok je iz leta v leto več in že prihodnje leto br naša šo'a popolna osemletka zato je nujno treba misliti nn primerno telovadnico. K nOLENISKi UST naj ne manjka v nobeni družin v domačem okrajul Črnomelj: n. in 19. marca: amer. barv. film -Obračun-, 21. ln 22. marca: Ita), barv. film -Alda-. Dol. Toplice: 18. In 19 marca: ani i film -Mata Hari«. Kostanjevica; 19 marca; amer. rum -Najhitrejši strelec-, 22. marca, angl, film -Urezi njeno ime s po a o sqm-«. Metlika: 18. ln 10. marca: Hal. film -Nu svidenje, Rim-, 22. marca: nemški fdm -Danes se ženi moj mož«. Mokronog: 16. marca: amer. film -Gospodar Balantrea-, 18. in 19. marca: amer. film -Prekinjena melodija-. Novo mest - -Krka«: od 17. do ;u. marca: jugoslov. film -Košček sinjega neba-, od 21. do 23. marca: sovj. film »Murnu«. Novo mesto - Dom JLA: od 17. Jo 19. marga: sovi. film -Sonce sije vsem-, od 20. do 22. marca: franc. film .Zverjad Je spuščena« Semič: 19. marca: amer. barv. :ilm -Sedem nevest za sedem bratov«. Sevnica: 18. ln 19. marca: italij. film »Odmor in ljubezen-. Trebnje: 22. in 23. marca: mehiški film -Upor obefenlh-. predstava v soboto ob 20. uri, v nedeljo >b 16 in 18.30. 85 Avto-moto društvi. Novo mc-;to, razpisuje javno licitacijo /.a prodajo rabljenih avtomobi-!ov in .motorjev. Licitacija bo . garaži društva v Gotnl vasi 10. marca ob 15. uri. — Uprav-i; odbor AMD Novo mesto. Radioklub v Novem mestu je ■aztormiran. Upniki in do'žni-'otI ter nam ustno ali pismeno izrazili sožalje. Žalujoči sinovi in hčerke , z družinami. Mokronog, Ljubljana, Novo mesto, Zagreb, 15. marca 1981, PRODAM SKOBELN1 PORAVNALNI STROJ (50 cm; tračno žago. krožno žejo kolarsko stružnico, elektr.i-motor 4.2 KS s stikalom. 30 metrov kabla, skupno ali posamezno. Cena zmerna. Ogled vsako nedeljo od 7 do 14. ure v Zdinji vasi 14 pri Novem mestu. MOTORNO KOLO PANON1A 250 cem, s prikolico, prevoženih 7.500 km, ugodno prodam. Plut Šentjernej 1" na Dolenjskem. UGODNO PRODAM odlično Vespo 125 ccm. Ogled v nedeljo. Makovec, Mladica 2. p. Semič. PRODAM AVTO DKW in kuhinjsko kredenco. Naslov v upravi lista (174-61). PRODAM SKORAJ NOV 60-1 i trski hladilnik »Himo«. Naslov v upr. lista (173-61). PRODAM MOTOR NSU Prima 150 ccm, v dobrem stanju. Naslov v upravi lista (172-61). PRODAM DOBRO OHRANJENO SPALNICO iz mehkega lesa. Naslov v upravi ga lesa. Naslov v uprav: lista (170-61) 300 — 500 KG MEHKE SLAME kupim. Franc Kovačič mlinar. Novo mesto, Kan-dlja. KMETIJSKA ZADRUGA SE V NI C A sprejme takoj v službo traktorista, po možnosti strojnika. Ponudbe pošljite zadrugi čimprej! PRODAM NJIVO, TRAVNIK, hišo in vrt pri štev. 66 v Mokronogu. Primerno za upokojence. Cena ugodna. POCENI PRODAM manjše posestvo tik ceste, takoj vse-Ijivo. Naslov v upravi lista (175-61). PRODAM DOBRO Ofnvv NJENO SAMSKO POtll-STVO. Naslov, v upravi lista (171-61). GARAŽO ZA FIAT oddam. Drago Hadl, Zagrebška 10, Novo mesto. OPREMLJENO SOBO oddam solidnima moškima. Naslov v upravi lista (186-61). KVALIFICIRAN ŽIVINOREJEC dobi takoj zaposlitev. Družinsko stanovanje na • voljo, zato Imajo prednost interesenti z družinami. — Plača po učinku. Ponudbe sprejema uprava Kmetijske zadruge Skocjan. ISCEM SLUŽBO TRAKTORI. STA F kategorije. Nastop službe takoj ali po dogovoru Naslov v upravi lista. — (189-61). POSVOJIM OTROKA, po možnosti deklico od treh let dalje. Naslov v upravi lista (187-61). ENOSTANOVANJSKA U1SA v centru Dolenjskih Toplic naprodaj, na željo tudi nekaj zemlje. Ponudbe pod takoj vseljivo. Naslov v upravi lista (188-61). GOPODARSTVO glavnega odbora Zvez gluhih Slovenije, Ljubljana, Gornji trg 20, sprejme več dobrih mizar skih pomočnikov za delav-nico v Smartnem ob Savi. Samska stanovanja so preskrbljena. NOVO MESTO ' V času od 7. do 13. marca Je bilo rojenih 17 dečkov ln 13 deklic. Umrla Je: Jožefa Kranjc, gospodinja iz Prapretnega, stara 49 let. SEMIČ Februarja ni bilo rojstev izven bolnišnice. Poročili so se: Filip Plut s Sta-rlhovega vrha, in Marij* Vrščaj iz Nestoplje vasi, Rudolf Novak \: Semlča, ln Antonija MalcnšeJc, ob;i tz Semtća, Janez Golob lz Malin in Helena Vidmar lz Stavce vasi. Umrli so: Uršula Plut lz Cerovca, stara 102 leti; Marija Sobar iz Dor-Lazov, stara 80 let; Katarina Crnc lz Srednje vasi, stara 80 let; Marija Konda z Osojnlka, stara 56 let; Janez Ramuta z Osojnika, star 84 let. ČRNOMELJ Februarja so bile rojene 3 deklice. Poročili so se: Marko Makslmo- vlć, podoficir JLA iz Radra, ln Dragica Gorše, delavka lz Lokev, Franc Banovec, delavec, in Marija Vrtin, delavka, oba lz Doblič; Leopold Suhorepec, kmet iz Ručetne vasi, ln Morija Grzin, delavka z Gor. Pake; Vladimir Cop, profesor, ln Darinka Slmec, profesorica, oba iz Črnomlja ;Alojz Suštaršlč, delavec z Gor. Pake, in Ivana Kump, kmetica Iz Nestoplje vasi; Ivan Glaser, delavec iz Črnomlja, in Jožefa Kure, delav. iz Svibnika: Stanislav Vluhovič, pleskar, in Marija Kure, šivilja, oba iz. Črnomlja. Umrl je Anton Novak, učenec z Dol. pake, star 13 let. ZABUKOVJE Februarja so btU rojeni: 2 dečka in ena deklica. Porok ni bilo. Umrla sta: Frančiška Slmončič lz Zabukovja, stara 74 let in Emil Pipan, užitkar lz Podgorja, star 84 let. SEVNICA Februarja sta bila rojena en deček in ena deklica. Poročili so se: Avguštin Klavžar. delavec iz Pečic, ln KrlMlna Miri, po'.jedelka iz Krajnih brd; Edvard Vidmar, delavec, ln Klotilda Krstić, delavka, oba lz Sevnico; Oma Rlzvlć, delavec lz Podkraja ln Marija 2užeiJ, gospod, pomočnica i? Radne; Anton KuneJ, mizarski pomočnik lz Loga, in Terezija 2aberl lz Droianja; Franc Kozrnus, poljedelec lz Stržtšča, in Marija Mlinaric, poljedelka z 2igarskegn Umrli so: Franc Ašlč. otrok z Blance, star 3 leta; Matija Mlinaric, rudar lz Sevnice, star 87 let; Julijana Zupančič, gospod, pomočnica iz Sevnice, stara 61 let. Protekli teden so v novomeški porodnišnici rodile: Angela Pavlin z Doža — dečka, Joža Makse iz Bršljlna - deklico. Jožefa Anžifek s Križa - deklico, Marija Jersin z ' Dol. Kamene — deklico, Nada Se-nlca iz Sevnice - dečka, Antonija Cvelbar tz Vratnega - deklico, Jožeta Duh lz Dolenje vasi - dečka, Fani Popit tz Mokronoga — dečka, Jožefa Koplna z Vlnjega vrha -dečka, Marija Boblč z Vinlega vrha - deklico, Antonija Struna lz Otočca — dečka in deklico, Ana Bojane iz Vel. Orehka - deklico, Marija Grandljič lz Hrasijn - deklico, Ana Klobčar lz Regerče vasi - dečka, Jožefa Brdlk lz Gor. Jesenic - deklico, Olga Vldljinovlč z Gradišča - dečka. Angela Brajdlč lz Prečne - dečka, Marija 2agar z Dol. Kar-teljevega - dečka, Antca Petcrlln z Vlnjega vrha - deklico, Rozalija Plut iz Kanlžarice - dečka, Kristina Topolovec z Vrha - deklico, Sonja Llpar lz Senovega - dečka, Marija Kobe iz HruMce - dečka, Kristina Ilcnlč iz DragatuSa — dečka, Gabrijela Kržlč lz Praproč -dečka, Ivanka Flnjnik iz Metlike -dečka, Ana Dlhelberger iz ICašču — deklico. Rozallja Kebell z Dol. Karteljevcga — dečka, Anica Bevk lz Metlike — dečka, Jožefa Crau-gelj lz Križevake vasi - deklico, Mimlca Sajovtc lz Cešče vasi - deklico. Marija Potočar lz Gor. Brezovice - dečka, Vera Hočevar lz Brezove rebri — dečka. Pretekli teden so se ponesrečili ln Iskali pomoči v novomeški bolnišnice; Janez MurgclJ, kme-t z Gor. Kamene, Je padel na gred ln U poškodoval spodnji del telesa. Franc Tomšič, posestnik iz Budga-nje vasi, Je padel s konja ln si poškodoval prsni koS. Slavo Jerman, gospodinjo lz Loke, je podrl kolesar ln Ji poškodoval nos. Jožeta Skota, kmeta lz Tomažje vasi, Je sin udaril s koso po glavi. Stanko Muhič, rudar iz Kanlžarice, si Je pri delu poškodoval levo ključnico. Križemrok v Suhadolu V Dolenjem Suhadolu imaju ljudje precej problemov. Med njimi Je eden zelo važnih popra, vilo poti. saj niti rešilni avtorno-Inl in zdravnik ne moreta v vas Ko Je bilo 12. marca organizi rann prostovoljno delo ln Je KZ llrusnicc dala na razpolago avtomobil za razvažanje gramoza, ki leži na cesti že dve leti. Je prišlo le nekaj ljudi. Prišli so sami takšni, ki nimajo vprežne živine večji kmotto ki uporabljajo poti. pa nlfo liriSIl delat. Eden jc celo zabavljal in se norčeval lz tistih, ki no delali. Razen poti Je problematična tudi voda. precej vašfanov mora hoditi po vodo na Drcnk ali pa v Reč. Z malo dobre volje pa bi se dalo tudi to urediti pod hišo št. 13 Je to *i daleč Izvirek, ki ne od teka. ln bi se dal tain urediti vod-njak. Od tod bi lahko napravili odtok k manjšemu rv/ervurju, di hI imele Rospodlnje tudi za pranje dovolj vode. Seveda pa so tu dl pri tem težave. Večji kmetje pravijo; »Zakaj bi tam delal, če imam doma vodo!«. Seveda kapni-eo. Mali kmetje pa tudi ne zmorejo sami vsega dela. Dobro hi bilo, če bi sanitarna inšpekcija •iltrenila potrebno. 7,e nekaj Irt delijo občani kra 'evniin odborom sredstva za popravilo poti lil razna dela na vasi Povsod so se lepo pomenili in noliat napraviti le v Suhadolu kot Je videti, to ne ere. Ali res ne bt mogli tneblvalri slojno na stopiti pri delu za napredek vasi saj bo to nJim samim v korist- E. A. SP00F-D EADI0 LJUBLJANA SOBOTA, 13. MARCA 3.00-0.00 Dobro Jutro (pisan glasbeni spored) — 5.25—5.45 Nekaj domačih - 6.30-6.4fl Reklame - 1.03 Glasba ob delu - 8.30 Tri ogrski.-rapsodije Franza Ll*z,ta - 8.55 Radijska šola za nižjo stopnjo — 9,23 Ali vam ugaja? - 10.15 Stanko Premrl; Simfonletta - 10,40 Angleščina za mladino - 10.55 ltammond orgle - 11.00 Po svetu Jazza - 11.30 Pionirski tednik - 11.50 Otroci izbirajo pesmico — 12 00 Napevi z naSih gora- 12.15 Kmetl.'fckl nasveti -12.25 Zabaven opoldanski spored -13.15 Obvestila ln zabavna glasba -13.30 Poje Koroški akademski oktet — 13.50 Orkestralni odlomki lz rt'agnerjcvlh oper - 14.20 Sport in športniki - 14.35 Naši poslušalci čestitajo ln pozdravljajo - 13.40 S Knjižnega trga - 16.00 Vlctor Ile-rert v glasbenih revijah — 16.4n Moški zbor »France PreJseren« lz Kranja - 17.00 Lokalni dnevnik -17.15 Po kinu se dobimo - 17.45 Četrt ure z Markom Novoseiom -13.00 iz naših kolektivov - 18.15 Leo Delibes; Coppelia — baletna suita — 18,SO V ritmu eha.ena _ 18.45 Okno v svet - 19.00 Obvestila, reklame in zabavna glasba — 20.00 Po domače, kot bi sami izbirali... - 20.20 Hcnrv Ceeil: Obe plati postave - 21.00 Za prijeten konec tedna - 82.13 Oddaja za naše Izseljence - 23.05 Do polnoči v plesnem ritmu. NEDELJA, 19. MARCA 6.00-6.30 Nedeljski Jutranji pozdrav - 6.3n Veselo na poti - 7.35 Danilo Bučar: Belokranjske pisanice - 8.00 Mladinska radijska igra - 8.47 Iz albuma otroSkih skladb -8.57 Z zabavno glasbo v novi teden - 9.50 Ivo Lhotka-Kalinski: Zemlja - 10.00 Se pomnite, tovariši ... - 10.30 Finale tekmovanja za evropsko popevko - 11.30 Zdravo Stefančlč: AH res mora biti tako? - 12.00 Naši poslušalci čestitajo ln pozdravljajo - 13.30 Za naSo v&a - 1.1.43 Od tu in tam - 14.19 Naši poslušalci čestitajo ln pozdravljajo - 15.15 Rc-klrme - IS.30 Kar radi poslušate - 16.00 Humoreska tega tedna - 16.20 Pianist Plene Dorsev s svojim triom — 16.40 Peli so jih mati moja - n.Ofl Zvoki za nedeljsko popoldne — 17.30 Radijska igra - 18.34 Albert Roussel: Mala sulta za orkester — 13.40 Polk in valčkov poln koš za dobro voljo - mesto rož — 19.30 Radijski dnevnik in športna poročila - 20.03 Izberite melodijo tedna! - 20.50 Orkester Larry Sohn -21.00 Obisk pri skladatelju Ivu Pe-triču - 22.15 Ples ob radijskem sprejemniku - 23 03 Nočni komorni koncert. 9 Izdelujemo pohištvo rj) vseh vrst ln nudimo ® mizarske usluge M1ZABSK0 PODJETJE »P0BŠI0HJE« ŠENTJERNEJ Stran 8 DOLENJSKI LIST Stev. 11 (578 21. Srce mi je neznansko utripalo, ko sva se plazila ob živih mejah proti domu. Oddahnila sva si šele, ko sva za seboj zapahnila vrata. Zagrnila sva okna, da naju roparji ne bi opazovali. Kapitan je ležal na hrbtu in oči so mu strmele v prazno. Pokleknil sem k mrtvecu in zagledal v njegovi roki listek: »Časa imaš do desetih zvečer.« Ura jc bila šele šest. Prebrskal sem mu žepe, ki so bili polni drobne ropotije. Odpel sem mu srajco in res — tam je visel na osmoljenl vrvici ključ skrivnostne skrinje. 22. Nemudoma sva odhitela v kapitanovo sobo, kjer je stala njegova skrinja. Mati jo je odklenila. Hud vonj po tobaku in katranu nama jc puhnil naproti. Razen koščka srebra in drobnih cenenih obeskov nisva našla nobene vrednosti. Ko je mati vzdignila star mornarski plašč, sva našla na dnu vrečko zlatnikov in v povoščeno platno zavit sveženj papirjev. Mati je jemala iz vrečice zlatnike in štela, da bi si vzela toliko, kolikor nam je bil kapitan dolžan za vso oskrbo, ko je prebival pri nas. 23. Ko sva tako štela, sem zaslišal zvok, ki me jc pretresel do kosti; tam zunaj je tolkla slepčeva palica po zamrzli cesti. Udarci so prihajali bliže in bliže. Zadrževala sva sapo in vlekla na ušesa. Tedaj jc nekdo krepko potrkal na hišna vrata. Zaškripala je kljuka in zaropotal je zapah. Potem je bilo zunaj dolgo časa vse tiho, dokler ni vnovič začela tolči palica po cesti. Nepopisno srečna sva bila, ko sva to slišala. 24. Mati ni hotela vzeti niti zlatnika več, jaz pa sem, da bi bil račun čist, pograbil sveženj v povoščenem platnu. Splazila sva se po temnih stopnicah, naglo odprla vrata in zbežala v noč. Komaj lučaj od hiše sva bila, ko sva zagledala luč in zaslišala prihajajoče. In prav tedaj je mater obšla slabost. Nisem jc hotel zapustiti, čeprav me je prosila, naj stečem sam v vas. Z mojo pomočjo se jc splazila s ceste in ko se je onesvestila, sem jo zavlekel pod bližnji mostiček. Nove izkopanine od tu in tam Mussolinijcvi ljubici Klari Petacci, ki je bila 28. aprila 1945 skupaj z Mnssolinijem ubita v kraju Giulino di Mezzegra, so tam postavili lep spomenik. Odkritja se je razen neofašističnih razgrajačev (ki so bili vsaj med programom kolikor toliko mirni) udeležil tudi mestni župan, prisoten pa je bil celo karabinjerski brigadir. Značilen je tudi napis na zidu, na desni strani slike... Lanskoletno arheološko delo na Dolenjskem je bilo dokaj plodno. Z vsakim letom se množijo arheološke zbirke po muzejih, vedno nove izkopa- Pred nedavnim so v Franciji pričela "obratovati nova vozila: lepi pulmani, ki ne vozijo po tračnicah ampak viseč na posebni drsni konstrukciji. Zgornja slika kaže takšno vozilo, spodnja pa viadukt »pod« katerim vozilo, ki doseže hitrost 120 km na uro, drsi mešaš. TONE KNEZ nine prihajajo na dan in življenje naših krajev v daljnji preteklosti postaja vse bolj jasno in razumljivo. Poleg večjih, načrtnih izkopavanj, ki so se vršila lani v Dobovi, v Drnovem, v Novem mestu in v Smihelu pri Žužemberku, je bilo najdenih dosti slučajnih izkopanin pri gradbenih delih in pri oranju. O teh slučajnih najdbah pa nekaj besed v naslednjih vrsticah. šmihel pri Žužemberku Znano je, da je na področju današnjega župnišča in župnijskega vrta v Smihelu stalo v rimskem času večje poslopje nekega podeželskega veljaka. Se danes so vidni ostanki nekoliko zidov, ki so oklepali to rimsko posest. Arheološko izkopavanje v lanskem letu je pokazalo, da je to posestvo bilo dokaj obširno, poslopje pa je bilo zgrajeno in obdano s trdnim, odlično grajenim zi-dovjem. V ruševinah smo na- šli zelo veliko črepinj lončevi-ne in ostanke steklenih posod. Župnik Alojz Zupane je Dolenjskemu muzeju poklonil lepo gladko brušeno kamnito sekiro iz zelenega kamna (si. 1), ki jo je našel na vrtu še pred vojno. Sekira je iz časa mlajše kamene dobe, kar pomeni, da je bil Smihel najbrž nase- ItES JE ■♦Moj zaročenec je fant in poj/ Kadar dela, vsi kar z odprtimi Tisti gledajo vanj.« »■Res, kaj pa je po poklicu?« »■Zobozdravnik.« OPTIMIST IN PESIMIST »He zdaj ko postajam plešast, bom imel vsaj manj las za česanje,« pravi optimist. — To je pa naša nova racnno-vodkinja. »■Da, zato boš pa imel vet obraza za umivanje,« potoži plešasti pesimist. MODERNO SLIKARSTVO »■Benjamin, izvrstno si naslikal tole zeljno glavo. Čestitam.« »■Kakšno zeljno glavo? To je moj lastni portret.« ODKRITOSRČNI ADVOKAT »Tovariši sodniki, obtoženi me je izbral za svojega zagovornika. Prosim, da bi najprej ugotovili njegovo duševno stanje ...« BIROKRAT »■Tovariš ravnatelj — pravkar se vam je rodil sin.« »■Prav, naj malo počaka.« V MUZEJU »Na tem stolu pa ne smete sedeti« pravi čuvaj obiskovalcu, »-to je stol cesarice Marije Terezije.« »No, saj bom takoj vstal, ko pride.« župnijskem sadovnjaku. Dela pri odkrivanju rimske stavbe bomo še nadaljevali, da bomo dobili čim popolnejšo sliko in načrt te stavbe iz časov, ko so vladali Rimljani v naših krajih. Vrh pni Križu Na njivi posestnika Franca Hribarja je bil pri oranju najden žgan rimski grob, ki je vseboval večji lonec s pepelom mrliča, kot pridatek pa še manjši vrč z ročajem in majhno stekleno čašo. Verjetno ta grob ni edini na tej njivi, saj je bil že prej prav tam najden tudi bronast novec Agripe. Po vsej verjetnosti je bilo na tej njivi rimsko grobišče iz I. stoletja novega štetja. Ob tej priliki bi rad opozoril kmete, naj bodo previdni pri oranju in naj vse morebitne najdbe javijo Dolenjskemu muzeju. Dosedanje najdbe iz Valične vasi, okoli cerkve sv. Martina in z Vrha pri Križu pričajo o tem, da so bili ti vrhovi priljubljene točke za naseljevanje že od časov prazgodovinskih Ilirov pa do rimske okupacije naših krajev. Pristava pri Trebnjem Pri gradnji stanovanjske hiše na posestvu Gabrijelovih s Pristave so naleteli na več rimskih grobov, ki pa so jih delavci žal deloma uničili. Poleg lepih lončenih posod so našli tudi večjo napisno ploščo (si. 3), ki je stala nekoč nad grobom neke Rimljanke. Napis na plošči pove, da je pod njo bila pokopana Kornelija Sekunda, stara 40 let, spomenik pa ji je postavil njen sin Optatus. Napis je iz konca I. stoletja novega štetja. (Konec prihodnjič) »JESENICE« - nov rekorder Naša najnovejša motorna tovorna ladja »Jesenice-- (10.700 ton nosilnosti) je na svojem prvem potovanju prevozila razdaljo Reka—New York v manj kot sedmih dneh in tako potolkla vse rekorde, ki so jih doslej imele naše ladje na tej relaciji. Ladjo so zgradili na Reki, plove s hitrostjo 20 milj na uro in ima tudi 12 prostorov za potnike. Bogat »pridelek« rib V ribniku Končanice pri Daruvaru (Hrvatska), ki ima 20 hektarov, so lani delavci »nabrali-" 53.000 kg krapov — 2670 kg na hektar, kar je jugoslovanski rekord »pridelka« rib na hektar. Zanimivo je, da so za vsak kilogram rib porabili le 44 dkg hrane Ribe iz Končanice so prvovrstne in jih velike količine izvažajo v Italijo, Avstrijo, Zapadno Nemčijo in Vzhodno Nemčijo. r Kamnita sekira najdena v Smihelu pri Žužemberku ljen že v mlajši kameni dobi pred dobrimi 4000 leti. Takrat Človek še ni poznal kovin, vse svoje orodje in orožje si je izdelal iz kamna, kosti rogovja. Skupaj s sekiro je podaril muzeju tudi dobro ohranjeno večjo železno sulico iz rimskega časa (si. 2), ki je pravtako bila najdena že pred vojno v Na XIX. olimpiado po sledovih Marka Pola Beneški državljan, drugače pa naš rojak z otoka Korčule Marko Polo (1254—1324) spada med največje svetovne popotnike — raziskovalce. Njegovi potopisi so takratnemu zahodnemu svetu odkrili Kitajsko in Azijo. Zdaj je neki funkcionar japonskega olimpijskega odbora predložil, da bi na XIX. olimpijske igro, ki bodo leta 19C4 v Tokiu, prenesli olimpijsko baklo z Olimpa v Grčiji na olimpijski stadion v Tokiu "^o sledovih potovanja Marka Pola: čez Srednji vzhod, Srednjo Azijo, skozi Kitajsko in Severno-Korejo. Ta pot bi bila dolga 8600 kilometrov. Pigmejci v Kongu V pragozdovih osrednjega Konga živijo pigmejci plemena Aku, katerih povprečna višina je 130 cm. Bivališča si uredijo iz suhega listja, ukvarjajo pa se z lovom in ribolovom. Za orožje imajo puščico in lok. Raziskovalci računajo, da je teh pigmejcev še okrog 100 tisoč. Največja starost, ki jo *06ožojo, je 40 let. Dragi plonlrjll Za zadnjo slikovno uganko smo dobili le 35 rešitev. Moramo Vam povedati, da so mnogi poslali napačne odgovore in da je bilo med vsemi zelo malo pravilnih. Odgovoriti je bilo treba takole: 1. Planinski dom na Mirni gori, 2. 1018 metrov, 3. Črnomelj — Bela krajina; Semiška gora — vino. 1. nagrado (1000 din) dobi Cvetka Eršte, Trška gora 42, p. Otočec ob Krki; dve knjigi pa dobita: Nataša Nampelj, učenka 7. razreda, Golnik 41 in Janez Bajuk, 6. c. raz. osnovne šole v Metliki. Danes Vam zastavljamo novo uganko. Do torka, 21. marca, nam odgovorite na naslednja vprašanja: 1. Kaj predstavlja slika? 2. Katero večj« mesto je v bližini tega kraja? 3. Imenuj še dva kraja z enako dejavnostjo v našem okrajni Na ovoj, v katerem boste poslali čitljivo napisano rešitev, napišite SLIKOVNA UGANKA. Ne pozabite: zadnji rok za sprejemanje rešitev: torek, 21. marca 1961! Lepo Vas pozdravlja Vaš DOLENJSKI LIST georgij volodin »Cakajta ... ga že imamo. Naredili bomo jadro iz mojih rjuh. Takoj jih grem iskat.« Gorčakov je vstal, se otresel žaganja in šel. Kolja je pogledal za njim skozi vrata. »Zakaj si tako nestrpen?« ga je vprašal Saša. »Saj bova odplula samo midva, tako sva se domenila.« »Ti zmeraj ugovarjaš!« je vzkipel Kolja. »Jaz pa mislim, da morava povabiti strica Ge-orgija — potem naju bo tvoja mama takoj pustila. Si opazil, kako Georgij vse zna! Saj nama ne bo v napc\to. On bo taval po gozdu, midva pa opravljala svoj posel. Morava ga vzeti, saj midva ne znava jadrati.« »Naučila se bova,« je hotel Saša prepričati prijatelja. »,Naučila,'« se je posmehnil Kolja. »Bo prej poletja konec. Ali naj brez jadra vlečeva čoln kot Burlaki na Volgi!« »Morda sploh ne bo hotel z nama,« je začel popuščati Saša. »Boljše, da greva sama. Morda je vse res, kar je oče zapisal. Morda je tam tudi sanit.« »Saj ne bova pustila, da bi se vtikal v najine stvari, če se bojiš. Oba jih bova čuvala, ponoči in podnevi. Pa kaj bi on sploh z vsem tem! Saj je imel beležnico že v roki in sam pravi, da ni ničesar zanimivega v nji. In sam veš, da je tvoj oče veliko sanjaril. Razumeti moraš, da je on o tem sanjaril.« »Saj razumem,« je odgovoril Saša, »nisem otrok. Toda on je sanjaril tudi o podzemskih pečinah in, vidiš, zdaj jih raziskujejo.« »Tiše! Prihaja,« je rekel Kolja in se začel ukvarjati z jamborom. Prišel je Gorčakov z velikim zavitkom pod pazduho. Pogledal je po prostoru in vzdihnil: »Jadro bomo morali ukrojiti na ulici, tukaj ni prostora.« »Vsi nas bodo videli,« se je ustrašil Kolja. »To je res. Bolje, da pridemo na čoln z že urejenim jadrom. Ce razderemo šotor, bo tukaj dovolj prostora.« Dečka sta začela odvezovati vrvi. Gorčakov. je razgrnil šotor in pogledal vanj. »Počakajta, fanta,« je rekel nasmejan. »Vidim, da se pripravljata na pot. Gotovo naskrivaj, da starši ne zvedo, a? Imata že vse pripravljeno: kotel, mrežo za ribe.. imata tudi signalizacijo.« »Našla sva jo...« se je zmedel Saša. »Imata vžigalice v nepremočljivem zavitku?« »Ne, ne...« je plaho rekel Kolja. »Brez ognja ne gre. Treba je kuhati. Kaj bosta jedla surove ribe? Vesta kaj? Takole naredimo — jaz ne bom povedal vajinim staršem, vidva me pa vzemi ta s seboj. Velja?« »Moji vedo,- se je nasmehnil Kolja, -samo caševa mama ...« -Kolja!- ga je ustavil Saša. -Ne pusti,- je namesto Kolje dorekel Gor-akov -Stara stvar. Tudi jaz sem bil nekoč .raziskovalec'. Mislil sem: Tamle z.a onim hribom me čaka bogastvo, lahko življenje... Eh!- je sočutno poK;mal. »Za vse bi se odločil, da bi pa pregovoril Saševo mamo, naj ga pusti, si res ne upam.« »Zakaj ne?« ga je prostodušno vprašal Kolja. »Eh, ti. otrok,« se je nasmehnil Gorčakov, toda, videč, da je Kolja užaljen, je hitro popravil: »Ne po razumu in rasti, otrok le po srcu, Kolja; Saša pa razume, zakaj. Mami je on najdražji na svetu. Naj se mu kaj pripeti ... Ne, ne bi ga pustila. Boji se zanj.« »Saj to sploh ni daleč!« je vzkliknil Kolja. »Ce bi kdo lepo poprosil teto Galjo, bi Saša gotovo pustila.« »Kaj ti misliš, Saša?« je Gorčakov vprašal dečka. »Govoril bom še enkrat z mamo.* »Torej si ji že prej omenil?« se je začudil Gorčakov. »Da. Zato sva še zmeraj doma,« je odmahnil Kolja. »Pripravljala sva se vso zimo, zdaj pa lahko vse propade.« »Kako bi vama pomagal?« Gorčakov se je naslonil na mizo in zabobnal po nji s prsti. »Kar na hitro se ne bomo domislili. Najprej naredimo jadro, potem bomo pa naprej govorili,« je rekel in začel na tleh krojiti jadro. Kolja je pocenil k njemu in dejal: »Stric Georgij — kaj pa če bi odšli na skrivaj, vsi trije?« »Vsi trije? Na skrivaj?« Gorčakov je umolknil, kakor da premišlja, potem se je nasmejal: »Vidva bi že srečno izvozila, toda jaz bi jih slišal! Ne, Kolja, res ne morem!« Na rjuhi je začrtal jadro. »Kje bomo dobili škarje in sukanec?« je vprašujoče pogledal Sašo. »Jaz bom prinesel,« je odgovoril Saša, še enkrat pogledal zarisano jadro in v mislih že zapisal v svoj dnevnik: .Plujemo z razpetim jadrom. Veter vzhodni. Pet vozlov.' Zadovoljno se je nasmehnil. »Takoj prinesem,- in je stekel v hišo. Gorčakov je krojil jadro in vpraša) kot mimogrede: , »Bosta dolgo zdoma?« »Kakor bo naneslo,« je resno odgovoril Kolja. »Odvisno bo od stvari same.« »Zanimivo,- je pripomnil Gorčakov -Bosta odkrivala nove dežele ali kaj?« »Ne,« se je nasmehnil Kolja. »To je stvar... Sašev oče je pred vojno plul po Donjcu ... In zgodilo se je...« Kolja je zaslišal Saševe korake in utihnil. »Tako!- Gorčakov je vstal. »Zdaj bomo jadro zarobili in lahko odplovemo.- Se isto noč. ko ie zavela sapa. je Gorčakov izdal povelje: »Razpni jadro!« Razburjeno in naglo je Kolja potegnil vrvico in nad glavo mu je zaplahutalo platno. »Pazi. Saša!- je rekel Gorčakov in pokazal, kako je treba krmariti čoln j Galina Arkadjevna ie stala na obali in i I težkim srcem opazovala, kako se odmika belo-I krili čoln.