ÍEBVfiiSEft W-SSCUAj
Celje - skladišče D-Per
214/1980
1119801076,24
COBISS 0
GLASILO DELOVNE SKUPNOSTI EMO CELJE
LETO XXX. - ŠT. 24 - 25. DECEMBRA 1980
Z elanom v novo leto
Ponovno se izteka eno od starih let. In tako kot vedno, ob izteku starega leta ter ob pogledu na leto, ki prihaja je prav, da se za trenutek odpočijemo in hkrati zamislimo. Naredimo kratek pregled uspehov in neuspehov, ki so za nami in si zastavimo delovne cilje za novo leto.
Velikokrat smo že ugotavljali, da je v povojnem razdobju določen trenutek v Jugoslaviji, v njenem dinamičnem razvoju, prelomen. To velja tudi za EMO in sigurno velja ugotovitev, da prehajamo v novo leto 1981 v izredno zahtevnem položaju, ob samoupravnem odločanju o radikalnih družbe-
nih spremembah, ki bodo usodno vplivale na nadaljnji razvoj družbe. Ve se, da je mednaroden, političen in gospodarski položaj zapleten; ve se, da je cela Jugoslavija v jeku borbe za stabilizacijo gospodarskih in družbenih tokov, s temeljnim ciljem vskladitve neskladja med preslabim in slabo or-
VSEM ČLANOM KOLEKTIVA, UPOKOJENCEM IN POSLOVNIM PARTNERJEM ŽELIMO SREČNO IN USPEHOV POLNO NOVO LETO 1981
Družbenopolitične organizacije Samoupravni organi in vodstvo delovne organizacije
ganiziranim delom ter razbohotenimi apetiti vseh vrst.
Leto 1981 je prvo leto novega srednjeročnega obdobja, kjer bomo morali narediti nove konkretne korake naprej pri razrešitvi nakopičenih problemov sedanjega srednjeročnega obdobja in s tem zagotoviti osnovo za trajnejšo ustalitev družbeno ekonomskih razmer.
Kaj lahko ugotovimo ob pregledu uspehov in problemov v naši delovni organizaciji v zadnjih letih, predvsem v letu 1980?
—	Prečistili smo razvojno orientacijo in sprejeli konkretne programe razvojne usposobitve vseh programskih sklepov, v katerih smo določili proizvodne skupine, ki so zn našo delovno organizacijo dolgoročno zanimi-ve.
Smelo lahko trdimo, da naša delovna organizacija že ima na vseh programskih sklopih (emajl in glazure, oprema za gospodinjstvo, energetiko, konstrukcija in objekti, oprema, transport, strojegradnja) marketinško določeno usodo.
—	Smo sredi konkretne realizacije programa razvojne usposobitve. Poleg izgotovljene jedilnice je danes v polnem teku izgradnja Tovarne energetske opreme v Šentjurju, v procesu realizacije je delna sanacija TOZD TOBI, konkretno se
dogovarjamo s tujimi partnerji za rešitev ozkih grl v TOZD Emokontejner, gotov in pripravljen za realizacijo je program modernizacije in prestrukturiranje TOZD Posode, enako velja za program TOZD TOBI, za nami je večina priprav za prve večje preureditve pogojev dela v TOZD Orodjarna. Zaradi preslabega obvladovanja konkretnega, predvsem razvojno-tehnološkega dela in zaradi vse bolj zaostrujočih se pogojev za investiranje v naši družbi, se realizacija razvojne usposobitve delovne organizacije zamika. Tako bo v prihodnjem letu v ospredju dokončanje investicije v Šentjurju in ostalih manjših investicij ter dokončen pričetek večjih investicijsko-tehnoloških posegov v Posodi. V kolikor ostane v naši družini tudi TOZD TOBI bomo morali pripraviti tudi vse potrebno za realizacijo programa razvoja usposobitve TOZD TOBI. Poleg teh prioritetnih nalog ne smemo prekiniti dela na pripravah za realizacijo ostalih programov. Pripravljeni moramo biti, da bomo, tako kot smo se v planskih dokumentih dogovorili, vsaj proti koncu srednjeročnega obdobja pristopili k realizaciji vseh samoupravno dogovorjenih programov.
(Nadaljevanje na 2. strani)
Obiskal nas je tovariš Andrej Marinc
Te idni nas je obiskal član predsedstva CK ZKJ tov. Marinc. Ogleda proizvodnje in razgovora s predstavniki DO so se udeležili tudi tov. Štefan Korošec, Jože Marolt, Aleš Ilc in Janiko Ževart.
Gostje so s posebnim zanimanjem poslušali informacijo o trenutni gospodarski in politični situaciji v naši delovni organizaciji in o načrtih, ki jih snujemo na področju nadaljnjega razvoja. Poleg kritičnih ¡pripomb na še vedno slabe pogoje pod katerimi delajo naši delavci, je izrečena tudi ugodna ocena o že storjenih premikih in razvojnih usmeritvah. Ocenjeho je, da so storjeni premiki realna osnova za dokončno razvojno sanacijo delavne organizacije. To še posebej, ker smo se opredelili za razvoj obstoječe proizvodnje, ki je čedalje bolj dohodkovno in tržno zanimiva. Tovariš Marinc je poudaril, da moramo še bolj odločno kot doslej delati na odpravljanju lastnih slabosti in izvajanju dogovorjenih nalog.
Gostje so tudi prenesli pozdrave celotnemu kolektivu in ob prehodu v novo leto 1981 iskrene želje in čestitke.
OSREDNJO KNJ. CELJE


Z elanom v novo leto
(Nadaljevanje s 1. strani)
— V zadnjih letih beležimo postopne premike na boljše tudi v poslovanju, z boljšanjem organizacije dela, večjo zavestjo delavcev pri realizaciji nalog, večjo enotnostjo kolektiva, z boljšimi samoupravnimi odnosi. Dogovorjene imamo tudi vsebinske osnove in organizacijske pristope za bolj stabilizacijsko obnašanje. Letos smo sprejeli zelo konkretne zadolžitve v zvezi z izboljšanjem fizične produktivnosti dela, izboljšanjem ekonomike poslovanja, ureditvijo sistema nagrajevanja, poenotenju prodajne politike TOZD, usposobitvijo razvojne-investicijske funkcije, poenotenjem kadrovske politike.
Odkrito moramo priznali, da s kakovostjo in rezultati naših stabilizacijskih aktivnosti v nobeni temeljni organizaciji združenega dela in v delovni organizaciji kot celoti ne moremo biti povsem zadovoljni, kljub določenim pozitivnim premikom. Slej ko prej velja ugotovitev, da imamo poslovni in delovni proces preslabo pripravljen in preslabo organiziran. Vemo, da so zato krivi slabi medsebojni odnosi, zaprtost, metanje polen pod noge, nenazadnje veliko število in preslaba kakovost režijskega aparata v večini TOZD in v Skupnih službah. Zaradi tega tudi preradi pristajamo na splošno opredeljene naloge,
pri konkretni realizaciji se pa ustavimo — predvsem takrat, kadar bi morali direktno, konkretno razčistiti s posamezniki ali skupinami ljudi. Priznati moramo, da se za tem skriva linija najmanjšega odpora pri razreševanju problemov, velikokrat pa celo zavestno dokazovanje, da se v EMO ne dai nič storiti, kar ni nič drugega, kot blatenje kolektiva in
ubijanje volje tistim, ki so predani skupnim ciljem in nalogam. Kako si naj sicer razlagamo, da imamo jasno postavljene rokovnike in organizacijske predpise v zvezi z planiranjem našega dela, vsega tega se pa ne držimo; da je režijskih služb v EMO preveč, konkretnim spremembam na tem področju se pa upiramo; da vemo, da je v večini TOZD tehno-
logija dela slabo pripravljena in še ta se ne spoštuje — ob tako konkretnih problemih smo storili dosti premalo, da bi jih konkretno rešili.
Kaj si na osnovi gornjih ugotovitev moramo zaželeti in ši zastaviti za svoj cilj v letu 1981?
Odgovori se ponujajo sami po sebi!
1.	Z vso resnostjo mora-
i
L
ir"
mm
Kontrola in podatki kakovosti
V zadnjem času je bilo izrečeno precej v zvezi s Službo kontrole kvalitete. Tako razgibanemu razpravljanju v posameznih sredinah in tudi na organih u-pravljanja je brez dvoma vzpodbudila ideja o ponovni združitvi kontrole kakovosti. Pripombe in stališča so pozitivna ali negativna, odvisno od tega, kako in iz katerega zornega kota jih obravnavamo. Obravnava pa mora vendarle biti poštena, jasna in v prid vsem, ne pa osnova za o-sebno prilagajanje in. včasih površnega poznavanje vsebine. Brez dvoma je vprašanje kontrole (mišljena je kontrola kot dejavnost) potrebno obravnavati iz pozicije poglobljene znanstvene analize o smotrnosti, o vlogi in o ciljih, ki jih želimo doseči v kakovosti celotne proizvodnje. Tako izhodišče je nujnost če hočemo, da bi laže določili pravo mesto, ki ga mora kot nalogo prevzeti kontrola. V tem pogledu je in mora biti kontrola integralni del proizvodnje in je ne moremo jemati zgolj iz vidika službe kot orga-
nizacijske oblike. Obravnavanje kontrole v ožjem, se pravi v izmenskem smislu ne vključuje in tudi ne razkriva njene strateške dimenzije in če kontrola te dimenzije danes nima je krivda v napačnem tolmačenju in nikakor ne v kontroli kot službi. Rezultati dela kontrole pa strateško vrednost vsekakor imajo, vsekakor v odvisnosti od tega kako te rezultate uporabljamo. Kontrola kot taka je služba, ki ugotavlja kvalitetno stanje; Podatki kontrole pa so po vrednosti toliko tehtnejši, kolikor bolj so uporabljeni v načrtovanju produktivnosti (pojem vključuje tudi kakovost) in razvoja. (Na tem mestu ni odveč zapisati splošne ugotovitve: kriza kontrole- nastopi takrat, ko preneha napredek). Zlasti morajo podatki kontrole zavzeti primarno mesto v razvojni tehnologiji, tekoči tehnologiji, tehnični pripravi proizvodnje, nabavni službi itd. Toda ne zgolj v smislu »podatek tukaj in sedaj«. Ta del vrednosti podatki spada v operativni del posa-
meznih dejavnosti. Ta zapis nima namena polemiziranja in obtoževanja, navedba služb je le primer izmed številnih dejavnosti v medsebojnih odvisnostih.
Podatki, ki so, opravičeno lahko rečemo, nakopičeni v kontroli kakovosti, so zgolj podatki — žal neuporabljena oziroma premalo uporabljena informacija. V veliki meri so podatki prirejeni oziroma pripravljeni, kot koristna osnova za analizo, planiranje in usmerjanje proizvodnje. V to delo pa je potrebno intenzivno vključiti ustrezne kadre do tolikšne mere angažiranosti, da bodo iz potreb njihovega dela določali (pokazali) tudi potrebo po spremembi načina in vsebine snemanja podatkov.
Služba kontrole kakovosti je že sedaj pripravljala nekatere podatke za neposredno uporabo. Za gotove izdelke se temeljnim organizacijam pripravljajo analitična poročila o stanju kakovosti polizdelkov in izdelkov. Poročila so lahko velike vrednosti kot infor-
macija, popolnoma pa se izgubi takrat v tistem trenutku ko analiziramo poročila za daljše obdobje. Kakovost je skoraj enaka oziroma celo pada. Skoraj edino opravičilo za slabo stanje kakovosti so različni izgovori na težave in obtoževanja vsega, kar pade na misel. Tako razmišljanje pripelje do spoznanja, da je podatek kontrole lahko zaželen ali pa nezaželen. Pogosto odvisno od tega, v katerem delu proizvodne sfere je ugotovljen (vhod — proces — izhod). To pomeni, da je odvisen od splošnega in od osebnega ali skupinskega interesa, pomeni da je podatek premosorazmeren ali obratno sorazmeren. Avtentična vloga kontrole je brez dvoma splošni interes. S tega stališča pa je razumljivo, da so se pojavile težnje po ponovni združitvi kontrole kakovosti. Subjekt kontrole je kontrolor, ki mora biti pri svojem delu samostojen in ne sme biti podvržen različnim interesom.
mo spoštovati konkretno dogovorjene usmeritve v Jugoslaviji, Sloveniji in pre-struktuiranju gospodarstva, vključevanja v mednarodno delitev dela itd.
2.	S konkretnim delom moramo dokazati, da smo do konca sposobni obračunati z nekaterimi slabostmi na področju tehnologije, organizacije dela, uvajanjem dopolnjenega sistema nagrajevanja, bitke za zniževanje stroškov, za večjo produktivnost dela!
3.	Vse režijske službe V TOZD in DSSS z organizacijskimi, kadrovskimi ukrepi in obveznim večjim med-
sodelovanjem, racionalizirati in usposobiti za učinkovito obvladovanje proizvodnih in poslovnih procesov, izpostavljena mora biti odgovornost in možnost ukrepanja, predvsem vodstvenih in vodilnih delavcev.
4.	Napraviti moramo nov korak pri zaokrožitvi programskih sklopov znotraj delovne organizacije, povezavi temeljih organizacij in delovne organizacije z drugimi organizacijami združenega dela in realizirati začrtane usmeritve razvojne usposobitve delovne organizacije.
5.	Še večjo vlogo pri od-
ločanju in realizaciji naših delovnih nalog mora imeti samoupravno in politično organiziran	n-i tem
moramo oulotueje obračunati s posamezniki in skupinami, ki vidijo položaj delavca v pridobljenih pravicah, ki niso vezane na delo, vnašanju nesoglasij in razprtij v kolektiv, pranju domačega perila zunaj, »herojskemu« upiranju vsakršnim spremembam, predvsem spremembam, ki zagotavljajo novo kakovost v medsebojnih odnosih in sodelovanju.
Na žalost moramo ugotoviti, da je ravno proti koncu leta vodstvo TOZD TOBI predlagalo svojemu delovnemu kolektivu, da se izloči iz naše sredine. V današnji številki je objavljeno gradivo na osnovi katerega se bodo lahko delavci v TOZD TOBI in ostalih sredinah kakovostno in realno odločili.
Odločitev je stvar delavcev v TOZD TOBI. Temeljiti mora na dokazani večji produktivnosti dela v novih pogojih. Zaščiteni morajo biti interesi delavcev v ostalih TOZD. V vsakem primeru želim delovnemu kolektivu TOZD TOBI še boljše rezultate kot v letu 1980 in konkretne premike na boljše pri realizaciji njihove želje po pričetku prenosa proizvodnje v boljše delovne prostore.
V Novem letu 1981 želim vsem članom kolektiva, njihovim svojcem, upokojencem in njihovim svojcem, poslovnim in drugim prijateljem obilo delovnih uspehov, zdravja in osebne sreče.
Glavni direktor
Franci Gazvoda, dipl. oec.
•A*.
TOBI odhaja iz družine EMO?
V prejšnji številki Emajlirca smo napovedali, da bomo člane kolektiva seznanili z vsebino utemeljitve pobude izločitve TOZD TOBI Bistrica iz sestava delovne organizacije EMO - Celje. Medtem smo dobili tudi mnenje vodstva delovne organizacije o podani pobudi, oba dokumenta v celoti objavljamo.
Delavski svet TOZD TOBI je v ponedeljek, 15. 12. 1980 razpravljal o pobudi za izločitev in sprejel sklep, da se še v tem mesecu organizira javna razprava po samoupravnih skupinah in šele nato ponovno skliče delavski svet, ki bi naj razpisal referendum.
Utemeljitev predlagane pobude za izločitev TOZD TOBI iz DO EMO Celje
Na osnovi sklepa 6. redne seje DS TOZD TOBI Bistrica, z dne 14. 14. 1980, predlaga vodstvo TOZD TOBI zboru delovnih ljudi sprejem sklepa o pričetku postopka izločitve TOZD TOBI Bistrica, iz sestava DO EMO Celje.
Pobude za izločitev TOZD TOBI Bistrica utemeljujemo s sledečim:
1.	TOZD TOBI Bistrica je organizacijsko in poslovno v sestavu DO EMO Celje in sicer najprej v organizacijski obliki obrata, po uveljavitvi zakona o združenem delu, pa kot TOZD.
2.	Po konstituiranju TOZD, na osnovi Zakona o združenem delu, je TOZD prenesel na DO naslednja opravila v okviru delovne skupnosti skupnih služb:
•— s področja marketing dejavnosti — tržne raziskave in oblikovanje razvojnih usmeritev, propagandno dejavnostjo, nabavo pločevine, .zunanjetrgovinske posle, s pndročja poslovne koordinacije — pravne posle, posle v zvezi z zavarovanjem, usmerjanje izobraževanja in varstva pri delu, organizacijo poslovanja in koordinacije, posle s finančnega področja ter posle pomožnega značaja.
■3. Kljub določilom v samoupravnih aktih 'ugotavljamo, da se obseg nalog in opravil v dosedanjem trajanju ni izvrševal v obsegu in kvaliteti, da/bi se zagotovil razvoj temeljne organizacije, bila zagotovljena socialna varnost delavcev TOZD, zagotovilo izboljšanja delovnih pogojev, izboljšali pogoje za doseganje višje produktivnosti dela in doseganje boljših ekonomskih rezultatov ter širitve proizvodnje v skladu s planskimi možnostmi.
4.	Obseg naložb v 13. letih je bil minimalen, tako, da so v tem času bile reševa-ne samo najbolj nujne potrebe, vezane na možnost obratovanja, nabava nekaj orodnih strojev in stiskalnica. S temi naložbami pa se niso zagotavljali pogoji za modernizacijo tehnologije dela, dvig produktivnosti dela, izboljšanje pogojev dela, možnost ekspanzije plasmaría in drugo.
5.	Politika doseganja razvoja nas je pripeljala do te-
ga, da smo v letu-1976 končali z izgubo, katero smo v večini pokrili s krediti gospodarskih rezerv. Rezultati poslovanja v naslednjih letih so bili skromni. Ocenjujemo, da bodo rezultati poslovanja v tem letu nekoliko boljši, ki pa ne zagotavljajo možnosti, da se razmere brez širše pomoči začnejo bistveno izboljševati.
6.	Problemi stagnacije proizvodnje, predvsem glede izboljšanja in modernizacije proizvodnje' so očitni, saj v vsem dosedanjem razvoju ni bilo bistvenih premikov, kljub temu, da smo uspeli uvesti v proizvodnjo vrsto proizvodov, glede katerih je povpraševanje kljub energetski krizi večje od ponudbe.
7.	V analizi sedanjega stanja ugotavljamo 65% odpi-sanost sredstev za delo, kar kaže visoko stopnjo zastarelosti in izrabljenosti • osnovnih -sredstev. -Odpisi so v glavnem rezultat amortizacije po predpisanih.minimalnih stopnjah, --saj znaša pospešena amortizacija samo 46% v celotni amortizaciji TOZD.
3.	Analiza virov za finan--ciTanje poslovanja TOZD izkazuje strukturo, da TOZD svojo dejavnost financira z 1/3 Svojih lasthih sredstev, a 2/3 sredstev zagotavlja z najemanjem kratkoročnih virov, ki so draga in nesigur-na.
9.	Pod vplivom dosedanje politike DO, je TOZD združil svoja sredstva v okviru DO EMO, brez natančno opredeljenih ekonomskih rezultatov vlaganja sredstev v te naložbe v primeru TOZD Emokontejner.
Za skupno naložbo programa gazifikacije Slovenije, je TOZD prav tako prevzela sorazmerne velik delež obveznosti združevanja sredstev DO :EMO, plin kot energetski vir pa TOZD ne more uporabljati, saj nima zgra-
jenega lastnega plinovodnega omrežja.
10.	Na podlagi samoupravnega sporazuma o združevanju TOZD v DO,- so sprejete medsebojne obveznosti in pravice. Na področju obveznosti se je TOZD obvezal financirati skupne službe na nivoju DO, kar je TOZD tudi dosledno spoštoval in poravnal vse obveznosti iz tega razmerja. Istočasno je TOZD zahteval kvaliteto in kvantiteto storitev, ki pa -na nekaterih področjih ni bila dosežena ter se ta neuspeh reflek-tira na poslovne rezultate in na stanje proizvodnih možnosti sedanjega stanja.
11.	V dosedanjih prizadevanjih so bile posredovane številne zahteve za angažiranje strokovnih služb, glede reševanja problemov naše TOZD. Sedaj ugotavljamo. da rfiso bili vloženi u-strezni napori, da se gospodarska, ekonomska in razvojna situacija temeljne organizacije izboljša. Dose-daj ni bil posredovan noben program, bilo sanacijski ali 'investicijski, ki bi naši TOZD omogočil, da se iz sedanjega stagnacij skega stanja izvleče ter pridobi in ustvarja pogoje razvoja ter ekonomske m proizvodne stabilizacije. Nasprotno, zadolženost TOZD je iz dneva v dan večja. Vse večji so kratkoročni viri, ki obremenjujejo tekoče poslovanje. Politika DO je bila usmerjena samo v to, da zagotavlja tekoče poslovanje s ceno visokih obremenitev TOZD, ne pa, da z ukrepi zagotovi doseganje ekonomskih odnosov razvoja.
12.	Na -osnovi navedenega se predlaga samoupravnim organom, da sprejme pobudo za pričetek postopka izločitve TOZD TOBI iz sestava DO JEMO Celje.
OBRAZLOŽITEV
Predlog za izločitev TOZD TOBI Bistrica iz DO EMO
Celje, je posledica dejstva, da se niso uresničevali zastavljeni programski cilji razvoja naše temeljne organizacije. V dolgi vrsti let ni dosežen načrtovani razvoj ter se v takih pogojih niso mogli ustvarjati in dosegati načrtovani gospodarski rezultati, niso se izboljšali delovni pogoji, niso izboljšani pogoji za izboljšanje družbenega standarda zaposlenih.
Sedanji TOZD TOBI je kot obrat TOBI v letu 1968 bil priključen v sestav EMO Celje. Iz delitveno-prevzem-ne bilance med EM Maribor in EMO Celje izhaja, da je bil obrat finančno saniran s kvalitetnimi sredstvi ter je s tem imel zagotovljene pogoje za uspešno nadaljevanje poslovanja. Obrat je hil do konstituiranja v temeljno organizacijo v popolni - odvisnosti od delovne organizacije. S konstituiranjem v TOZD, se postopno razmejijo odgovornosti, funkcije in pravice. Sprejeti so samoupravni akti, s katerimi so -določeni odnosi — -obveznosti in dolžnosti — med DO in TOZD.
Kljub tako jasno določanim medsebojnim odnosom, se razmere iriso izboljšale v korist TOZD. Razprave o problematiki v TOZD TOBI so pričele že v letih 1975/ 1976 in delno tudi v letu 1977. Izvršene kadrovske spremembe prav tako niso dale potrebnih rezultatov. Zeto smo v maju 4979 s celotno odprto problematiko seznanHi BS ®01 EWO; Poudarili smo, da naš kolektiv zahteva uresničitev stališč in sklepov glede hitrejšega razvoja s tem, da se na osnovi oblikovnega programa pristopi k izboljšanju delovnih in tehnoloških pogojev. Že takrat smo pa tudi jasno, povedali, da bomo reševali perspektivne rešitve tudi izven DO, v kolikor se ne bo v okviru DO pristopilo k realizaciji postavljenih zahtev. -Poudarjamo, da to ni bilo nobeno izsiljevanje, pač pa posledica ugotovitve, da do realizacije sanacije z investicijsko naložbo v višini 150 milijonov din .ni prišlo.
Na zboru delavcev naše TOZD, dne 13. 8. 4979, je bilo vodstvo TOZD ponovno zadolženo, da išče cešitve v povezovanju z drugimi podjetji v cilju učvrstitve proizvodnega programa.
Na tem mestu ne bi ponavljali ugotovitev, do kate-
rih smo prišli pri obravnavi nepopolnega investicijskega elaborata .iz leta 1979, s katerim se je hotela samo dokazati neupravičenost naložb v našo TOZD. Ostaja dejstvo, da se sestavljalci elaborata niso poglobili-v bistvo naših težav, kar pa je istočasno merilo stopnje pripravljenosti za resnično reševanje naše problematike.
O zavlačevanju reševanja tehnične in tehnološke sanacije TOZD TOBI, smo obvestili vse pristojne dejavnike ter prosili za njihovo aktivno vključitev. Na tem mestu moramo reči, da so se mariborske politične in oblastne strukture aktivno vključile v mejah svojih pristojnosti.
Zavedajoč se dejstva, da se moramo opreti na lastne sile, smo aktivno pristopili k -reševanju .nase perspektive ter se v tem smislu:
1.	Aktivno vključili v delo Delovne skupine.-- toplotno prezračevalne tehnike za Po- , dravje, s ciLjem ustanovitve Plansko poslovne - skupnosti < za toplotno in prezračevalno tehniko.. Znotraj te skupnosti smo definirati proiz-vodne in razvojne usmeritve, in se prav -tako. dogovorili za -odnose znotraj Poslovno planske skppnosti.
2.	Pristopili smo k izdelavi razvojnega k> Investicijske- „ go eUberata,.v: katerem načrtujemo ustrezno razširitev proizvodnih 'kapacitet in sanacijo obstoječega ¡stanja. Investicijski program .¡bomo ■ realizirali v -etapah.
3.	Pristopili smo-k analizi rešitve našega stanja. Rešitev našega stanja .pa vidimo v vključitvi kot TOZD TflO TVT »BORTS KIDRie«, katere proizvodni program na področju toplotne tehnike je ušktajen s proizvodnim programom naše TOZD. "4)0 TVT je naj večja proizvajalka toplovodnih kotlov in v zadnjih letih pokriva preko 65 % vseh jugoslovanskih potreb.
V dosedanjih dogovorih s predstavniki TVT "»Boris Kidrič«, smo prišli do ugotovitve, da bi bila taka vključitev v interesu TOZD TOBI in TVT »Boris Kidrič«, predvsem v programskem dopolnjevanju in cilju zagotavljanja kompleksne ponudbe.
Tako organizacijsko povezovanje pa podpira tudi MGZP in predstavniki družbenopolitičnih organizacij našega območja. Prepričani
(Nadaljevanje na 4. strani)
a

TOBI odhaja iz družine EMO?
(Nadaljevanje s 3. strani) smo, da bomo kljub zaostrenim gospodarskim pogojem v takšni povezavi le našli način- in možnost, da pričnemo razreševati nakopičene probleme zadnjih let.
Zavedamo se, da nakopičenih odprtih vprašanj ne bo mlogoče lahko in hitro razrešiti, vendar z reševanjem teh vprašanj moramo priče-
ti. V ospredje reševanja teh vprašanj moramo postaviti:
1.	Sanacijo virov za financiranje našega poslovanja
proizvodnje. Sedanja odvisnost od kratkoročnih virov nam ne zagotavlja pogojev za uspešno ustvarjanje in doseganje konkurenčne sposobnosti.
2.	Preko zniževanja obveznosti za skupne službe in
bolj uspešnega lastnega poslovanja, bomo zagotovili sredstva za sanacijo tehnoloških in proizvodnih možnosti ter ustvarili pogoje za začetek izvajanja prepotrebnih investicij.
3. Zastaviti aktivnosti o vrnitvi virov, ki se nahajajo v plasmanih v okviru DO EMO Celje, ker bodo tudi ti viri zagotavljali možnost hi-
trejšega pristopa k načrtovani investicijski izgradnji.
4.	Ustvariti vse ustrezne povezave in podvzeti ukrepe za uspešno gospodarjenje in ekonomsko saniranje same TOZD.
Predložene aktivnosti ne zagotavljajo spremembe stanja in razmer preko noči, vendar takšna pot le zagotavlja urejanje razmer in
pomeni izhod iz sedanje stagnacije.
Predlog za izločitev smo skušali utemeljiti z navajanjem dejstev, brez, da smo ga utemeljevali s številnimi podatki, ki pa jih potrjujejo konkretne razmere, v katerih se nahajamo.
Bistrica, dne 3. 12. 1980.
Direktor TOZD TOBI Franjo Kuhta, ing. org.
EMO - CELJE
VODSTVO DELOVNE ORGANIZACIJE
Mnenje o utemeljitvi predlagane pobude za izločitev TOZD Tobi Bistrica iz delovne organizacije EMO-Celje
V	sredo, dne 10. 12. 1980 smo dobili od vodstva TOZD TOBI Bistrica predlog in utemeljitev pobude za izločitev TOZD TOBI iz delovne organizacije EMO — Celje. Da bi delavci v procesu odločanja o tako pomembni odločitvi lahko upoštevali vse činitelje, ki lahko vplivajo na odločitev in bili seznanjeni s konkretnimi posledicami svoje samoupravne odločitve, smQ zbrali informacije v zivezi z utemeljitvijo predlagane pobude. Na . osnovi zbranih informacij in podatkov dajemo tudi stališča in mnenja.
Kljub skrbnemu večkratnefnu branju utemeljitve predlagane ipobude, za izločitev TOZD TOBI iz delovne organizacije EMO ne moremo ugotoviti v čem so pravzaprav razlogi za pobudo.. Z utemeljitvijo ne nameravamo polemizirati, delavcem v TOZD TOBI in ostalih TOZD in DSSS pa dajemo, zbrane informacije, stališča in mnenja v razmislek.
1.	Delavski svet podjetja EMO je dne 29. 12. 1967 potrdil sklepe delavskega sveta združenega podjetja EM Maribor ter delovne skupnosti obrata TOBI, z dne 19. 12. 1967 o pripojitvi obrata TOBI k EMO — Celje. Ob priključitvi je imel obrat TOBI 8,189.729,33 din lastnih 'poslovnih sredstev. Skupno s kreditom in skladom skupne porabe je imel 9,214.314,52 din poslovnih sredstev. Število delavcev je bilo 339 + 3 iz ZP EM Maribor. V prvem letu pripojitve je napravil za 2.435 ton proizvodov v vrednosti 25,309.000 din. Pred pripojitvijo k EMO — Celje je obrat TOBI proizvajal: električne štedilnike, električne kuhalnike, infra peči, centrifuge, grelne plošče, hitrokuhalne plošče, dimne cevi, dimna kolena.
2.	Razvoj programa je bil naslednji:
Leta 1968 TOBI proizvaja: električne kuhalnike, električne grelce, grelne plošče, kamine, peči na olje, dimne cevi, pomivalne omare in irazne usluge.
Leta 1969 TOBI proizvaja na novo: peči na trda goriva, električne štedilnike, noge za kopalne kadi, peči na olje.
V	naslednjih letih TOBI proizvaja na novo:
Lata 1972 električne radiatorje.
Leta 1973 kotile Central.
Leta 1974 Okenske klimatizerje.
Leta 1975 bojlerje, plinske peči.
Leta 1976 sušilnike, klima omare.
Leta 1979 vlažilniike, toplotne črpalke.
Leta 1980 hladilce mleka.
Proizvodnja peči na olje in pomivalne omare je bila prenešena leta 1968, in sicer iz proizvodnje TOZD POSODA.
TOZD TOBI je predvsem v zadnjih letih v celoti spremenil in moderniziral proizvodni program, tako da je sedaj tržno zanimiv in daje dovolj možnosti za socialno varnost in perspektivo kolektiva.
3.	Od pripojitve so se sredstva, ki jih obrača TOZD TOBI povečala iz tedanjih 9,214.314,52 din na 167,820.569,44 din ali za 18,2krat. Od tega se je tudi delež lastnih sredstev bistveno povečal, saj znaša
31.	12. 1979 40,925.694,04 din (5-kratno povečanje). Vseskozi se je močno povečeval obseg tako osnovnih kot obratnih sredstev. Iz pregleda naložb po letih ugotavljamo, da je večina strjnega parka v teh letih prenovljena. Zgrajena je 'bila hala za klimatizacijo, modema čistilna' naprava, trafo postaja, rešena energetika, Urejena je bila jedilnica. Skupno je 'bilo v teh letih investirano v TOZD TOBI po tekočih cenah 23,184.283,48 din.
Nabavljeno je bilo med drugim:
Leta 1968: montanži trakovi s pnevmatskimi izvijači — 9 kom., kotel Trika — 2 kom.
Leta 1969: zračni motor Bullows, obračalna naprava — 4 kom., termoaen — 2 kom.
Leta 1970: viličar VE 1502, diesel, viličar baterijski, IMV super kamione t.
Leta 1971: viličar diesel.
Leta 1972: transformatorska postaja.
Leta 1974: stiskalnica hidravlična — Litostroj, nadstrešje na dvoriščni ploščadi, skladišče, prizidek pri peči KPE-130, kotel EMO SV 110, toplotna instalacija, kompresorska postaja, dvigalo (Rade Končar) — 2 kom., škarje Jelšingrad, diesel viličar, baterijski viličar — 2 kom., kamion TAM 110 T 10, elektronski računalnik — 6 ¡kom., kamion TAM 2001, Frammg-400 — 5 kom., viličar baterijski; hidravlična preša T HAP-50/2000, kotlarna — oprema (Cevovod).
Leta 1975: nadstrešnica — surovinska obdelava, prizidek pri peči KPE-130, skladišče — nadstrešnica.
Leta 1977: lakirnica, rekonstrukcija zgradbe lakirnice, lužilnica, hala klima naprave, lužilnica, skladišče nadstrešnica in obzid., nadstrešnica — surovin, obdel. — dodat., zgradba ‘kotlarne, kotlarna oprema, zgradba — kompres orp os ta j e, stroj za piljenje in žaganje, ploskovno brusilni stroj APA, rezkalni stroj, gradbena dela dvigala
I.	in II., voziček električni EMA 3 t/8 — 2 kom., viličar ročni — paletni.
Leta 1979: kotel SV, lakirnica dodatno, Čistilna naprava, stiskalnica 250 ton.
Po sedanjih cenah je vrednost naložb po grobi oceni nad 100 milijonov din.
4. Osnovna sredstva TOZD TOBI so bistveno manj odpisana
(stara), kot v celotni delovni organizaciji EMO! Delovne priprave TOZD TOBI so odpisane par 31. 12. 1979 73 %, v celotni delovni organizaciij pa 89 %! Gradbeni objekti so odpisani v vsej DO 55%, v TOZD TOBI 57 %.
V letih 1968—1980 je TOZD TOBI doživel izredno veliko rast obsega poslovanja. V letu 1968 je proizvedel 2.435 ton proizvodov v skupni vrednosti 25,304.000 din, v letu 1980 pa bo proizvedel 5.292 ton proizvodov v skupini vrednosti 359,581.000 din, ‘kar po vrednosti znaša za 14,2-krat več, tonažno pa 2,17-krat več. Iz podatkov izhaja, da je v tem obdobju TOZD TOBI več kot podvojil fizični obseg proizvodnje, zaradi bistveno bolj kakovostnih izdelkov se je vrednostni obseg proizvodnje še bistveno 'bolj ,povečal..
Pregled gibanja finančnega rezultata:
Leto
Finančni rezultat
	(v 000 din)
1968	1.029
1969	5.827
1970	265
1971	—1.054
1972	— 516
1973	87
1974	9.029
1975	— 7.897
1976	— 9.662 nekrita izguba —7.192
1977	2.241
1978	3.751
1979	3.019
V zadnjih letih kaže finančni rezultat na. stalno tendenco naraščanja, kar dokazuje, da s kakovostnim obvladovanjem tekočih problemov TOBI lahko tudi v sedanjih pogojih dosega še boljše rezultate. Poleg sredstev ostanka dohodka je TOZD TOBI večal svoj

poslovni sklad iudi z amortizacijo, ki je ¡bila za pogoje v EMO relativno visoka. Vzrok je v /precej velikih naložbah.
5.	Stanje sredstev in virov sredstev TOZD TOBI — stanje 31. 12. 1979:
1.	Osnovna sredstva	24,623.864 din
2.	Sklad skuipne porabe	-	3,501.662 din
3.	Depoziti in /plasmaji	14,019.962	din
4.	Denar in vrednostni papirji	4,522.856	din
5.	Terjatve do 'kupcev	25,090.676	din
6.	Zaloge	46,478.271	din
118,257.291 din
7.	Ostalo	49,563.278	din
Skupaj
167,820.569 din
Viri sredstev:
1.	Poslovni sklad
2.	Kratkoročni krediti za obratna sredstva
3.	Rezervni sklad
4.	Sklad skupne porabe
5.	Dolgoročni krediti
6.	Ostali viri
40,925.694 din 82,045.334 din 1,332.462 din 3,140.131 din 17,125.199 din 144,567.820 din 23,252.749 din
Skupaj
167,820.569 din
Ugotovitve:
1.	Relativno majhen obseg /lastnih sredstev je zaradi tega, ker
se je obseg dejavnosti TOZD TOBI izredno hitro širil, finančni rezultati TOZD pa so bili preskromni za primerno večanje poslovnega sklada ob tako hitrem razvoju. Programi TOZD TOBI so s stališča višine angažiranja sredstev zahtevni.	a.
2.	V veliko angažiranje ‘kratkoročnih kreditov za /potrebe TOZD TOBI je bila delovna organizacija prisiljena iti, ker TOZD v takem obsegu ne bi mogel poslovati.
3.	Ne /glede na zahteven finančni položaj TOZD TOBI je DO EMO vseskozi uspešno reševala likvidnostne probleme — v največji meri z angažiranjem Ljubljanske banke, Splošne banke Celje.
4.	Zavedati se moramo, da je potrebno vsak ¡kredit tudi vrniti. Delavci v TOZD morajo skupaj z delavci, s katerimi vršijo svobodno menjavo dela, zagotoviti vsaj take poslovne rezultate TOZD, da zagotovijo vračanje posojenih sredstev in pripadajočih obresti.
6.	Ob pojavu nekrite ¡izgube TOZD TOBI v letu 1976 smo v delovni organizaciji sprejeli odločitev, da moramo - v Bistrici delavcem zagotoviti boljše delovne pogoje, ¡ki bi zagotovili dolgoročen ¡razvoj. Sprejeta je bila odločitev o izdelavi elaborata za postopen prenos proizvodnje na novo ¡lokacijo. V letih 1977/1978 smo se dogovorili ¡s predstavniki družbenopolitičnih skupnosti Celja in Maribora, da ¡po' izdelanem elaboratu skupno ¡z nami obe družbenopolitični skupnosti zagotovita sredstva za ¡realizacijo programa. Za tem smo pristopili k izdelavi investicijskega elaborata. Pri izdelavi investicijskega elaborata so strokovne službe naletele na celo vrsto težav, ki jih lahko strnemo v naslednje:
—	program iz ¡leta 1977 (naložba 150 milijonov din) sploh ni bil program, ampak samo osnovna idejna izhodišča za program;
—	pri prečiščevanju programa so se pogosto menjavale odločitve vodstva TOZD TOBI v zvezi z izbiro programa, zato je bilo veliko dela opravljenega v prazno — pri preračunavanju raznih variant, ki ¡se na koncu niso izkazale kot ekonomsko utemeljene;
—	večina sedanjega programa, ki je tržno dolgoročno zanimiv se dela po prenizkih cenah, tako da bi bila proizvodnja v novih prostorih, kjer se bodo bistveno povečale obveznosti TOZD, po takih cenah ekonomsko nezanimiva;
—	osnova vsakega programa in izračuna ekonomske uspešnosti je. razdelana tehnologija proizvodnih postopkov. Tehnološko-tehnič-he službe v TOZD TOBI v vseh letih izdelave elaborata tehnologije programov proizvodov niso izdelale. Za zadnji program, izdelan v letošnjem letu, ki pod določenimi pogoji zagotavlja uspešno poslovanje TOZD tudi v novih obratih, je bila tehnologija izdelana v sektorju za razvoj in investicije v DSSS.
Zadnji program predvideva naslednje naložbe:
	(v 000 din)
A. OSNOVNA SREDSTVA	
— gradbena dela	77.840
— domača oprema	36.870
— uvozna oprema	13.500
— ostalo	28.963
SKUPAJ	156.373
— 4,8 % prispevek za energetiko	7.507
— interkalame obresti	5.000
B. OBRATNA SREDSTVA	166.500
VSEGA SKUPAJ	335.300
Cene naj bi se povečale: Central 15	44%
Central 25	4	%
jtttmin za Sl. Požego	68 %
Klima omare 1050	33	%
Zaradi težav pri izdelavi elaborata nismo mogli pristopiti k realizaciji programa. Poleg tega so se v naši družbi vse bolj zaostrovali /pogoji investiranja.
Dne 13. 11. 1980 je bil ¡razgovor predstavnikov delovne organizacije, TOZD TOBI in /predstavnikov /družbenopolitične skupnosti občin Celje in Maribor. Na. tem razgovoru /so predstavniki obeh občin, bank in zbornic sprejeli dogovor, /da se podpre realizacija izdelanega programa. Pri realizaciji maj bi Ljubljanska banka, Splošna banka Celje in Ljubljanska ¡banka — Kreditna banka Maribor sodelovali z enakim deležem sredstev. EMO Celje je skupno s TOZD TOBI prevzel obvezo, da v roku enega meseca zagotovi lastna sredstva in načelno soglasje sovlagateljev. Dne 15. 12. 1980 naj' bi bil skupen razgovor predstavnikov izvršnega sveta občin Celje, Maribor, obeh bank in EMO, da bi ¡se dogovorili o končni konstrukciji ¡virov sredstev za ¡realizacijo investicije. Za soboto, dne 15. 11. 1980 je bil v Celju sklican razgovor vodstva DO /S predstavniki ustreznih služb iz DSSS im vodstva TOZD TOBI, na katerem bi se morali dogovoriti o /pristopu k razgovorom /S sovlagatelji. Na ta razgovor vodstvo TOZD ni hotelo priti. Neformalno smo bili obveščeni, da je o problematiki razpravljal delavski svet TOZD in OO ZK TOZD, kjer naj bi se sprejemali zaključki o brezperspektivnosti TOZD TOBI v DO EMO. Zaradi tega je koordinator ZK na ¡ravni delovne organizacije zahteval razgovor predstavnikov družbenopolitičnih organizacij in samoupravnih organov in vodstva DO in TOZD TOBI.
Razgovor je bil v četrtek, dne 4. 12. 1980 ob 15. uri v Bistrici. Na razgovoru so predstavniki TOZD TOBI seznanili predstavnike delovne organizacije s sklepi predhodnih razprav, skupno z razmišljanji o pobudi za izločitev. Dogovorili smo ¡se, da vodstvo TOZD TOBI to pobudo da pismeno, vodstvo delovne organizacije pa svoje pismeno mnenje. Oboje naj bo osnova za kakovostno ¡razpravo ter pravilno odločanje delavcev, tako v TOZD TOBI kot v ostalih TOZD in DSSS-v zvezi z izločitvijo TOZD TOBI.
Iz celotne kronologije ¡dogodkov izhaja ¡kot nesporna naslednja ugotovitev;
Ob izdelavi elaborata za razvojno usposobitev TOZD TOBI je vodstvo TOZD TOBI vseskozi delalo na iskanju drugih rešitev. Vprašanje za razmislek je, ali me bi bil tehnološki in tržni del elaborata bistveno /prej in bolj kakovostno narejen, če bi vodstvo TOZD TOBI namesto iskanja drugih rešitev posvetilo več pozornosti konkretnemu delu na elaboratu.
7.	Dplo DS Skupnih služb je v zvezi za pobudo o izločitvi večkrat omenjeno in ocenjevano. Skupna ugotovitev vodstva. TOZD TOBI je, da so Skupne službe opravile premajhen otjgeg dela m da so delale premalo kakovostno, zaradi' česar ni bil zagotovljen razvoj TOZD in socialna varnost delavcev v TOZD. Ta splošna ugotovitev in nobena parcialna ugotovitev v celotnem tekstu pobude ni z ničemer konkretno utemeljena. Delovna skupnost Skupnih služb vseskozi ¡dela po planih svobodne menjave dela, o katerih realizaciji sproti obvešča samoupravne organe TOZD. Jasno in. .logično je, da tako kot tudi v strokovnih službah v samem TOZD, niso bile vedno vse naloge realizirane in tudi ne /dovolj kakovostno. Toda trditev, /da je realizacija nailog DSSS tako slaba] ¡da je zaradi tega ogrožena socialna varnost delavcev TOZD, bi vendarle rabila temeljitejšo obrazložitev.
DSSS se po naših samoupravnih aktih financira po temeljnem načelu svobodne menjave dela, da posamezne temeljne organizacije plačujejo posamezne dejavnosti glede na' delo, ki ga v teh dejavnostih za posamezne TOZD opravljajo.
Zato se že od formiranja temeljnih organizacij združenega dela ¡naprej financira posamezne /dejavnosti DSSS po zelo različnih kriterijih. Tam kjer se rezultate dela neposredno ugotavlja, se plačuje dejavnost po neposredno' utemeljenih rezultatih, drugod pa .po dogovorjenih kriterijih, ki so za posamezne dejavnosti najbolj primerni. Kriterije so doslej vedno usklajeno sprejemali delavci vseh temeljnih organizacij združenega dela. Glede na spremembe in konkretne predloge so se tudi dopolnjevali — tudi na predloge TOZD TOBI. Zbrali smo podatke o financiranju DSSS od- ustanovitve TOZD naprej. Podatki so naslednji:
FINANCIRANJE DSSS OD TOZD TOBI
Program je ekonomsko utemeljen, /pod pogojem, da se povečajo cene obstoječim proizvodom, ali pa se osvojijo novi, bolj donosni proiavodi na istem programskem področju.
Leto	Vred. DSSS	Od tega TOBI	%
1974	67,245.943	5,237.413	- 7,78
1975	70,508.005	6,243.297	8,85'
1976	69,877.000	4,546.000	6,50
1977	78,617.000	6,791.000	8,64
1978	75,670.000	5,844.000	7,72
1979	93,592.579	6,880.666	7,35
1980	116,041.446	9,406.452	8,11
1981 (plan)	143,410.625	11,607.874	8,09
—	Elektronska regul.	9 %
—	Hladilec mleka	91	%
—	Okenski klimatizer	49 %
—	Vlažile« zraka	12 %
Pred odločitvijo, ali je delež financiranja TOZD TOBI ¡pri financiranju DSSS prevelik ali premajhen je potrebno primerjati podatke v zgornji tabeli tudi z nekaterimi /podatki o deležu dejavnosti TOZD TOBI v celotni delovni organizaciji.
(Nadaljevanje in konec na 9. strani)
Poslovni dnevi EM01980

Kot že tri leta nazaj smo tudi letos organizirali poslovne dni EMO 1980, na katere smo povabili predvsem naše kupce in dobavitelje. Celotno prireditev smo organizirali v HALI GOLOVEC, kjer smo poslovnim partnerjem predstavili naš celotni proizvodni program s posebnim poudarkom na novostih, ki bodo za nas karakteristične v letu 1981.
Kupce smo povabili iz celotne Jugoslavije in odziv je bil dokaj uspešen, saj se je udeležilo prireditve ca. 100 naših večjih in pomembnejših poslovnih partnerjev. Naš osnovni namen je bil predvsem v tem, da kupcem približamo naš proizvodni program, poleg tega pa da v čim večji možni meri zaključimo z njimi proizvod-• no prodajni plan za leto 1981 s sklepanjem ' ustreznih samoupravnih sporazumov, aneksov,, pogodb, itd.
Rezultate poslovnih dni na splošno lahko ocenjujemo zelo ugodno, saj smo , sklenili prodajnih poslov v primerjavi s planom, za leto 1981 za celotno DO. 83 %. Situacija po posameznih tozd je nekoliko različna, tako da je najuspešnejši tozd EMOKON-TEJNER s 116 % in manj uspešni tozd POSODA z 71 %, pri čemer moramo upoštevati, da nekaj večjih kupcev ni prišlo in bomo z njimi sklenili pogodbe nekoliko kasneje/ kar bo občutno dvignilo prejšnje indekse.
Trenutno je naj večje povpraševanje po TOBI pro-
gramu, in sicer kotli Central in kamini, tako da z veliko kupci nismo prišli do skupnega dogovora, ker se jim naše količine zdije absolutno premajhne, na-, to frite, saj smo sklenili 100 % prodajni plan, silosi, kesoni, celoten program TOZD POSODA in AVP
kotli.
Padanje povpraševanja beležimo pri oljnih pečeh, sušilnikih, radiatorjih, pri kotlih SVN, APK in klimatizaciji. Kljub takšni situaciji smo sklenili poslov pri TOZD KOTLI 92% in RADIATORJI 95 % glede na rebalansi rani plan, upo-
števati pa moramo seveda tudi dejstvo, da kupci pri radiatorjih eventualno ob izrednih tržnih težavah ne bodo v celoti izvršili sklenjenih pogodb.
Regionalna usmeritev prodaje je najbolj ugodna pri TOZD POSODA in delno TOBI, manj pa pri TOZD KOTLI, EMOKON-TEJNER in RADIATORJI. Z ozirom na ostro konkurenco in tradicijo litih radiatorjev na južnih trži-
ščih smo tudi zelo slabo prisotni, zato bo v bodoče tu treba vlagati ogromno naporov za osvajanje teh tržišč, pridobljene pozicije v Sloveniji in Hrvatski pa zadržati in še nadalje negovati.
V okviru poslovnih dni sta TOZD KOTLI in marketing služba organizirala strokovni posvet s slovenskimi projektanti, kjer smo dosegli. izredno udeležbo in splošno oceno zelo uspešno glede na strokovnost predstavitve programa TOZD KOTLI in delno radiatorjev kot tudi same organizacije.
Z ozirom na rezultate in ostalo, lahko celotno prireditev ocenjujemo pozitivno, kar pomeni, da je naš koncept nastopa na doma-trgu pravilen in ga je eba kot takšnega seveda bodoče negovati, nadaljevati in usklajevati, istočasno pa imamo seveda možnost, da pravočasno znotraj DO uskladimo e-ventualne spremembe letnih planov proizvodnje, prodajno plačilnih pogojev, itd., seveda vse v smislu in cilju čim uspešnejše realizacije naših srednjeročnih in letnih gospodarskih planov.
Pomembni del vsakega gospodarskega načrta je načrtovanje zaposlenosti v posameznem obdobju. Načrtovanje kadrov oziroma zaposlovanje pa je odvisno od več činiteljev, med katerimi je gotovo najpomembnejše razvoj investicijske dejavnosti v delovni organizaciji, kakor tudi širše, zagotovitev surovinske osnove in možnosti plasmana proizvodov na tržišču, seveda pa tudi odvisnost razpoložljivih delavcev zunaj delovne organizacije in seveda obstoječa zaposlenost delavcev v delovni organizaciji.
Za dosego ciljev, ki smo si jih zastavili za leto' 1981 predvidevamo 1,5 % stopnjo rasti zaposlenosti, kar je v skladu s sprejetimi smernicami razvoja občine kot celote. Omenjenih 1,5 -% je seveda manj kot smo predvidevali v zadnjih letih. Razliko načrtujemo z zmanjšanjem zaposlovanja na režijskih in proizvodno režijskih delih.
Analiza del in nalog, ki je bila narejena v letošnjem letu kaže, da je v naši DO vključeno v neposredno proizvodnjo ca. 60 % delavcev, v posameznih temeljnih organizacijah se 1'	med 52 in
f S f VS. i l	* i ('->:• ••-
j j. V - >■	S.;."- •••}•)] j:.’.j v'-
j ’. i ca v p: " «. Cj í' d:j: ih j.;	»
r.vbñ-:- . lovita
dela se opravljajo pa ničemur ne služijo, katera dela se podvajajo in katera dela bi se dalo z organizacijo porazdeliti med posamezne nosilce drugih funkcij in bi jih ne bilo potrebno posebej opravljati.
V zadnjih letih smo se prav gotovo prevečkrat zatekali k ustvarjanju novih del, ki niso pripomogla večji učinkovitosti. Ugotavljamo, da smo preneka-terikrat tako reševali tudi zaposlenost invalidov. S tem ni rečeno, da posamezniki niso delali, , vendar v kolikor neko delo ne oplemeniti proizvoda naj se rajši opravlja neka dru-'t-v -('t-Tcbno delo.
Z arodbrnbc*-- • rmnb.? .....	p j.sa-
li-
zacijah bodo nekatera manj zahtevna težka dela odpadla. Delavcev bo s tem seveda preveč, vendar bo za to potrebno te usposobiti in prezaposliti na drugih delih in nalogah v isti temeljni organizaciji ali v drugi temeljni organizaciji, pri tem pa seveda moramo upoštevati delovne in zdravstvene sposobnosti slehernega.
V letu 1981 bo zaključilo šolanje na raznih stopnjah in poklicih ca. 50 naših štipendistov, ki jih moramo z ustreznimi programi čimprej vključiti v produktivno delo.
Seveda ob tem pa ne bomo zanemarjali osnovnega pomena kadrovske funkcije, ki pomeni pridobivanje kadrov. Kadre bomo pridobivali z osnovnim notranjim virom, ki omogoča osebni razvoj članov našega delovnega kolektiva, ter se pojavlja v oblikah izobraževanja perspektivnih delavcev ob delu na stror kovnih institucijah, kjer bodo dosegli višjo izobrazbo in se s tem usposobili -r 7r.h*(»vneiša področja
lovni organizaciji, z izobraževanjem delavcev na spremenjenih ali delno spremenjenih delih, če njihova strokovna- usposobljenost ne ustreza zahtevam dela, s premeščanjem delavcev na enaka ali delno spremenjena področja delovnih nalog kadar bo to narekovala racionalizacija dela.
Potrebe po kadrih pa narekujejo, da se bomo tudi v letu 1981 posluževali pridobivanja kadrov iz zunanjega vira, kot oglašanja potreb po delavcih, oglasne table, po radiu, časopisu, sodelovali s Skupnostjo za zaposlovanje, kjer so registrirani delavci, ki iščejo zaposlitev, z direktnim kontaktiranjem prijavljenih kandidatov ter drugih oblik.
Prizadevanje kolektiva bi moralo biti v smeri zmanjšanja odliva zaposlenih tako imenovani fluktu-aciji, ki bo tudi v letu 1980 izredno visoka, čeprav je v zadnjih mesecih v občutnejšem upadanju. Ne moremo namreč neprizadeto ugotavljati, da. za-letu delovno 'm !hr '5 % de-
lavcev, ter da je potrebno prav toliko novih delavcev usposobiti na posameznih delih in nalogah in da je tudi to razlog za večjim zagotavljanjem rezerv v delavcih. Zagotovitev soci-
Že pri gradnji novega obrata je potrebno misliti na kadre
alne varnosti in boljših pogojev dela je eden od načinov, da zmanjšamo sorazmerno visok odstotek fluktuacije, to pa istočasno pomeni zmanjšanje proizvodnih stroškov.
— KSA —
&Ma\pi£C>
Osnovno izobraževanje ob delu
V osnovno šolo za odrasle se vključuje v SRS iz leta v leto več slušateljev, ki si želijo pridobiti, dopolniti ali izpopolniti splošno, družbeno ali poklicno izobrazbo v skladu s svojimi in širšimi družbenimi potrebami, s svojimi nagnjenji in sposobnostmi. Mnogi od teh želijo nadoknaditi, kar so iz objektivnih vzrokov zamudili v mladosti, vedno več pa je takih, ki želijo dvigniti raven lastne poklicne in splošne izobrazbe ter na-.predovati v svoji strokovnosti.
Osnovno splošno izobraževanje je namenjeno predvsem zaposlenim, odraslim in mladostnikom, ki želijo končati osnovno šolo, da bi se lahko vključili v nadaljnje izobraževanje in da bi bili uspešnejši in bolj ustvarjalni pri delu, pri samoupravljanju ter v osebnem življenju. Hkrati s širjenjem splošne izobrazbe si razvijajo delavci intelektualne sposobnosti, ustvarjalnost, kritičnost in samostojnost, poglabljajo proces lastne socializacije, ši oblikujejo marksistični pogled na svet in se razvijajo v celovito osebnost.
Glede na nizko izobrazbeno strukturo zaposlenih (ca. 26 % zaposlenih v SRS brez popolne osnovnošolske izobrazbe, v EMO 48,7 odstotka) in visoko število tistih, ki nimajo končane osnovne šole (v Celju o-krog 6000), bi se morali bolj aktivno vključevati v pridobivanje ter spodbujanje zaposlenh za to izobraževanje. Pridobivanje in dopolnjevanje osnovne splošne izobrazbe je tesno povezano s perspektivnim razvojem delavca in njegovo usposobljenostjo za delo in socialistično samoupravljanje ter neposredno vpliva na njegovo horizontalno in vertikalno mobilnost.
Ob vsem tem se moramo zavedati, da obstoječa tehnologija v naši DO zahteva tudi kadre usposobljene samo z delom, to pa so sedaj lahko tudi delavci, ki nimajo dokončane osnovne šole, vendar se skozi različne interne tečaje (za vlagače, rezače, voznike viličarjev, varilce, itd.) usposobijo za opravljanje del in nalog s sredstvi, ki jim jih je družba zaupala. V zadnjih 5 letih je DO EMO usposobil preko 150 varilcev, preko 90 vlaga-čev in rezačev, prav toliko voznikov viličarjev, preko 30 upravljalcev dvigal, itn. Velika večina opravlja svoje delo marljivo, vestno, zagnano in se po svojih močeh; trudi za čimbolj ši uspeh svoje DO. Se bolj osveščeni ut splošno izobraženi delavci pa bi zagotovo prispevali še več k
skupnemu uspehu delovne organizacije EMO.
Cilj vseh delavcev v DO EMO, pa tudi družbenopolitičnih struktur, kot tudi delavcev, ki se ukvarjajo z izobraževanjem v DO, je tudi dvigovanje izobrazbene ravni vseh zaposlenih. Ne gre le za organizacijo in izvedbo raznih tečajev, seminarjev, za funkcionalno izobraževanje, za štipendiranje, ampak v tem primeru bolj za študij ob delu. Čeprav je odziv na razpise za študij ob delu na srednjih in višjih šolah zadovoljiv, ne moremo biti zadovoljni z odzivom na razpis za visokošolski študij, še manj pa z odzivom na poklicne šole (ob delu se v letošnjem šolskem letu ni odzval nihče, ob delu imamo le 3 učence poklicnih šol, ki predvidoma končajo šolanje naslednje leto). Odziv na razpis za osnovnošolsko izobraževanje delavcev pa je ob obstoječi kadrovski strukturi v DO EMO porazen. In prav izboljšanju te strukture, predvsem pa osnovnošolske in. poklicne, bi morali delavci naše DO v prihodnje posvetiti vso skrb. Kadrovska struktura se lahko izboljšuje na več načinov, eden izmed njih je zaposlovanje oziroma zasedanje delovnih mest s kadri, ki imajo dokončano zahtevano izobrazbo, hkrati pa se že obstoječi kadri izobražujejo in tako »pomagajo« dvigovati splošno izobrazbo zaposlenih.
Se posebej se moramo zavedati, da je dvigovanje splošne izobrazbe tudi po-
goj in osnova, da se bo dvignila tudi strokovna izobrazba naših delavcev. Delavci DO EMO pa nismo le priveski (zasužnjeni od) strojev, temveč smo tudi samoupravljalci. Upravljamo z zaupano nam družbeno lastnino proizvajalnih sredstev. Več delavcev z dokončano osjiovno šolo pomeni tudi več strokovno in samoupravno usposobljenih in še bolj razgledanih članov kolektiva. Torej ima delovni kolektiv kot celota z dvigom splošne ravni več možnosti za učinkovitejše samoupravljanje, posredno pa tudi za dvig produktivnosti.
Zadnji dve leti je manj-, ši vpis in tudi zanimanje za osnovnošolsko izobraževanje med našimi delavci kot prejšnja leta, ko smo imeli celo oddelke v okviru naše DO. 1978 je bilo 12 vpisanih, 1979 26 vpisanih, 13 jih je obiskovalo pouk, letos je le 5 delavcev vpisanih v osnovno šolo ob delu. Kje iskati vzroke tako majhnemu zanimanju za dokončanje osemletke, če vemo, da je 1769 delavcev brez dokon--čane osnovne šole v naši DO (po podatkih IBM za september 1980)?
Po istih podatkih je še vedno številčno največ delavcev z . nedokončanim splošnim izobraževanjem v tozd Posoda 1031, v tozd TOBI 194, v tozd Radiatorji 132 in v tozd Kontejner 121. Odstotno pa »prednjačijo« tozd Radiatorji s 67 % zaposlenih delavcev brez dokončane osnovne
šole, tozd Odpreski in avto-kolesa ter tozd Posoda s 63%, tozd TOBI z 51%, tozd Frite jih ima 50 %, tozd Kontejner pa 48 %. O-stali tozdi imajo ugodnejšo strukturo predvsem pa manj delavcev brez dokončane osnovne šole. Četudi vzamemo te podatke z rahlo rezervo, je stanje še vedno zelo zaskrbljujoče.
Oddelek izobraževanja stalno propagira osnovnošolsko izobraževanje. Dovolj zgodaj je razposlal tudi ciklostirana obvestila o vpisu v osnovno šolo na vse tozd, družbenopolitične organizacije in samoupravne organe, torej so bili delavci obveščeni o možnosti brezplačnega izobraževanja na Osnovni šoli I. celjske čete v Celju. Menim, da je treba iskati vzroke:
.— v nezadostni motiviranosti delavcev slušateljev osemletke za splošno izobraževanje;
—	v kadrovanju znotraj podjetja, ki je kljub vsem naporom še prešibko razvito;
—	v ne dovolj izdelanem sistemu napredovanja;
—	delavec,' ki dokončna osnovno šolo ob delu, ni za to še posebej nagrajen, nima neposredne koristi. Tako se odločajo za dokončanje osnovne šole le tisti delavci, ki se želijo vpisati na poklicne ali srednje šole;
—	v fluktuaciji, ki je najvišja prav med delavci brez ali s samo dokončano osnovno šolo (zaposleni .kot NK in PK delavci)/
Ob vsem. tem smo tudi manj začudeni, če ni odziva na razpise za osnovnošolsko izobraževanje. Sedanje stanje, zahteve proizvodnje in tehnološki proces nas sili, da še vedno sprejemamo določen (pa čeprav še tako majhen) odstotek delavcev brez osnovne šole. Težiti pa moramo k temu, da bo ta delež pri novosprejetih resnično majhen, neznaten, če ga že ne moremo popolnoma odpraviti. Predvidevamo lahko, da bo tudi sedanja zaostrena gospodarska situacija posredno vplivala na zmanjšanje odstotka delavcev z nedokončano osnovno šolo. Tudi politična akcija družbenopolitičnih organizacij (zlasti sindikata) ne bo imela uspeha vse dotlej, dokler ne bomo skupno razrešili vprašanj motivacije naših delavcev za izobraževanje, vprašanj kadrovanja, nagrajevanja in napredovanja. Dokler teh vprašanj ne bomo razrešili in razčistili, je vsako prepričevanje delavcev z nedokončanim splošnim izobraževanjem, da le-to dokončajo, pa naj jih prepričuje kdorkoli, obsojeno na zanemarljiv odziv t, j. takšen kot je sedaj. Ostajam optimist, zato upam in želim, da bi bilo to stanje ob naslednjem. vpisu, t. j. v začetku 2. polletja šolskega leta 1-980-81 (2. februarja 1981),. preseženo in da se bo več delavcev naše DO odločilo, da opravi manjkajoče razrede osnovne šole.
Marko Gorjan
INOVACIJE
Komisija za racionalizacije TOZD ODPRESKI in POSODA so pred težko nalogo, da po dolgih in mučnih razpravah končno o-vrednotijo pravilno nagrado za uspešno izvedbo 90 gorilcev v konstrukciji in izvedbi naših avtorjev.
Pri prehodu iz generatorskega na mešani plin smo uvozili gorilce firme SCHMITZ-APELT, pri o-menjenih gorilcih pa smo se odločili za predelavo, kar seveda ni naše področje dela, s tem pa prihranili tozdoma ca. 50 starih milijonov din.
Inovatorji so z veliko požrtvovalnostjo, dosegli u-speh, izvedli so takšno dodatno šobo, da so za omenjene gorilce dobili tudi certifikat, gorilci nemoteno delujejo.
Zgorevanje, termodinamika in delovanje gorilnika so specialna področja in. po mnenju strokovnja-
kov ni logično, da bi kdorkoli dobil nalog za preurejanje gorilnikov.
Za tozd POSODA in OD-preski ter EMO v celoti je bil razplet z doma preurejenimi gorilniki absolutno najugodnejši, saj je bilo
vse vezano tudi na čas izvedbe.
Upoštevajoč razplet dogodkov, pogovorov in sklepov inovacijskega odbora, so komisije, za racionalizacije pred nalogo, pravilno ocenili omenjeno inovaci-
Na vsakem delovnem mestu je možno izboljšati pogoje
dela
jo. . Inovatorji so imeli vpogled, možnosti in delne naloge preizkušanja in realizacije gorilnikov, pri tem pa dosegli nadpopreč-ne rezultate..
Po »Pravilniku o ugotavljanju preseganja službene dolžnosti», ki ga je potrdil inovacijski odbor je možno takšne in podobne predloge realno oceniti, potrebna pa je objektivnost in dobro poznavanje .spleta dogodkov.
Leto 1980 se izteka.
Množičnost na inovacijskem področju je bila zadovoljiva, vendar so tu še ogromne rezerve. Ob večjem razumevanju in boljši organiziranosti, bi lahko dosegli rezultate, ki bi bili še pomembnejši za DO.
Vsem avtorjem inventivnih predlogov in vsem sodelavcem, ki so z oddelkom za industrijsko lastnino kakorkoli sodelovaS, se iskreno zahvaljujemo in jim želimo» v novem letu 1981 še več: uspeha.
NAS SINDIKAT
&MG\p4\&C'
Čakajo nas velike naloge
Dejansko ne bi povedali nič novega, Če bi zapisali, da bo imel sindikat v prihodnjem letu posebej veliko dela. Sindikat ima veliko dela vselej. Dinamika razvoja samoupravljanja od sindikalnih organizacij nenehoma terja polno angažiranost. Lahko bi rekli, da je v tem oziru sindikalna organizacija sredstvo, po katerem se uresničuje samoupravljanje v praksi.
Tako, kakor so raznolike človeške aktivnosti in tako, kot so 'razvejeni interesi delavcev, je razvejana tudi dejavnost sindikata. Sindikat je najširša družbenopolitična organizacija delavcev, vendar pa v praksi še vedno ni zadovoljiva tudi sindikalna organiziranost delavcev. Vzroki za- tako stanje so različni. Eden od teh vzrokov je tudi v tem, da se premalo delavcev aktivneje vključuje v delo sindikata.
V sindikatu želimo uresničevati osebne in skupne interese, zato je prav, da se v naše'glasilo zapišejo poglavitne aktivnosti in psmeritve dela sindikata v letu 1981. Ne samo zaradi tega, ker je to dolžnost organa sindikalne organizacije, pač pa zato, ker je to pravica članov sindikata, da se seznanijo z usmeritvami, da bi lahko nepo-sredneje in tvorneje delovali v delu sindikata po njihovih osnovnih sindikalnih skupinah ali drugih organih sindikata. Na tem mestu pa je koristno zapisati, da osnovna sindikalna skupina ni po svoji dejavni vlogi nič manj pomembna, kakor kateri drugi organ sindikata. Zato bi bilo prav, da bi se prav ta oblika sindikalne organiziranosti tvorneje in intenzivneje vključevala v delo.
Pred nami je leto, v katerem bomo posvetili veliko pozornosti pripravam na tolitve, ki bodo v začetku leta 1982. Napačno bi bilo, če bi se tolažili z mislijo, da imamo še dovolj časa. Ne smemo pozabiti, da se pripravljamo na volitve na katerih bomo izvolili vse samoupravne organe in vse delegacije za skupščine samoupravnih interesnih skupnostih in delegacije za zbor združenega dela občinske skupščine.
Osnovne sindikalne skupine bodo v postopku evidentiranja, morale posvetiti mnogo pozornosti prav izbiri kandidatov, kajti od tega dela priprav bo odvisna kvaliteta dela samoupravnih organov in navedenih skupščin. V tem delu priprav, bo potrebno pritegniti tudi aktivnosti drugih družbenopolitičnih organizacij, posebno pa velja posvetiti pozornost na vključevanje mladine.
Pomembna naloga sindikata je organiziranje mladinskih organizacij. Vzpodbuda mora teči predvsem v usmerjanju in utrjevanju zavesti pri mladih, da bodo njihovo mladinsko organizacijo, uporabili kot obliko delovanja pri uveljavljanju njihovih interesov v samoupravnih in družbenopolitičnih tokovih.
Poleg praktičnega samoupravnega' izvajalskega dela je pomembna urejenost samoupravnih odnosov. Jeseni je tekla javna obravnava osnutka družbenega dogovora o skupnih osnovah za oblikovanje in delitev sredstev za osebne dohodke in skupno porabo. Sindikat, kot udeleženec pri sklepanju tega družbenega dogovora, je tudi podpisnik samoupravnih splošnih aktov s katerimi v temeljnih organizacijah delavci določajo osnove in merila za razporejanje čistega dohodka in za delitev sredstev za osebne do-
hodke in skupno porabo. Zato bo v naslednjem letu potrebno dopolniti in u-skladiti	samoupravne
splošne akte temeljnih organizacij in delovne organizacije.
Na področju družbenoekonomskih odnosov bomo posvečali pozornost še: pripravam za razprave o zaključnem računu, uresničevanju, in dograjevanju sistema	nagrajevanja,
spremljanju izvajanja planov temeljnih organizacij in delovne organizacije in drugim pomembnim nalogam.
Pri krepitvi 'splošnega ljudskega odpora (SLO) in družbene samozaščite (DS) ima sindikat posebne naloge in zadolžitve. Odgovorna naloga je vsekakor sodelovanje pri pripravah političnih varnostnih ocen in ocenjevanju političnih situacij. Tembolj pomembne naloge na tem področju bodo v prihodnjem letu zlasti zaradi tega, ker je načrtovana zvezna akcija enot civilne zaščite v Celju. Posebna navodila in informacije v zvezi s pripravami in potekom akcije pričakujemo v prvi polovici leta. 1981. Naloge sindikata na področju SLO in DS bodo v bodoče sestavni del varnostnih načrtov, zato-se bo treba temeljito
seznaniti tudi o nalogi sindikata pri preprečevanju in odpravljanju posledic izrednih razmer. Z vse večjim podružbljanjem SLO in DŠ prevzema sindikat tudi pomembno vlogo v informacijskih tokovih po vseh splošnih vprašanjih obrambe in zaščite.
Ko že omenjamo informiranje je izrednega pomena že spoznanje, da je dobro informiranje predvsem vrednota in pogoj dobrega dela. Kvalitetno informiranje je pogoj u-spešnega samoupravljanja in gospodarjenja, zato se bomo v sindikatu zavzemali za iskanje novih oblik in organizacije smoter-nega in učinkovitega informiranja. Zastopali bomo stališča, da mora biti informacija jasna in razumljiva zlasti takrat, ko se pred delavca — samoupravljala postavlja zahteva pomembnega odločanja. Med oblike informiranja spadajo tudi različne oblike izobraževanja iz samoupravnega področja.
V tem letu smo ijekatera predavanja v okviru delovne organizacije že organizirali in s takim načinom dela nameravamo nadaljevati tudi v naslednjem letu'.
Na področju življenjskih in delovnih razmer se bo-
SEKTOR ZA KADROVSKE IN SAMOUPRAVNE ODNOSE Oddelek za družbeni standard
OBVESTILO
Vse zaposlene v delovni organizaciji Ema Celje obveščamo, o novem odpiralnem času bifeja v obratu družbene prehrane. Spremembo narekuje minimalen obisk kupcev v času od 5. ure do 5.30.
Bife bo zjutraj odprt od 5.30 do 7. ure. V ostalih terminih ostane odpiralni čas nespremenjen.
Oddelek za družbeni standard
mo zavzemali za kvalitetno prehrano delavcev, za nadaljevanje preventivnih pregledov delavcev, izrednega pomena je analiza izostankov iz dela. Posebno skrb bomo morali posvetiti usklajevanju samoupravnih aktov za zagotavljanje minimalnih standardov za življenjske in delovne razmere. Pri obravnavanju socialno šibkih delavcev bomo namenili posebno skrb za odpravljanje vzrokov, ki pogojujejo socialno šibkost. Tu gre zlasti za odpravljanje neustreznih delovnih pogojev in slabo plačanih del. Izhajati moramo iz dejstva, da je slabo plačilo najpogosteje posledica, zatorej je treba vztrajati na zahtevah za odpravo vzrokov.
Priprava proizvodnih programov invalidskih delavnic ostaja še naprej nujna sestavina razvojnega programa EMO. Delavci EMO se moramo zavedati, da je ravno tako nujno upoštevati in poglabljati vlogo varstva pri delu, kajti le s smotrno in racionalno uporabo zaščitnih sredstev in ukrepov zavarilo delo, se bomo izognili marsikateremu problemu v proizvodnji.
Vzpodbujanje inventivne dejavnosti, je dolžnost nas vseh, koristnosti tega dela delavčevih aktivnosti verjetno ni potrebno posebej poudarjati. Bistveni vzvod za razširitev dejavnosti je treba nedvomno iskati v pravilnem načinu nagrajevanja tovrstnih prizadevanj.
Pogoj za dobro delo je prav gotovo povezan z dobrimi medsebojnimi odnosi delavcev v posameznih delovnih sredinah. Vzpostavljanje, razvijanje in negovanje dobrih odnosov je končno tudi odraz kulturnega nivoja ljudi. Seveda pa morajo odnosi temeljiti na korektnih in stvarnih dejstvih. Sedanje gospodarsko stanje in splošne politične razmere na svetu terjajo realno ravnanje.
O delu in politični usmeritvi zveze sindikatov, bi bilo mogoče napisati še zelo veliko. Glede na to, da bodo v februarju letni članski sestanki osnovnih organizacij, na katerih bodo člani sprejeli letne programe dela, bi bilo v tem zapisu preuranjeno navajati kakršnekoli akcijske programe.
Podlaga za pripravo dela konference osnovnih or-
fanizacij zveze sindikatov 1MO, bo v delovnih programih osnovnih organizacij, ki se povezujejo po skupnih interesih v konferenco.
Program dela bomo v naslednjem letu objavljali ir našem glasilu Emajlirec.
V:. Adi KOZOVIC
———        ;— — —______—1—
TOBI odhaja iz družine EMO?
(Nadaljevanje s 5. strani)
DELEŽ TOBI V EMO:
Leto	V Zaposleni % •	Celotni prihodek %	Dohodek %
1974	9,1	13,9	10,5
1975	9,5	9,2	5,0
1976 •	9,3	9,6	6,4
1977	9,0	11,2	11,7
1978 ,	10,0	11,8	9,3
1979	10,5	12,3	9,5
Iz vseh podatkov je možen samo en zaključek: TOZD TOBI financira vseskozi DSSS z' bistveno manjšim deležem kot ostale temeljne organizacije — ali glede na število zaposlenih, ali glede na celotni prihodek, ali glede na dohodek. Obstaja sicer še vedno vprašanje, ali ni obseg financiranja DSSS glede na rezultate dela prevelik. Toda dejavnosti, ki se opravljajo v DSSS bo za TOZD nekdo moral opravljati. Verjetno bodo tovrstne dejavnosti največ stale takrat, če bo TOZD ipostal ©navita delovna organizacija. Še posebej so Skupne službe drage v tistem primeru, kadar se za dela in naloge Skupnih služb mimo samoupravnih aktov kolektiva zaposluje za iste naloge kot SSS, režijske delavce v TOZD, ker
gre za dvojno režijo, ki svoj obstoj dokazuje na ita način, da se zgovarja druga na drugo.
Izločitev iz delovne organizacije je v Zakonu o združenem delu zagotovljena pravica delavcev v TOZD. Pri tem moramo opozoriti, da je po Zakonu o združenem delu osnoven smisel izločitve TOZD iz sestava delovne organizacije povečanje produktivnosti dela v novih pogojih, ustvarjenih po izločitvi temeljne organizacije.
Iz utemeljitve vodstva TOZD TOBI povečanje produktivnosti delavca v novih pogojih ni razvidna. Torej morajo delavci pri procesu razpravljanja in odločanja presaditi ali je povečanje produktivnosti dela zagotovljeno ali ne. Prepričani smo, da bodo delavci TOZD TOBI temeljito in realno ocenili prednosti take ali drugačne odločitve v zvezi ,z izločitvijo. Odločajo seveda o dolgoročni usodi svojega kolektiva. Vodstvo DO lahko zagotavlja samo to, da bo še naprej vložilo vse sile za realizacijo jasno zastavljenih nalog pri realizaciji razvojnega programa TOZD TOBI. Ne glede na pogoje gospodarjenja je ugotovitev, da postopno beležimo vse večje uspehe. Uspehi za TOZD TOBI so iz ugotovitev v našem gradivu jasno razvidni. Ravno zato smo prepričani, da smo skupno s širšo družbeno, skupnostjo in v povezavi z združenim delom Maribora in Celja ter nekaterih drugih organizacij v Jugoslaviji sposobni zagotoviti delavcem TOZD TOBI itudi dolgoročno perspektivo.
Glavni direktor Franci GAZVODA, dipl. oec.
SODELAVCI
Pred nami je popis prebivalstva, gospodinjstev in stanovanj. V OZD pripravljamo v ta namen dokumentacijo, ki jo boste potrebovali ob popisu.
V kolikor doslej še niste javili sprememb osebnih podatkov, podatkov o družinskih članih, spremembi naslova začasnega ali stalnega bivanja STORITE TO TAKOJ!
Spremembe javite v kadrovsko operativo, soba 16.
— KSA —
Grandes
Rešitev
nagradne križanke 29.	november"
rr
Pravilno geslo:
ROJSTVO FEDERATIVNE IN SOCIALISTIČNE JUGOSLAVIJE
Nagrajenci:
L nagrada 300 din — ZAVRŠAN Tatjana, DSSS
2.	nagrada 200 din — MILENKOVIČ žika, posoda
3.	nagrada 150 din — LESKOVŠEK Nada, posoda
4.	nagrada 100 din — KRAJšEK Vinko, posoda
Po vrnitvi z Druja je bil počitek blagodejen, vendar, ker je bilo nebo sinje modro in napoved dobra sva naslednji dan s Skokom odrinila na turo. Na Montenveru sva zapustila zobato železnico in hrup turistov. Nekaj trenutkov za tem sva že preskakovala razpoke Merde Glacier. Najprej sva hodila hitro, po nekaj urah pa se je v naju naselila utrujenost še iz prejšnjih dni. Temnilo se je že, ko sva dosegla steno Grand Jorasses. Preden sva se pripravila in vstopila v steno je bila ura že deset. Ledeni kol-nar po katerem sva plezala je izginjal navzgor v temačnost noči. Led je po šest sto metrih postajal vse tanjši in krhek. Ob vsakem koraku so konice derez zadele ob skalo, in presunljivo zacvilile. Nazadnje je Janez obtičal na težavnem mestu, tanka plast ledu se je lomila pod njim. Zavpil sem naj se
ŠOFERJI!
Ste že zamenjali vozniška dovoljenja?
Storite to najkasneje do 30. decembra 1980, ker boste po tem roku morali ponovno izkazati svoje vozniške sposobnosti pred izpitno komisijo, v kolikor ne boste mogli dokazati da zamenjave vozniškega dovoljenja niste opravili iz objektivnih vzrokov.
Zahtevku za podaljšanje veljavnosti vozniškega dovoljenja morate priložiti dve fotografiji velikosti 35x45 mm ne starejše od 6 mesecev.
Če ste imeli doslej omejitve iz zdravstvenih razlogov morate imeti tudi zdravniško spričevalo.
Natančnejša navodila boste dobili na oddelku za notranje zadeve pri vaših občiriskih skupščinah.
— KSA —
Dopisujte v naše glasilo Sh<¡^w
vrne, saj bi vsako vztrajanje lahko pomenilo usoden morda celo katastrofalen padec. Ko je prisopihal nazaj sva se odločila, da bova počakala do jutra. Zbil sem še nekaj majavih klinov vendar brez večjega uspeha. V led in skalo sva s zdolbla plitve vdolbine in tako na pol sede na pol vise čakala jutra. Dolgo sva tako vsak zase preživljala ure noči predno se je prikradla jutranja sivina med zasnežene vrhove. Ko pa se je zdanilo, šele takrat sem opazil, kako strm in zračen je svet pod nogami. Ledena strmina je v enem samem zamahu padala šeststo metrov navzdol v osrčje ledenika. Številne razpoke so razkazovale njegov starčevski obraz. Ko sva si uredila opremo sva po tankem ledu le pripraskala do prvih skal. Po , nazobčanem in krušljivem granitu sva čez nekaj ur prišla na vrh. Pihal je močan, hladen veter, ki naju je prisilil, da sva se po vrveh spustila na sedlo. Od tu pa sva zagazila v sneg ledenika, da sva dosegla Montenver, kjer sva se pomešala med živopisano množico ljudi.
Naslednji dan z Janezom hodiva po Chamonixu, zavijeva na vodniški urad. Tu registriramo vzpone, začudeni strmijo v naju,. še bolj začudeni in presenečeni pa so ko jim po vera od kod sva. Končno so formalnosti opravljene. Popoldne se poslovim od prijateljev j n se z avtobusom odpeljem skozi pre-.dor proti Haliji. Zapustim Chamonix s številnimi ose-nji v okolici.
Prijeten je občutek, ko se zavedaš, da si tam pustil del sebe, najlepše trenutke svojega življenja,
mladim generacijam pa spomin na našo domovino in prijatelje.
Prav tem se imam zahvaliti in sem jim iz srca hvaležen, da so se mi vsi ti načrti sploh uresničili. Gore ostajajo vse bolj in bolj daleč na obzorju, kmalu so samo še kot bel kristal, s svojo nevidno močjo.
Plezala: Knez F. in Skok Janez
Dne: 23., 24. 8. 1980
Štajerska smer Grandes Jorasses
Mlada žena je s ponosom ponudila možu svojo prvo slaščico, katero je spekla.
»Kaj pa je to?« je vprašal mož, ko jo je poskusil.
»To je . vendar marmorni kolač!«
»Ah tako, sem mislil, da je granitni...«
Časopis izhaja dvakrat mesečno kot glasilo delovne skupnosti EMO Celje in ga prejemajo vsi člani te delovne skupnosti brezplačno. Ureja ga uredniški odbor.
Glavni in odgovorni urednik: Viki Klenovšek. Tehnična oprema: Jože Kuzma. Naslov uredništva Celje, Mariborska 86, telefon 23-921, interna 238. Po mnenju Republiškega sekretariata za prosveto in kulturo Ljubljana, je časopis oproščen plačevanja davka od prometa proizvodov (št. 421-1/72 z dne 22. 5. 1973). Tisk in klišeji AERO Celje.
to

Obvestilo
Komisija za odpis, ocenitev in prodajo osnovnih sredstev »EMO«, razpisuje dne 9. 1. 1981 ob 8. uri licitacijo naslednje rabljene opreme:
Naziv
Opomba
Izkl.
cena
1.
2.
3.
4. ,5.
6.
7.
8.
9.
10.
11.
12.
13.
14.
15.
16.
17.
18.
19.
20. 21. 22. 23* -24. 25. ,26. 27. 28:
29.
30.
I1-
I
t
36.
I:
39.
*0.
t
41.
42.
í
43.
SEVER, št. 816344, 2790 o/min., 087 kW ELEKTROKOVINA
ELEKTROKOVINA, št. 19986, 1,5 kW, 2835 o/min. SIMEN, št. 257476, 1350 o/min., 0,42 kW RADE KONČAR, št. 116462 2,5 kW, 935 o/min.
FICEM, št. 134448, 1,35 kW, 1390 o/min.
FICEM, št. 13447, 1,5 kW, 1390 o/min.
RADE KONČAR, št. 1153787, 3 kW SEVER, št. 679517, 4 k\V, 2900 o/min.
RADE KONČAR, št. 12326, 1,6 kW, 940 o/min.
SIMENS, št. 6829434, 3,7 kW, 1410 o/min.
Frekyeneni pretvornik, št. 353778, 3 kVA, 50/200 Hz AEG, št. 208186, 1,4 kW, 2830 o/min.
RADE KONČAR, št. 262463, 5,5 kW, 710 o/min.
El. magnet, 3 faze
RADE KONČAR, št. 328480, 4kW, 1420 o/min.
SEVER, št. 1224683, 0,75 kW, 920 o/min.
RADE KONČAR, št. 184117, 10 kW, 1440 o/min,
RADE KONČAR, št. 375567, 10 kW, 1440 o/min.
RADE KONČAR, št. 322927, 11 kW, 2890 o/min.
RADE KONČAR, št. 322823, 11 kW, 2890 o/min.
RADE KONČAR, št. 12, 11 kW, 2890 o/min RADE KONČAR, št. 751279, 22 kW, 1460 o/min.
VEM, št. 64/128330, 4,4 kW, 1430 o/min.
RADE KONČAR, Št. 128105, 2,4 kW, 1430o/min.
RADE KONČAR, št. 48953, 1,3 kW, 1390 o/min. 'SIEMENS brez št., 3-fazni, moč cenimo 0,3 kW ELIN, št. 225774, 1 kW, 1380 o/min.
El. motor, št. 327732, tip 2, AZ 185—4, moč cenimo 3kW Razni deli -el. motorja
RADE KONČAR, št. 98938, 18,5 kW, 2950 o/min.
RADE KONČAR, št. 1140404, 11 kW, 2920 o/min 7 kom. el. motor, à .250
El. motor TM.ERO ÏNFIGL1, št. 45471, 4 kW, 2870 o/min. SIEMENS/št. 205941, 1,5 KW„ 690 o/min.
AEG, 9 kW, 1400 o/min.
SEVER, št. 205941,1,5 kW, 690 o/min. -SEVER, št. 148628, 1,5 kW, 690 o/min.
Razhodovana Klima naprava se .proda za 5.000 din.
El. Vodna črpalka, el. motor SEVER ca. 2.000 litrov na rninutto — cena 10.000 din.
Prenosni kompresor, inv., št. 1043, se proda po izklicni ceni 3.006 din.
Prenosna vodna čipalka a el. motorjem, iov. št. 1496 se proda — izklicna cena 3.000 din.
Razhodovana Maks,«mv. št. 9267, se proda, izklicna cena 3D0 din.
neizpraven
izpraven
neizpraven
izpraven
neizpraven
izpraven
izpraven
neizpraven
izpraven
izpraven
izpraven
izpraven
izpraven
izpraven
izpraven
izpraven
izpraven
izpraven
izpraven
izpraven
izpraven
izpraven
izpraven
neizpraven
izpraven
izpraven //
izpraven
izpraven
izpraven
izpraven
izpraven
izpraven
izpraven
izpraven
izpraven
izpraven
izpraven
100
250
100
250
200
500
500
100
1.000
800
1.500
2.000
700
1.500 100
1.200
300
2.500
2.500 2.000 2.000 2.000 8.000
800
1.200
800
200
800
800
50
2.000
1.500 250
1.500 500
2.500 800 800
• Kavcijo v višini 10 % vrednosti r_________
tali pred pričetkom dražbe na žiro račun št.
ja osnovnega sredstva pia-50700*606-107.
-	V izklicno ceno ni vračunan prometni davek. Posamezno osnovno sredstvo bo prodano najboljšemu ponudniku.
Kupec mora blago prevzeti najkasneje v petih dneh po zaključku prodajnega .postopka ' in po predhodnem plačilu celotne kupnine. Informacije
—	telefon 25-810, int. 335 in 337,
I	,	.	, -	.	.	.	.	,/s .
Naš humor
NOVO .
srez seseo
dovûRMiK 1981 (brez Besa)
»Glej no, Lukec, ti si po- Sodelavka je zamudila v stal pa že cel dečko. Še službo, malo pa boš takšen kot »Kje pa ste hodili tako tvoj očka!«	dolgo?« jo jezno vpraša
»Ja, saj tega se tudi ma- šef.
ma najbolj boji!«
»Kje pa je tvoj prijatelj?«
»Bolan je.«
»Kaj pa mu je?«
»Tekmovala sva, kdo se bo bolj nagnil skozi okno, pa je on zmagal.«
»Oprostite, saj nisem nalašč, toda med potjo me je zasledoval neznan moški. ..«
»In kaj ?«
»Hodil je -zelo počasi...«
f/»U MM
Pri sodniku za prekrške: »Ko je prišlo do pretepa ste držali v rokah kol, zanima me, kaj pa je imel v rokah vaš nasprotnik?«
»Mojo ženo, tovariš sodnik ...«
Ko je neki gost prišel v škotski hotel, mu je receptor razložil:
. »Pri nas je navada, da si mora posteljo narediti vsak sam.«
»Prav.«
»Torej izvolite, lahko začnete. Tu imate deske, žeblje, kladivo.«
»Poslušaj, ali je res, da si pustila fanta s katerim si hodila samo zaradi tega, —9—	ker je začel nositi očala?«
»Sploh ne, zgodilo še je
»Oh, zgodila se mi je ravno obratno, strašna nesreča!«	Čim jih je dobil je on
»Kaj pa se ti je zgodi- pustil mene.« lo?«
»Pomisli, grem pa cesti
in najdem petsto dinar-	__0__
jev...«
»In temu praviš ti nesreča?«
»Seveda, ko pa je šel z mano prijatelj, kateremu sem dolžan tisoč din!«
V zaporu:
»Zakaj pa si ti zaprt?«
»Zato, ker sem prehitro vozil z avtom. Pa ti?«
»Jaz pa zato, ker sem z njim vozil prepočasi.«
»Pa saj to vendar ni kaznivo!«
»Pač! Avto je bil ukraden!«
—0—
Mož pri psihologu:
»Da sanjam v angleščini bi še razumel, toda motijo me podnapisi v slovenščini...!«

ffPKSNE ODNOSE IMRS MOJO
HČERKO ?
STABILIZACIJSKE
ZNRNO JE, DR ZENSKR PODPIRA TA! ^VOGALE V HIŠI... POSEBNO CE JE„ HIŠNA POMOČNICA " ifelV TUKAJ S/ PODPIRA LE
------t\glavo ,„

PAPAJ MUC
BERITE EMAJLIRCA ZA BRALNO ZNAČKO, AL/ MORDA MEDALJO
.ramra,iuiiitiniiri!i
STOL ZA GOR
WMO ¥
POTROŠNIKI SO LETOS SAMI VRŠILI INVENTURO V SKLADIŠČU SAMOPOSTREŽBE JE PRAŠEK, ALI GA NI ?/
... TRGOVCI SO POTROŠNIKE ZAČASNO PRIPRLI V PRAZNEM SKLADIŠČU..
—-----------gžmeiuiiuiij-----
IGlipipnaazji
MRL/ ČLOVEK PLAČUJE^ VELIKE^ CENE. ČL Zt &aj doli M^POTROŠN/ŠKA/
MRZLICA -j r VROČICA t
/ac tn,a.j/x ,7>^
VKRUHI

INOVACIJA
SAMOZALOŽBA ...80-81,,,
RAZVIJAJMO SVOJ JEZIK S 1 UČITELJ DRŽI SVOJ JEZIK ! s SEF
OVOPEK DVOJNI C &
DVOJNI A N DVOJNA MAVRI DVOM | DVOSPEV \dV06LASNIK)
¡DVOR \DVOCEVHA'
DVOKOLO,
KUHANJE V NOVI POSODI Ml JE 4 POSTALO NEVARNO\ PRED OBOŽEVALCIH - NISEM NOVOLETNI DVOPLAKHT -KOLEDAR,,,
*NE tacaj koledarja !
^SVOBODNEGA UMETNIMA jt OčJiJrAodJjCfjl
ji/ziČnar cUior od USTVARJANJA t ~ ~
IMETNIK M JA OOVO&odiicr VVAttjl od DELA ! SVOBODNI 'IMETNIKI,,,-
>77/ / mrrrnmnrA
TAKO SMO ZASOLILI CENE, DA NE BO OSTALO NIČ SOLI ZA ZMRZNJENE CESTE