Torek: Tednikov kopalni dan
Današnji kupon za 50 % popusta lahko uveljavite v Termalnem parku Term Ptuj vsak torek do vključno 16. decembra 2014. Kupon ne velja med zimskimi, prvomajskimi, krompirjevimi počitnicami, ob praznikih ter na dan organiziranih prireditev. Kupon velja za nakup ene vstopnice, izplačilo v gotovini in nakup darilnih bonov nista možna. Drugi popusti so izključeni _in_se_ne_seštevajo._
NAROČITE ŠTAJERSKI TEDNIK IN SI IZBERITE NAGRAD
■utSiSSEESS
POTOVRLDfl fiGEHCUfl
—' Vež v notranjosti časopisa.
Podjetništvo Podravje • Kakovost in cena pšenice pod pričakovanji O Stran 8
Ptuj, petek, 1. avgusta 2014 letnik LXVII • št. 60 Odgovorna urednica: Simona Meznarič ISSN 1581-6257 Cena: 1,10 EUR
Štajerski
Nahajamo se v obrtni coni v Markovcih pri Ptuju www.mckdoo.si Tel.: 02 754 00 90
CENTRALNE KURJAVE - VODOVODNE INSTALACIJE - PLINSKE INSTALACIJE - OBNOVLJIVI VIRI ENERGIJE --OBNOVE KOPALNIC-
Slovenija, Podravje • Deževno poletje prinaša številne težave
Zakaj so poplavljali lokalni vodotoki
w2aradi|bgfQmne^olicinl jpadaviinviadn^ihtdneh! so
poplavljali^tevjini|lokaini^ potoki,napoinile soSestruge
^regulacijskih < jarkov, kysaj^^^
, služili jpravodvodnjavanju '
RADIOPTUJ
89,8° 98,2 °I04t3 www.radio-ptuj.si
Podjetništvo Slovenija • Cene mobilnih storitev v EU in izven nje
O Stran 8 in 9 Šport
Nogomet • Hannover boljši v drugem polčasu
O Stran 11
Štajerski TEDNIK
z novim pogledom na dogajanje
ŠTAJERSKI TEDNIK
dostopen tudi na internetu.
IRtpiBffMjg it m ¡A
Foto: Mojca Zemljane
Nov ' zakon o študentSkemTdelu obstal v proceduri ^
Kdo na račun
štUSentSkegaidela
.krnedobičke
UGODNOSTI
ZA NAROČNIKE
iiuuBnMUHiia!
Izrežite kuponček skupaj z vašo naročniško številko in ga odnesite v potovalno agencijo TURISTAGENT na Ptuju ali v Mariboru in izkoristite ugodnejši tridnevni izlet:
OBIRANJE MANDARIN V DOLINI REKE NERETVE
(10.10.2014).
H Cena za naročnike Štajerskega ~ i tednika je 165 €/osebo. Informacije: 02 23 50 206, " 02 74 81 880.
¿I
2 Štajerski
Aktualno
petek • 1. avgusta 2014
Slovenija, Ormož, Središče ob Dravi • Zakaj so poplavljali lokalni vodotoki
Enkrat gnezdijo ptici, drugič se drstijo ribe,
V ponedeljek zjutraj je bila na ormoškem huda ura. Zaradi ogromne količine padavin v zelo kratkem času so narasli lokalni potoki, napolnile so se struge poplavna voda iz potoka Račjak.
V Središču je voda zalila več stanovanjskih hiš, v Frankovcih se je razlila po njivah in travnikih, objekti niso bili poplavljeni, čeprav se je voda nevarno približala naselju. Središki župan Jurij Borko vzrok za naraslo poplavno vodo pripisuje nepretočnosti struge potoka Črnec zaradi zaraščenosti. Podobnega mnenja so krajani Frankovcev. Struga potoka Račjak naj bi bila zaraščena in po njihovi domnevi zato slabše pretočna. Košnja v strugah in ob njih naj bi bila omejena zaradi naravovarstvenih predpisov. Kakšni so predpisi, ki urejajo področje vzdrževanja vodotokov in kakšne so omejitve ter obveznosti lastnikov in upravljavcev (koncesionarjev) pri vzdrževanju vodotokov, smo po ponedeljkovi povodnji poizvedovali pri več organih, pristojnih za področje varstva narave. Spraševali smo, zakaj se struge in jarki ne čistijo in kosijo pogosteje - da bi se s tem zagotovila normalna pre-točnost.
Zaradi gnezdenja ptic košnja do 1. avgusta ni dovoljena
Ministrstvo za kmetijstvo in okolje (MKO) ter Agencija RS
Uvodnik
za okolje (ARSO) sta podala skupni odgovor, v katerem je eksplicitno navedeno, da se v skladu s 33. členom Zakona o divjadi in lovstvu, ki velja od leta 2004, med 1. marcem in 1. avgustom košnja v času gnezdenja ptic ne sme izvajati, zato jo začnejo po tem datumu. »V preteklosti (pred letom 1994) so se košnje na urejenih odsekih vodotokov izvajale dvakrat letno. Istočasno se je izvajala tudi ročna košnja, s katero se je odstranjevala zarast iz dna strug vodotokov. Kasneje se je za vzdrževanje vodotokov namenilo manj sredstev in posledično so se vse do današnjega časa košnje lahko izvajale le enkrat na leto, ročna košnja se je v sklopu rednih košenj ukinila. Tovrstna vzdrževalna dela se sedaj načrtujejo v letnih programih vzdrževalnih del v obsegu sredstev, ki so letno na razpolago. Naš koncesionar (VGP Drava Ptuj) je v preteklih letih kljub dogovorom z inšpekcijami poskušal brežine vodotokov kositi že pred 1. avgustom, predvsem v urbanih območjih, vendar so vedno dobili prijave lovskih družin (Ptuj, Slovenske Konjice). Posledično so inšpektorji morali ukrepati,« so za naš časopis povedali na ARSO.
Mateja Kocjan iz Zavoda RS za varstvo narave (ZRSVN) je
Hvala bogu za papir!
Za demokratične družbe je značilno, da lahko ljudje svobodno izražamo svoja mnenja, ne da bi bili za to kaznovani ali kako drugače diskriminirani, Slovenija je demokratična in socialna država. Piše v najvišjem pravnem aktu v ustavi. Da Slovenija ni socialna, so mnogi že ugotovili, da je naša dežela tudi demokratična zgolj na papirju, pa ugotavljam z izzivom vsakega novinarja - s pisanjem anket.
Z nadvse prijaznim nasmehom naključno izbrano osebo nagovorim in se predstavim. Nato zaprosim za sodelovanje v anketi. Povem še, da bom potrebovala ime in priimek ter fotografijo. Oči naključno izbrane osebe začnejo nemirno begati sem ter tja in nato odgovor: »Joj, o tej temi pa nič ne vem, vprašajte koga drugega.« Morda res kdo nima mnenja. Morda. Toda verjetneje je, da oseba ne želi odgovoriti, ker se ne želi izpostavljati. Anonimno ljudje še povedo svoje mnenje (primer spletni forumi, kjer potekajo številne žolčne razprave), ob omembi identifikacije pa se mnenja osebam razblinijo. Drži, nekateri se ne želijo fotografirati ali ne želijo ugledati svojega obraza na straneh časopisa, četudi je portretna fotografija velika / majhna zgolj nekaj centimetrov. Slednje je verjetno povezano s pomanjkanjem samozavesti, ki nam je Slovencem kronično primanjkuje. V nebo vpijoče in skrb vzbujajoče pa je, da se državljani demokratične države bojijo povedati svoje mnenje na glas in biti ob tem imenovani. Bojijo se odziva sodelavcev v službi, bojijo se odziva svojih nadrejenih, bojijo se odziva sosedov, znancev.
Demokratična družba torej? Hvala bogu za papir. Ta zdrži vse.
Mojca Vtič
Ce je struga polna dračja in zaraščena, je posledično manj pretočna in obstaja večja nevarnost razlivanja vode.
pojasnila: »Z našimi usmeritvami nismo prepovedali čiščenja oz. zagotavljanja pretočnosti, ampak smo dela samo usmerili v smislu varovanja narave kot tudi zahtev Nature 2000. Nobeden od pogojev, ki jih izdaja Zavod RS za varstvo narave, ne more biti vzrok za poplave. Zavod RS za varstvo narave s svojimi mnenji skrbi za
to, da so spoštovane zakonske zahteve o ohranjanju narave, vsekakor pa nima pristojnosti odločanja o prednosti varovanja premoženja pred naravo. O tem odloča pristojno ministrstvo. Za območje potoka Črnec v samem naselju ni bilo podane nobene vloge, kot tudi ni potrebna, saj na tem odseku potok nima nikakršnega statu-
sa. Je pa bilo izdano mnenje za spodnji del pod železnico do izliva (Natura 2000), in sicer v okviru izdaje dovoljenja za poseg v naravo, ki dovoljuje odstranjevanje zarasti v območju vodotoka, kjer je to nujno za ohranjanje pretočnosti. Prav tako so bili izdani pogoji za Frankovski oz. Račji potok, in sicer že leta 2009, za vzdrževal-
na dela oz. obnovo profila in od takrat je bilo seveda dovolj časa za očiščenje struge. Eden od pogojev je bil, da se struga zaradi gnezdenja ptic čisti šele po 1. avgustu.«
Račjak oz. Frankovski potok so čistili in regulirali pred petimi leti ...
»V letu 2009 je Občina Ormož sofinancirala ureditev in čiščenje Frankovskega potoka, opravilo se je čiščenje naplavin v strugi potoka, uredile in dvignile so se brežine potoka, s tem se je povečala tudi pre-točnost potoka. Po naši oceni je dela kakovostno izvedlo podjetje VGP Drava iz Ptuja, ki je na našem območju tudi koncesionar in skrbi za vzdrževalna dela na vodotokih I. reda, med drugim tudi omenjenega potoka. Koncesionar pri izvedbi vzdrževalnih del mora upoštevati naravovarstvene predpise, zato izvede košnjo brežin potokov enkrat letno, navadno v poletnem času. Letos sta
Denac: Dopps ni soglasodajalec, ne kažite s prstom na nas
Za mnenje o naravovarstvenih omejitvah, ki veljajo na območju, kjer je nedavno prišlo do poplavljanja, smo zaprosili direktorja Društva za opazovanje in proučevanje ptic Slovenije (Dopps) Damijana Denca.
»Ce je res, da je do prelivanja prišlo zaradi neočiščenih kanalov, odtočnih jarkov in jaškov (kar je verjetno), se moramo vprašati, kdo je za to kriv. Dolžnost katerih služb je čiščenje in vzdrževanje te infrastrukture, ali je v skladu z zakonom oz. nalogami, ali so bila zagotovljena sredstva? Prej bi dejal, da se razlogi skrivajo tukaj kot kje drugje. Da niso naravovarstvene omejitve prikladen izgovor za slabo delo nekoga? Dvomim, da morajo pristojne službe za redne vzdrževalne komunalne storitve pridobivati naravovarstvena soglasja. Če pa jih morajo, pa mora to biti rešeno sistemsko (ARSO, ZRSVN) in se mi zato zdi zelo »za lase privlečeno«, da zaradi naravovarstvenih omejitev ne bi bilo možno čistiti komunalne infrastrukture. To bi bil čisti paradoks. Naravovarstvene omejitve so stvar naravovarstvene zakonodaje, za njeno izvajanje v prvi vrsti skrbijo državne naravovarstvene službe. Dopps je nevladna organizacija in tako ali tako ni relevanten soglasodajalec. Dopps se oglasi navadno v primerih kršenja zakonodaje in delovanja, ko pri protipravnih aktivnostih državni sistemi odpovedo in je treba javnost opozoriti na grobe kršitve. Dopps v preteklosti ni nikoli ukrepal v zvezi s čiščenjem jarkov na območju občin Ormož in Središče.
Zadnje čase kar pogosto zasledimo navedbe ob vseh mogočih situacijah, da so krive »naravovarstvene omejitve«. Zdaj smo že na področju meteornih vod in komunalnih storitev. Za poplave na Dravi smo bili zadnjič »krivi« naravovarstveniki, župan Markovcev nas obsoja, da smo zaustavili namero pri sanaciji gnojne jame v Šturmovcih, potem smo »uvažali tuje-
rodne bivole« iz Avstrije, ki jih pri nas že leta gojijo v Prekmur-ju, in najbrž so bili pri tem najbolj glasni krajani, ki v Ormožu gojijo lame iz Južne Amerike. Zdaj so meteorne vode ... Ali se bomo morali braniti že za vsako »crknjeno kravo«?« se je nekoliko ostro na naše poizvedovanje odzval Denac.
Direktor Doppsa Damijan Denac: »Ali se bomo morali braniti že za vsako 'crknjeno kravo'?«
Družba za časopisno in radijsko dejavnost Radio-Tednik, d. o. o., Ptuj. Direktor: Drago Slameršak. Naslov: Radio-Tednik Ptuj, p. p. 95, Osojnikova cesta 3, 2250 Ptuj; tel.: (02)749-34-10, faks: (02) 749-34-35. Štajerski tednik je naslednik Ptujskega tednika oziroma Našega dela, ki ga je ustanovil Okrajni odbor OF Ptuj leta 1948. Izhaja vsak torek in petek. Odgovorna urednica: Simona Meznarič. Urednik športnih strani: Jože Mohorič. Vodja tehnične redakcije: Slavko Ribarič. Celostna podoba: Imprimo, d. o. o. Novinarji: Majda Goznik, Mojca Zemljarič, Dženana Kmetec, Martin Ozmec, Jože Šmigoc. Lektorica: Lea Skok Vaupotič. Naročniška razmerja: Majda Šegula (02) 749-34-16. Transakcijski račun: 04202-0000506665 pri Novi KBM, d. d. E-mail uredništva: tednik@amis.net, nabiralnik@radio-tednik.si. Oglasno trženje: Justina Lah (02) 749-34-10. Sprejem oglasov po e-mailu: nabiralnik@radio-tednik.si. Vodja marketinga: Mojca Hrup (02) 749-34-30; narocila@radio-tednik.si. Marketing: Bojana Čeh (02) 749-34-14, Marjana Gobec Dokl (02) 749-34-20, Daniel Rižner (02) 749-34-15. Megamarketing d.o.o.: (02) 749 34 27 . Internet: www.radio-tednik.si,www.tednik.si,www.radio-ptuj.si. Cena izvoda v torek in petek 1,10 EUR. Celoletna naročnina: 110,00 EUR, za tujino v torek 109,20 EUR, v petek 100,80 EUR. Ta številka je bila natisnjena v 12.000 izvodih. Nenaročenih fotografij in rokopisov ne vračamo in ne honoriramo. Tisk: Delo, d. d. Davek na dodano vrednost je vračunan v ceno izvoda in se obračunava v skladu s 60. a členom (ZIPRS 1314-A) Zakona o DDV (Uradni list 46/2013, z dne 29. 5. 2013).
Foto: MZ
Foto: MZ
petek • 1. avgusta 2014
Aktualno
Štajerski	3
tretjič cvetijo rožice - vodotoki pa zaraščajo
regulacijskih jarkov, ki služijo odvodnjavanju meteornih voda. V Središču ob Dravi je poplavljal potok Črnec, v naselju Frankovci v občini Ormož je grozila
di in njihovega premoženja, za izvedbo pa zagotoviti ustrezna finančna sredstva.«
Kaj pravijo zavarovalnice
Zastavilo se je tudi vprašanje o ugotavljanju odškodninske odgovornosti. Ali zavarovalnice v primeru poplav iščejo morebitne krivce za nastalo škodo ali pa zahtevke na podlagi poročila o naravni nesreči enostavno izplačajo in se zadeva za njih konča. »Samega vzroka poplav na tem mestu ne moremo
komentirati, bi pa poudaril, da v primeru, če je zaraščenost potokov in regulacijskih jarkov posledica naravovarstvenih omejitev, ni izpolnjena ena od ključnih predpostavk odškodninske odgovornosti, to je nedopustno ravnanje (op. a. prepoved košnje je namreč definirana v zakonu). V Zavarovalnici Maribor prav za takšne primere, ko za škodo na objektih nikomur ni mogoče pripisati odgovornosti, lastnikom objektov ponujamo premoženjsko zavarovanje, s katerim si lahko zagotovijo večjo varnost in izplačilo zavaroval-
nine za sanacijo nastale škode ob poplavah,« je povedal Seba-stjan Strmšek, izvršni direktor Sektorja škod v Zavarovalnici Maribor.
Iz Zavarovalnice Triglav so na naše vprašanje odgovorili takole: »V Zavarovalnici Triglav ob vsaki škodi podrobno preverjamo vzroke za nastanek zavarovalnega primera. To velja tudi za škodne primere iz naslova poplave na zavarovanih objektih, ko vsakokrat ugotavljamo potencialno odgovornost povzročitelja za nastalo škodo.«
Mojca Zemljarič
Krivde in odgovornosti, zakaj se slovenski vodotoki zaraščajo in posledično poplavljajo, ne želi nihče prevzeti na svoja ramena. Prvi se izgovarja na drugega, drugi na tretjega in tako naprej. Škoda, ki jo zadnja leta v Podravju povzročajo povodnji, se šteje že v milijonih evrov.
Stroka: zaraščanje zmanjšuje pretočnost
Strokovnjaka s področja hidro sistemov Franci Ste-inman in Bojan Končan sta v referatu iz leta 1993 zapisala, da vodotoki z bogato vegetacijo ob rečnem koritu bistveno zmanjšujejo pretočno sposobnost. Dokler so rastline gibke, je vpliv majhen, z olesenitvijo se vpliv močno poveča.
Z vzdrževanjem vodotokov se je v svojem diplomskem delu pred dvema letoma ukvarjal tudi Rok Podržaj in med drugim navedel: »Z vsakoletnim vzdrževanjem (košnjo) se preprečuje zaraščanje. Zarast zadržuje vodo in zmanjšuje pretok, s tem se povečuje poplavna nevarnost.« Po podatkih iz diplomskega dela omejitve zaradi naravovarstvenih pogojev veljajo kar osem mesecev na leto - od začetka marca do konca oktobra. Koncesionarji lahko dela v strugah in ob njih opravljajo samo štiri mesece. »Poleg tega velja omeniti, da te omejitve veljajo samo za naravovarstvena soglasja in dovoljenja. Pri tem ni upoštevan Zavod za ribištvo - zaradi drsta različnih vrst rib bi imeli omejitve praktično vse leto. Če upoštevamo še, da so meseci, ko VGP lahko opravljajo svoje delo, večinoma zimski, ko je večja verjetnost slabega vremena, je to še dodatna oteževalna okoliščina. Glede na to, da se programi del za izvajanje javne službe podeljujejo letno, je tudi to dodatna omejitev za podjetja. V praksi se dogaja, da lahko preteče kar nekaj časa, preden se potrdi program za tekoče leto,« še ugotavlja Podržaj.
Vzdrževanje rečnih strug in drugih vodnogospodarskih objektov je v domeni države (MKO, ARSO), razen če ni drugače dogovorjeno. Vzdrževanje rečnih strug se opravlja kot javna gospodarska služba, za kar se podeli koncesija. Med vzdrževanje vodnih in priobalnih zemljišč po Zakonu o vodah sodijo: utrjevanje bregov in dna površinskih voda ter morske obale; skrb za pretočnost struge tekočih voda in odstranjevanje prekomerno odloženih naplavin; košnja in odstranjevanje prekomerne zarasti na bregovih; odstranjevanje plavja, odpadkov in drugih opuščenih ali odvrženih predmetov in snovi iz površinskih voda in z vodnih ter priobalnih zemljišč; čiščenje gladine površinskih voda in preprečevanje onesnaženja vodnih in priobalnih zemljišč. »Na področju urejanja in vzdrževanja vodotokov je narejenih malo oziroma skoraj nič raziskav, ki bi osvetlile področje izvajanja nalog vzdrževanja vodnih in priobalnih zemljišč,« navaja Rok Podržaj.
izvedbo košnje oteževala deževno vreme in razmočenost brežine rek in potokov, zato do danes tudi na tem potoku še ni bila opravljena košnja brežin potoka,« je pojasnil ormoški župan Alojz Sok in opozoril: »Dejstvo je tudi, da bo morala okoljska politika na nacionalnem nivoju v prihodnje dati prednost varovanju življenj lju-
Ptuj • V OŠ Olge Meglic počila cev
Skoda v višini 23.000 evrov
V računalniški učilnici OS Olge Meglič, ki je v II. nadstropju prizidka šole, zgrajen je bil leta 2005, je sredi julija počila vodovodna cev na umivalniku.
Da je ob koncu tedna, 12. ali 13. julija, prišlo do izlitja vode, je 14. julija ugotovila čistilka. Zalilo je računalniško učilnico in računalniški kabinet, od tam se je zama-kanje nadaljevalo v spodnje prostore, v telovadnico, garderobe, na stopnišče. Kot je povedala ravnateljica Helena Ocvirk, je sanacija v polnem teku, najprej so odstranili napiti parket, sušilniki delajo s polno močjo. Pri odstranjevanju vode je pomagalo tudi osem učiteljev. Strošek je velik, po prvi oceni naj bi šlo za 23.000 evrov, ki jih bodo skušali pokriti v okviru zavarovalne police, ki vsebuje tudi zavarovanje proti izlitju vode. Vsa potrebna sanacijska dela (vodovod, obnova parketov in opleska) zaradi nepredvidenega izlitja vode, izteklo je 300 m3 vode, bodo opravili do začetka septembra. Treba pa bo tudi raziskati vzroke razlitja. Nerazumljivo je, da je
do tega sploh prišlo glede na to, da gre za sorazmerno nov objekt, ki ni v funkciji niti 10 let. Predvidoma 10. avgusta pa
se bo začela tudi energetska sanacija starega dela šole, ki obsega zamenjavo in obnovo oken, ureditev zunanje fasade
na Cafovi ulici in na dvoriščni strani objekta. Delno bodo obnovili tudi streho.
MG
V-. - .
-vh.

Foto: Črtomir Goznik
Sredi julija je počila vodovodna cev v računalniški učilnici prizidka Oš Olge Meglič na Ptuju. Škode je za 23.000 evrov.
Foto: MZ
4 Štajerski
Tednikov objektiv
petek • 1. avgusta 2014
Slovenija, Podravje • Kdo na račun študentskega dela kuje dobičke, bi država na tem področju lahko
Nov zakon obstal v proceduri, nje študentskega dela ne zani
Študentsko delo je za vse deležnike, ki so v vpeti v verigo tega finančnega toka, dober in donosen posel. V primerjavi z delodajalce relativno ugodna. Pa tudi sam sistem delovnega razmerja, ki je prožen in dinamičen, je za delodajalce zan
Od študentskega dela lep zaslužek kujejo koncesionar-ji - v večini gre za študentske servise. Slednji dobro petino prihodka iz naslova študentskega dela v obliki koncesijske dajatve razdelijo Študentski organizaciji Slovenije (ŠOS), Proračunskemu skladu Ministrstva za delo, družino, socialne zadeve in enake možnosti (MDDSZ) -za štipendije in Skladu za izgradnjo študentskih domov. Zgodovina dela preko študentskih servisov v Sloveniji sega v leto 1959. Študentski servisi (ŠS) so podjetja, ki opravljajo dejavnost agencij, ki posredujejo začasna in občasna dela ter uporabnikom zagotavljajo plačila. V tujini študentsko delo prav tako obstaja, posredujejo ga agencije. V zadnjem desetletju se je število študentskih servisov v Sloveniji zmanjšalo. Leta 2002 jih je bilo 80. Danes jih je manj kot 50.
Na območju Podravja je najbolj prepoznaven Študentski servis Maribor, kjer trenutno ponujajo največ prostih del na področju strežbe, trženja, dela v proizvodnji, prodaje v trgovini in skladiščnih del. »Študentje največ povprašujejo po pisarniških delih, dnevnih fizičnih delih, promocijah, računalniških delih, delu na gradbišču in delu na področju animacije,« je podatke strnila Nataša Zorec s Študentskega servisa Maribor. V povprečju ponujajo okoli 500 prostih del za območje celotne Slovenije, vendar je povpraševanje po delu bistveno večje od ponudbe del. Najbolje so plačana strokovna dela, na primer računalniška (programiranje, grafično oblikovanje), promocije, anketiranje, poučevanje in lektoriranje, sodelovanje pri raziskavah. Najslabše so plačana preprosta dela v proizvodnji, vrtnarska dela
Država za študentsko delo nima časa ...
Ob visokih donosih, ki se ustvarjajo iz študentskega dela, in bilanci premoženja, ki si jo je na račun lastništva v ŠS Maribor ustvaril podjetnik Marjan Krajnc, se upravičeno zastavi vprašanje, zakaj delovna razmerja študentskega dela ne sodijo neposredno pod državno upravljanje. Zakaj si s študentskim delom žepe polnijo zasebniki, država pa dobesedno crkuje. Saj ne, da bi bil sistem študentskega dela za obolelo državno telo odločujočega odrešilnega pomena. A korak po korak ... In bi se marsikateri evro namesto v zasebni žep prelil v državno blagajno. Posrednik začasnega in občasnega dela za študente in dijake bi že po obstoječi ureditvi in zakonodaji lahko bil republiški zavod za zaposlovanje. Toda: »Prenos posredovanja študentskega dela v celoti v pristojnost Zavoda RS za zaposlovanje bi pomenilo veliko dodatno obremenitev zavoda, katerega osnovni namen je aktivacija brezposelnih oseb,« so na naše novinarsko vprašanje odgovorili na MDDSZ. Iz odgovora lahko sklepamo, da države posredovanje študentskega dela za zdaj ne zanima oz. zanj nima časa.
Podobno kot študentski servisi, ki preko svojih podjetij na veliko poslujejo na različnih področjih, se gre posla na veliko tudi ŠOS, ki od študentskega dela po koncesiji prejme 3,8 odstotka vrednosti dela. ŠOS del denarja od kon-cesnin razdeli med regionalne študentske organizacije in lokalne študentske klube, kjer prav tako vsak po svoje na veliko posluje. Da se o dobro plačanih funkcionarjih (izvoljenih in profesionalnih) na nivoju nacionalne in regionalnih študentskih organizacij niti ne pogovarjamo. Na deset tisoče evrov denarja se potopi tudi v projektih študentskih klubov. V študentskem delu je denar, država pa se tega posla otepa. Ali naj kot papiga ponavljam besede, ki sem jih nedavno v enem izmed komentarjev že napisala: mi smo narobe svet .
Mojca Zemljarič
in čiščenje. Povprečna urna postavka za delo v proizvodnji znaša med 3,5 in 4 evre, gostinska dela dosežejo pet evrov na uro, za čiščenje študentje v povprečju prejmejo med 3,2 in 3,8 evra na uro, še manj, okoli tri evre na uro, prejmejo študentje za dela s področja prodaje. Najbolje so plačani prevajalci, katerih urna postavka v povprečju znaša od 10 do 20 evrov.
V	primeru neplačila ŠS Maribor delodajalcu najprej pošlje opomin oziroma neplač-nika pokliče po telefonu. »Če smo neuspešni in plačila še vedno ne prejmemo, zoper delodajalca vložimo izvršilni predlog. Dokler dolg ni poravnan, delodajalec ne more dvigniti novih napotnic oziroma k njemu članov ne na-potujemo. Nekaterim članom dolgovani znesek izplačamo, nekateri morajo počakati na izplačilo po izvršbi - odvisno od primera do primera,« je še dejala Nataša Zorec.
Absolventi povprašujejo po delu v svoji stroki
V	e-Študentskem servisu s sedežem v Ljubljani ugotavljajo, da je največ ponudb za študentsko delo na področjih trženja in anketiranja, prodaje in dela s strankami, pa tudi fizičnih del, promocije, poučevanja in prevajanja ter gostinskih del. »Dekleta najbolj zanimajo administrativna dela, promocije, prodaja, delo hostese in lažja dela, kot so pakiranje, deklariranje, lepljenje. Fantje največ povprašujejo po dobro plačanih kratkotrajnih delih, npr. selitvah, po delu na računalniku in delu v proizvodnji,« je odgovorila Saša Praček z e-Štu-dentskega servisa. Dodala je, da študente višjih letnikov in absolvente bolj zanimajo dela, ki so povezana s smerjo
študija, oziroma s področji, na katerih se želijo zaposliti. »Mladi se namreč vse bolj zavedajo, da je treba za povečanje svoje zaposljivosti po zaključku študija teoretično znanje nadgraditi s prakso. Veliko mladih se zaposli v podjetjih, kjer so predhodno opravljali študentsko delo.« Temu so pritrdili tudi rezultati raziskave Ninamedia 2010, ki so pokazali, da več kot 60 odstotkov mladih po zaključku študija dobi prvo zaposlitev v podjetju, kjer so predhodno opravljali študentsko delo.
»Urne postavke za študentska dela ostajajo že nekaj let nespremenjene. Povprečna urna postavka je 4,5 evra na uro, najvišje so v Ljubljani in okolici, najnižje pa v Podrav-ju, Pomurju in na jugovzhodu Slovenije. Enostavna in nezahtevna dela so plačana od 3,9 evra na uro dalje, težka fizična pa tudi do sedem evrov na uro. Trženje in pospeševanje prodaje je običajno plačano
Poglejmo izračun študentskega dela na primeru, če študent ali dijak zasluži sto evrov, na eno napotnico. Strošek delodajalca v tem primeru je 135 evrov; skupna obremenitev dela, vključno z davkom in prispevki, je 35-odstotna. Koncesijska dajatev znaša 23 odstotkov, razdeli pa se takole: Sklad za štipendije prejme 15,4 %, ŠOS prejme 3,8 %, posredniki (študentski servisi ali agencije) prejmejo 3,8 %. Dodatna koncesijska dajatev za študentske domove znaša dva odstotka. Na znesek koncesijske dajatve se po 22-odstotni stopnji plača DDV. Vse našteto je strošek delodajalca. Poleg tega delodajalec na vsako napotnico plača še 4,58 evra pavšala za zavarovanje za poškodbe pri delu in poklicne bolezni ter letno 9,63 evra pavšala za zavarovanje za primere smrti in invalidnosti.
Kako se razdeli denar od študentskega dela
Skupaj strošek delodajalca	135 €
Zaslužek študenta	100 €
Koncesijska dajatev	23 €
- štipendije	15,4 €
- ŠOS	3,8 €
- posredniki / servisi, agencije	3,8 €
Dodatna koncesijska dajatev za študentske domove	2 €
DDV, 22 % od dajatve	5,5 €
Zavarovanje za poškodbe pri delu in poklicne bolezni	4,58 €
DDV se obračunava samo na koncesijsko dajatev in ne na znesek celotnega obračuna. Z modro barvo smo navedli zneske, ki se razdelijo iz 23-odstotne koncesijske dajatve.
Vir: MDDSZ
petek • 1. avgusta 2014
Tednikov objektiv
Štajerski	5
iztržila več
države posredova
ma
: drugimi oblikami zaposlitev je cena delovne sile preko študentskih napotnic za imiv.
32.000 pisnih opominov. Naša služba za izterjavo je lani vložila okoli tisoč sodnih izvršb. Na e-Študentskem servisu sodelujemo s 17.500 podjetji. Več kot tri četrtine računov je plačanih z zamudo, povprečna zamuda s plačili znaša 31 dni,« je dejala Pračkova. E-Štu-dentski servis ima na spletni strani trenutno objavljenih okoli 500 oglasov za delo, od tega približno 80 počitniških. »Toda to število oglasov pomeni že peto leto zapored upad povpraševanja po študentskih delih. Obseg študentskega dela se je zmanjšal za tretjino,« je še opozorila Saša Praček.
Število ponudb povsod upada
Tudi v Agenciji M servis ugotavljajo, da je trenutno povpraševanje po delih večje od ponudbe. Število ponudb je v primerjavi z lanskim letom manjše. »Pri tem se odraža stanje v gospodarstvu, kjer se učinki okrevanja še ne zaznavajo. Glede na sezono je trenutno povpraševanje po krajših delih s čim višjo urno postavko. Študentje in predvsem dijaki želijo kratkotrajna dela, tako da si lahko zaslužijo in imajo še vedno čas tudi za oddih,« je dejal Marko Mikulin, član uprave Agencije M servis.
Povprečna urna postavka na goriškem znaša štiri evre. Najmanj so plačani študentje ali dijaki, ki se odločijo za delo v proizvodnji, najbolje so plačani prevajalci, informatiki, oblikovalci.
Da bi se izognili težavam z neplačniki, naročnikom redno preverjajo bonitetno oceno in morebitne blokade računov ter so tudi del sistema neplačniki.info. »To smo uredili sistemsko in je takšnih primerov malo. Študentom in dijakom odsvetujemo delo pri neplačnikih. V primeru nastalih težav z neplačili izvedemo celoten postopek izterjave. Po končanem postopku se v primeru neuspešnosti rubeža izplača iz rizičnega sklada. Slednji je seveda po obsegu omejen,« je za Štajerski tednik pojasnil Marko Mikulin.
Mojca Vtič Mojca Zemljarič
Foto: Črtomir Goznik
Povprečne urne postavke za študentsko delo so najvišje v Ljubljani. V Podravju in Pomurju so bistveno nižje.
glede na uspešnost - delež od prodaje. Ravno to je tudi razlog, da so med mladimi manj priljubljena, ker se višina plačila težko predvidi vnaprej,« je o urnih postavkah povedala Pračkova.
Velike težave z neplačniki
Če delodajalec študentu za opravljeno delo ne plača, e-Študentski servis založi ta znesek v višini 90 odstotkov plačila. Z neplačniki imajo na ljubljanskem študentskem servisu velike težave. »Na e-Študentskem servisu že več kot tretjino delovnega časa zaposleni porabimo za izterjavo zaslužkov dijakov in študentov. Letno izdamo skoraj
Denar od študentskega dela tudi v turizem in nepremičnine
Študentski servis Maribor, ki je v lasti podjetja Študentski servis, deluje od leta 1961. Študentski servis ima več družbenikov, največji lastniški delež ima v posesti Marjan Kranjc.
Družba ima več odvisnih in hčerinskih družb. Neposredno je 100-odstotni lastnik podjetja za poslovno in podjetniško svetovanje Be One in sedemodstotni lastnik družbe Voda Julijana. Slednja ima v lasti podjetje Kolokvij, ki se ukvarja z dejavnostjo dijaških in študentskih domov ter drugih nastanitev (upravljajo mariborski S-hotel). Marjan Krajnc je med drugim 100-odstotni lastnik družbe Hoteli in turizem Rogaška. Pod okriljem blagovne znamke Študentski servis Maribor se trži turistična znamka Don travel, ki po Mariboru ponuja vožnjo s turističnim vlakcem Jurček in ladjico Dravska vila. Vlakec Jurček je v lasti družbe Študentski servis, Dravska vila pa v lasti Krajnčevega podjetja Hoteli in turizem Rogaška. Slednje je tudi lastnik rogaškega Grand hotela Donat.
»i v mm^ a
Foto: Črtomir Goznik
Tudi študentski servisi imajo z neplačniki velike težave. V nekaterih primerih dolg do študenta oz. dijaka poplačajo sami, v nekaterih ne. Načeloma se držijo pravila, da svojih članov k neplačnikom ne napotujejo.
Foto: Črtomir Goznik
Družbe iz skupine Študentski servis Maribor se ukvarjajo s turizmom in nepremičninskimi posli. Celotno skupino lastniško obvladuje podjetnik Marjan Krajnc.
Podjetje Študentski servis je lani ustvarilo 7,5 milijona evrov prihodkov in poslovalo z dobičkom v višini dobrih 24.000 evrov. Bilančni dobiček, vključujoč presežke iz minulih let, je na dan 31. 12. 2013 znašal dobrih 400.000 evrov. Opredmetena osnovna sredstva podjetja so ocenjena na 2,1 milijona evrov, dober milijon evrov znaša vrednost naložbenih nepremičnin, 2,6 milijona evrov pa dolgoročne finančne naložbe (posojila). Podjetje Študentski servis izvaja tudi dejavnost avto šole.
Blaž Vantur, študent računalništva in informacijskih tehnologij: »Preko študenta sem delal, da sem denarno razbremenil starše in da mi je uspelo kupiti kakšno stvar zase. V začetku poklicnega šolanja sem delal v proizvodni dejavnosti, kjer je bila priporočljiva strojna smer šolanja. V zadnjih dveh letih sem kot študent uspel dobiti nekaj počitniškega dela, kjer je zahtevana moja smer izobraževanja. Sicer pa je študentsko delo predvsem za tiste, ki jim zraven šolanja ostane kaj časa tudi za delo. Nekaterim študentom je to edini način prihodka in olajšanje študentskega življenja. Meni osebno pomeni neko pridobivanje izkušenj in referenc za morebitno kasnejšo zaposlitev.«
Nataša Galun, študentka ekonomske fakultete: »Študentsko delo sem navadno opravljala med poletnimi počitnicami, da bi si zaslužila nekaj denarja in si z njim zase kaj uporabnega kupila. Prav tako je študentsko delo dobro za pridobivanje delovnih navad. Nisem delala na svojem področju, ker nisem imela priložnosti, ob tem pa sem vedno gledala, da je bilo delo v moji bližini, ker sem bila odvisna od prevoza.«
Sandra Ivančič, študentka predšolske vzgoje: »Prek študentske napotnice delam, ker potrebujem denar, saj si s štipendijo, ki znaša 180 evrov, ne morem pokriti stroškov študija, prevoza in bivanja. V svoji stroki žal ne morem delati, saj praktično ni možnosti, da bi lahko prek študentskega servisa delala v vrtcu. V vrtcih namreč pomanjkanje kadra zaradi bolnišnične odsotnosti ali poletnega dopusta nadomeščajo kar zaposlene vzgojiteljice.«
Davor Galun, študent prometnega inže-nirstva: »Za delo preko študentske napotnice sem se odločil, ker si je treba v življenju na vseh področjih nabrati delovnih izkušenj. Prav tako si z delom odpreš drugačen pogled na sredstva, ki si jih zaslužiš sam in jih tako začneš še bolj ceniti. Je pa tudi res, da si s študentskim delom omogočam lažje zaključevanje študija. Študentskega dela ne opravljam na svojem strokovnem področju, saj je v moji stroki težko dobiti prosto delovno mesto, kaj šele študentsko.«
6 Štajerski
Podravje
petek • 1. avgusta 2014
Slovenija • Preko 10.000 evidentiranih nedovoljenih gradenj
Lani 633 zahtevkov za rušenje, 14 ji
Gradbena inšpekcija je imela julija na mizi 10.915 primerov nedovoljenih gradenj. V 3.182 primerih je bila izdana inšpekcijska je bil izdan sklep o dovolitvi izvršbe, ki je v 1.768 primerih pravnomočen in izvršljiv.
Koliko je nedovoljenih gradenj v Podravju, ne morejo povedati, saj po občinah statistike ne vodijo. Gradbeni inšpektorji so v letu 2008 izvedli 35 odločb o rušenju po drugi osebi, leta 2009 je bilo takih odločb 46, leto kasneje so inšpektorji zabeležili 42 odločb. V letu 2011 je inšpektorat izvedel 18 odločb ter v letu 2012 dve odločbi o rušenju s svojim izvajalcem. V letu 2013 je bilo odstranjenih 14 objektov, dve izvršbi, ki sta bili začeti, pa nista bili končani.
Črnogradnje v krajinskih parkih in na kmetijskih zemljiščih so prioriteta
Gradbena inšpekcija ima določene prednostne kriterije za obravnavanje prijav, za nadaljevanje začetih inšpekcijskih postopkov in prioritete v izvršilnih postopkih. Gradbeni inšpektorji pri razvrščanju inšpekcijskih postopkov in pri
Kazni za črnograditelje so zapisane v Zakonu o graditvi objektov. Ta določa, da se z globo od 30.000 do 80.000 evrov za prekršek kaznuje pravna oseba, ki zgradi objekt brez gradbenega dovoljenja, posameznik pa se kaznuje z globo od 500 do 1.200 evrov. Če se stori prekršek, ki se nanaša na gradnjo zahtevnega objekta ali objekta z vplivi na okolje, objekta, ki je registriran kot kulturni spomenik, ali ki naj bi se izvedla na območju, ki je varovano v skladu s predpisi o kulturni dediščini, ali v skladu s predpisi o ohranjanju narave oziroma, ki je na vodnem zemljišču, se kazen potroji. Prekrškovne globe, ki jih izreče Inšpektorat RS za promet, energetiko in prostor, gredo v proračun Republike Slovenije
opravljanju izvršb upoštevajo predvsem javno korist in javni interes. Prioriteto imajo objekti, kjer so ogroženi zdravje in življenje ljudi ter javna varnost. Upošteva se tudi vpliv gradnje na okolje, ogrožanje javnih površin, gradnja v varovanih območjih (Triglavski narodni park, krajinski parki, gozdne površine, kmetijska zemljišča, vodovarstvena področja), zahtevnost objekta, vrsto nadzora in faza gradnje. Višjo prioriteto pa imajo tudi objekti, kjer sta odločba in sklep o dovolitvi izvršbe pravnomočna.
»O povprečnem času trajanja inšpekcijskih postopkov ne moremo govoriti, saj inšpekcijski postopki med seboj niso primerljivi. Čas inšpekcijskega postopka je odvisen od zapletenosti primera, rabe rednih in izrednih pravnih sredstev, teže kršitve, javnega interesa ...,« so dejali na inšpektoratu o pretečenem času od odločbe do rušenja objekta. Prav tako ni mogoče govoriti o stroških izvršbe, saj so ti odvisni od obsega predvidenih del, potrebnega orodja, gradbene mehanizacije in
Ptuj • Skupščina Komunalnega podjetja
Komunala 100-odstotno v lasti občin
Julija se je sestala skupščina Komunalnega podjetja Ptuj, d. d. Na njej so se lastnice (občine) seznanile z revidiranim letnim poročilom in konsoli-diranim letnim poročilom družbe za leto 2013 ter mnenjem revizorja in pisnim poročilom nadzornega sveta o preveritvi in potrditvi letnega poročila podjetja za leto 2013.
Predstavniki občin so se seznanili tudi s prejemki članov vodenja in nadzora, ki so jih le-ti za opravljanje nalog v družbi prejeli v letu 2013. Bilančni dobiček za leto 2013, znašal je 230.181 evrov, je ostal nerazporejen in se je prenesel v leto 2014. Skupščina je potrdila in odobrila delo uprave in nadzornega odbora v letu 2013 ter jima podelila razrešnico. Za pooblaščeno revizijsko družbo za leto 2014 je imenovala družbo Auditor, revizijsko družbo s Ptuja. Na skupščini so sprejeli tudi dopolnitve statuta družbe, ki se nanašajo na omejitev prenosa delnic.
Dodatne omejitve pri prodaji delnic
V dopolnjeni statut so zapisali, da je za prenos imenskih delnic potrebno predhodno
pisno soglasje skupščine, razen v primerih, ko gre za prenos delnic med obstoječimi delničarji družbe. Soglasje za prenos skupščina zavrne v primerih, če pridobitelj ni domača pravna oseba javnega prava, če je pridobitelj konkurenčni pravni subjekt, katerega lastništvo bi lahko ogrozilo uresničevanje ciljev družbe ali gospodarsko samostojnost in tudi v primeru, če bi pridobitelj po prenosu delnic pridobil več kot 70-odstotni delež v osnovnem kapitalu.
Občina Majšperk proti zaradi izbora revizijske hiše?!
Sicer pa je skupščina po besedah direktorja KP Ptuj Janka Širca potekala skladno s pričakovanji, brez zapletov.
r
K
Intenzivna zamenjava vodomerjev
Komunalno podjetje pod novim vodstvom intenzivno zamenjuje vodomerje. V dobrem letu in pol so zaostanek iz preteklih let ublažili. Letos so zamenjali že 2700 števcev. Zaostanek naj bi nadoknadili v dobrem letu. Zamenjavo financirajo iz lastnih sredstev, iz deleža, ki ga zaslužijo na trgu. Zamenjava sodi v celotni paket sanacije KP, ni pa prednostna naloga. Inšpekcijski pregled Urada za meroslovje je potrdil, da so se tega dela lotili pravilno. Največ težav imajo pri zamenjavi vodomerjev v počitniških objektih, ker niso stalno dostopni. Direktor Janko Širec tudi pojasnil, da KP nima več lastniškega deleža v podjetju Čisto mesto, še vedno pa ostaja lastnik Top energije v 60 odstotkih.
Presenetila ga je le zavrnitev vseh predlogov sklepov posameznega lastnika - Občine Majšperk. Vsi drugi lastniki (občine) so sklepe potrdili. Ši-rec pravi, da bo nadzornemu svetu predlagal, da na svet občine Majšperk pošljejo uradna vprašanja o tem, kje so razlogi za takšno glasovanje oz. naj razčistijo, zakaj je prišlo do
glasovanja mimo dogovora. Najbolj vprašljivo naj bi bilo imenovanje revizijske družbe.
Z javnim lastništvom večja varnost za zaposlene
KP Ptuj je po prodaji 0,35-odstotnega deleža za-
Janko Širec
Foto: Črtomir Goznik
dnjih treh zasebnih lastnikov pred mesecem dni v celoti v javni lasti. Pred desetimi dnevi je bilo to lastništvo vpisano tudi v KD. Največja lastnica je MO Ptuj z 58,86 odstotka, druga največja lastnica je občina Gorišnica z 9,82 odstotka, tretja pa Markovci s 7,52 odstotka. 31. decembra lani so bile občine lastnice v 99,65 odstotka, zasebni lastniki pa so imeli 0,35 odstotka.
»S 100-odstotnim javnim lastništvom so zaposleni pod varno streho, ker verjetno občine ne bodo nikoli dovolile, da bi se po nekem čudnem scenariju, kakršen je bil pred dvema letoma, podjetje zaprlo,« je prepričan direktor Janko Širec.
KP po poti Javnih služb Ptuj
Za podjetje pa vidi priložnost v tem, da bodo občine glede na lastniške deleže pod
konkurenčnimi pogoji delo pogosteje kot doslej oddajale svojemu podjetju. Večje občine - lastnice KP Ptuj - tako poslujejo že dobro leto. Pod javnim lastništvom podjetju sicer ni cilj kopičenje dobička, ampak zadovoljevanje potreb ljudi po vzdržnih stroških. Zaradi bonitet na bankah in Ajpesu pa dobiček vendarle morajo ustvariti. „Delamo na tem, da bi za občine lastnice našli sprejemljivo zakonsko rešitev v okviru notranjih naročil, da bi tudi nam lahko oddajale delo podobno kot MO Ptuj že podjetju Javne službe, torej neposredno. Lastniki s tem privarčujejo pri javnem razpisu, nadzorujejo pa nas tako in tako preko skupščine in nadzornega sveta. Pričakovati je tudi spremembo statusne oblike, da se bo družba iz delniške družbe preoblikovala v d. o. o," je po skupščini povedal direktor Janko Širec.
MG
J
Prejeli smo
Laguna je božja kazen namesto temelj turizma
V Štajerskem tedniku je bil 3.6.2014 objavljen prispevek Laguna je božja kazen namesto temelj turizma, kjer novinarka navaja izjave župana Markovcev, da je DOPPS zaustavil namero občine pri reševanju problematike lagune in »da je država dala temu društvu preveliko veljavo«. Te izjave so popolnoma neresnične, z njimi župan blati in žali naše društvo ter nam povzroča škodo,
zato od njega pričakujem javno opravičilo. DOPPS si je vedno prizadeval za konstruktivne rešitve v javno dobro. Če smo se kdaj oglasili, smo se takrat, ko je bilo glede na načrte pričakovati prekomerne vplive v okolju ali je bilo prisotno evidentno kršenje pravnega redu. To smo naredili vedno z argumenti. Kot organizirana civilna družba, nevladna organizacija, delujemo v javnem interesu, naš glas po
navadi moti samo tiste, ki delujejo za interese ozkih skupin, od katerih javnost nima koristi. Seveda je najlažje obsoditi tistega, ki ga ni zraven, kot se je zgodilo na tem sestanku, ustvariti grešnega kozla ter s poceni demagogijo preusmeriti pozornost javnosti in jo zavajati. Tudi ta, o dajanju neke veljave DOPPSu, je bosa. Veljavo si lahko organizacija pridobi le sama, nikoli nam nihče ni ničesar
podaril, do vsega smo prišli le z lastnim delom. Razumevanje vloge nevladnih organizaciji za zaščito demokracije v najširšem pomenu besede, je žal v naši družbi še zelo slabo. Pri reševanju primera omenjene lagune smo po svojim močeh pripravljeni sodelovati. Doslej nas k temu še ni povabil nihče.
doc. dr. Damijan Denac, direktor DOPPS
petek • 1. avgusta 2014
Podravje
Štajerski	7
h je zrušila inšpekcija
odločba - odstranitev objekta oziroma vzpostavitev v prejšnje stanje. Med temi je 2.106 zadev, kjer
opreme, predvidenega števila delavcev, predvidenega časa trajanja izvršbe, asistenc in drugih okoliščin, so še dejali na inšpektoratu. Po opravljeni izvršbi po drugi osebi gradbeni inšpektor izda sklep o stroških, ki ga vroči osebi, ki ji je bil objekt porušen, in ji določi rok, do katerega je dolžna poravnati stroške izvršbe. Če jih ne poravna, gradbeni inšpektor stroške izvršbe pošlje pristojnemu organu v izterjavo. Inšpektorat RS za promet, energetiko in prostor pa do poplačila založi stroške rušenja.
Inšpektorat je lani izdal 663 sklepov o izvršbi
Poleg nadzora nad izpolnjevanjem predpisanih pogojev
Foto: Mojca Vtič
Prednostno se rušijo tiste črne gradnje, ki ogrožajo življenja ljudi in javno varnost.
in kakovostjo dela je letos med vito preprečevanje nastanka osrednjimi cilji gradbene in- nedovoljenih gradenj. V tem špekcije tudi čim bolj učinko- okviru je še posebej poostrila
Gradbeni inšpektor uvede inšpekcijski postopek po uradni dolžnosti ter po končanem ugotovitvenem postopku osebi izda odločbo za odstranitev nelegalnega objekta in vzpostavitev prejšnjega stanja v določenem roku. Po preteku iz odločbe določenega roka gradbeni inšpektor opravi na kraju samem kontrolni ogled. Če nelegalni objekt ni odstranjen, uvede izvršilni postopek in izda sklep o dovolitvi izvršbe, v katerem določi nov rok za odstranitev objekta in vzpostavitev prejšnjega stanja. Če nelegalni objekt tudi po preteku roka iz sklepa o dovolitvi izvršbe ni odstranjen, ga odstrani pooblaščeni izvajalec gradbene inšpekcije po drugi osebi na stroške lastnika stavbe.
nadzor nad gradnjami, pri katerih je zaradi njihove nevarnosti prizadet javni interes. »Povečan je tudi nadzor nad izvajanjem vzdrževalnih del, saj se pod okriljem izvajanja vzdrževalnih del velikokrat izvaja rekonstrukcija objekta, za katero pa je pred začetkom gra-
dnje treba pridobiti gradbeno dovoljenje,« so še povedali. Letos je več pozornosti namenjene tudi nadzoru nad gradnjo objektov za proizvajanje električne energije s pomočjo sonca - sončnih elektrarn.
Lani je gradbena inšpekcija rešila 3.217 primerov. Največ
inšpekcijskih pregledov in zaslišanj so inšpektorji opravili v zvezi z gradnjo manj zahtevnih in nezahtevnih objektov, med katerimi so najpogostejše stanovanjske stavbe. Zaradi nelegalne gradnje je bilo največ kršitev ugotovljenih pri manj zahtevnih stanovanjskih in pri drugih nestanovanjskih objektih. Znesek 55 izrečenih denarnih kazni je lani znašal 109.138 evrov, postopek je inšpektorat ustavil v 1362 primerih, sklep o izvršbi pa izdal v 663 primerih.
Inšpektorjev je premalo
Na Inšpektoratu je bilo konec lanskega leta zaposlenih 191 javnih uslužbencev, od tega 140 inšpektorjev, med katerimi je 71 gradbenih inšpektorjev. »Iz navedenih številk je razvidno, da je nemogoče voditi vse inšpekcijske postopke na področju gradbene inšpekcije istočasno in v zakonsko predpisanih rokih, kakor tudi, da je fizično nemogoče zagotoviti ažurno obravnavo vseh prijav, ki jih inšpektorat prejme na področju gradbene inšpekcije,« so še povedali na inšpektoratu.
Mojca Vtič
Središče ob Dravi • Izredna seja občinskega sveta
Nov odlok o komunalnem prispevku
Člani občinskega sveta v Središču ob Dravi so se sestali na izredni seji. Razlog za njen sklic je bila obravnava predloga odloka za odmero komunalnega prispevka za območje te občine. V prvi obravnavi so svetniki predlog odloka potrdili, v drugi polovici avgusta pa se bodo ponovno sestali in sprejemali dokončno vsebino tega pomembnega občinskega akta.
Kot je v uvodu izredne seje dejal župan Središča ob Dravi Jurij Borko, jih k sprejemu novega odloka med drugim sili tudi gradnja kanalizacije. Ta skoraj osem milijonov evrov vredna investicija bo v kratkem dala gospodinjstvom možnost priključitve na kanalizacijski sistem. »Realno se bodo gospodinjstva na kanalizacijo lahko priključevala že letos jeseni, predvsem na območju Obreža in Grab, tako da za zaračunavanje komunalnega prispevka pri kanalizaciji ter tudi na splošno moramo imeti nove podlage in sprejeti novi odlok,« je dodal Borko.
Občinski odlok ugodnejši za občane kot državni akt
V nadaljevanju je podrobnosti novega odloka predstavil Andrej Golčman iz podjetja RCR iz Radovljice, ki je pripravljalo program opremljanja in osnutek odloka. Golčman je prepričan, da je vsebina odloka pripravljena tako, »da bomo občanom zagotovili ustrezne kriterije, po katerih bodo na kar najbolj pošten način plačevali komunalni prispevek glede na dejansko
možnost uporabe komunalne infrastrukture v občini - tiste, ki je že zgrajena, in predvsem tiste, ki je sedaj v gradnji. Kot je dejal, ta pravilnik upošteva splošne kriterije za celo državo, postregel pa z zanimivostjo, da če bi občina Središče ob Dravi upoštevala državni akt, bi bil komunalni prispevek za kanalizacijo nekoliko višji, kot pa bo izračunan na podlagi novega občinskega odloka.
Razpršenost urbanizacije dviguje stroške
Izhodišče za program opremljanja je vrednotenje obstoječe komunalne infrastrukture: cestnega, kanalizacijskega in vodovodnega omrežja. Ker v občini poteka gradnja kanalizacije s čistilno napravo, bo največje število izdanih odločb zaradi priključitve obstoječih objektov na javno kanalizacijo. Golčman je dejal, da so pri oblikovanju odloka največjo specifičnost predstavljala značilna nizka gostota pozidave - velikost gradbene parcele v povprečju 857 kvadratnih metrov, stanovanjska površina v povprečju 154 kvadratnih metrov, velika
razpršenost urbanizacije, kar ima za posledico veliko dolžino cest, ki najbolj dvigujejo stroške opremljanja zemljišč, ter izjemno velika uspešnost pri pridobivanju kohezij-skih sredstev pri izgradnji in rekonstrukciji komunalnih naprav, kar močno znižuje obračunske stroške komunalne infrastrukture in zlasti na področju kanalizacije pomeni zelo nizko obremenitev občanov tako pri novogradnjah kot tudi pri obvezni priključitvi obstoječih objektov na novozgrajeno infrastrukturo.
Zaradi evropskih sredstev prispevek nižji
Vrednost obstoječe komunalne opreme (ceste, vodovod, kanalizacija, ekološki otoki) v občini znaša nekaj več kot 18 milijonov evrov, več kot polovico sredstev zanjo pa si je občina pridobila iz državnih oz. evropskih razpisov. »Občina ne sme zaračunavati nadomestila za tisti del infrastrukture, ki je bil grajena iz državnih ali evropskih sredstev. Tako
* ' »."Är
Foto: Črtomir Goznik
Po informativnem izračunu bo v občini Središče ob Dravi za tipičen objekt - npr. stanovanjsko hišo z velikostjo parcele 850 kvadratnih metrov in neto tlorisno površino 150 kvadratnih metrov - prispevek za kanalizacijo znašal 461,55 evra, z možnostjo obročnega plačila.
bo prispevek za priključitev na kanalizacijo bistveno nižji, kot pa bi bil, če bi za izhodišče upoštevali dejansko vrednost,« je dejal Golčman. Ko bo odlok sprejet, bo zavezanec za plačilo komunalnega prispevka lastnik objekta, ki se na novo priključuje na to opremo, povečuje neto tlorisno površino objekta, spreminja njegovo namembnost oziroma se nahaja na stavbnem zemljišču, kjer se izboljšuje opremljenost s komunalno opremo. Komunalni prispevek se bo zavezancu odmeril na podlagi vsega naštetega.
Priključek na kanalizacijo bo plačalo 600 gospodinjstev
Za prebivalce Središča ob Dravi je v omenjenem odloku gotovo najzanimivejši podatek, kakšno bo razmerje, s katerim se izračunava delež komunalnega prispevka: »V osnutku je opredeljeno razmerje 70:30 v korist parcele, saj menimo, da je ob takem tipu urbanizacije - prevladujoče so individualne hiše z eno ali največ dvema etažama - ta kriterij najustreznejši, prav tako pa so zlasti pri odmerah
zaradi izboljšanja opremljenosti stavbnega zemljišča podatki za odmero na osnovi velikosti parcele najbolj točni,« je dejal Golčman.
Na naslednji občinski seji, ki bo po predvidevanjih župana Borka med 20. in 30. avgustom, bodo svetniki potrdili dokončno vsebino odloka, s čimer bodo dane pravne podlage za odmero komunalnega prispevka tistim lastnikom obstoječih objektov, ki se bodo na novo priključili na kanalizacijo. Gre za nekaj manj kot 600 zavezancev, ki jim bo prispevek odmerjen po uradni dolžnosti. Informativni izračun za tipičen objekt, na primer stanovanjsko hišo z velikostjo parcele 850 kvadratnih metrov in neto tlorisno površino objekta 150 kvadratnih metrov, predvideva obremenitev v višini 461,55 evra, z možnostjo obročnega plačila. Svetniki od Golčmana in občinske uprave želijo, da do naslednje seje pripravijo simulacijo izračunov za več različnih objektov v občini, pred dokončno potrditvijo odloka pa se bodo dogovorili, kdo vse bo oproščen plačila komunalnega prispevka.
Miha Šoštarič
S Štajerski
Podjetništvo
petek m 1. avgusta 2Q14
Dupiek • Nadgradili način zbiranja odpadkov
Namesto vreč zabojniki za papir
Zaradi večje urejenost kraja, lažje preglednosti in ustreznega ločevanja odpadkov je občina Duplek lani uvedla t. i. sistem zbiranja odpadkov »od vrat do vrat«. Cilj takšnega sistema je bil, da se ukinejo ekološki otoki in se ločevanje odpadkov čim bolj približa uporabnikom.
Ob tovrstnem ločevanju so občanke in občani v začetku prejeli 24 vreč za zbiranje odpadnega papirja in 24 vreč za zbiranje mešane embalaže.
Da bi še bolj posodobili omenjeni sistem zbiranja odpadkov, je sedaj podjetje Čisto mesto Ptuj v sodelovanju z Občino Duplek namesto vreč uvedlo zabojnike za zbiranje
papirja in papirne embalaže. Teh bodo med občanke in občane razdelili nekaj več kot 1.800 ter tako slednjim omogočili še lažje in sodobnejše zbiranje papirja in papirne embalaže.
Frekvence odvoza odpadkov še naprej ostajajo enake, in sicer bodo še naprej mešane komunalne odpadke, papir in embalažo pobirali enkrat
na mesec oziroma vsakih 28 dni. Biološki odpadki pa se, če gospodinjstva ne kompostirajo sama, odvažajo 42-krat na leto.
Direktor Čistega mesta Ptuj Janez Letnik je ob tem dodal: »Nove posode za zbiranje papirja in papirne embalaže uporabnikom sedaj omogočajo prav tako zbiranje slednjega na domu, vendar na so-
dobnejši in nadgrajen sistem. Na ta način verjamemo, to pa nam potrjujejo tudi statistični podatki, da bomo zajeli več papirja in predvsem papirne embalaže, kot smo ga sedaj z vrečami. Za naše podjetje bo nabava in postavitev nekaj več kot 1.800 zabojnikov predstavljala investicijo v vrednosti približno 60.000evrov.«
JL
Podravje • Žetev pšenice končana
Kakovost in odkupna cena pšenice globoko pod pričakovanji
V teh dneh se je na podravskih poljih končala žetev pšenice. Kot je povedal direktor KZ Ptuj Marjan Janžekovič, so s količino odkupljene pšenice kar zadovoljni, nikakor pa ne s kakovostjo, ki je precej pod povprečjem.
»Razlog, da je kakovost letos slaba, je predvsem v nizki vsebnosti beljakovin,« je pojasnil Janžekovič in dodal, da je svoje naredilo tudi izjemno slabo, deževno vreme v času žetve, kakršnega ne pomnijo že leta.
V KZ so letos odkupili 6000 ton pšenice, od tega 1000 ton na ormoškem območju. Kar 40 % pšenice je bilo najslabše kakovosti in je bila odkupljena kot krmna po ceni 145 evrov za tono. Okoli 50 % pšenice se je uvrstilo v srednja kakovostna razreda (B1 in B2), za katera je obveljala cena od 150 do 170 evrov, le 10 % pšenice pa je spadalo v najvišji, A kakovostni razred z odkupno ceno 185 evrov.
»S cenami seveda niso in ne morejo biti zadovoljni niti kmetje, niti mi v zadrugi. Žal
pa nam cene diktirajo tuji trgi s pšenico, zlasti nam najbližji, madžarski. Za zdaj pa s cenami ne kaže dobro niti za oljno ogrščico, niti za koruzo; za obe poljini so pričakovane izjemno nizke cene.«
Sicer pa v KZ Ptuj svojim članom zagotavljajo plačilo v skladu z dogovorom: »Prva plačila se že izvajajo, dogovorjen rok pa je nekje dva tedna po opravljenem obračunu za prevzeto krušno pšenico. Rok za plačilo prevzete krmne pšenice pa je daljši, 45 dni,« je še pojasnil Janžekovič.
V Mlinu Korošec so letos odkupili 5.500 ton pšenice. Od tega slabih 20 % razreda A, približno 35 % razreda B1 in 45 % razreda B2. Razreda C oziroma krmne pšenice v Mlinu Korošec ne odkupujejo. Cene in roki plačila so enaki kot v KZ, saj so večino
pšenice odkupili od kooperantov.
Po besedah Nika Korošca iz Mlina Korošec je kakovost pšenice v primerjavi z lansko in predlansko precej slabša. »Količin razreda B2 je v primerjavi z minulimi leti več. Nižjo kakovost gre pripisati deževnemu
vremenu,« je dejal Korošec in dodal, da so v njihovem mlinu letos odkupili tudi med 500 in 600 tonami rži. Cena po toni je brez davka 150 evrov. Rž so odkupovali izključno od kmetovalcev, ki so imeli sklenjene pogodbe s KZ Ptuj.
MZ
r

v.
Žitna veriga je propadla zgodba
»Menim, da je t. i. žitna veriga že ugasla zgodba. Le enkrat od konstituiranja se je izkazala kot uspešna, v nadaljevanju pa nikoli več, saj se mlinarji niso želeli več dogovarjati za odkupno ceno na ravni države, pač pa vsak zase s svojim dobaviteljem. Od te verige tako ne pričakujem v prihodnje nič - vsaj na področju dogovora okoli cen ne!« je povedal Marjan Janžekovič, direktor KZ Ptuj, sicer tudi eden od pogajalcev v omenjeni verigi.
J
"m


• 1 ' T
i cf A. -J L" v-J ' '
" t IT^Ü fttÜTJ láa
I'jRiAP
Llfrj¡S* a, * i • . .
v • ' "^Sf

Foto: Črtomir Goznik
Slovenija • Cene mobilnih storitev
Najdražje
V času poletnih dopustov se mnogi odpravijo i nih storitev, smo za vas pri dveh največjih mol Balkanu in v Švici. Cene se gibljejo različno, n
Kot nam je pojasnila Nataša Osolnik iz Službe za odnose z javnostmi Telekoma Slovenije, za uporabnike mobilnega omrežja Telekoma Slovenije med mobilnim gostovanjem v območju držav Evropske unije velja evrotarifa. Vvse cene je zajet davek na dodano vrednost. Za odhodni klic iz EU-območja boste tako odšteli 0,2318 evra na minuto, za dohodni klic pa 0,0610 evra na minuto. Odho-dno SMS-sporočilo vas bo stal 0,0732 evra, medtem ko je prejeto SMS-sporočilo seveda brezplačno. Za en MB oziroma 1024 kB prenosa podatkov pa boste odšteli 0,2440 evra.
Sicer pa Telekom Slovenije ponuja različne pakete mobilnih storitev. Eden takih je paket Mobitel EU neomejeni, ki poleg neomejenih klicev in sporočil SMS in MMS ter tri GB prenosa podatkov v Sloveniji za 23 evrov mesečno vključuje tudi ugodno gostovanje v državah EU ter na Norveškem, v Liechtensteinu in na Islandiji.
V	času poletnega dopusta tudi za sosednjo Hrvaško ponujajo posebno akcijsko ponudbo, ki po besedah predstavnice Osolnikove znaša 10,90 evra mesečno. Sicer pa je uporabnikom v državah EU in Balkana vse leto na voljo tudi tri- ali sedemdnevna opcija zakupa mobilnih storitev. »Tridnevni zakup mobilnih storitev v višini 5,90 evra omogoča 1.000 enot klicev ali sporočil SMS in 500 MB prenosa podatkov, sedemdnevni zakup mobilnih storitev v višini 9,90 evra pa 1.000 enot klicev ali sporočil SMS in 1 GB prenosa podatkov. Uporabniki, ki gostujejo na Hrvaškem, se lahko odločijo za zakup EU ali Balkan paketa,« je še pojasnila predstavnica Službe za odnose z javnostjo Nataša Osolnik.
Telekom: cene storitev v Srbiji, Makedoniji in Švici veliko višje
V	Srbiji, Makedoniji in Švici veljajo razmeroma višje cene mobilnega gostovanja. »Cena za odhodni klic je 2,55 €/min, za dohodni klic 1,53 €/min ter za poslano sporočilo SMS 0,38 € (prejeto SMS-sporočilo je brezplačno). Za prenos podatkov pa velja cena 1 €/100 kB. Med gostovanjem v Srbiji pa uporabnikom nudimo nižjo ceno prenosa podatkov pri operaterju Telekom Srbija, kjer velja cena 0,40 €/100 kB,« je povedala predstavnica
Telekoma Slovenije Nataša Osolnik.
Cene mobilnih storitev med gostovanjem v Bosni in Hercegovini ter Črni gori so v primerjavi s Srbijo, Makedonijo in Švico precej nižje. Za od-hodni klic boste tako v obeh državah za minuto pogovora odšteli 1,17 evra, za minuto dohodnega klica pa 0,41 evra. Poslano SMS-sporočilo vas bo stalo 0,31 evra, 100 kB prenosa podatkov pa en evro. »Pri gostovanju v BIH v omrežju operaterja m:tel imajo naši uporabniki na voljo posebno ceno prenosa podatkov 0,40 €/100 kB,« je še dejala Osolni-kova in povedala, da je takšna cena prenosa na voljo tudi uporabnikom pri mobilnem gostovanju v Črni gori, in sicer v omrežju operaterja T-Mobile, kjer velja 60-odstotni popust na redne cene podatkovnega prenosa.
Simobil: zaračunavajo le opravljene storitve iz paketa
V največjem zasebnem mobilnem operaterju Simobilu regulativo pozdravljajo zara-
petek • 1. avgusta 2014
Podjetništvo
Štajerski	9
v EU in izven nje
v Srbiji, Makedoniji in Švici
na počitnikovanje v tujino. Da pa si poletnega dopusta ne bi zapomnili po visokem in nepričakovanem računu zaradi uporabe mo-mobilnih operaterjih - Telekomu Slovenije in Si.mobilu - preverili cene mobilnih storitev v času mobilnega gostovanja v državah EU, o, najvišje pa so v Srbiji, Makedoniji in Švici.
.'A vv V, . > - '
* -
' i ■ »
-..i
Foto: Črtomir Goznik
S prvim julijem so začele na območju EU veljati nove cene gostovanja v mobilnih omrežjih, osrednja novost pa je, da so se cene prenosa podatkov znižale za 55 odstotkov
di uporabnikov, za katere to pomeni nižjo ceno storitev, je dejal Jure Bohinc, vodja segmenta za zasebne uporabnike. Vendar kljub nižjim cenam gostovanja opažajo, da je uporabnike še vedno strah pred brezskrbno uporabo mobilnega telefona v tujini. Razlog za to so nepredvidljivi stroški, menijo v Simobilu. »Evropska komisija je opravila raziskavo in ta je pokazala, da na potovanju v tujini le dobra tretjina uporablja mobilni internet, medtem ko ga doma uporablja velika večina; to je razumljivo, saj bi recimo za 100 MB prenosa podatkov v tujini lahko plačali skoraj 25 evrov,« je povedal Bohinc.
Ker so v Simobilu prepričani, da v tujini svoj mobilni telefon potrebujemo še bistveno bolj kot doma, so pripravili mobilna paketa, ki naj bi po njihovem mnenju omogočila brezskrbno uporabo mobilnega telefona. Uporabnikom Simobila, ki dopustujejo na Hrvaškem, Bohinc priporoča opcijo Internet Vipnet za 9,99 evra, ki vključuje 20 GB mobilnega interneta na Hrvaškem. Presežki nad 20 GB
so brezplačni, vendar bo prenos podatkov potekal z nižjo hitrostjo. Ponudba velja za uporabnike vseh mobilnih operaterjev. Simobilovi uporabniki, ki želijo poleg prenosa podatkov brez skrbi klicati in pošiljati SMS-sporočila v vseh državah EU, na Islandiji, Norveškem in v Liechtenstei-nu, lahko to storijo s tarifo EU neskončno. Tarifa vključuje neskončno minut pogovorov,
sporočil SMS in mobilnega interneta na dan. Cena uporabe je 2,99 evra in se zaračuna za dan gostovanja v katerikoli državi Evropske unije, vendar le, ko dejansko opravite klic (odhodni ali sprejeti), pošljete SMS-sporočilo ali prenašate podatke. Prejeti SMS ne aktivira zaračunavanja storitve, prav tako tudi ne brezplačni SMS za vklop ali izklop tarife. V dneh, ko ne uporabljate mobilnih
storitev v tujini, se storitev ne zaračuna.
Izklopite samodejno posodabljanje aplikacij
»Uporabnikom, ki se ne bodo odločili za popolno brezskrbnost z našima opci-
s ,....... .i........ ■.v 30. iun.-30. iul.
Želite dovoliti podatkovno gostovanje?
Če dovolite podatkovno gostovanje, so lahko stroški gostovanja visoki.
Prekliči
V redu
jama, pa vsekakor svetujemo, naj se pred odhodom v tujino pozanimajo, ali imajo izklopljeno samodejno posodabljanje nekaterih aplikacij, ki jih v tujini ne potrebujejo, in se tako zavarujejo pred previsokimi računi, ter da pazijo na svojo lastnino, ne puščajo telefonov in dragocenejših naprav na vidnih mestih ali brez nadzora in podobno,« je še dodal Bohinc.
Najdražje storitve mobilne telefonije v Švici
Simobilovi uporabniki boste za minuto odhodnega klica v Slovenijo in znotraj gostujoče države na območju EU odšteli 0,2318 €, za dohodni klic pa 0,061 € na minuto. En MB prenosa na območju EU stane 0,244 €, enako poslani MMS, cena poslanega SMS pa znaša 0,0732 €.
Odhodni klici v Slovenijo in znotraj gostujoče države Srbije (Vip), Bosne in Hercegovine (BH mobile), Črne gore (Telenor) ali Makedonije (Vip) stane 1,6 evra na minuto, za dohodni klic pa boste morali uporabniki odšteti 0,6 evra. Cena poslanega MMS na območju naštetih držav znaša 0,84 evra, cena poslanega SMS pa 0,5 evra. Občutno višja je tudi cena spletnega prenosa podatkov: en MB prenosa stane 5,9 evra. Odhodni klici in klici znotraj gostujoče države so še dražji v osrčju Evrope v Švici (Swisscom), kjer minuta odhodnega klica stane 2,6 evra. Cena minute dohodnega klica stane 1,6 evra, en MB prenosa pa v Švici stane vrtoglavih 8,9 evra. Za poslan SMS iz Švice boste odšteli 0,5 evra in za poslani MMS 0,84 evra (cene so z DDV).
Monika Levanič, Mojca Vtič
IH^BH.1 a
Foto: Črtomir Goznik	v-]
Nove, nižje cene pa ne veljajo v vseh državah, zato na ZPS uporabnike opozarjajo, naj bodo pazljivi:	ffjj
»Za minuto pogovora boste tako lahko še vedno odšteli tudi več kot štiri evre, tudi za minuto doho-	H
dnega klica vam bodo lahko zaračunali podobno vsoto.«	Q
Internetna radovednost vas lahko drago stane
S prvim julijem so začele na območju Evropske unije veljati nove cene gostovanja v mobilnih omrežjih, osrednja novost pa je, da so se cene prenosa podatkov znižale za 55 odstotkov.
Nižje cene veljajo v EU, za Norveško, Islandijo in Liechtenstein, saj v njih velja režim evrotarife, to je od Evropske komisije določenih cen za telefoniranje, pošiljanje kratkih sporočil in prenos podatkov. Na Zvezi potrošnikov Slovenije pa opozarjajo, da v evrotarifo ne sodi Švica, država, ki je sicer sredi članic EU, mora pa jo od 1. julija 2014 spoštovati Hrvaška, kamor poleti potuje večina slovenskih počitnikarjev.
Ob začetku letošnjega julija v omenjenih 31 državah minuta klica iz EU stane največ 23,18 centa, najvišja cena dohodnega klica je 6,1 centa na minuto, za poslano sporočilo je najvišja cena 7,32 centa, za 1 MB poslanih podatkov pa je zgornja cena 24,4 centa. Te cene veljajo za območje evrotarife, za gostovanja v drugih državah pa ta določitev najvišjih cen ne velja. »Za minuto pogovora boste tako lahko še vedno odšteli tudi več kot štiri evre, tudi za minuto dohodnega klica vam bodo lahko zaračunali podobno vsoto, medtem ko boste za poslano kratko sporočilo plačevali vse do 70 centov. Posebej zasoljena je lahko cena prenosa podatkov, saj 1 MB (odpiranje povprečne spletne strani) stane tudi več kot 10 evrov,« opozarjajo na Zvezi potrošnikov Slovenije. Pri tem ni nujno, da je uporaba storitev v oddaljenejših državah dražja. Največ je za uporabo mobilnega telefona treba plačati na ladjah in letalih - seveda kadar potnik ni povezan na klasično zemeljsko omrežje mobilne telefonije.
Poleg cen so različni tudi obračunski intervali. Zunaj EU plača uporabnik vsako začeto minuto klica in vsakih 100 kB prenesenih podatkov, medtem ko je v EU določen sekundni interval za dohodne klice, pri odhodnih se zaračuna prvih 30 sekund skupaj, nato vsaka sekunda posebej, prenos podatkov pa se obračuna po dejansko prenesenih kilobajtih.
10 Štajerski
Šolstvo
petek • 1. avgusta 2014
Ptuj • Srečanje s člani Društva za šport invalidov Most
Šport - pomemben dejavnik povezovanja
Društvo za šport invalidov Most Ptuj je bilo ustanovljeno leta 2010; njegov cilj je mladim čim bolj približati šport invalidov. Doslej so športniki invalidi obiskali več šol, med njimi tudi tri ptujske osnovne šole, v letu 2015, ko bodo praznovali petletnico delovanja, pa načrtujejo, da bodo obiskali še preostali dve - OŠ Breg in OŠ dr. Ljudevita Pivka.
Učence osnovnih šol, kjer so doslej sodelovali s projektom seznanjanja mladih s športom invalidov, so povabili tudi k likovnemu ustvarjanju na to temo. Razstava najboljših likovnih del bo sestavni del prazničnega programa v letu 2015, je v imenu društva povedala Silva Razlag, ki so ji pri predstavitvi športa invalidov pomagali člani društva Most Polona Berlak, Marjeta Moran, Miro Moran, Darinka Mojzer, Mojca Širovnik in Branka Sok, pa Vanja Zelenik in Sano Žnidarič in trije uporabniki VDC Ormož in ZUDV Dornava. O pomenu takšnih in podobnih srečanj sta govorila tudi ravnatelj OŠ Mladika Bogomir Širovnik in župan MO Ptuj Štefan Čelan;
r
Manja o srečanju

„Spoznali smo življenje invalidov športnikov in se za en dan vživeli v njihov položaj. Povedali so nam, kako je, ko ne moreš več stopiti na svoje noge, dobiš opornice in si vse življenje priklenjen na voziček. Te zgodbe so vse zelo pretresle. Na koncu smo se še malo pogovorili in zaploskali vsem udeležencem. Ta dan si bom zelo zapomnila, saj sem se naučila veliko novega in poučnega za življenje."
v_/
med gosti srečanja so bili tudi vseh predstavljenih športih.
Foto: Črtomir Goznik
Z junijskega srečanja učencev OS Mladika in športnikov invalidov, ki ga je pripravilo Društvo za šport invalidov Most Ptuj.
direktor CID Ptuj Aleksander Kraner, predsednica Društva Sonček Ptuj Brigita Pulko in uporabnica Petra Pulko, ki se je kljub težki obliki cerebralne paralize preizkusila v skoraj
Doživljanje sveta invalidov in športnikov so številni udeleženci teh srečanj že strnili v spise in pesmice. Kot se je pokazalo, so ga doživeli izjemno čustveno. Tudi junijsko sreča-
nje z učenci OŠ Mladika, ki je potekalo v dvorani Campus, je to pokazalo. Na njem so sodelovali učenci od 6. do 9. razreda s svojimi učitelji. Spoznali so šest športov: kegljanje za slepe, streljanje, košarko na vozičkih, šah za slepe in druge invalide, namizni tenis na vozičkih ter odbojko sede. Pri prestavitvi namiznega tenisa se je izjemno potrudil predsednik NK Ptuj Boris Šegula. Glavna koordi-natorica srečanja je bila Anica Ternovšek ob pomoči kolektiva OŠ Mladika. Od športnikov invalidov so tokrat sodelovali šahista Davorin Šajnovič in Drago Fijačko iz Zavoda dr. Marijana Borštnarja, košarkarji na vozičkih Boris Klep, Lulzim Osmanaj iz Društva paraple-gikov Maribor in Ptujčan Bogdan Petek; Lulzim in Boris sta skočila tudi z bugi jumpingom, za kar sta požela veliko navdušenje vseh udeležencev srečanja. Sodeloval je tudi vrhunski slovenski strelec med invalidi Franc Pinter, ki se že pripravlja na svojo 7. olimpijado.
MG
Ormož • Vojaški tabor za mlade uspel
Kako preživeti v naravi
Za aktivno in koristno preživljanje počitniških dni srednješolcev je v začetku tega meseca poskrbela Zveza slovenskih častnikov, Območno združenje (ZSČ OZ) Ormož, ki je s pomočjo 72. brigade Slovenske vojske, Območnega združenja veteranov vojne za Slovenijo (OZVVS) Ormož in Gimnazije Ormož organizirala prvi Vojaški tabor za mlade.
V	štirih dneh so srednješolci pridno nabirali znanja in izkušnje o preživetju v naravi. Mladi so tako skupaj z vrhunskim strokovnjakom v preživetju v naravi Branetom T. Červekom med drugim lovili in nabirali hrano ter osvojili znanja kurjenja s pomočjo naravnih materialov.
V	času od 1. do 4. julija je na območju hriba Pod ribnikom, ki je v pogorju med Rakitno in Begunjami, potekal prvi Vojaški tabor za mlade. »Cilji tabora so bili mladim približati vojaško življenje in osnovne veščine preživetja v naravi, vzpodbuditi občutek za improvizacijo, samoiniciativnost, vzpodbuditi iznajdljivost, kre-
Erasmus + bo omogočil več kot štirim milijonom Evropejcev, da študirajo, se usposabljajo in pridobivajo delovne izkušnje ali opravljajo prostovoljno delo v tujini. Program podpira nacionalna prizadevanja za modernizacijo sistemov izobraževanja, usposabljanja in drugih ukrepov za mlade. Na področju športa financira konkretne projekte za reševanje čezmejnih izzivov denimo boj proti vnaprejšnjemu dogovarjanju o izidih tekem, dopin-
ativnost za nenehno iskanje rešitev in kolektivni duh za premagovanje neznanega,« je pojasnil podpredsednik ZSČ OZ Ormož in vodja tabora Stanko Jurkovič.
V preživetju v naravi tudi štiri dijakinje
V taboru je sodelovalo 12 dijakov - 10 ormoških gimnazijcev in dva iz drugih šol. Med temi so bile tudi štiri predstavnice ženskega spola, ki so prav tako nabirale izkušnje preživetja v naravi. Poleg vodja tabora Jurkoviča in bolničarja Roberta Habjaniča iz vrst Slovenske
vojske je mlade spremljal tudi vrhunski strokovnjak v preživetju v naravi Brane T. Červek. »Z nami je delil dragocena znanja in nas poučeval o veščinah, ki so izjemno pomembne, če želimo preživeti v naravi brez osnovnih dobrin, ki so nam danes samoumevne; toplo zavetje, hrana in voda,« je dejal vodja tabora Jurkovič in dodal: »Dijaki so se tako naučili predvsem delovanja v skupini, razlikovati med užitnimi in strupenimi rastlinami ter užitne tudi uporabiti v prehranjevanju, se naučili izdelati orožje in lovske pripomočke, uloviti ribe, rake, nabrati polže in druge užitne živali, pripraviti meso divjačine za neposredno uporabo
in ga konzervirati, osvojili so znanja kurjenja ognja samo s pomočjo naravnih materialov, si postaviti bivak za prenočitev in zaščito pred vremenskimi vplivi, poiskati pitno vodo oziroma jo pripraviti na uporabo s prekuhavanjem ali filtriranjem, vzdrževati higieno, osvojiti osnovne veščine nudenja samopomoči in prve pomoči ob izrednih dogodkih, osvojiti znanja izdelave pripomočkov,
gu, nasilju in rasizmu. »Mladinski svet Mestne občine Ptuj se je za predstavitev odločil zaradi vse večjega interesa mladih in društev po prijavljanju na razpise Eramus + kot tudi v želji, da bi čim več mladih iz Spodnjega Podravja izkoristilo možnosti, ki jih ponuja Evropska unija mladim. Partner predstavitve je bil tudi Razvojni center Ptuj,« je dejal Jernej Čuš, predsednik Mladinskega sveta Mestne občine Ptuj.
MS MO Ptuj
ki lajšajo bivanje v naravi, se naučili geografske orientacije in še bi lahko naštevali.«
Mladi prejeli potrdilo in certifikat
Po besedah Jurkoviča so bili dijaki pri usvajanju vseh pomembnih veščin izjemno uspešni. Za uspešno končano usposabljanje pa so prejeli tudi potrdilo o udeležbi na Vojaškem taboru za mlade in certifikat iz uspešno opravljenega preživetja v naravi.
Sicer pa je vodja tabora Jur-kovič še prepričan, da se bodo dijaki z veseljem spominjali preživetih dni daleč od civilizacije in da jim bodo osvojena znanja v pomoč tako v vsakdanjem življenju kot tudi v primeru, če bodo ta nujno potrebna za preživetje. O načrtih v prihodnje pa: »Glede na odziv mladih udeležencev tabora načrtujemo naslednje leto izvesti tabor, ampak v drugačnem okolju in drugačnem načinu preživetja v naravi,« je dodal Jurkovič.
Monika Levanič
EU, Ptuj • Mladinski svet predstavil Erasmus +
14,7 milijarde evrov za mlade
Člani Mladinskega sveta Mestne občine Ptuj so konec julija predstavili program Erasmus +. Namenjen je povečevanju spretnosti in zaposljivosti mladih ter modernizaciji izobraževanja, usposabljanja in mladinskega dela. Sedemletni program razpolaga s proračunskimi sredstvi v višini 14,7 milijarde evrov, kar je 40 % več kot doslej.
Foto: arhiv MS MO Ptuj
Ormož • Ljudska univerza vabi
Nemški tečaji
Poleg priprav na novo šolsko leto, ko bodo izvajali številne izobraževalne programe in tečaje, se v teh dneh na Ljudski univerzi Ormož pripravljajo na avgustovske tečaje nemščine.
Med 4. in 14. avgustom bodo imeli mladi iz Ormoža in okolice priložnost svoje znanje tega tujega jezika izpopolnjevati s pomočjo naravne govorke iz Nemčije. Hannah Guhlmann bo vodila delavnice za osnovno- in srednješolce, ki želijo izboljšati svoje besedišče in komunikacijo. Cena tečaja znaša 35 evrov, mladi pa bodo znanje nemščine dopolnjevali s sebi prilagojenimi temami skozi množične medije in pogovor v prostorih Ljudske univerze Ormož in okolici vsak dan med 10. in 12.15. Prijave v teh dneh zbirajo na sedežu univerze.
MŠ
Golf
Matjaž Gojčič odigral tri turnirje serije Alps Toura Stran 12
Luka Mezgec
»V prostem času najraje ležim na kavču«
Stran 12
Strelstvo
»Z medaljo bi od veselja najraje kričala«	i
Stran 13
Rokomet
»Narediti želim korak naprej«
Stran 13
Nogomet
Gerečja vas cilja na vrh Superlige
Stran 14
Nogomet
Prijateljsko-pripravljalne tekme v polnem teku
Stran 14
Urednik športnih strani: Jože Mohorič. Sodelavci: David Breznik, Tadej Podvršek, Uroš Krstič, Milan Zupanc, Niko Šoštarič, Peter Golob, Ivo Kornik, Simeon Gonc, Janko Bezjak, Franc Slodnjak, Uroš Esih, Silva Razlag, Janko Bohak, Črtomir Goznik, Matija Brodnjak, Aleksandra Jelušič
tednik
íPoiíuiajts naí na íüítovmm, ijitííu!
RADIOPTUJ
tut áfeietct www.radio-ptuj.si
E-mail: sport@radio-tednik.si
Nogomet • Zavrčani z Domžalčani na Ptuju
Bo šlo še v tretje?
Čeprav so mnogi »poznavalci« nogometa na sončni strani Alp znali povedati, da bo Zavrč letos le bleda senca ekipe v lanski sezoni in da ga čaka zgolj borba za obstanek, za zdaj ni niti približno tako. Res je sicer, da sta bila odigrana le dva prvenstvena kroga, toda pogled na lestvico je sanjski. Zavrčani so namreč vodilna ekipa lige, pri tem pa najbolj veseli dejstvo, da obramba, ki je bila lani velikokrat slabši del moštva, sploh še ni prejela zadetka. Seveda številni navijači halo-škega nogometnega kolektiva upajo, da bo tako tudi po srečanju 3. kroga med Zavr-čem in Domžalami, ki bo v petek, 1. 8., z začetkom ob 18. uri na Ptuju. Znano je namreč, da bodo beli domače tekme zaradi izgradnje tribune v završkem Športnem parku še nekaj časa igrali v najstarejšem slovenskem mestu.
Ekipi sta se v lanski sezoni dodobra spoznali, pred letošnjim tekmovanjem prevetrili zasedbi, po dveh odigranih tekmah pa sta na vrhu lestvice. V primeru Domžal gre za zelo mlado in ambiciozno ekipo, ki goji agresiven in napadalen nogomet z željo po zadetku več. Luka Elsner dobro vodi moštvo, ki mu za kaj več manjka morda le kakšen izkušen posameznik. Teh v moštvu Zavrča ne manjka, kajti v primeru ekipe varovancev Zeljka Orehovca gre za posrečeno zmes mladosti in izkušenj. Ekipa Zavrča igra letos nekoliko drugače kot lani, ko je bil glavni cilj napad. Letos Haložani vsaj za zdaj igrajo bolj preudarno in organizirano v obrambi s poudarkom na hitrih protina-
RM tór.
Foto: Črtomir Goznik
Zavrčani še niso prejeli zadetka. Bo tako tudi danes na Ptuju?
padih, ki so do sedaj najbolje prišli do izraza v drugem polčasu tekme v Velenju, ki so jo beli dobili z 0:2. Petouvr-ščena ekipa lanskega prvenstva na Ptuju v petek ne bo nastopila v popolni zasedbi, saj bo zaradi poškodbe gležnja zagotovo manjkal kape-tan Sandi Čeh. Nekaj težav ima tudi Matija Smrekar, toda poškodba tetive naj ne bi bila prehuda. Ze nekaj časa manjka tudi Boris Sambo-lec, ki ga tudi tokrat ne bo v kadru, toda njegova poškodba na srečo vendarle ni tako huda, kot se je sprva zdelo Tako se bo najverjetneje že v roku meseca dni dokončno priključil drugim fantom. Na drugi strani pa veseli spoznanje, da na vrata prve ekipe trkajo nekateri igralci, ki so do sedaj igrali manj, tako da bo imel trener Orehovec prav gotovo kako skrb manj. Tu predvsem mislimo na na-
padalca Ivana Antoleka, ki je na prijateljski tekmi proti Podvincem v sredo dosegel tri zadetke. Samo moštvo z izjemo verjetne zamenjave Kurbus-Čeh naj ne bi doživelo sprememb glede na preteklo preizkušnjo v Velenju.
Pred tekmo z rumenimi iz osrednje Slovenije je optimist tudi Andrej Dugolin, ki se je v zadnjem obdobju iz ve-zista prelevil v bočnega igralca: »Po dveh zmagah nam je narasla samozavest. Letos igramo nekoliko bolj strpno in organizirano v obrambi, v napadu pa poskušamo predvsem s protinapadi. Vsaj za zdaj nam to prinaša rezultat in upam, da bo tako tudi v petek proti Domžalam. Na vsak način bomo igrali na zmago, čeprav se zavedamo, da je tekmec kakovosten. Vsekakor želimo nadaljevati uspešen niz.«
tp
Motokros • Dirka za svetovno prvenstvo
Tim Gajser ohranil stik z vrhom
Češki Loket pri Karlovyh Varyih je bil prizorišče 14. dirke svetovnega prvenstva v motokrosu, na njej sta nastopila dva slovenska predstavnika. Tim Gajser je v razredu MX2 zasedel 6. mesto in z novimi 30 točkami zadržal visoko 5. mesto v skupni razvrstitvi, Klemen Gerčer pa je v razredu MXGP zasedel 20. mesto.
Gajser je pred dvema te-
dnoma zablestel na Finskem in osvojil drugo mesto, na Češkem pa je na prvi dirki zasedel četrto, na drugi pa deveto mesto. To mu je skupno navrglo 6. mesto. Zmagal je Francoz Jordi Tixier pred Švicarjem Valentinom Guil-lodom, tretji pa je bil Francoz Christophe Charlier.
Nizozemec Jeffrey Herlin-gs zaradi poškodbe ni nastopil na Češkem, v skupni raz-
vrstitvi pa ima še vedno 102 točki prednosti pred tokratnim zmagovalcem iz Francije, medtem ko tretjeuvrščeni Francoz Romain Febvre zaostaja še dodatnih 39 točk. Gajser je zadržal visoko peto mesto, na štirinajstih dirkah je zbral 420 točk.
Naslednja dirka bo na sporedu 3. avgusta v belgijskem Lomellu.
sta
Nogomet • Prijateljska tekma
Hannover boljši v drugem delu
Foto: Črtomir Goznik
Redka priložnost na Ptuju - tekma uglednih evropskih klubov
Crvena zvezda -Hannover 96 2:3 (2:2)
Strelci: 1:0 Gavrič (4.), 2:0 Gavrič (11.), 2:1 Sobiech (24.), 2:2 Sobiech (38.), 2:3 Sobiech (81.).
CRVENA ZVEZDA: Ka-hriman, Petkovic, Pavicevic, Miajilovic, Planic, Kovačevic, Milijaš, Savicevic (od 63. Peč-nik), Lazovic, Gavrič, Rakic; trener: Nenad Lalatovic.
HANNOVER 96: Almer, Andreasen, Sakai, Frib (od 66. Kiyotake), Stindl, Joselu (od 17. Sobiech), Thesker (od 66. Gulselam), Hirsch, Pander, Marcelo, Bittencourt (od 72. Karaman); trener: Tayfun Korkut.
Na Mestnem stadionu na Ptuju sta Crvena zvezda in Hannover 96 prikazala na prijateljski tekmi všečno nogometno predstavo. Aktualni srbski prvaki so silovito začeli, saj so si ustvarili nekaj priložnosti in dvakrat se je na
pravem mestu znašel Gavrič. Prvič je v četrti minuti po obrambi Almerja žogo samo potisnil v mrežo, medtem ko je drugič v enajsti minuti po kotu z desne strani žoga prišla po lepi Lazovicevi podaji s peto do Gavrica in ta jo je s treh metrov poslal v gol. V sedemnajsti minuti je sodnik Rajh upravičeno izključil nemškega igralca Joseluja, a po dogovoru med trenerjema je Hannover 96 tekmo odigral naprej z vsemi igralci in z novim napadalcem Sobiechom. Ta se je izredno izkazal, saj je naprej po strelu Stindla z razdalje vratar zvezde Kahriman odbil žogo do Sobiecha ta pa jo je iz bližine poslal v mrežo. Isti igralec je postavil rezultat polčasa 2:2, potem ko je v 38. minuti dal pravi evrogol s približno petindvajsetih metrov. V prvih petinštiridesetih minutah smo videli dinamično predstavo, polno lepili potez, dobro izpeljanih akcij in za-
ključnih strelov. Manj atraktiven je bil drugi del igre, v katerem so bili boljši nogometaši Hannovra 96, ki so proti koncu tekme pokazali, da so v tem trenutku bolje telesno pripravljeni. Prav tako so imeli tri velike priložnosti Frib, Bittencourt in Kiyotake, medtem ko je iz dobro izpeljanega protinapada še tretji svoj zadetek na tekmi dosegel Sobiech. Tako so nemški nogometaši premagali srbske, ki so se v drugem polčasu zelo trudili priti do zrelih priložnosti, a si jih niso ustvarili, tako da so bili nevarni le iz standardnih situacij in s streli z razdalje.
Kakšnih osemsto gledalcev je lahko uživalo ob dobri nogometni predstavi; večina je seveda stiskala pesti in navijala za Crveno zvezdo, saj so v naših krajih Beograjčani očitno še vedno magnet za ljubitelje nogometa.
David Breznik
m —..........
Foto: Črtomir Goznik
Kakšnih osemsto gledalcev je lahko uživalo ob dobri nogometni predstavi ...
12 Štajerski
Šport, zanimivosti
petek m 1. avgusta 2Q14
Golf m Intervju z Matjažem Gojčičem
Matjaž Gojčič odigral tri golf turnirje serije Alps Toura
Foto: Črtomir Goznik
Matjaža Gojčiča žal nenehno ovirajo bolečine v križu.
Igralec golfa Matjaž Gojčič je med letoma 2007 in 2011 redno nastopal na profesionalnih turnirjih Alps Toura, na katerih se je trikrat uvrstil med deset najboljših in je bil najboljši četrti leta 2011 na turnirju Milano Zoate Golf Open. V zadnjih letih je Ptuj-čan imel veliko težav s križem, tako da je bistveno manj tekmoval in je odigral le peščico turnirjev. Vmesni čas je zapolnil za razvijanje svoje poslovne kariere, saj je s Sašem Odrom izdelal električni golfski voziček Mirus golf. Ob koncu lanskega leta si je v La Cali zagotovil polovično vstopnico za nastopanje na turnirjih Alps Toura, na katerih je letos opravil tri nastope. Igral je Gosser Open, Alps Tour Colli Berici in Open International de la Mirabelle d'Or. Najvišje je bil na sedemindvajsetem mestu v Avstriji. Odlični golf igralec Matjaž Gojčič je imel za to sezono višje postavljene cilje, a ga je pri igranju golfa ves čas ovirala poškodba oziroma natančneje bolečina v križu.
Š. T: V decembru lanskega leta ste si priigrali pravico, da ste lahko letos nastopali na profesionalnih turnirjih serije Alps Toura. Kaj pomeni ta polovična vstopnica za igranje na teh turnirjih?
Matjaž Gojčič: S to normo na kvalifikacijah v La Cali v Španiji sem si zagotovil, da bi lahko igral direktno na večini turnirjev serije Alps Toura v tej sezoni. Kot se je v prvem delu sezone izkazalo, bi lahko z mojo kategorijo v bistvu igral na vseh turnirjih. Kategorija je bila dovolj dobra, a
odigral sem le tri turnirje, saj me je ustavila poškodba križa.
Š. T.: Po treh letih ste se vrnila na Alps Tour turnirje. Zakaj?
Matjaž Gojčič: Jaz sem tudi v preteklih letih s povabili organizatorjev odigral kakšen turnir Alps Toura. Ker pa sem lani solidno odigral kvalifikacije, sem si rekel, da bom letos igral več, saj si nastopov ne bo treba urejati preko povabil organizatorjev. Žal pa mi hrbet letos ni dopuščal, da bi odigral več turnirjev, kot sem jih do sedaj.
Š. T.: Odigrali ste tri turnirje. Najvišje ste bili na sedemindvajsetem mestu na Gosser Opnu. Ob tem ste bili enkrat še devetin-trideseti in enkrat ste zgrešili »cut« oziroma rez, da bi prišli v finalni del turnirja. Kaj povedo te številke oziroma ti rezultati?
Matjaž Gojčič: Ne morem reči, da sem bi zadovoljen z rezultati, ki so zame nekaj povprečnega. A, gledano z druge strani, glede na to, koliko treninga sem letos vložil, nisem mogel niti pričakovati veliko boljših uvrstitev. Rezultati so zadovoljivi in bi lahko bili tudi boljši. Vsekakor pa, če bi igral več, bi prav gotovo na kakšnem turnirju dosegel kakšen boljši rezultat.
Š. T.: V tem letu ste imeli v načrtu igranje tudi na višje rangiranih profesionalnih turnirjih serije European Toura v golfu. Zakaj niste zaigrali na nobenem tako velikem turnirju?
Matjaž Gojčič: Predvsem so me ustavile težave s križem, ki so mi onemogočile,
da bi malo več treniral. Zato se tudi nisem odločil, da bi igral kakšen turnir serije European Toura, čeprav sem prejel povabili iz Avstrije. Enostavno glede na to, koliko sem letos vložil v igranje golfa, ne bi bilo smiselno nastopiti na tem turnirju, tako da sem organizatorjem sporočil, naj moje mesto na turnirju oddajo kakšnemu drugemu igralcu.
Š. T.: Koliko ste še pripravljeni trenirati in igrati tekmovalno golf?
Matjaž Gojčič: Po zdravniških pregledih križa žal ne vem čisto točno, koliko in na kakšnem nivoju bom še lahko treniral in igral golf. Če se stanje v prihodnosti ne bo izboljšalo, potem več kot kakšnih osem turnirjev na leto ne bom mogel igrati. Sam pa imam še veliko željo po treniranju in igranju, tako da upam, da se bo moje stanje izboljšalo.
Š. T.: Na kakšnem golf-skem nivoju ste trenutno?
Matjaž Gojčič: Sam zase vem, da sem danes veliko boljši igralec, kot sem bil pred na primer štirimi, petimi leti. Pridobil sem neko mero izkušenosti, prav tako pa sem od-rastel tudi v svoji igri. Tako da sem popolnoma prepričan, če bi mi zdravje služilo, bi bili sedaj moji rezultati veliko boljši.
Š. T.: Na eni strani športna, na drugi strani pa poslovna pot. Kakšna je slednja?
Matjaž Gojčič: Pred štirimi leti sem dobil idejo, da bi naredil svoj produkt in ta bi bil elektronski golf voziček. Takšnega proizvoda še ni bilo, in ker vsi vemo, da je golf industrija zelo močna, sem v svoji ideji videl poslovno priložnost. Tako smo na tržišče poslali unikaten golf voziček Mirus golf. Za zdaj so odzivi na to novost zelo pozitivni, saj se za voziček zanimajo igralci golfa iz vseh koncev sveta.
David Breznik
Ljutomer • Slovenski kasaški derbi
Ljutomerčani napadajo s sedmimi
To nedeljo bo na ljutomerskem hipodromu osrednja letošnja dirka v Sloveniji. Ljutomerčani bodo v letu, ko praznujejo 140 let od prvih kasaških dirk na Slovenskem, organizirali 24. slovenski kasaški derbi oziroma državno prvenstvo štiriletnih konj slovenske reje. Nastopilo bo dvanajst konj, med njimi se jih bo za lovoriko potegovalo kar sedem iz ljutomerskega kluba.
Člani ljutomerskega kasaškega kluba na zmago v naj-prestižnejši dirki v karieri kasača čakajo že od leta 2008, ko je za slavje v prleški prestolnici poskrbel Dawson MS z voznikom Markom Slavičem. Od takrat naprej sta dve zmagi v derbijih pripadli Ljubljančanom, zadnje štiri derbije pa so dobili tekmovalci s konji iz Komende. Ljutomerčani so od leta 1991 dobili devet slovenskih kasaških derbijev, prednjači pa prav Slavič, ki je s svojimi konji dobil pet derbi-jev. Tudi letos bodo člani ljutomerskega kluba med favoriti za zmago. Med dvanajstimi
Foto: Niko Soštarič
Med favoriti za zmago na nedeljskem kasaškem derbiju v Ljutomeru bo tudi Lenny Joe s Slavkom Makovcem.
nastopajočimi bodo v nedeljo iz ljutomerskega kluba v igri za lovorjev venec Rosso (Franc Cimerman), Flicka di Casei (Branko Slana), Prenda (Miroslav Antolič), Sanger MS (Mitja Slavič), Pinter (Jože Osterc), Itty (Marko Slavič) in Lenny Joe (Slavko Makovec), ki je lansko leto dobil državno prvenstvo triletnikov. Prav Itty, ki jo bo prvič v karieri vozil izkušeni Slavič, in Lenny
Joe sta po mnenju strokovnjakov najbolj »nevarna« za visoka mesta izmed Ljutomer-čanov, med glavna favorita za zmago pa se sicer omenjata tudi Abo Den (Milan Žan, Komenda) in Nikolaj Peški (Viktor Dolinšek, Ljubljana). Poleg omenjenih bodo v najpre-stižnejši dirki letošnjega leta v nedeljo nastopili še Dona BJ (Vito Šadl, Krim), Riogill (Mirko Gregorc, Ljubljana)
in Wise Man (Matej Osolnik, Krško). V preteklosti favoriti niso vedno zmagovali, poleg dnevne forme tako voznika kot tudi konja pa bo ključno vlogo tudi na tokratnem derbiju odigrala vzdržljivost konja, saj bodo tekli na 2600 metrov dolgi progi.
V nedeljo bodo na ljutomerskem hipodromu izvedli tudi kvalifikacije za državno prvenstvo triletnih kasačev. Prvenstvo bo izvedeno konec avgusta v Ljubljani, za nastop na prvenstvu pa se bodo tokrat udarili ZU OM (Mirko Gregorc, Ljubljana), Alpina M (Franc Jureš, Ljutomer), Morana Peška (Marko Gregorc, Ljubljana), Sammi MS (Mitja Slavič, Ljutomer), Tars Stars (Janko Sagaj, Ljutomer), Lotte (Vlado Žnidarič, Ljutomer) in Lil Kim (Dušan Zorko, Ljutomer).
Nedeljske kasaške dirke v Ljutomeru se bodo začele ob 14. uri, v šestih točkah sporeda pa bo nastopilo 64 kasačev iz vseh slovenskih klubov.
Niko Šoštarič
NEZNANO O ZNANIH
Luka Mezgec: »V prostem času najraje ležim na kavču«
Luka Mezgec
Po največji kolesarski dirke na svetu Tour de France vam v naši rubriki predstavljamo odličnega slovenskega kolesarja Luka Mezgeca. Luka Mezgec je novo odkritje na slovenski in mednarodni kolesarski sceni. Največji uspeh v njegovi dosedanji karieri je zagotovo etapna zmaga na letošnji kolesarski dirki po Italiji. Kot edini Slovenec doslej je zmagal na zadnji etapi Gira d'Italia.
1.	Prve tri asociacije ob omembi Ptuja?
Ptujski kurent, Poetovio (zgodovinsko ime), ptujski grad.
2.	Kaj vas pri ljudeh najbolj privlači oz. pritegne?
Smisel za humor.
3.	Katere osebnostne lastnosti najbolj cenite pri sebi?
Preprostost, pozitivna energija.
4.	Kaj najraje počnete v prostem času?
Ležim na kavču.
5.	Kaj je najpogosteje na vašem jedilniku?
Testenine.
6.	Kam hodite najraje na dopust?
Nimam posebne destinacije, pomembna je družba.
7.	Vaš najmanj in najbolj priljubljen predmet v šoli? Najmanj glasba, najbolj športna vzgoja.
8.	Kdo so za vas največji športniki/športnice današnjega časa?
Anže Kopitar in Goran Dragic, oba super zvezdnika in zelo preprosta.
9.	Kakšno glasbo najraje poslušate in kdo so vaši priljubljeni glasbeni izvajalci?
Odvisno od razpoloženja - od klasične glasbe do rapa.
10.	Kateri film ste si ogledali nazadnje in kdo so vaši priljubljeni filmski igralci/igralke?
Nazadnje sem si ogledal serijo Breaking bad. Priljubljeni igralci: Leonardo di Caprio, Jason Statham, Matthew Mcco-naughey ...
11.	Katero knjigo ste prebrali zadnjo in katera je vaša najljubša knjiga?
Zadnja prebrana knjiga: Bruno Nardini: Leonardo - portret mojstra; najljubše knjige nimam.
12.	Kdo je vaš najboljši prijatelj/prijateljica?
Žena Renata, bivši sosed Miha Pušavec in bivši sotekmo-valec Jure Bitenc.
13.	Kakšne so vaše sanje? Vsako noč drugačne.
14.	Kaj bi spremenili v svetu, če bi imeli čarobno palico?
Najprej bi rešil kar našo državo, tako da bi na oblast postavil poštene politike - če seveda obstajajo ©
15.	Kaj boste počeli po zaključku kariere?
O tem še ne razmišljam, ker upam, da bo športna kariera dovolj dolga.
Janko Bezjak
petek • 1. avgusta 2014
Šport
Štajerski	13
Rokomet • Marko Bezjak, Magdeburg
»Narediti želim korak naprej«
Marko Bezjak je prvi Ormo-žan v nemški Bundesligi, rokometni NBA-ligi. Rokometno obarvano mesto ob Dravi je prav ponosno na možakarja, ki nastopa v najmočnejši ligi na svetu. Glede na perspektiven igralski kader, ki pridno raste v ormoški rokometni šoli, pa Bezjak čez nekaj let najbrž ne bo osamljen primer Ormožan v Nemčiji.
Cilja na 5. mesto
S svojimi dobrimi predstavami v prvi sezoni je delodajalce iz Magdeburga prepričal v svoje lastnosti. Že februarja 2014 je pogodbo podaljšal za tri sezone (2015, 2016, 2017). V minuli sezoni je z Magde-burgom osvojil 7. mesto, na 27 tekmah pa je dosegel 64 zadetkov in prispeval 35 asistenc. Letos želi 28-letnik narediti korak naprej: »Klubski cilj je izboljšati minulo 7. mesto, moj osebni cilj z ekipo pa sega do 5. mesta. To bi me zadovoljilo, ob seveda svojih še boljših predstavah. Ekipo smo osvežili z novimi igralci ter
trenerjem, Islandcem Geirom Sveinssonom. To je v Nemčiji že moj tretji trener v le enem letu. Tako pogoste menjave niso v navadi v Nemčiji, prej v Sloveniji. V Ormožu sem v 1. SRL imel dva trenerja, Saša Prapotnika in Vlada Hebarja, v Velenju pa Ivico Obrvana in Branka Tamšeta. Z delom novega trenerja sem zadovoljen, ogromno delamo z žogo, zato so treningi zanimivi. Lani smo odigrali kar 19 pripravljalnih tekem, letos jih imamo na sporedu 12. Upam, da se bo dobro delo poznalo tudi na tekmah. Sezona v Nemčiji se sicer začne 20. avgusta s pokalnimi tekmami.«
Z reprezentanco Slovenije se je uspel uvrstiti na svetovno prvenstvo, ki bo januarja 2015 potekalo v Katarju. Sam se zaveda, da je s tekem reprezentance še veliki dolžnik: »Igranje za reprezentanco in klub je nekaj drugega. V reprezentanci je prisoten neki krč, tega v klubu, kjer si sproščen, ni. Za slovenski rokomet je izjemno pomembno, da smo uspeli uje-
ti vlak za SP. V predtekmovalni skupmi si želim reprezentance Francije, Katarja, Avstrije, Bahrajna in Čila. To je po mojem idealna skupina, kjer bi si lahko odprli vrata solidni uvrstitvi na SP. Nič ne bi imel proti, če bi ponovili 4. mesto s SP v Španiji 2013.«
Odločale so malenkosti
Z vsaj enim očesom Bezjak še vedno rad spremlja svoja bivša kluba, Jeruzalem Ormož in Gorenje Velenje. V obeh klubih je preživel po pet let, če štejemo sezone v 1. SRL: »Za Ormož mi je žal, da jim ni uspela uvrstitev v Ligo za prvaka, kar bi bil za ekipo v takšni zasedbi izjemen uspeh. Je pa moj matični klub dokazal, da se bo na Hardeku še dolgo časa igral prvoligaški rokomet. Ekipa je zanesljivo obstala v ligi in iz leta v leto bo priložnost za igro dobivalo vedno več domačih mladih igralcev. Vem, da je teh, ki so zelo kakovostni, veliko in s hitrim igranjem v prvoligaški
konkurenci bodo imeli dobro izhodišče, da se dokažejo večjim slovenskim ter evropskim klubom in uberejo pot, podobno moji. Na drugi strani me Gorenje ni presenetilo. Odigrali so sezono po svojih zmožnostih in bili blizu osvojitve naslova državnih prvakov. Celjani so se okrepili z igralci propadlega Dinama iz Minska. David Miklavčič, Uroš Bunda-lo in Uroš Mačkovšek so bili je-
ziček na tehtnici, ki je prevesil na stran pivovarjev. Za ose pa je bila usodna tudi poškodba Staša Skubeta in odhod Kle-mna Cehteta. Sicer pa si je takšnih sezon, kjer o prvaku odloča zadnja tekma, želeti tudi v prihodnosti.«
Nemški Magdeburg je postal drugi dom družine Bez-jak. »Do športne dvorane in športnega centra v Magde-burgu nimam daleč. Živimo v
stanovanju mirne soseske in smo zadovoljni. Nemški jezik že dobro obvladam, punca Dominika še malo zaostaja za mano, hčerka Lina pa gre s septembrom v vrtec in se bo tudi ona naučila nemškega jezika. Veliko časa preživimo v družbi soigralca Jureta Natka in njegove punce Katje, ki sta nam veliko pomagala ob prihodu v Magdeburg.«
Uroš Krstič
Strelstvo • Petra Vernik, SD Kovinar Ormož
»Z medaljo bi od veselja najraje kričala«
Foto: osebni arhiv Petre Vernik
Petra Vernik (prva z desne) na letošnjem EP z zračnim orožjem v Moskvi 2014 v družbi svojih reprezentančnih in klubskih sotekmovalk Klavdije Jerovšek in Urške Kuharič ter Črnogorke Andele Miličkovic.
20-letna Petra Vernik je mlada in perspektivna ormoška strelka, članica Strelskega društva Kovinar in marljiva študentka prvega letnika medicinske fakultete v Ljubljani. S strelstvom se je pričela ukvarjati že zgodaj v osnovni šoli, zelo hitro napredovala in bila leta 2008 in 2009 razglašena za najboljšo strelko-pio-nirko v državi.
Med tem je osvojila toliko medalj, da jih sploh več ne šteje, v letu 2014 pa je bila nekaj mesecev tudi lastnica absolutnega državnega rekorda članic z malokalibrsko puško leže, v disciplini, s katero se je prebila tudi na svoje prvo EP leta 2012 in kot novinka dosegla dobro uvrstitev - 26. mesto. Po letošnji končani sezoni domačih tekmovanj, kjer je pred 14 dnevi na DP 50 m kot mladinka osvojila kar dve odličji v članski konkurenci, si je pred naslednjim ciklusom intenzivnih priprav na nastop na septembrskem SP v Grana-di privoščila krajši oddih na morju, kjer smo jo ujeli in vam predstavljamo njeno zanimivo športno zgodbo.
Petra, kako si prvič prišla v stik s strelskim športom?
»Oče (Darko Vernik, op. avt.) mi je veliko pripovedoval o dogodivščinah v strelstvu, ko sem bila še zelo majhna, ampak od streljanja me je sprva odvračalo pokanje puške. A sem se nekako pustila prepričati očetu, da me pelje na ormoško strelišče pod pogojem, da mi kupi čepke za ušesa.«
Kaj je tako posebnega v strelstvu, da te je pritegnilo in navdušilo?
»Prvi zagon je bil vsekakor premagan strah pred pokanjem, po nekaj treningih pa hitro napredovanje v rezultatih.«
Kako si doživljala prve uspehe na tekmovanjih in
koliko časa si potrebovala za prvo zmagoslavje med vrstniki?
»Ko sem v otroški dobi začela streljati, so prvi uspehi prinesli še posebej veliko zadovoljstvo. Zdi se mi, da je takrat imela že sama vožnja na tekmo neki poseben čar. Ko pa tekmovalec dobi kakšno medaljo, pa bi od veselja najraje kričal. Spomnim se prvega turnirja, ki je potekal v naši okolici, kako smo bili vsi nemirni, kaj bo. Nastopili smo kot mešana ekipa in se vsi odlično odrezali, tako da smo domov odnesli pokal in veliko ponosa.«
Si se preizkusila še v katerem drugem športu?
»Pred strelstvom sem nekaj časa obiskovala treninge kikboksa, sedaj pa na morju izkoristim vsako priložnost za wakeboarding, surfanje ... - v glavnem za vse, kar ima zveze z vodo in desko.«
Kaj pomeni mlademu strelcu veliko priznanje Strelske zveze Slovenije, ko te razglasijo za najboljšega
strelca leta v neki starostni kategoriji?
»To res pomeni veliko, saj gre za potrditev vlaganja truda in volje, lažje verjameš vase, da je mogoče še napredovati, če hočeš.«
Kaj je najatraktivnejšega na strelskih tekmovanjih skozi oči strelca, ki stoji na strelski liniji?
»Strelec poskrbi za glavno atrakcijo v svoji glavi. Samo od tebe je odvisno, kakšen bo začetek in kakšen konec. Zame je to najlepši del tega športa; enostavno nisi odvisen od sodnikov, sotekmovalcev, gledalcev, ki bi pri nekaterih športih lahko zmotili tvoj nastop. Edino sam sebi lahko podstaviš navidezno nogo, prek katere lahko padeš.«
Kako si doživela nastop na svojem prvem velikem in odmevnem tekmovanju - EP mladincev v Bologni 2012?
»To je bil kar velik zalogaj, sploh zaradi tega 'prvič'. Ker je to bilo EP, sem bila v čisti
blokadi, naenkrat v glavi ni nič hotelo iti, kot bi moralo. Na srečo me je proti koncu tekmovanja začel preganjati čas, kar je nekoliko popustilo zavoro v mislih. Bila je izjemna izkušnja, iz katere sem se naučila, da je na velikih tekmovanjih dosti težje obvladovati misli, in se je za to treba še posebej pripraviti.«
Ali je bilo kaj lažje na letošnjem EP v Moskvi, ko si že imela za sabo pomembno izkušnjo iz Bologne?
»Seveda je bil ta nastop psihično dosti lažji. Nekako se začneš obvladovati in si dopoveš, da znaš streljati. V Moskvi sem doživela eno najbolj mirnih tekem. Redko iščem izgovore, ampak tokrat očitno ni bil moj dan za streljanje dobrih centrov, kar je prispevalo k slabšemu rezultatu.«
Si študentka medicine. Kako ti uspeva usklajevati zahteven študij in številne treninge v celotni sezoni, saj si aktivna tako z zračno kot tudi malokalibrsko puško?
»Po večini si je treba le organizirati čas za trening in za učenje. Če se držiš plana, se izide. Problem lahko nastane ob prekrivanju tekem in priprav z izpiti ali vajami.«
Zakaj si se odločila za študij medicine?
»Najbolj me privlači dinamičnost m raznolikost poklica, saj zahteva znanje o delu z ljudmi m o delu z naravo.«
Kakšne so tvoje poklicne ambicije?
»Bolj kot raziskovalno delo me zanima delo zdravnika. Ker je študij precej dolgotrajen in podaja znanje širokega obsega, se še nisem opredelila za neko smer. Glavni cilj je uspešno in pošteno opravljanje poklica.«
Prav gotovo so tvoji največji navijači starši. Kako doživljaš njihovo navdušenje nad strelskim športom, v kako veliko oporo ti je njihova vzpodbuda? Je bil tvoj oče Darko Vernik že prej tako velik strelski en-tuziast?
»Brez vzpodbude staršev se verjetno ne bi nikoli srečala s tem športom, prav tako se brez psihične in tudi denarne podpore ne bi ukvarjala z njim toliko intenzivno. Oče je bil sam strelec in velik navdušenec, zdaj trenira z mano in našo strelko Urško Kuharič na malem kalibru ter s pionirji z zračno puško.«
Kaj pomeni strelcu dobra društvena podpora kluba, kot je v tvojem primeru eno izmed najuspešnejših strelskih okolij v Sloveniji -SD Kovinar Ormož?
»Največ pomeni že sama atmosfera v društvu. Vedno se lahko zaneseš na naše tre-
nerje, ko potrebuješ pomoč. Prav tako ob kakšnem delu ali organizaciji stopimo skupaj in opravimo naloge, kar se da najboljše. K uspehu pripelje dobro sodelovanje, ne pa tekmovanje, kdo bo boljši.«
Kako se ujameš s svojim klubskim trenerjem in glavnim tehničnim vodjo kluba Stivenom Vočancem, ki je glavno gibalo ormoških strelcev?
»S Stivnom se zelo dobro razumeva. Ker nas spremlja od samih začetkov, je najhitrejši pri odkrivanju in popravljanju še tako majhnih napak, ki jih začnemo izvajati pri tehniki streljanja. Ormoški strelci smo z njim zelo povezani in hitro najdemo kompromise tako pri strelstvu kot pri kakšnem drugem delu. Je naš veliki vodja.«
Kdo so tvoji strelski vzorniki?
»Ni boljšega kot imeti vzor v lastni državi. To sta defini-tivno naša strelca Rajmond Debevec in Živa Dvoršak. Prepričana sem, da sta strelski legendi vzor tudi ogromno tujim strelcem.«
Kakšni so tvoji cilji v strelstvu?
»Cilj je še naprej uživati v tem športu in uživati ob doseganju odličnih rezultatov.«
Kaj ti pomeni strelstvo v življenju?
»Ko se že nekaj let z nečim ukvarjaš, to postane del rutine. Ko smo kot pionirji dosegli medaljo, smo skoraj leteli od sreče, v najstniških letih ti kakšen poraz pomeni konec sveta, zdaj pa se ob tem skušaš čim manj sekirati, saj obstajajo hujše stvari.«
Simeon Gonc
Kakšna je bila tvoja najzabavnejša strelska anekdota?
»Zgodilo se je pred dvema letoma, ko sva se z očetom odpravila na malokalibrski trening v Presiko, ki je kakih 25 minut oddaljena od domačega kraja. Že tako sva zamujala, saj smo bili tam dogovorjeni z drugim trenerjem. V naglici sva se odpeljala v Presiko in tam brezskrbno začela postavljati elektronsko tarčo. Po polurnem postavljanju je bil čas za pripravo puške in opreme. Odprem vrata, puške ni. A, super, puška je ostala doma. Trener se je samo nasmejal, češ brez puške pa bo težko trenirati.«
14 Štajerski
Šport
petek • 1. avgusta 2014
Nogomet • NK Gerečja vas
Napad na vrh Superlige
Športni napovednik
Nogomet • 1. SNL
PARI 3. KROGA - PETEK ob 18.00: Zavrč - Domžale (Mestni stadion na Ptuju); PETEK ob 20.00: Celje - Krka; SOBOTA ob 17.00: Kalcer Radomlje - Rudar; NEDELJA ob 20.00: Gorica -Koper; tekma Olimpija - Maribor je preložena.
PRIPRAVLJALNE PRIJATELJSKE TEKME - PETEK ob 19.00: SC Strass - Drava Ptuj; SOBOTA ob 17.30: Stojnci - Videm; NEDELJA ob 10.00: Tržec - Šampion Celje; ob 17.30: Aluminij -Šentjur in Stojnci - Podvinci.
10. Lebarjev memorial
Na jubilejnem, desetem turnirju v spomin na funkcionarja in nogometnega zanesenjaka Jožeta Lebarja - Juša bodo ob domači ekipi Avto Rajh Ljutomer nastopili še vrsti Cvena in Bel-tincev. Turnir se bo v okviru 58. občinskega praznika odigral to soboto s pričetkom ob 14. uri, sodelujoče ekipe pa se bodo v skrajšanem času pomerile vsaka z vsako.
22. memorial Janeza Petroviča
NK Podvinci vabi na 22. tradicionalni turnir v spomin na Janeza Petroviča na nogometnem igrišču v Podvincih v soboto, 2. avgusta., ob 13. uri. Na njem bodo sodelovale ekipe iz Dornave, Rogoznice, Bukovcev in Podvincev (A-liga).
Mali nogomet
Športno društvo Rim organizira v soboto v Nadolah turnir v malem nogometu. Prav tako v soboto bo turnir v malem nogometu tudi v Mestni grabi v Ormožu.
Veslanje
Brodarsko društvo Ranca Ptuj organizira 22. Rancarijo. Tradicionalno veslaško tekmovanje bo v soboto od 14. ure naprej.
Padalstvo
Aeroklub Ptuj v soboto in nedeljo pripravlja 36. padalski pokal mesta Ptuja. Prvi dan bodo skoki na cilj potekali na Mestnem stadionu na Ptuju, drugi dan pa bo cilj padalcev na splavu na podlehniškem jezeru.
Golf
Na ptujskem igrišču za golf bo to nedeljo potekalo Odprto prvenstvo mesta Ptuja v golfu.
NŠ, UR, David Breznik
Mali nogomet
V Zetalah najboljša Picerija Špajza
Nogometaši Gerečje vasi, ki so v lanski sezoni v Superligi zasedli 4. mesto, so že pričeli priprave na novo sezono. Glavni strateg Igor Vorih je prvi zbor zaukazal 24. 7., priprave pa bodo potekale dober mesec dni. Gerečja vas je že lani naskakovala vrh tabele, vendar končala pod njim, v novi sezoni pa bodo cilji še nekoliko višji.
Vijoličasti se želijo povzpeti na sam vrh lestvice in napredovati v 3. ligo, zato so se precej okrepili. V klub so prišli Rok Sagadin (Avstrija), Asej Rola, Luka Popovič (oba Pohorje), Jure Stegne (Aha Emmi Bistrica), prav gotovo pa je najodmevnejša okrepitev Gerečje vasi v napadu, saj si je klub zagotovil storitve izkušenega Nejca Repine, robustnega napadalca, ki je prišel iz Avstrije, pred časom pa nosil tudi dres Aluminija. Prav tako veseli spoznanje, da v klubu ostaja temnopolti Adedoja Fatai, eden najboljših igralcev Superlige nasploh. Pri odhodi je bil doslej napravljen le en korak, odšel je namreč Dejan Horvat in okrepil Skorbo. Tudi trenerski štab ostaja isti kot lani: glav-
Podvinci - Zavrč 0:6 (0:2)
Strelci: 0:1 Kelenc 16., 0:2 Antolek 27., 0:3 Antolek 50., 0:4 Antolek 54., 0:5 Kokol 62., 0:6 Dugolin 78. - 11 m
Zavrč: Mrmic, Kokol, Roškar, Hočevar, Lešnik, Benic, Kurbus, Brdar, Matjašič, Antolek, Kelenc. Igrali so še: Kovačic, Dugolin, Šafaric, Krsitic, Cvek in Dat-kovic. Trener: Željko Orehovec.
Podvinci: Vesenjak, Frangez, Topolovec, Kaiser, Pal, Kuserbanj, Marinič, Šendelj, Osterc, Leben, Orovič. Igrali so še: Kocen, Vindiš, Ademovic, Pi-hler in Kocmut. Trener: Miran Ljubec.
ni trener bo še naprej Igor Vorih, pomočnik bo Roman Kaisersberger, kondicijski trener pa Franc Zupanič.
V klubu se precej trudijo tudi pri delu z mlajšimi selekcijami. Letos bodo imeli dve: selekcijo U-15 in pod okriljem občinske Nogometne šole Golgeter še U-9. Seveda pa
V torek sta se na pomožnem igrišču v Podvincih v prijateljskem obračunu pomerila domači tretjeligaš in prvoligaš iz Zavrča. Obe ekipi nista nastopili v najboljših postavah, to pa se je razumljivo bolj poznalo domačinom, ki so prejeli šest zadetkov. Zavrču je tekma služila kot odlična priprava na nadaljevanje prvenstva, saj bodo že v petek »doma«na Ptuju kot vodilna ekipa Prve lige Telekom Slovenije gostili Domžale, Podvinčani pa so še praktično sredi priprav. Tekma je prav gotovo koristila obema moštvoma, gledalci so lahko uživali, saj so videli kar šest zadetkov in lahko bi še
v klubu že gledajo naprej in razmišljajo o še kakšni mlajši selekciji, kajti to bo ob predvideni uvrstitvi v višji rang tekmovanja nuja. Da bo sezona 2014/2015 sezona Gerečje vasi, upa tudi predsednik kluba Boštjan Paveo: »Ekipa je pred kratkim pričela priprave, seveda vse z namenom, da
kakega. Še posebej lep je bil zadnji na srečanju, ki ga je iz enajstmetrovke v »Panenka« slogu dosegel Dugolin. V gostujoči četi je s tremi zadetki blestel Hrvat Antolek, ki je dokončno saniral poškodbo in nakazal, da lahko trener Orehovec v prihodnje resno računa na njegove usluge, do treh priložnosti pa so prišli tudi domačini, v prvem delu jo je zapravil Leben, v drugem pa v dveh lepih situacijah ni bil uspešen Vindiš. Naslednje prijateljsko srečanje bodo Podvinci odigrali v nedeljo, ko bodo gostovali v Stojncih.
tp
Ormož Carrera Optyl - Nafta Lendava 1:2 (1:0)
Strelci: l:0Melnjak(40.), 1:1 Sakušič (49.), 1:2 Imre(87.).
Ormož CO: Fijavž, Hriber-šek, Perger, Rajh, Školiber, Ko-larič, Flac, Martan, Melnjak, Tomašič, Zlatnik. Še so igrali: Belec, Klemenčič, Babič, Pod-platnik, Kardum, K. Lah, Vin-cek, Gašparič. Trener: Drago Posavec.
Nogometaši Ormoža, člani ptujske Superlige, so odigrali prvo pripravljalno tekmo. Gost Športnega parka Mestna graba je bila nekoč slovita lendavska Nafta, ki je danes član 3- SNL Vzhod. Gostitelji so se predstavili z novim starim trenerjem Dragom Po-savcem in številnimi novimi obrazi. Ormožane je v vodstvo popeljal Nino Melnjak, ki je pobegnil po levi strani in z levico uspešno končal napadalno akcijo. Za izenačenje je s prekrasnim zadetkom iz prostega strela poskrbel Husein Šakušič v 49. minuti.
na koncu zasedemo mesta, ki si jih želimo. Ciljamo na vrh in sprejemamo vlogo enega izmed favoritov. Ekipa je leto starejša, leto izkušenejša, še dodatno smo jo okrepili in videli bomo, kaj se bo zgodilo, vsekakor pa upamo na najboljše.«
tp
Po kar nekaj lepih priložnosti na obeh straneh je na koncu za zmago Nafte v 87. minuti zadel Mario Imre.
V 1. krogu ptujske Superlige Ormožane čaka domača tekma proti Vidmu pri Ptuju. Že v 2. krogu je na sporedu lokalni derbi med Ormožani in Središčani, ki bo prav tako odigran v Ormožu. Središča-ne pa v 1. krogu čaka domača tekma proti Bukovcem.
UK
Drava Ptuj - Ču-karički 0:6 (0:3)
Drava Ptuj: Ajlec, Krajnc De., Kokot, Babič, Droždek, Krajnc Da., Tomažič Šeruga, Panikvar, Murat, Lavrinc, Horvat; igrali so še: Musič, Rešek, Antolič, Tisaj, Arsič, Šoštarič, Ja-vornik, Lugonjic; trener: Franc Fridl.
Na stadionu pod Pohorjem sta se v torek na prijateljski pripravljalni tekmi pomerila Drava in Čukarički. Gostje iz Beograda nadaljujejo in hkrati končujejo priprave na novo prvenstvo, hkrati pa so že v dobri formi, saj so zaigrali v predkrogu za Ligo Evropa. Srbski nogometaši so proti Ptujčanom zaigrali zelo mo-štveno in kombinatorno ter so jih dodobra nadigrali. Gre za uigrano in kakovostno ekipo, ki je Dravi dala v vsakem polčasu po tri zadetke, hkrati pa je imela še nekaj lepih priložnosti. Ptujčani si skozi devetdeset minut niso priigrali nobene zrelejše situacije za zadetek in so le s težavo organizirali svojo igro. Tokrat so naleteli na zelo razpoloženega nasprotnika, ki je proti Dravi deloval kompaktno in zelo zrelo, kar se je izrazilo tudi skozi končni rezultat, saj je Čukarički zasluženo zmagal s 6:0.
David Breznik
ŠD Žetale je v nedeljo, 27. julija, na igrišču pri osnovni šoli priredilo že 31. Srečkov memorial. Gre za turnir, ki po tradiciji privablja veliko kakovostnih malonogome-tnih ekip in nič drugače ni bilo niti letos. Sodelovalo je 12 zelo enakovrednih in močnih ekip, v katerih so nastopala znana imena malega nogometa Spodnjega Podrav-ja in tudi širše, zato so imeli gledalci, ki se jih je zbralo približno 200, možnost vide-
ti lepo igro, odlične poteze in številne gole. Iz štirih skupin so se najboljše ekipe uvrstile v polfinale, nato je sledila tekma za tretje mesto in veliki finale. Slavila je ekipa Picerije Špajza, za katero so igrali: Pe-ček, Krajnc, Šket, Krivec, Jus in Škrabl.
Polfinale: ŠD Žetale Vragi 0 : 2; Picerija Špajza Igel 4 : 1; tekma za 3. mesto: ŠD Žetale Igel 4 : 2; tekma za 1. mesto: Vragi Picerija Špajza 0:3-tp
Planinski kotiček
Pohod na najvišji vrh MO Ptuj
PD Ptuj organizira za vse občane v soboto, 9. avgusta, pohod do vodohrana na Dolgem kamnu v Krčevini pri Vurbergu, ki stoji na koti 417 m kot najvišje ležeč kraj v občini Ptuj. Pohod bo združen s postavitvijo klopotca v vinogradu Biotehniške šole Ptuj na Grajenščaku v sodelovanju z Društvom vinogradnikov in sadjarjev osrednje Slovenske gorice.
Start: v soboto, 9. avgusta, ob 9. uri na Mestnem trgu.
Pohod bomo pričeli na prenovljenem Mestnem trgu, nadaljevali po Prešernovi ulici preko grajskega hriba do sedeža Biotehniške šole Ptuj, kjer se nam bodo pridružili pohodniki za postavitev klopotca. Nadaljevali bomo po Volkmerjevi cesti do Knezovega ribnika, po označeni gozdni učni poti bomo prispeli na Gomilo med vinogradi v Mestnem Vrhu. Po gozdu se bomo spustili v Lisičnik in se nato povzpeli v Grajenščak do posestva Biotehniške šole Ptuj, kjer bomo sodelovali na prireditvi ob postavitvi klopotca. Od tod bomo nekaj časa hodili po lokalni cesti do kapele v Grajenščaku, nato pa bomo po gozdni cesti prispeli na koto 417 m. Tam je vodohran Komunalnega podjetja Ptuj, kjer je predvidena malica. Pri povratku se bomo spustili do posestva Biotehniške šole in sodelovali na vinogradniških igrah.
Za pohod so potrebni lahki pohodniški čevlji ali močnejši športni copati, obleka, primerna vremenu, in zaščita proti dežju v primeru slabega vremena (lahko tudi dežnik).
Pohod bo vodil Janez Vertič s pomočniki - vodniki PD Ptuj.
Pohod se vključuje v prireditve ob prazniku Mestne občine Ptuj.
Predhodne prijave niso potrebne, razen večjih skupin.
Prisrčno vabljeni!
Nogomet • Prijateljske tekme
petek • 1. avgusta 2014
Ljudje in dogodki
Štajerski	15
Ptuj • Šesti glasbeni festival Arsana
Glasovi originalnosti in navdiha
Šesti glasbeni festival Arsana, ki je potekal od 23. julija in se končuje danes z nastopi v okviru proslave 19. praznika MO Ptuj, ko bo nastopil tudi Vlado Kreslin s skupino Mali bogovi, je vrhunec doživel včeraj, z nastopom skupine New York Voices, najpomembnejše vokalne jazz zasedbe današnje generacije, ki je na Ptuj pripotovala iz Švice. V okviru evropske turneje bodo nastopili še v Londonu. Predvideni koncert v Opatiji pa je odpadel, ker prizorišče ni bilo pokrito. Na Ptuju so se predstavili s svojimi največjimi uspešnicami, vključno s priredbami znanih jazzovskih skupin.
Foto: Črtomir Goznik
Dvakratni gramijevci na tiskovni konferenci pred včerajšnjim koncertom na dvorišču minoritskega samostana.
Pred sinočnjim koncertom so se dvakratni gramijevci, za katera pravijo, da sta le postaji na njihovi poti, četudi so brez velikega hita, predstavili tudi na tiskovni konferenci, na kateri so govorili o svojem 25-letnem delovanju, ki so ga praznovali lani. Ptujski koncert je njihov prvi individualni nastop v Sloveniji, pred leti so gostovali na koncertu Ota Pestnerja v Ljubljani.
Znani so po svojih tesno povezanih vokalih, navdušu-jočih dvogovorih in neprimerljivi vokalni mešanici. Nastopajo po vsem svetu, kjer tudi poučujejo petje. Kot profesorji delajo na najpre-stižnejših glasbenih institucijah, kot sta Berklee College of Music (Boston) in Manhattan School of Music (NewYork). Prav tako so mentorji profesionalnim vokalistom, ljubi-
teljem jazz in pop glasbe po vsem svetu. Kim Nazairan, Lauren Kinhan, Darmona Mea-derja in Petra Eldridga povezuje prijateljstvo, kakovostna glasba in timsko delo. Imajo še veliko načrtov, vedno se dogaja nekaj novega, so povedali. Doslej so posneli deset albumov. Novega naj bi izdali predvidoma v letu 2015, na njem že delajo. Veseli jih, da lahko s svojimi glasovi ponudijo nekaj zanimivega, kar razveseljuje in navdihuje ljudi. Trudijo se z unikatnimi, originalnimi priredbami, ne vidijo se v nečem, kar je bilo že kdaj slišati. Povedali pa so tudi, da se jih je dotaknila slovenska vokalna kultura.
S skupino Vox Arsana so se spoznali leta 2009 na koncertu v Zagrebu, od takrat dalje so v stalnih stikih. Skupina se je njihovega mednarodnega vokalnega kampa v Ohiu udeležila avgusta lani, nato so še
tri mesece pri njih študirali še v New Yorku. New York Voices so od takrat dalje njihovi mentorji, z njimi imajo
redna mesečna srečanja preko skypa. Kot je povedal Mla-den Delin, umetniški vodja in direktor festivala Arsana,
bo Vox Arsana nastopila kot gostja na koncertu New York Voices z Big Bandom RTV Slovenija, ki bo 11. novembra v
Cankarjevem domu v Ljubljani, ki bo tudi prvi nastop Vox Arsane na tem odru. Zagotovo bo to eden od vrhuncev te ptujske vokalne skupine. 29. julija pa so New York Voices izvedli tudi mojstrski tečaj, na katerem so svoje znanje delili z več kot 40 udeleženci iz Slovenije, Hrvaške in Avstrije. Izvedli so tako skupinske kot individualne učne ure, na katerih so udeleženci izpopolnjevali svoje znanje vokalne tehnike.
MG
Pojasnilo
Avtor fotografije v članku Trgovišče - Dobrih 100.000 evrov vredna pridobitev, ki je bil objavljen v 53. številki Štajerskega tednika, je Ema Žalar (in ne Marjan Dovečar, kot je bilo pomotoma navedeno).
Uredništvo
Ormož • Začel se je festival O.F.A.K.
Od plesov do koncertov
Leta 2009 se je v Ormožu članom Kluba ormoških študentov ter zaposlenim v Mladinskem centru Ormož porodila ideja o festivalu, ki bi, kot so takrat dejali, prebudila poletno dogajanje v »zaspanem mestu«. Od takrat naprej s številnimi dogodki, v sklopu Ormoškega festivala aktivnih klubov z zanimivo kratico O.F.A.K., poskrbijo, da tako mladim kot tudi odraslim v poletnih počitnicah ni dolgčas.
Pripravili so pester program, ki se je začel v ponedeljek in bo trajal do sobote, 9. avgusta. Tako je Ormož že šesto leto zapored oživel in ponuja pestro dogajanje na različnih prizoriščih; med zidovi malega in velikega grajskega dvorišča, ormoškega parka in Mestne grabe. Organizatorji bodo v trinajstih dneh ponudili veliko različnih dogodkov. V ponedeljek so se zaradi slabega vremena morali preseliti v športno dvorano Hardek, do solz pa so obiskovalce nasmejali člani skupine Reporter Milan z njihovo komedijo Kandidat za vampirja. V tem tednu so v parku pripravili zvočno kopel z gongi in šamanskimi glasbili, Ofakove igre ter predstavitev kikboksa.
Odpravili so se v vasico Bufuka
V sredo so se na malem grajskem dvorišču odpravili v Ugando. V osrčje Črne celine je obiskovalce popeljal Rok Šumak, ki jim je s slikovitim potopisom približal delček afriške kulture. Rok Šumak sodi med »popotnike po duši«, saj je obiskal že mnogo eksotičnih krajev, med drugim tudi Papuo Novo Gvinejo, Indonezijo in Kambodžo. V svojem potopisu je tokrat predstavil afriško državo Ugando skozi oči Humanitarno-medicinske odprave, ki so jo sestavljali štirje absolventi medicine z Medicinske fakultete Univerze
GLASUJ ZA NAJ PEVCA/PEVKO!
Tekmovanje bo na odru družbe Radio-Tednik Ptuj na Ptujski noči v petek, 1. avgusta, ob 21.00.
GLASUJEM ZA NAJ PEVCA/PEVKO (vpiši ime in priimek pevca/pevke)
Pravila tekmovanja mladih pevcev in skupin, ki bi radi uspeli na glasbeni poti, na odru družbe Radio - Tednik Ptuj na Ptujski noči najdete na spletni strani www.radio-ptuj.si!
Med seboj se bodo pomerili solo pevci/pevke. Zmagovalec/ ^^"SiHK;!
zmagovalka bo prejel/a medijsko pokritost svojih koncertov,
pesmi ali zgoščenke v vrednosti 2000 evrov z DDV v naši medijski hiši.
Zmagovalca bodo določile točke strokovne komisije, ki bo spremljala nastope v živo na prireditvi in oddani kupončki (ne-fotokopirani), ki jih izrežete iz Štajerskega tednika in jih oddate na prireditvenem prostoru.
Foto: Nina Blagovič
Posebnost festivala v Ormožu je tudi O.F.A.K.AFANA na terasi malega grajskega dvorišča.
GLASUJ ZA NAJ SKUPINO!
Tekmovanje bo na odru družbe Radio-Tednik Ptuj na Ptujski noči v petek, 1. avgusta, ob 21.00.
GLASUJEM ZA NAJ SKUPINO (vpiši ime skupine)
Pravila tekmovanja mladih pevcev in skupin, ki bi radi uspeli na glasbeni poti, na odru družbe Radio - Tednik Ptuj na Ptujski noči najdete na spletni strani www.radio-ptuj.si!
Med seboj se bodo pomerile tudi skupine. Zmagovalna sku- ^^f^SES pina bo prejela medijsko pokritost svojih koncertov, pesmi ali zgoščenke v vrednosti 2000 evrov z DDV v naši medijski hiši.
Zmagovalca bodo določile točke strokovne komisije, ki bo spremljala nastope v živo na prireditvi in oddani kupončki (ne-fotokopirani), ki jih izrežete iz Štajerskega tednika in jih oddate na prireditvenem prostoru.
v Ljubljani in dva zdravnika. Tri nepozabne mesece so preživeli v majhni vasici Bufuka ob jezeru Bunyoni, kjer so v vaški ambulanti domačinom nudili zdravstveno oskrbo, ki je drugače ne bi bili deležni. S tem so nadaljevali delo predhodnih odprav, v Slovenijo pa prenašali znanje in izkušnje kolegom, ki se na tako pot šele odpravljajo.
Danes prvi večji koncert
Posebnost festivala je tudi O.F.A.K.AFANA, kjer obiskovalcem v času festivala na terasi malega grajskega dvorišča postrežejo z različnimi napitki, sinoči pa so se na tej terasi lahko prepustili romantičnim užitkom ob poslušanju klasične glasbe. Za odličen glasbeni večer, na katerem so iz ormoške kleti ponujali penino, so poskrbeli člani godalne zasedbe Alramus, trio violončelistov iz Ljutomera ter Domen Obilč-nik na kitari.
Dogajanje na festivalu se bo nadaljevalo ta konec tedna.
Danes med 19.00 in 20.30 bodo v parku orientalski plesi, ob 21. uri pa se bo na odru velikega grajskega dvorišča začel koncert skupin Samostalni referenti, Discoballs, Ting in Pridigarji. Posebnost jutrišnje sobote bo dnevno-nočni nogometni turnir, v nedeljo ob 19. uri pa bo Boštjan Grenc - Pižama začel celovečerno komedijo Petdeset odtenkov njive.
Prihodnji teden bodo začeli s ponedeljkovim pool partyjem na letnem kopališču v Ormožu, v torek bodo pripravili v parku jogo smeha, v sredo bodo v Mestni grabi igrali odbojko na mivki ter se seznanili z ekstre-mnim kolesarstvom, v četrtek bodo v parku na vretenu vrteli glino in ustvarjali izdelke, zadnja dva dneva letošnjega festivala pa bosta znova koncertno obarvana. V petek bodo obiskovalce v hip hop ritme popeljali Zlatko in Optimisti ter Manouche, v soboto pa bo zaključek festivala s House partyjem, na katerem bo med drugim navduševal trenutno eden najbolj vročih slovenskih DJ-jev Mike Vale.
Miha Šoštarič
STAJERSKA BUDILKAVZIVONA
PTUJSKI NOČI NA ODRU DRUZBE RADIO-TEDNIK PTUJ
Bogate nagrade, zanimivi gostje in veliko smeha
ter dobre glasbe s skupino KATRCA. Ce praznujete v soboto, 2. 8., rojstni dan, nam ne pozabite tega sporočiti, da vam bomo lahko v živo čestitali. Morda pa bo vaše tudi rojstnodnevno presenečenje.
RADIOPTUJ
89,e-9b.2hch3
16 Štajerski
Nasveti
petek • 1. avgusta 2014
Alternativno zdravljenje
O alternativnih metodah v zdravstvu
Ko smo bili majhni otroci, je bilo povsem običajno, da so nam starši izpulili zob tako, da so ga z nitko navezali na kljuko in nato zaprli vrata. Z vidika uradnega zobozdravstva bi tako prakso danes lahko označili kot alternativno puljenje zob.
Slovar slovenskega knjižnega jezika alternativo opredeljuje kot položaj, ko se je treba odločiti med dvema možnostma, od katerih ena izključuje drugo. Dobra ilustracija take situacije je ravno primer z izpuljenim zobom. Ko ga enkrat izpulimo pri zobozdravniku, ne moremo več poskusiti z nitko. Že ena sama napačna izbira pristopa k osebnemu zdravju lahko vodi do neželenih zapletov in komplikacij, ki so lahko celo nepopravljive. Zato se je smiselno odločati po temeljitem premisleku.
Tako kot v klasični medicini tudi v alternativi ločimo postopke diagnosticiranja in terapevtske postopke, to je postopke zdravljenja. Alternativno diagnosticiranje je za tiste, ki se z njim srečujejo prvič, lahko precej nenavadno. Vajeni smo, da nam zdravnik izmeri tlak in odredi pregled urina in krvi, ali pa nas celo napoti na rentgensko slikanje oziroma ultrazvočni pregled. O nas torej zbira podatke, ki bi jih vsak zdravnik iste specialnosti zbiral na enak način. Ravno zato ima drugo mnenje v uradni medicini smisel. Tudi drugi zdravnik bi moral na podlagi enakih informacij priti do enakih ugotovitev kot prvi. Zdravi-lec, kot se uradno imenuje izvajalec katerekoli alternativne metode, pa lahko na primer analizira našo hojo, mimiko obraza in glasu, zaznava pretoke naših energij
in podobno. Gre torej za bolj subjektiven pristop, ki je precej odvisen od izvajalca samega.
Alternativne metode zdravljenja se razlikujejo od metod v uradni medicini po tem, da niso znanstveno preverjene in dokazane. Ravno zato, z žigom nezanesljivosti, ostajajo izven okvirov, ki jih klasična medicina priznava. Temeljijo predvsem na tradiciji, izkušnjah in izjavah uporabnikov storitev. Seveda imamo v različnih koncih sveta različno tradicijo. Pri nas ima tako poznavanje zdravilnih zelišč in njihove uporabe večstoletno tradicijo. Tako ni presenetljivo, da so te rastline primerno proučene in vključene v uradno medicino. Na voljo imamo na
desetine zdravil rastlinskega izvora, ki so uradno preverjena in registrirana enako kot vsa druga zdravila. Lahko jih predpiše zdravnik in so na voljo v lekarnah. V Indiji je podobno z ajurved-skimi pripravki, ki pri nas predstavljajo alternativo. Med alternativnimi metodami najdemo tudi take, ki ne povzemajo neke tradicije, zato je pri njihovem jemanju smiselna previdnost.
V Sloveniji lahko zdravnik zdravi samo po metodah uradne medicine. Če se želi ukvarjati z alternativnimi metodami, mora licenco zdravnika vrniti. Zdravil-ci pa so lahko tudi ljudje z drugačno izobrazbo. Težava pri vrednotenju zdravilcev je, kje in koliko znanja so pridobili o alternativni me-
todi, ki jo izvajajo. Nikakor ne gre zaupati nekomu, ki je opravil zgolj nekajteden-ski tečaj. Človeško telo je preveč zapleteno, da bi razumeli njegovo delovanje v tako kratkem času, ne glede na pristop.
Alternativna medicina predstavlja drugačno možnost, drugačno pot za dosego istega cilja, to je ohranjanje zdravja. Preden se odločite za katerokoli metodo nadomestne oblike zdravljenja, se dobro informirajte, za kaj gre ter kakšno znanje in izkušnje pravzaprav ima tisti, ki jo izvaja. Tako se boste lahko izognili različnim manipulacijam z napačno predstavljenimi izdelki in postopki. Lea Žnidaršič, mag. farm., P3 Professional licencirana svetovalka, Lekarna TOPLEK
Foto: Črtomir Goznik
Mihael Lah, mag. farm.
Zdravstveni nasveti
Ponarejena
zdravila (1.)
Zdravila so in bodo ostala izdelki posebnega pomena, ki morajo služiti svojemu namenu: preprečevanju, zatiranju, ugotavljanju in zdravljenju bolezni. Zdravila morajo biti varna, kakovostna in učinkovita ter izdelana tako kakovostno, da njihova vključitev v mednarodno menjavo ni vprašljiva.
Čedalje večji problem v svetu prestavljajo ponarejena zdravila. Po definiciji Svetovne zdravstvene organizacije (WHO) je ponarejeno zdravilo namerno in zavajajoče označeno glede istovetnosti in/ali izvora. Ponarejevalci zdravil se poslužujejo ponarejanja tako originatorskih kot tudi generičnih zdravil vseh farmacevtskih oblik (kapsule, tablete, vse pogosteje pa tudi injekcije, infuzije, raztopine). Ponarejena zdravila lahko razdelimo v več kategorij:
-	zdravila, ki vsebujejo prave sestavine, vendar nimajo dovoljenja
za promet,
-	zdravila, ki vsebujejo neprave sestavine,
-	zdravila brez prave zdravilne učinkovine,
-	zdravila, ki vsebujejo nezadostno količino zdravilne učinkovine,
-	zdravila, ki imajo nepravilno/ponarejeno pakiranje.
Problematika ponarejenih zdravil obstaja tako v državah v razvoju kot tudi v razvitih državah, vendar se največ ponarejenih zdravil pojavlja v revnih državah (npr. v Rusiji, na Kitajskem, v Koreji, afriških državah). Največ se ponarejajo zdravila, ki prinašajo največji dobiček in se najlažje prodajajo. Tak primer so antibiotiki, zdravila proti zvišanemu pritisku in zdravila za zniževanje povišanega holesterola v krvi. Daleč največ pa se ponarejajo zdravila za zdravljenje erektilne disfunkcije (impotence). Razlogov, zakaj je ravno slednja skupina najbolj zanimiva za ponarejevalce, je več. Nekateri pacienti niso primerni za zdravljenje s temi zdravili in jih na lastno odgovornost sami poiščejo preko spleta. Spet drugi se bojijo odziva okolice, saj je v javnosti erektilna disfunkcija še vedno neke vrste tabu.
Mihael Lah, mag. farm., Lekarne Ptuj
RADIOPTUJ
¿filetee
www.radio-ptuj.si
Tačke in repki
Rdečina na zgornji ustnici pri bernskem planšarju
Gospod Zoran je lastnik 5 let starega bernskega planšarja. Pred nekaj dnevi je opazil majhno rdeče mesto na zgornji ustnici pri svojem psu. Naslednji dan pa je bilo na zgornji ustnici že veliko rdeče mesto popolnoma brez dlake. Kužek ni bil posebej vznemirjen zaradi tega.
Lastnik je s psom obiskal veterinarja, kjer je pes dobil injekcijo zoper alergijo. Veterinar je lastniku psa povedal, da ne ve, kaj bi lahko bil vzrok omenjeni težavi. Zaradi tega je gospod Zoran zaskrbljen, saj se je rdeče brezdlačno mesto na zgornji ustnici povečalo in ne kaže znakov umirjanja. V bistvu je zadeva vsak dan večja. Gospod Zoran sprašuje za mnenje, kaj bi to lahko bilo in kako pozdraviti njegovega psa. Pošilja tudi štiri zelo kakovostne fotografije obolelega mesta.
Kot sem lahko razbral iz poslanih fotografij, menim, da gre pri kužku za vnetje kože s prizadetimi globljimi plastmi kože in vsekakor svetujem terapijo z antibiotiki, ki dosegajo ustrezno koncentracijo v koži. Po večini so to antibiotiki iz humane prakse, antibiotiki, ki se uporabljajo za zdravljenje kožnih bolezni pri ljudeh. Zelo hitro dosežejo ustrezno terapevtsko (zdravilno) koncentracijo v koži. Lokalno bi prav tako svetoval uporabo antibiotičnega mazila, npr. mazila Betrion, ki ga je treba
Foto: Črtomir Goznik
Emil Senčar, dr. vet. med.
vtirati v obolelo mesto nekajkrat dnevno. Mazilo se dobi v lekarnah za ljudi na zdravniški ali veterinarski recept. Tudi če si kužek kasneje po-liže obolelo mesto, namazano z antibiotičnim mazilom, ni problema. Ne more se zastrupiti ali kaj podobnega. Če je kuža nervozen, ker ga obolelo mesto skeli oziroma srbi in se praska z zadnjo tačko po glavi, priporočam še uporabo nesteroidnega protivnetnega in protibole-činskega zdravila, ali v obliki
Vprašanja v zvezi z nego in zdravjem hišnih ljubljenčkov pošljite na naslov: nabiralnik@radio-tednik.si ali po pošti na: Uredništvo Štajerskega tednika, Osojnikova cesta 3, 2250 Ptuj, za Tačke in repke.
injekcije ali v obliki tabletk oziroma sirupa. Kortiko-steroidov vsaj na začetku terapije ne priporočam. Do vnetnega procesa na ustnici je najverjetneje prišlo preko manjše ranice na ustnici, ki si jo je pes naredil pri valjanju po travi ali raziskovanju grmičevja. Preko te male ranice je prišlo do vdora bakterij v kožo in razvoja vnetja. Kljub temu da ste poslali res dobre fotografije, je zelo nehvaležno na tak način postavljati diagnozo, saj je prav klinični pregled živali tisti, ki prispeva k pravi diagnozi. Svetujem, da čim prej peljete psa v ambulanto. Emil Senčar, dr. vet. med.
Foto: ES
petek • 1. avgusta 2014
Zanimivosti
Štajerski	17
Iščete svoj stil
Z rožicami v športno elegantni in razigrani stil
Sabina Pihler je 34-letna prodajalka, doma v Podvincih, mama dvojčkov, starih dve leti in 10 mesecev. Trenutno ves svoj prosti čas posveča otrokoma. Za sodelovanje v akciji Iščete svoj stil jo je prijavil partner, to je izvedela, ko smo jo poklicali, da je bila izbrana. Izziv je sprejela.
V	kozmetičnem salonu Neda so pri Sabini ugotovili mešani tip kože. Po površinskem čiščenju in pilingu so postopek nege končali z nanosom hidratantne kreme, ki jo bo pri negi uporabljala tudi čez poletje. Svetovali so ji tudi glede oblikovanja obrvi. Po nasvetih kozmetičarke bo kožo skušala negovati tudi doma, priporočili pa so ji tudi občasno globinsko čiščenje kože.
V	Frizerstvu Stanka Jožice Pepelnik, s. p., so Sabinine tanke dolge že močno utrujene lase nekoliko bolj postrigli v liniji dvignjenega paža. Pobarvali so jih svetlejše, z oblogo za izsušene lase pa tudi nekoliko okrepili, na koncu pa pričesko oblikovali s fenom in krtačo.
„Sabina trenutno ves svoj prosti čas, če ji ga sploh še kaj ostane, preživi v družbi svojih dveletnih dvojčkov, zato je verjetno njena zadnja misel oz. vprašanje o tem, kaj obleči. Verjamem ji, da je sama najbolj srečna in sproščena v kavboj-kah in majici, vendar nikoli ni odveč poskusiti še s kakšnim kosom oblačila, ta kos oblačila je pri Sabini gotovo obleka. Koliko je od tega, ko jo je nazadnje oblekla, se sploh ne spo-
KOLEKTiV SALONA
inosKo m sensKo Finseiiscvo 2
Slomškova 22 10 % popust v avgustu š
mni. Prijavil jo je partner, jaz pa sem se odločila, da ji bom postlala z rožicami. V Modi-ani sem imela kar nekaj težav pri izbiri oblačil. Najprej sem imela v mislih nekaj svetlega, lahkotnega, poletnega, saj se je pred kratkim vrnila z oddiha, kjer si je vzela toliko časa, da je dovolila sončnim žarkom, da ji nežno obarvajo telo. Svetlejše oblačilo bi ta ten le še poudarilo in tudi vsem, ki še nismo bili na morju, pričaralo malo morskega vzdušja. Včasih se tudi zgodi, da se želje in dejstva ne srečajo na isti poti. Tudi meni se je tokrat zgodilo tako. Iskanje sem nadaljevala v drugi smeri. Po dolgem premisleku sem se le odločila in izbrala obleko-tuniko na modri osnovi s cvetličnim potiskom. Dokaj enostavnemu, ravnemu kroju je dodano vrednost vsekakor dal cvetlični potisk. Temno modra osnova v tem primeru sploh ni bila moteča, saj so cvetovi, zelo
Foto: Črtomir Goznik
Foto: Črtomir Goznik
Sabina prej ...
... in pozneje
igrivo razporejeni po materialu, obleki dali mladostni čar in razigranost. Da sem stajling še bolj obarvala v športno-elegantnem slogu, sem v Modiani izbrala torbo v rjavem odtenku. Ta je z barvo kot z obliko pripomogla k športnemu sproščenemu slogu. V trgovini Alpina sem izbrala temno modre sandale s paski, ki jim piko na i zagotovo dajejo rjave rožice na enem od njih, tako da se Sabina lahko prepusti poletju na ptujskih ulicah,« je o stilski preobrazbi današnje kandidatke povedala stilistka Sanja Veličkovic, ki je poskrbela tudi za Sabinino li-čenje, ker je vizažistka Minka Feguš na zasluženem dopustu. Glede na naravni videz oblačil-
ne podobe je bil cilj doseči enak videz tudi pri ličenju. Z nanosom podlage je najprej izenačila ten kože. Na veke je nanesla tri barve senčila v naravno rjavih tonih, od temnejšega do svetlejšega. Ob robu oči je nanesla še zelo mehko črno linijo in poudarila zunanje kotičke oči. Trepalnice je poudarila z maskaro, na ustnice nanesla mazilo v roza barvi v odtenku barve cvetov na obleki.
V kozmetičnem studiu Olimpic si je Sabina izbrala masažo hrbta. Izbrala je terapijo, s katero je želela storiti nekaj zase, za svoje zdravje, obenem pa se sprostiti. Dotik je osnovna potreba človeka. Z dotikom izražamo čustva, kar
Foto: Črtomir Goznik
Sabina po preobrazbi
čutimo kot naklonjenost ali obratno, tudi nenaklonjenost. Ameriški znanstveniki so ugotovili, da se pri masaži tvorijo endorfini - hormoni sreče. Zato masaža deluje tako spro-
ščujoče in prijetno na telesnem in duševnem nivoju. Priporoča se tudi kot terapevtska metoda za lajšanje bolečine, je povedala kozmetičarka Silva Čuš.
MG
Ptuj • Drobtinice ob koncu šolskega leta
Žlahtni dosežki dijakov
Že dvaintridesetič pišem poročilo ob koncu šolskega leta. Zadnjih osem let celo po dve, ker sem delala na dveh šolah. Vsako leto čas med septembrom in julijem zapolnijo vzponi in padci, Eve, Nuše, Tilni ..., ki s svojo edinstvenostjo puščajo pečat v mojem življenju.
Kateri dosežki so najžlah-tnejši letos? Zmaga ekonom-cev na državnem tekmovanju Slovenščina ima dolg jezik, ki sodi v okvir gibanja Znanost mladini. Veliko mi pomeni, ker smo se tega tekmovanja udeležili prvič. Po literarnem besedilu, ki ga obravnavamo pri pouku, smo morali posneti kratek film. Mi smo se odločili za Aškerčevo Zimsko romanco.
Izbrali smo jo zato, ker je nekaj dijakov iz Juršincev, kjer je Aškerc kratek čas živel. Posneti film je bil za vse nas velik izziv, ker dotlej še nihče od nas ni počel česa podobnega. Ampak učitelji imamo radi izzive, mladi pa tako ali tako.
V gimnazijskem poročilu bom na prvo mesto postavila Tjašo Žgavc, ki je s svojim sloganom zmagala na mednaro-
dnem Unescovem natečaju. Dobro se sliši, da je bila Gimnazija Ptuj pred Norveško. Slogane so pisali vsi moji dijaki v šoli nenapovedano, ker je v današnjem času vseh mogočih elektronskih pomagal težko preveriti izvirnost. Na natečaj pa sem poslala pet najboljših.
Za natečaj, ki ga organizira KUD Josipine Turnograjske, smo pisali ljubezenska pisma. Naša gimnazijka Ela Peklar je bila druga.
Tekmovanje za Cankarjevo priznanje pa je tako ali tako stalnica v mojem življenju. Tokrat samo dve bronasti.
Četrtih letnikov letos nisem učila. Od njih se vedno težko poslovim. Navežemo se drug na drugega. Mi pa je bilo posebej ljubo, ko so me spomladi obiskali lanski gimnazijci, mi zagnano pripovedovali o svojem študentskem življenju, o svojih načrtih in mi prinesli celo na-geljček in čokolado. Vedo, da
imam rada rože in sladko. Tudi vsakega njihovega elektronskega pisemca sem vesela.
Kaj pa sicer? Kaj je še zaznamovalo moje šolsko leto 2013/14? Kakšnih posebnih pretresov na srečo ni bilo. Običajno hitre politične odločitve v šolstvu ne prinesejo nič dobrega. Spomnite se samo tistih ponesrečenih NMS-ov. Elektronski dnevniki in redo-valnice niso več nič posebnega - čeprav samo elektronski hrambi podatkov ne zaupam dovolj. Pač jaz - starejša generacija.
V pokoj odhajata dve sodelavki z gimnazije. Tesno mi je bilo pri srcu, ko sta začeli pospravljati svoje stvari, čeprav
vem, da se obe veselita časa, ki ga bosta lahko izkoristili po svoje. Za nobeno od njiju ni bojazni, da ne bi vedeli, kaj početi.
V pokoj pa odhaja tudi moja ravnateljica iz Ekonomske šole Branka Regvat Kampl. Bila je srčna ravnateljica. Znala je delati z ljudmi - z dijaki in profesorji. Naloge nam je nalagala na prijazen način, zato niso bile stresne. Poznala je naše osebne stiske in nam s toplo besedo ter s pozitivnim pogledom na življenje pomagala iz njih.
Sicer pa - nekje v zasedi me že čaka novo šolsko leto. Tokrat samo v gimnaziji. Nov izziv.
Marija Mir Milošič
Foto: arhiv šole
Gimnazijka Tjaša Žgavc iz 2. c, zmagovalka Unescovega natečaja za najboljši slogan (Narava je resnica, ostalo so laži.)
Mnenje strokovne žirije o zmagovalnem kratkem filmu Ekonomske šole Ptuj
Film povezuje tri poglede na izbrano temo: najprej gre za literarnoteoretsko/literarnozgodovinsko osvetlitev Aškerčevega lika in dela, nato za postavitev Zimske romance v določen prostor in čas ter končno za aktualizacijo s prenosom v življenjsko situacijo dijakinje pred maturantskim izletom. Pogledi se med seboj učinkovito dopolnjujejo in tvorijo smiselno celoto. Izbrani odlomki iz literarne zgodovine niso klasični in pritegnejo k poslušanju. Avtorji lepo prepletajo staro in novo, resno in zabavno, naravo in notranjost, pejsaže iz narave in arhitekturne detajle. Zanimiv in dobro izpeljan koncept.
Foto: arhiv šole
Ela Peklar iz Gimnazije Ptuj je s svojim ljubezenskim pismom na natečaju, ki ga organizira KUD Josipine Turnograjske, dosegla drugo mesto.
18 Štajerski
Na sceni
petek • 1. avgusta 2014
Poletni koktejl
Z Natašo Petrovič
Nataša Petrovič je velika poznavalka razmer v ljubiteljski kulturi. Že vrsto let aktivno spremlja dogajanje na tem področju. Dobro pozna tudi tako pozitivne kot negativne plati ljubiteljske umetnosti. Za poletno osvežitev pa nam predlaga ogled filma Uršule Meier Otrok iz zgornjega nadstropja.
Že vrsto let spremljate dogajanje na področju ljubiteljske kulture tako v ožjem, ptujskem okolju, kot tudi širšem, slovenskem. Zakaj je pomembno, da jo negujemo?
Prepričana sem, da je ljubiteljska kultura kot del civilne družbe temelj človekovega bivanja in delovanja v slehernem prostoru in v sleherni družbeni ureditvi. To je nepogrešljivo področje, ki omogoča vsem, ki imajo željo po kulturnem ustvarjanju, udejanjanje te želje, pa naj gre zgolj za aktivno preživljanje prostega časa, iskanje samopotrditve ljudi ranljivih skupin, ozaveščanje in izobraževanje obiskovalcev kulturnih dogodkov, iskanje umetniških izzivov ali iskanje bodoče poklicne poti.
A kdo in kje smo vsi tisti, ki delamo na različnih področjih ljubiteljske kulture? Skozi oči javnih razpisov so morda dosežki ljubiteljskih kulturnih skupin majhni koraki pri sestavljanju mozaika nacionalne in lokalne kulture, za nas pa veliki koraki odrekanja prostega časa, denarja in neizmerno velike ljubezni za delo v kulturnih skupinah na mnogih področjih kulturnega ustvarjanja. Žal največkrat to niso kriteriji pravilnikov, po katerih se odmerja denar za te programe in zagotavljajo pogoji, zlasti prostorski, za njihovo uresničevanje.
Ob tem se nekaterim tudi zdi, da ima ljubiteljska kultura velikokrat manjvrednostni
predznak. Kot nekaj, kar se z »elitno« kulturo in umetnostjo ne more kosati. Sami poznate oba pola, tudi profesionalnega. Bi rekli, da je mesto ljubiteljske kulture res vrednostno nižje v primerjavi s »pravo« umetniško sfero?
O tem razmišljajo tisti, ki obiskujejo kulturne dogodke, ker ali morajo ali ker je to »in«. Če se ozremo na domače okolje, so vse kulturne institucije izšle iz ljubiteljske kulturne dejavnosti in če bi ne bilo takih zanesenjakov tudi danes, bi ne bilo marsikaterega uspešnega pisatelja, pesnika, igralca, glasbenika, plesalca ..., s katerimi se lahko hvalimo, včeraj in danes, in upam, da bomo to pot nadaljevali tudi jutri. Pa saj veste, ni vse zlato, kar se sveti, kot ni nujno vse profesionalno, kar nastaja v institucijah.
Ljubiteljska kultura zadnja leta trpi zaradi vse večjega omejevanja sredstev. A se vam zdi, da je krčenje sredstev na tej strani kulture modra in racionalna odločitev?
»Tristo vragov! - še kamen bi se ujezil -, potemtakem res je vse le bob ob steno? Ne daš od sebe? Ostaneš gluh in trd?« je rekel Ojdip Tereziju v Sofo-klesovem Kralju Ojdipu. Jaz dodajam le: Slovenec - duhovni invalid?!
Zdaj ste podali metaforično razlago, ki je seveda še kako zgovorna. Pa vendar, kakšne posledice lahko ima tako ravnanje za širšo slovensko kul-
turo in ne nazadnje, pa naj se sliši še tako napihnjeno, za slovenslu narod?
Ekonomisti so zmedeni oz. ne vedo, kako kulturo umestiti med dodano vrednost, še posebej ljubiteljsko, kar posledično vpliva na sredstva. Negotovo financiranje, nenehno prilagajanje javnim razpisom, nespodbudna davčna zakonodaja, pomanjkljiva tehnološka opremljenost, skromni prostorski pogoji in mnogokrat prezrtost s strani medijev, silijo v kompromise, žal na škodo obsega programov in ne nazadnje tudi njihove kakovosti in raznovrstnosti. Število kulturnih društev se ni zmanjšalo, na nekaterih področjih se je celo povečalo. Povečalo tudi zato, ker so javni razpisi bolj naklonjeni eni dejavnosti predlagatelja.
Tako se iz posameznih skupin ustanavljajo društva zgolj zato, da bi bili potem uspešnejši na javnih razpisih. To pa pomeni dodatno drobljenje denarja - saj veste, računovodstvo, organizacijski stroški in še bi lahko naštevali. Država in z njo lokalne skupnosti zaradi predpisov, ki so tako zelo daleč od realnega življenja, društva obravnavajo kot ne vem kakšna podjetja, nam pošiljajo tržno in še kakšno inšpekcijo, zahtevajo zapleteno računovodstvo, ogromno papirja za prijave na razpise. Pa bi človek tudi to vzel v zakup, če bi šlo za ne vem kakšne velike vsote denarja. Tako pa za 200, 500, 1000 evrov izpolnjujemo gore papirja. Vse več je društev, ki nimajo več prostorov za svojo dejavnost oz. zanje plačujejo uporabnino,
mnogokje so društvom odrekli možnost upravljanja s kulturnimi dvoranami, če pa že dobijo koncesijo za upravljanje, se zahteva, da bi društva sama zagotavljala sredstva za vzdrževanje in obratovalne stroške. A od kod?
Poseben problem, ki se na tem področju odpira, je tudi ta, da je na eni strani veliko ljubiteljskih literatov, slikarjev, glasbenikov itd., a obiskovalcev njihovih koncertov, razstav in literarnih večerov večkrat ni ravno veliko. Zakaj je tako?
Ker je udobneje gledati s kavča kmetije, kaj vse zmore moj dragi, kaj se bo zgodilo v 146. nadaljevanju španske ali turške nadaljevanke . , kaj pa vem?! Ali preprosto zato, ker domače ni nič vredno. Sicer pa se kot organizatorica prireditev s tem več ne obremenjujem. Cenim tiste, ki so prišli, ker vem, da so prišli s srcem. Manj pa sem prizanesljiva do tistih, ki odločajo o naši usodi, ko sprejemajo obseg sredstev za našo dejavnost, pa jih nikoli ne vidimo na naših prireditvah. Mar sploh vedo, za kaj namenjajo denar?
Kaj pa na drugi strani . Bi se morala tudi ljubiteljska kultura nekoliko premakniti v smislu promocije, posodobitve samih pristopov itd. Ali mislite, da mora folklora ostati zmeraj v svojih tesnih okvirih ali pa literarni večeri nujno v nekem resnem, bralno komornem vzdušju?
Zagotovo smo pri promociji naši dogodkov velikokrat nerodni, sredstev za obveščanje, reklamiranje naših prireditev v medijih kot tudi za uveljavljanje in spodbujanje ljubiteljske kulturne ustvarjalnosti nasploh ni. Tudi mediji največkrat ljubiteljsko kulturo spregledajo. Res pa je, da še zdaleč nismo izkoristili vseh možnosti, ki nam jih ponujajo tako vsebine naših
dejavnosti kot naše okolje. V mislih imam staro mestno jedro, ki ponuja tisoč in eno možnost za kulturne dogodke.
Število prireditev, na katerih ste sodelovali v tej ali oni vlogi, je najbrž preveč, da bi jih lahko natančno prešteli. Ali nam vendarle lahko postrežete vsaj s približnim podatkom, pri koliko le-teh ste sodelovali?
Matematika in statistika nista moji področji. Res, bilo jih je veliko, zagotovo več kot tisoč.
Izbrati najljubše je večkrat zahtevno, pa vendar ..., če bi se morali odločiti, katera vrsta ljubiteljske kulture vam je najbolj pri srcu - kaj bi izbrali?
Še težje vprašanje od prejšnjega. Všeč mi je vse tisto, kar je narejeno iz srca, četudi ne vedno najbolj posrečeno . Vendar odgovorno do publike, ko se postavi na ogled!
Kaj pa kakšno od prireditev, ki ima posebno mesto v vašem spominu?
Ena zadnjih, na kateri sem bila (intervju je potekal junija, op. a.), letni nastop Plesne skupine Graziosa Društva cesarsko kraljevi Ptuj, skupine varovancev Zavoda dr. Marijana Bor-štnarja iz Dornave. Zaplesali so tako zavzeto in srčno, da sem ostala brez besed. Brez besed tudi zato, ker kljub vsemu naša družba še vedno ne zna sprejemati drugačnih.
Če greva od ljubiteljske za hip še k profesionalni umetnosti. Ste namreč tudi vsakoletna redna obiskovalka Kina brez stropa in ljubiteljica dobrih filmov. Če bi morali našim bralcem za poletno osvežitev ponuditi v ogled film, ki vas je tako nagovoril, da ga ne boste nikoli pozabili ... Kateri bi to bil?
Film Ursule Meier Otrok iz zgornjega nadstropja in še kakšen.
David Bedrač

J
OVEN (21.3. - 20.4.)
S	Pred vami je čas za osebno bi-
'g	lanco. Na delovnem mestu boste
.g	morali reči bobu bob. Označevalo
S	vas bo delo in delavne obveznosti.
'CO
-a Pomembno bo uvesti zdrav način "s življenja, v katerem se boste do-1 volj gibali in razmišljali pozitiv-1 no. Ljubezen: pogovor bo prinesel ključ do srca.
9
i
TEHTNICA
(23.9. - 23.10.)
Popaziti boste morali na svoje misli. Spodbudno bo, da bodo pozitivne. Pričakovati je teden, ko se bodo zadeve dogajale iz ozadja. Fizična energija vam bo nihala. Po drugi strani bo to priložnost, da boste raziskovali svet duhovnosti in ezoterike. Osrečil vas bo prijateljev nasvet.
BIK i.
(21.4. - 20.5.) *
Kolo usode se bo zavrtelo v vašo korist. Doživeli boste paleto romantike in skladnosti. Življenje vam bo ponudilo več sladkih razvad. Na delovnem mestu bo nekoliko bolj naporno. Popaziti bo treba, da ne boste spregledati smerokazov. Prosti čas bo priložnost za kreativne izzive.
m
h
DVOJČKA
(21.5. - 20.6.)
Obeta se zanimiv in nekoliko nenavaden teden. Vsekakor se bodo stvari uredile v vašo korist. Daleč v ospredju bo močna želja po romantiki in skladnosti. Toplo sonce vam bo vir navdiha. Ljubezenska sreča bo na strani naj-pogumnejših. Popazite le, da ne boste spregledati smerokazov.
r^h RAK 'Zj W (21.6. - 22.7.)
Iz zvezdnih namigov bo moč razbrati, da vas bo spremljal nemir. S svojo odločnostjo boste kos delavnim obveznostim. Pomembno bo, da se boste umirili in uvideli svetle točke. Koristne učinke bo imela intuicija. Sprostila vas bo neka večja skupina ljudi. Smeh je pol zdravja!
m
(24.10. - 22.11.)
V vaše življenje bodo prišli ljudje, ki vas bodo osrečili. Odgovorno se boste lotili svojih nalog in obveznosti. Od sebe boste oddajali neko magnetično energijo. Naklonjena vam bo oseba nasprotnega spola. Narediti bo potrebno analizo in ugotoviti, kdo vašo pomoč
STRELEC T)\ (23.11. - 21.12.)
Znali si boste polepšati avgustovske dni. Čeprav bodo pred vami mnoge delovne obveznosti, bo to tudi čas za zabavo in zabavno življenje. Obstajala bo povečana možnost, da dobite navdih. Koristne učinke bo imel tudi pogovor. Blesteli boste tako v službi kot tudi v ljubezni.
KOZOROG
(22.12. - 20.1.)
Pričakovati bo, da se bodo zadeve obrnile v vašo korist. Jasno bo, da boste na delovnem mestu prejeli tako pohvalo kot priznanje. Označevala vas bo posebna spontanost. Tako boste svojim nalogam in obveznostim v celoti kos. Ljubezen bo prinesla paleto izzivov in preizkušenj.
LEV
(23.7. - 22.8.)
Avgust bo prinesel osvežitev. Sprostili se boste v pogledu denarja. Pred vami bo obdobje, v katerem si izdelate več načrtov in tako se boste lahko odločili, kaj je vaša prava pot. S svojim znanjem in odločnostjo pomagate drugim. Prosti čas bo priložnost za dokončanje zadev, s katerimi ste odlašali.
, DEVICA
' (23.8. - 22.9.)
Pred vami je obdobje, v katerem bo veliko ambicioznih idej. Seveda boste naredili selekcijo in ugotovili, kdo vašo pomoč potrebuje. Ljubezen bo prinesla mnogo prijetnosti in skladnosti. Plesali boste po taktu svojega partnerja. Obstaja povečana možnost, da se vam bo izpolnila srčna želja.
VODNAR (21.1. -18.2.)
Mesečina bo vir navdiha. Jasno bo, da se vam odpirajo nove poti in številne priložnosti. Pomembno bo, da boste znali ločiti slabo od dobrega. Srčni izvoljenec vam bo v pomoč. Na delovnem mestu bo čas preizkušenj. Hočete ali nočete - morali boste ugrizniti v jabolko odločitve.
RIBI
(19.2. - 20.3.)
Obiskala vas bo vila kreativnosti. Življenje vam bo ponudilo mnogo možnosti za uspeh in srečo. Odgovorno se boste soočili z obveznostmi. Na vse boste znali pogledati iz svetle plati. Prosti čas bo priložnost za raziskovanje in odkrivanje drugačnosti. Drugi ljudje bodo vaše ogledalo.
petek • 1. avgust 2Q14
Za kratek čas
Štajerski	1S
SESTAVIL
EDI KLASINC
ŽARGON, SLENG
SIKANJE, SVIST (STAR.)
KUHINJSKA ZAČIMBA
POSVE-ČENEC
FIŽO-LOVKA, PREKLA
DIABETIČNI KRUH
POSVETNA VERNICA
OBOROŽENA FAŠISTIČNA SKUPINA
KRALJ IZRAELA
IN JUDEJE
TONE GOGALA
ZADNJA PLAT, SEDALO
VAS PRI POSTOJNI
LETALIŠČE PRI MOSKVI
SMISEL ZA PETJE
KOL V KOPICI
ZMENEK
INDIJSKI FIŽOL
ŠPORTNA VETROVKA S KAPUCO
MALTNA STENSKA OBLOGA
DOMIŠLJIJA
ČRTOMIR PRAŠNIKAR
PADALKA AVBELJ
ODPRTO OGNJIŠČE
DOMIŠLJIJA
POTOČNI »KROJAČ«
PSIČEK, KUŽEK
HČI IZ ROMANA »NA KMETIH«
KLICA
VAJA V JUDU
NAŠ OSREDNJI DNEVNIK
PRELIV
NATAŠA NAKRST
KOZJA VRBA, MAČKOVEC
DRUŽINA PTIČEV
JUG. LETAL. DRUŽBA
NAŠ IGRALEC ULAGA
KRALJ ITAKE
MAJARON (LJUDSKO)
REŽISER KOSTURICA
EMA DEISINGER
MRAČNOST, MRKOST
TRAVA DRUGE KOŠNJE
HRVAŠKA TEKAČICA PAVLIČIČ
BRISAČA, OTERAČ
IZ
BESEDE TARČA
POVEČAN VODNI TOK
IME ZA JAHVEJA
UGANKARSKI SLOVARČEK: ADONAJ = ime za Jahveja, INJA = desni pritok Oba, IVETA = češka pevka Simonova, MOT = indijski fižol, SKVADRA = oborožena fašistična skupina, SLANG = žargon, sleng, SVISK = sikanje, svist (ste,), TRAČA = brisača, oterač, VNUKOVO = letališče pri Moskvi-	.rvNQav 1>|QjyN .v3vai V3mr <VAV10 <VN|A|S ,M|W3 <Nvaorvw
'rasiao '3dVQ 'ISCM ">!013dd 'NN Iv» 'V>1INni 'loai '»va 'dO 'VHOVNIDVIAII '13IAIO 'nA3QNVd 'AdlS 'Hmsod '>1010 UVIAI 'VdQVA>!S 'NVOIHVISO 'HldOS 'V13AI 'dVOOA '9NV1S :ouABiopoA 3MNVZIHM 3! A3IIS3H
Filmski kotiček
Občudovani
Ko je Nancy Friday pred 40 leti izdala danes že kultno zbirko ženskih spolnih fantazij Moj skrivni vrtiček, je že čez nekaj let bistro ugotovila, da je s feminizmom nekaj narobe, a žal je ta njena misel takrat utonila v pozabo. Ko je namreč zbirala anonimne izpovedi žensk, ki so govorile o svojih najbolj intimnih in najbolj divjih spolnih fantazijah, je bila ga. Friday nad njimi navdušena. Kakšna osvoboditev Ženskosti! Kakšne umetnine! Kako globoka in zapletena je ženska duša! In tako dalje in tako naprej. Vse lepo in prav, a ko je ga. Friday čez nekaj let zbirala anonimne moške spolne fantazije, sta jo prežemala gnus in ogaba, kar jo je vidno vzne-
Adore
Igrajo: Naomi Watts, Robin Wright, Xavier Samuel, James Frechevile, Ben Mendelsohn, Jessica Tovey, Sophie Lowe, Gary Sweet, Alyson Standen Režija: Anne Fontaine Scenarij: Christopher Hampton in Anne Fontaine po romanu Doris Lessing Žanr: drama Dolžina: 100 minut Leto: 2013
Država: Avstralija, Francija
mirilo, saj moški niso sanjarili o prav nič drugačnih stvareh kot ženske. Oba spola sta v svojih mislih izjemno obscena, a če ženska fantazira o koprofiliji, je to Velika Feministična Umetnost, če pa o tem sanjari moški, je navaden perverzni prasec. Dvojna merila? Kot bi bil problem feminizma v tem, da je prepuščen le ženskam, ki zato razvijejo slepo pego.
Kot rečeno je to spoznanje ge. Friday utonilo v pozabo, zato pa se v vsej svoji veličini vrne ob ogledu filma Občudovani. Glavni junakinji sta starejši privlačni ženski, dobri prijateljici, ki imata vsaka po enega sina. Oba
fanta sta zrasla v prava moška polbogova, do te mere, da ena od žensk začne seksati s sinom svoje prijateljice, ta pa seveda začne seksati s sinom prve ženske. Zamislite si, da bi v tem filmu zamenjali spole, torej da bi dva starejša moška začela porivati hčerki drug drugega. Film bi najbrž zažgali na grmadi. A ker gre za ženske, je takšna zgodba Umetnina, ki raziskuje očitno brezmejne plasti Ženskosti, ki je tako neverjetno zapletena, da je ne razumejo niti ženske same. Glavni junakinji namreč kljub moralnim in etičnim pomislekom ugotovita, da bolj srečni v življenju še nista bili in svoja odnosa nadaljujeta še leta in leta in tako sinovoma za vedno uničita življenja, saj si v vrtincu ojdi-povskih kompleksov in prikrite lezbičnosti njunih mam (ki med sabo seksata preko svojih sinov) kljub poskusom nista v stanju
ustvariti 'normalnega' življenja, kakršnokoli pač bi že naj bilo.
Sicer proti koncu filma obstaja trenutek, ki bi lahko bil idealen konec filma, vendar bi takšen konec pomenil podrejanje Ženske patriarhalnim družbenim vzorcem, zato so avtorice filme pač raje šle do drugega, morda za nekatere neokusnega konca, ki pa zato vsaj utrdi misel ge. Friday izpred 40 let: seksualne fantazije so eno in resničnost drugo. Treba se je zavedati, da nekaterih fantazij ni dobro uresničiti, kajti v nasprotju z izmišljenim dogajanjem v glavi imajo dejanja v resničnosti posledice. Ko nam pride, lahko fantazijo izključimo, resničnosti pa ne. Posledično seks pač nikoli ni le seks, priložnostni pa ni več priložnostni, če se z eno osebo zgodi več kot trikrat. Takrat ste že nepovratno ujeti v odnosu kot vsi štirje junaki filma.
Matej Frece
Lestvica slovenske zabavne glasbe
Poslušate jo lahko vsak torek
od 20. do 22. ure na Radiu Ptuj. NAŠIH TOP POP 5 5. NANA MILIČINSKI - POLETNE IMPRESIJE 4. DIMETRA MALALAN - DANES SI TU 3. KATJA feat. ARMANI - OBALA NORI 2. MANOUCHE - RAZPRODAJA 1. OMAR NABER - SLADEK STRUP VAŠIH TOP POP 5 5. IN&OUT - DA VIDIŠ KOT JAZ 4. REBEKA DREMELJ - PUNCE GREMO ŽURAT 3. ALEX VOLASKO - PRIŽIGAM LUČI 2. ŠPELA GROŠELJ - ČEŠNJA NA TORTI 1. BILBI - TO NI BLUES
NAŠIH TOP POP 5
Glasujem za skladbo pod številko:
VAŠIH TOP POP 5
Glasujem za skladbo pod številko:
Ime in priimek:
Tel.:
Glasovnico poštljite ali prinesite na naslov: Radio Tednik Ptuj, Osojnikova cesta 3, 2250 Ptuj
20 Štajerski
Doma in po svetu
petek • 15. julija 2014
Piše: Dani Zorko • Gor in dol po Patagoniji (27.)
Od tod in tam
Zabavna družba
Zbudil sem se kot nov. Moj načrt je zajemal najprej potovanje v Tupizo, kjer bi šel malo v hribe, zatem bi si šel ogledat največje slano jezero na svetu v Uyuni, potem pa počasi v prestolnico srebra Potosi in proti glavnemu mestu La Pazu. Kar na ulici mi je priletna gospa postregla z močno kavo, kot je to v Boliviji običaj, potem pa sem se lepo napotil proti stavbi, ki naj bi predstavljala avtobusno postajo, pa je bila še daleč od tega.
Sploh niso znali povedati, s čim se bomo peljali. Če je malo potnikov, se gre z avtom ali kombijem, če je potnikov več, pa pač z minibusom. Ampak, kako poteka to iskanje potnikov. Vsi se derejo okrog lokacijo, kamor pač kdo gre. Ampak to nenehno. Pri tem pa zavijajo kot slovenjegoriške mačke, ko se gonijo. Zares, polna ušesa sem jih imel ... Nas je bilo več kot deset, pa vse so nas spravili v kombi, potem pa na polno čez divjino. Cesta je bila na ravni predvojne ceste za oklepnike, v kombiju je ropotalo kot v starem kombajnu, možakar pa je imel nameščena še dodatna zložljiva sedeža, da je lahko naložil več ljudi. Pa moral sem se navaditi na tak način vožnje, saj sem se v prihodnjih dneh vozil enako.
Na tej vožnji sem spoznal družbo Argentincev, ki so se tudi sami našli na poti, in ker smo imeli načrtovano približno isto pot, smo se kar dogovorili za skupno potovanje. Ves čas sem jih poslušal in vsaj en je bil zabavljač, da mu ni para. Ar-gentinci imajo v tem obdobju dopuste in mnogo se jih odloči za preživetje dopusta v Boliviji. In na take sem naletel zdaj. Walter in Jimena sta bila par iz prestolnice Argentine, Leo in Franco pa kolega iz Cordobe.
Že ko smo prišli v Tupizo, se je začela predstava. Ker nas je bila lepa skupinica, smo baran-tali za vsako stvar, kot pravi Bal-kanci. Jaz sem se poleg samo smejal, Walter je vrtel jezik sto na uro. Že tako je bilo vse sme-
Foto: Dani Zorko
Tupiza z bližnjega hriba
šno poceni, na primer spanje je bilo kakšne 4 evre, moji kompa-njoni pa še vsako stvar zbili za nekaj centov. Tudi hrana je bila poceni, ampak so se družno odločili, da bodo raje kuhali sami, saj sta imela Walter in Jime-na zraven priročen kuhalnik, lonce pa smo si kar izposodili. Malo je ljudi, s katerimi bi kam šel za dlje časa, s to klapo pa smo se takoj ujeli. Tako udobno že dolgo nisem potoval.
Kot mnogo naselbin v Boliviji je bilo tudi to mestece v osrčju gora, bili smo na višini kar 3.160 metrov nad morjem. Obkrožajo ga številne rudniške naselbine, najudobneje pa se do
Foto: Dani Zorko
Argentinos locos, kot sem jih poimenoval.
Foto: Dani Zorko
Jimena kuha večerjo.
njih pride kar na konju. Ceste so v Boliviji zelo uboge in prav presenečeni bi bili, ko bi videli, kje vse vozijo z avtobusi in kaj vse prenesejo. Legenda pravi tudi, da sta blizu Tupize svojo življenjsko pot končala tudi slovita razbojnika z ameriškega divjega zahoda, Butch Cassidy in Sundance Kid, saj naj bi ju po ropu banke ujela in ubila bolivijska vojska. Zaradi pritiska in mnogih zasledovalcev sta morala pobegniti v Južno Ameriko, kjer pa sta nadaljevala svoje kriminalne podvige do neljubega konca.
Odločili smo se, da bomo kar iz Tupize šli na slano jezero v Uyuniju. Meni je bilo prav, pa še po poti se bomo lahko usta-
Foto: Dani Zorko
Upravne stavbe v Tupizi
vljali pri kakšni zanimivosti. Spraševali smo po agencijah in zbijali cene, da se je kadilo. Ponudbe imajo prilagojene res po meri in prav za nič ni problem. Cenovno zelo ugodno ponudbo smo dobili v neki agenciji, kjer je bila zaposlena ena oseba, za katero si nismo bili edini, katerega spola je. Indijanski nos, dolgi lasje, ženski glas, ženska zadnjica, moške roke, moška hoja . Ime osebe je bilo Jaime in nihče si ni upal vprašati, kaj je to za eno bitje. Celotno potovanje smo se smejali na ta račun. Trik je bil edino v tem, da je nas bilo pet, za polnega džipa pa bi potrebovali še dve osebi. Kakšen lov se je to začel. Walter je ustavljal vse ljudi in jih spraševal, ali bi šel kdo z nami v Uyuni. Kot večina mest v Južni Ameriki so imeli tudi v Tupizi nad mestom kip zavetnika ali koga drugega in tja smo se napotili, da vidimo mestece tudi od zgoraj. In ni vrag, da tam Walter ni ujel enega urugvaj-skega para, ki sta privolila, da gresta z nami naslednji dan. Evo, pa je bilo vozilo polno.
Zvečer je šla Jimena kuhat riž, pri gospodarici pa smo nabavili nekaj kokinih listov, ki smo jih žvečili, ker to baje pomaga odpraviti višinsko bolezen. Vsi smo se počutili kot stoletniki, tega ne moreš verjeti, če ne doživiš. Boli te glava in celo telo, stiska ti želodec, sploh nimaš nobene moči. Ene dva dni sem žvečil to koko, ko pa ni bilo boljše, sem zvrnil nekaj štajerske tekoče medicine in res - naslednji dan sem bil kot prerojen.
Moškanjci * 50 let za človeštvo ne pomeni veliko, v življenju človeka pa ogromno.
Zato je 50 let skupnega življenja in medsebojne zvestobe jubilej, ki ga je vredno dostojno in častno proslaviti. Tako sta zlatoporočenca Marija in Anton Sok v soboto, 12. aprila, v krogu sorodnikov in prijateljev praznovala zlato poroko. Večno zaobljubo sta obnovila v Gorišnici: civilni obred je v prostorih občine vodil župan Jožef Kokot in cerkvenega pa v cerkvi svete Marjete župnik Ivo Holobar. Kljub temu da je bilo življenje zlatoporočencev včasih težko, sta premagala vse ovire. Ljubezen, to močno čustvo, premaga vse ovire. Vzgojila sta dva otroka, sina Romana in hčerko Lidijo. Zdaj gledata že odrasle vnuke, ki si gradijo svoje življenje: Nino, Grega in Klaro. Zdaj sta zlatoporočenca v jeseni življenja, korak je počasnejši, a veselja do življenja nista izgubila. Veliko lepega je še pred njima - tudi biserna in diamantna poroka!
R.S.
Razstava Marije Gregore
Foto: Črtomir Goznik
Ptuj * V gostilni Ribič na Ptuju so 23. julija odprli razstavo likovnih del Marije Gregorc, članice likovne sekcije dr. Štefke Cobelj DPD Svoboda Ptuj, ki bo na ogled bo do 11. avgusta.
Za slikanje se je navdušila že v osnovni šoli, intenzivneje pa se je z njim začela ukvarjati leta 1979, ko se je tudi včlanila v likovno sekcijo DPD Svoboda Ptuj, po upokojitvi pa še v likovno sekcijo DU Ptuj. V tem času je razstavljala na številnih samostojnih in skupinskih razstavah. Ustvarja v akva-relni in oljni tehniki. Od tematike so ji najbolj blizu krajine in tihožitja. Najbolj izpovedna je v cvetličnih tihožitjih, kjer po besedah profesorja likovne vzgoje Jožeta Foltina mnogokrat gradi na hladno-toplem kontrastu, kar daje sliki dinamiko in večjo izrazno moč. „Pri slikarki je razveseljiv opazen napredek v obvladovanju rokodelstva risbe in slikarske tehnike oz. nasploh likovnega jezika, osnov za kakovost izražanja," še dodaja Foltin.
MG
It SREČANJE ZAPOJMO
PRIJATELJICI
Foto: Črtomir Goznik
Grajena * Ljudski pevci DU, sekcije KD Grajena, so tudi ob letošnjem prazniku ČS Grajena ostali zvesti tradiciji.
Pripravili so že 11. srečanje ljudskih pevcev in godcev pod naslovom Zapojmo prijatelji si. 25. julija je v Domu krajanov Grajena odmevala pesem kar 18 skupin ljudskih pevcev in godcev, pevskih in siceršnjih prijateljev, ki se srečujejo na številnih odrih. Vodja ljudskih pevcev Grajena in idejni oče srečanja Albin Kramberger je ob tej priložnosti še posebej izpostavil pomen ljudske pesmi za kulturno in siceršnjo identiteto naroda.
MG
Foto: RS
petek • 25. julija 2014
Poslovna in druga sporočila
Štajerski	21
"avtomobili
VOZILA Z GARANCIJO
Hajdoše 22,2288 Hajdina (ob glavni cesti Ptuj - Maribor), GSM: 031 341 092 041 500 760
M =l BI d S11 ! I MdJ S M BTSP
O ODKUP, PRODAJA O MENJAVE VOZIL O UGODNA FINANCIRANJA
(DO 7 LET BREZ POLOGA) O UGODNA ZAVAROVANJA
	LETNIK CENAc		OPR.	
AUDI A31.6 IDI SPORTBACK 5 VRAT	2010	12.990	1 .LAST., VL.KLJUKA	KOV. ČRNA
AUDI A4 2.0 TDI NAVIGACIJA SLO	2009	13.890	1.UST., ODLIČEN	KOV. SIVA
BMW 318 D TOURING LUXE NÄVI USNJE	2011	15.990	VSA OPREMA, ODUČEN	KOV. SIVA
BMW 320 D X-DRIVE 4X4 KARAVAN	2011	15.990	1. LAST, ODLIČEN	KOV. ČRNA
BMW 320D TOURING	2010	12.990	1.LAST, ODLIČEN	K0V.BR0NZA
CITROEN C4 GRAND PICASS01.6 HDI	2011	10.490	1.LAST., VSA OPREMA	VEČ BARV
CITROEN C5 TOURER 1.6 DIESEL HDI	2011	10.390	1.LAST, TOP OPREMA	VEČ BARV
CITROEN XSARA PICASSO 55.0G0KM	2008	5.990	ODUČEN, MALO KM	KOV. RDEČA
FORD C MAXTDCI DIESEL	2010	8.990	1 .LAST, KLIMA	KOV. SREBRNA
FORD C-MAX1.6 DIESEL TDCI	2006	5.490	ODUČEN, AVI. KLIMA	VEČ BARV
FORD C-MAX1.6 DIESELTDCI NOV MODEL	2011	10.490	1.LAST., ODLIČEN	KOV. SREBRNA
OPEL ASTRA GTC COUPE	2010	8.490	1.LAST, SLO	KOV. ČRNA
OPEL INSIGNA SPORTS TOURER 2.0 CDTi	2011	12.990	1.LAST, TOP OPREMA	VEČ BARV
RENAULT LAGUNA 1.5 DCI LIMO	2010	9.290	1.LAST, ODLIČNA	KOV. SREBRNA
TOYOTA COROLLA VERSO NA PUN SLO	2005	4.990	ODUČNA	KOV. SIVA
VW LUP01.2 TDI	1999	1.490	2.LAST, AVTOM.	KOV. SREBRNA
Vso zalogo vozil najdete na: www.topavtomobili.si
GOTOVINSKI ODKUP VOZIL - IZPLAČILO TAKOJ
O OMiklavž o.t
ODKUP, PRODAM, MENJAVE VOZIL UGODNA FINANCIRANJA, LEASINGI, POLOŽNICE
Ptujska c. 68, Miklavž (Maribor), tel.: 02/ 629 1662, avto.miklavz@gmail.com
www.avtomiklavz.si
ZNAMKA	LETNIK	CENAc	BARVA
AUDI A3 2,0 TDI DPF AMBITION S-TRONIC	2011	13.280,00	KOV. SIVA
AUDI 05 QUATTRD 2,0 TDI DPF	2009	24.580.00	BELA
BMW SERIJA 1:11BD	2010	10.970,00	KOV. ČRNA
BMW SERIJA X5:3,0D	2005	10.980,00	KOV. ČRNA
CITROEN C41,6 HDI TENDANCE	2011	9.280,00	KOV. SREBRNA
FIAT 500 1.2 8V POP	2012	8.500.00	BELA
FIAT BRAVO 2,0 MULTUET SPORT	2011	8.780,00	KOV. B0RD0 RDEČA
FORD FIESTA TREND 1,4 TDCI	2011	7.280,00	BELA
OPEL CORSA COSM01,3 CDTI EC0FLEX	2011	7.290,00	KOV. SREBRNA
OPEL MERIVA 1,3 CDTI EC0FLEX	2012	10.580.00	KOV. T. SIVA
PEUGEOT 3008 PREMIUM 1,6 HDI	2011	12.250,00	KOV. BELA
PEUGEOT 508 SW 1,6 BtiDI	2012	12.980,00	BELA
PEUGEOT PARTNER TEPEE 1,6 HDI	2010	8.900,00	KOV. RJAVA
RENAULT MEGANE BERUNE 1,5 DCI AUTHENT1QUE	2010	6.980.00	BELA
ŠKODA OCTAVIACOMB11,6 CR TDI DPF	2011	11.200,00	ČRNA
VW GOLf C0MF0RTL 1,6 TDI BLUEM0T10N	2011	11.680,00	BELA
VW PASSAT VARIANT 1,9 TDI COMFORTL	2006	6.580,00	KOV. ČRNA
Bojan Arnuš, s. p. Nova vas pri Ptuju 76a, 2250 Ptuj Tel.: 02 78 00 550
UGODNI LEASINGI IN KREDITI NA POLOŽNICE DO 7 LET!
ODKUP VOZIL V ENI URI
				
PRODAJA			VOZI L	
I Znamka Letnik		Cen£>	Oprema	Barva
CHEVROLET 0RLAND0 2.0 VCDILT PLUS	2011	11.400,00f	PRVI LAST.	KOV. ČRNA
RENAULT MEGANE 1.616V DYNAMIQUE COUPE	2010	8.550,00 «	12.000 PREV.	KOV. OPEČNA
PEUGEOT 3071.616V D-SIGN BREAK	2008	5.200,00 «	SERV. KNJIGA	KOV. SIVA
OPEL ZAFIRA 1.9 CDTIC0SM0	2006	5.900,00«	SERV. KNJIGA	kov. Črna
MERCEDES- BENZ Al 50 CLASSIC	2004	5.500,00 «	SERV. KNJIGA	RDEČA
SKODA FABIA1.416VLUKA	2006	3.750,00«	SERV. KNJIGA	K0V.T. MODRA
PEUGEOT 2061.416V QUIKSILVER	2004	2.590,00«	SERV. KNJIGA	KOV. SREBRNA
MERCEDES- BENZ CABRI0 320 CLK AVANTGARDE	2003	8.800,00«	USNJE	KOV. SREBRNA
SMART F0RIW0 COUPE PURE	2002	1.950,00«	kuma	RDEČA
CHEVROLET AVE0UDIRECT	2006	2.980,00«	SERV. KNJIGA	KOV. SREBRNA
PEUGEOT 2061.4X-DESIGN	2005	2.590,00«	kuma	KOV. SREBRNA
RENAULT CLI01.216VST0RIA	2007	3.450,00«	SERV. KNJIGA	KOV. SREBRNA
RENAULT GRAND SCENIC 1J DCI AUTHENTIQUE	2004	3.700,00«	PRVI LAST.	K0V.B0RD0
PEUGEOT 3072.0 DYNAMIQUECC	2005	4.990,00«	SERV. KNJIGA	KOV. MODRA
VOLKSWAGEN GOLF 2.0 SDITRENDLINE	2008	6.790,00«	PRVI LAST.	K0V.B0RD0
PEUGEOT 406 2.016V COUPE PACK	1999	1.990,00«	SERV. KNJIGA	KOV. SIVA
OPEL CORSA 1.216VTWINP0RT C0SM0	2006	3.990,00«	70.000 PREV.	K0V.CRNA
FORD FIESTA1.3 8V AMBIENTE	2004	2.500,00«	kuma	KOV. OLIVNA
VOLVO C70 2.4 D5AVT SUMMUM	2007	14.500,00«	SERV. KNJIGA	KOV. SV. MODRA
AIXAM CR05SLINE	2008	5.990,00«	SERV. KNJIGA	KOV. SREBRNA
PRED NAKUPOM VOZILA MOŽEN PREVENTIVNI TEHNIČNI PREGLED.
Poletna oddaja
V oddaji Za male in velike na Radiu Ptuj bomo vsak teden iskali zaklad na različnih prizoriščih!
Otroci, ki bi se skupaj z Manjo, Matejo in starši odpravili na razburljiv lov za zakladom, polnim zanimivih nagrad, se prijavite na radioptuj@radio-tednik.si s pripisom otroška oddaja!
RADIOPTUJ
89,8- 98,2 -I04T3 www.radio-ptuj.si

rslim
Il CEX
Naročila aH brezplačen nasvet
IMIMeiT 041461266.
Slimmer center vabi, da naredite nekaj zase.
Odslej na novi lokaciji: rdeči blok na Ptuju.
•	svetlobna protibolečinska terapija
•	NOVO preoblikovanje telesa z limfno drenažo Limfna drenaža očisti naše telo strupov in toksinov,
odpravlja celilut, odpravlja zatekanje nog, izboljša počutje. V mesecu avgustu ugodne promocijske cene!
Svetovanje za zdrav način življenja Darinka Pesek s.p., Ulj. prekomorcke 12, Ptuj
Mestni kino Ptuj
Petek, 1., sobota, 2., in nedelja, 3. avgust: 1 7:00 Avioni 2: V akciji; 19:00 22 Jump Street: Mladeniča na faksu; 21:00 Očiščenje: Anarhija.
Štajerski TEDNIK
v digitalni knjižnici:
www.dlib.si
v
£tčye/c&fca, budilka
ŠTAJERSKA BUDILKA,
od ponedeljka do petka, od 5.00 do 9.00 ure. www.radio-ptuj.si
PVC okna, vrata, senčila
ABA
PTUJ
GSM: 041 716 251 www.oknavrata.com
www.radio-tednik.si
NAROČITE ŠTAJERSKI TEDNIK IN SI IZBERITE NAGRADO
Niste naročnik Štajerskega tednika, a bi to radi postali? Potem je sedaj pravi čas, saj smo za vas pripravili privlačne nagrade. Do nagrade ste upravičeni novi naročniki, ki pred tem vsaj 6 mesecev niste bili	x .
naročeni na Štajerski tednik in se zavežete, da	¿lujevSRl
boste ostali naročnik vsaj 6 mesecev.	(it RADIOPTUJ
VCi-i 89,8"98,2*I04;3
POSTATI NOVI NAROČNIK ŠTAJERSKEGA TEDNIKA SE IZPLAČA - izmed vseh, ki se boste naročili na Štajerski tednik, bomo izžrebali nekoga izmed vas in vas popeljali na izlet - OBIRANJE MANDARIN V DOLINI REKE NERETVE (10. 10. 2014). Skupaj z vami bo potovala še ena oseba, ki jo izberete vi.
Prav tako bomo izžrebali enega izmed vas, naši zvesti naročniki, ki nas prebirate že dalj časa in tudi vam omogočili OBIRANJE MANDARIN V DOLINI REKE

S SKLENITVIJO NAROČNIŠKEGA RAZMERJA POSTANITE ČLAN KLUBA PRIJATELJEV RADIA-TEDNIK PTUJ IN KORISTITE UGODNOSTI:
20 brezplačnih prilog s koristnimi nasveti o gradnji,	•
dopustu, gospodarstvu, urejanje okolice, avtomobilizmu, • financah, zdravju, kulinariki ...
Tv priloga TV OKNO - 48 barvnih strani TV sporeda in • zanimivosti iz sveta glasbe in filma 20% popust pri naročilu malih oglasov
ogled brezplačne gledališke predstave konec leta 2014 Avtobus zvestobe (predbožični izlet evropske prestolnice)
dodatni popusti pri zakupu izletov preko agencije Turi-stagent (obiranje mandarin v dolini reke Neretve 10. 10. 2014 3 dni samo 165,00 €, plačilo na obroke)
* *	~ •	wm	»J • ♦ * " Vi ; r\
•	Praktična darila za nove in obstoječe naročnike
•	Vstopnice za prireditve in gledališke predstave
POSTATI NAROČNIK ŠTAJERSKEGA TEDNIKA SE RESNIČNO IZPLAČA!
22 Štajerski
Poslovna in druga sporočila
petek • 1. avgusta 2014
a^i?
ai/tohiSa petoyia avto
ORMOŠKA CESTA 23, 2250 PTUJ (za trgovino LIDL). TEL.: 02 749 35 49, zan.horvat@ahpa.si
ODKUP,PRODAJA, MENJAVA
UGODNO FINANCIRANJE (DO 7 LET BREZ POLOGA). ZAVAROVANJA DO 50 % POPUSTA.
MODEL	LETNIK CENA BARVA		OPREMA
AUDI A4 AVANT 2,0 TDI	2/2006	6.999 SREBRNA	NAR.V.SERVIS, SERV. KNJIGA
CITROEN DS41,6 HD1110 SO CHICK	11/2011	12.999 ČRNA	1.1AST,NAR.SE1S,SERV. KNJIGA
AUDI A4 AVANT 2.0 TDI	6/2009	13.999 ČRNA	1. LAST., NAR. SERVIS
BMW SERUA 3:318D	9/2009	10.999 MODRA	1. LAST., NAVI, NAR. SERVIS
C1TR0E'',C31.4HDI	9/2009	4.199 BELA	1. LAST.,
FORD RESTA 1,4 HDI	12/2010	6.499 BELA	1.LAST..NAR. SERVIS,
SMART FOHTWO FORTWO COUPE CDI	02/2011	5.499 ČRNA	1.LAST..NAR. SERVIS
OPELASTRA 1.7 CDTI	1/2011	8.999 ČRNA	1. LAST, NAR. SERVIS
OPEL INSIGNIA SPORTSTOURER 2.D CDTI	5/2010	9.499 MODRA	1.1ASI, NAR. SERVIS
RENAULT ESPADE EXPR. 2,016V AVTOM, PUN 10/2007		6.999 T.M0DRA	1. LASI, NAR. SERVIS, PRED. NA PUN
PEUGEOT 508 SW 1.6 HDI ACCESS	09/2011	11.999 ČRNA	1. LAST, NAR. SERVIS,
PEUGEOT 3008 PREMIUM PACK 2.0	7/2010	12.499 ČRNA	1.LAST..NAR. SERVIS
PEUGEÜT307 DSIGN 1.616V	7/2007	4.599 SREBRNA	1.LASUVIK1IMA, SERV. KNJIŽICA
VOLKSWAGEN GOLF VI HIGHUNE 2.0 TDI	5/2011	12.999 SREBRNA	1.IAST,AVT,K1IMA
GARANCIJA NA PREVOŽENE KM, PRED NAKUPOM VOZILA BREZPLAČEN PREVENTIVNI TEH, PREGLED, ZA VSA VOZILA D01, LETA JAMSTVA (GARANCIJE).			
www.radio-tednik.si
program
polletna
i
Medtni trg •
(Organizator: Kava bar Florijan. Kavarna Evropajf^^^^^^M\
Skupina Smile Poskočni muzikantje Skupina Legende Helena Blagne Drugo Dugme	^
\(eMna tržnica
(Organizator: PP Gostinstvo)
Mehanska glasba, D J Sebby Ansambel Donačka II Finalistke Miss bikini 2014 - modna revija s tremi izhodi
Mehanska glasba, DJ Podgy Skupina Kingston Špela Grošelj Finalistke Miss bikini 2014 - modna revija s tremi izhodi
petek, /.<?. dobota, 2.8.
' 20.CC
2c.ee
- 4.CC
j.ee
Qlovemki trg
(Organizator: Kuitum, Kavarna ptujskih študentov) DJ Unfed Las Cuerdas DJ Unfed DJ D*Sun Ars Groova Low Peak Charlie DJ D*Sun	&
Jcidrandka ulica ^^
i Organizator Nidani Cafe) DJ
DJ D*Sun + Jam Session - house, hip hop, funk music Trubači Srbija
Ulica heroja J^acka 3,
d (.o rtiče farnih Mu/b {ptuj
(Organizator: Javne službe Ptuj) DJ- ji: Ptujskih pet Cvetličniki
§lonwkor(i ulica,
pred Vpi umio enoto (Organizator Radio-Tednik Ptuj)
Koncert - tekmovanje mladih pevcev in bandov, ki želijo uspeti na glasbeni poti
Štajerska budilka na odru (21.00 do 01.00) Ansambel Katrca	K
C inamki trg 7.
parkirišče pred J(1ubom f/ he jbunge
(Organizator: Memorija turizem. The Lounge) Petek Ivan Zak Sobota Neda Ukraden DJ Comitex II DJ Lexy Dee
Ulica heroja f acka 6
(Organizator Gostilna Pri posti) Sobota Gitano Band
C lica heroja f acka 8
(Organizator Kavarna Bodi) Petek' otroške ustvarjalne delavnice in animacije ■ Poletni živ-žav II Koncert Dat Phunk, 10 članska Pop funk zasedba Sobota otroške ustvarjalne delavnice in animacije - Poletni živ-žav II Umirjen kotiček na robu dogajanja, DJ Bor Chi
Ccpotrčeva ceMa,
p a t k iriMe /a avtobudno pod I a jo
(Organizator: Tiaro d. 0.0., F IT 2000. Ricks Caffe, Best Bike Caffe)
Sobota SUMMER HOUSE PARADE 2014, Blue & Deep and friends I/plesna in druga animacija
ORGANIZATORJI: Javne službe Ptuj, Mestna občina Ptuj in ptujski gostinci
javne službe ptuj MestM Občina Ptuj
Štajerski TEDNIK
v digitalni knjižnici:
www.dlib.si
{Poíhíajk Mí na íuítounm ijlsbi!
RADIOPTUJ
tut ájdet'te www.radio-ptuj.si
Prodamo ali damo v najem
Raičeva ulica 6, 2250 Ptuj
Uporabna površina - 470,45 m2 Dvorišče - 442 m2, 10 parkirišč Informacije:
Radio-Tednik Ptuj, d.o.o. 02/ 749 34 10

MESO
- Q8£> _ ,
vtumii
JflŽf
• MARINIRAN SV. VRAT 3,85 €/KG
IZDELKI • PANIRANI ZREZKI ZALI BREZ BUČNIH SEMEN 6 KOM SAMO 3€
gGsS
• ZAČINJENE PIŠČ. KRAČE
• ČAJNA KLOBASA (450G) ^ SAMO l,99C/KOM
• JUNEČJAPRSA SAMO 2,99 C/KG
MASA ZA ČEVAPČIČE 2,99 €/KG
V PONUDBI TUDI VSAK DAN SVEŽATELETINA, TEL ROLADA, ZAMRZNJENI PANIRANI ZREZKI Z BUČNIMI SEMENI IN SE MNOGO VEČ... ( TELEČJE MESNATE KOSTI, JUNEČJE MESNATE KOSTI IN OBRANA GOVEJA REBRA 1,96€/KG ) . , OB NAKUPU NAD 25€ DOBITE ZA POZORNOST ŠE DARILCE
KUPUJTE DOBRO IN POCENI, KUPUJTE V MESNICAH FINGUŠT. Tel.: 02/80-39-150
petek • 1. avgusta 2014
Oglasi in objave
Štajerski	23
Mali oglasi
STORITVE
PVC-OKNA in VRATA, FASADE ter izvedba predelnih sten, spuščenih stropov in izdelava mansardnih stanovanj - ugodno. Sandi Cvetko, s. p., Lešnica 52, Ormož, telefon 041 250 933.
PRODAJAMO razcepljena bukova drva vseh dimenzij in bukovo hlodovino ter zelo kakovostne smrekove pelete, brezplačna dostava, ugodna cena. Horvat - drva, Moškanjci 1 d. Tel. 051 667 170.
IS3SIS2E
VUZEM,,,
Prerad 48.22S7 Poleniak Kvalitetno izvajamo vsa pleskarska, fasaderska, keramičarska in suhomontažna dela, Knauf sisteme ter talne obloge. Svetujemo in nudimo inovativne rešitve. GSM: 051 205 373.
OKNA, ROLETE, ZALUZIJE, KO-MARNIKI, ugodne cene. Janez Belec, s. p., Trnovska vas 50, tel. 041 884 841; janez.belec@ gmail.com.
UGODNO: vse iz inoxa, ograje - deli, okovja za kabine, cevi, vijaki, dimniki, litoželezni kamini, gorilniki na pelete. Ra-mainoks, d. o. o., Kopališka 3, Kidričevo, tel. 02 780 99 26, www.ramainox.si.
FASADE - IZOLACIJSKE iz stiro-pora - volne. V prednaročilu popusti. Barvanje fasad, zaključni ometi, pomoč pri subvencijah, vsa notranja slikopleskarska dela. Jože Voglar, s. p., Zabovci 98, telefon 041 226 204.
Karl Horvat, s. p., nudi Sliko-pleskarske storitve, notranja slikopleskarska dela, zunanja slikopleskarska dela, izdelavo toplotnoizolacijskih fasad, su-homontažne gradbene sisteme, barvanje oken in vrat. Delamo kakovostno, hitro in ugodno! Inf. 040253343, 027877316 ali horvat.romana@amis.net.
roletarstvo ARNUS
PVC okna, vrata in senčila Mariborska c. 27b, Ptuj
02 788 54 17 041 390 576
www.roletarstvo-arnus.si
KMETIJSTVO
ZAGA PTUJ odkupuje vse vrste hlodovine, tudi embalažno - topol, jelšo, brezo, lipo ... Opravi pa tudi sečnjo in spravilo lesa. Nudi žagan les, letve, morale, obloge in drva za kurjavo. Tel. 041 403 713.
NESNICE RJAVE, GRAHASTE, ČRNE pred nesnostjo. Vzreja nesnic Tibaot, Babinci 49, Ljutomer, tel. (02) 582 14 01.
KMALU bodo začela odpadati semena oz. mladike stoletnega luka. Lepo vas prosim, odstopite mi 2-3 mladike. Tel. 02 761 16 31.
NESNICE, rjave, cepljene, začetek ne-snosti, prodajamo vsak dan od 8. do 17. ure. Soršak, Podlože 1, Ptujska Gora.
KUPIM traktor IMT, Zetor, Ursus ali podobno in vso kmetijsko mehanizacijo. Telefon 041 923 197.
PRODAM seme mnogocvetne ljuljke tetra florum, strojno očiščena. Tel. 041 809 823.
PRODAM pšenico po 0,18 €, možna dostava. Tel. 031 691 525.
NESNICE, rjave, v 19. tednu, tik pred nesnostjo, naročila po telefonu 02 688 13 81 ali 040 531 246, Rešek, Starše 23.
DOM-STANOVANJE
NA VOLKMERJEVI cesti na Ptuju oddamo v najem garsonjero. Tel. 041 519 251.
VIR PRI ZADRU - apartmaji ROZI, 100 m od plaže, ugodni najem. Tel. 00385 91 593 4752.
V NAJEM oddamo opremljeno stanovanje v Gorišnici. Telefon 031 744 413.
BLIZU TERM in golf igrišča gradimo novo naselje vrstnih hiš v velikosti 100 m2, vseljive bodo 2014. Uredimo ugodno financiranje. Gradbeništvo Aleksander Lončarič, s. p., Skorba 36 a, 2288 Hajdina, tel. 041 646 662.
MOTORNA VOZILA
NAJEM kombija Renault trafic 8+1, podaljšan. Lideva, Dejan Šlamberger, s. p., 030 922 282.
RAZNO
TROSILEC hlevskega gnoja SIP - hribovski na 2 valja, prodam. Tel. 051 336 879.
PRODAM dva bikca simentalca, težka vsak okrog 140 kg. Tel. 031 623 356.
PRODAM seme mnogocvetne ljuljke, primerne za ozelenitev, in 150-kg svinjo domače reje. Tel. 041 368 437.
PRODAM nakladlko SIP senator po delih (osovina, greben, podporno kolo, potisne vilice, reduktor in ostalo. Tel. 041 368 437.
KUPIM starine: pohištvo, slike, bo-gece, ure, steklo, lonce, razglednice, gašperje in drobnarije. Plačam takoj. Telefon 041 897 675.
SLIKE Mežan, Oltjen, Lugarič prodam. Tel. 040 863 252.
NUDIMO prostor za odlaganje odvečne zemlje, gradbenega materiala itd., pri Borlu. Tel. 040 646 371.
SEM ABRAHAMOVIH LET, samski, brez obveznosti, s svojim domom, urejen, dobrodušen, preskrbljen, situiran, ho-biji: sprehodi narava, plavanje, ples, gobe. Zelim spoznati žensko, simpatično, urejeno, s podobnimi značaji, staro od 42 do 52 let. GSM 031 410 181.
PRODAMO lesena dvodelna okna, bela, termopan, nova, nerabljena, z roleto, v velikosti 103 x 135 cm, kos 100 €, in blazius siloreznica, izmet višine 8 m. Tel. 031 251 265.
PRODAM peč za centralno TKU 25 KW, gorilnik za pelete s polžem in za-logovnikom, vse rabljeno samo 3 mesece. Informacije na tel. 041 239 626.
PRODAM klopotec na osem peres -avstrijski, na šest peres - haloški, na štiri peresa - slovenskogoriški. Tel. 041 482 660.
www.tednik.si
Program TV Ptuj
Sobota ob 21:00, nedelja ob 10:00: Razglasitev Kmetije leta 2014 Mestne občine Ptuj; Mag. Klavdija Markež stopa v poslanske klopi; Skupinska fotografska razstava - Made in GT 22; Odprtje Festivala sodobne umetnosti ART STAYS 2014; Samo-ini-ciativna akcija Sama M Strelca; Okrogla miza-Ptuj, turistično in festivalsko mesto; Predstavitev programa Erasmus; Mednarodno srečanje motoristov na Ptuju; Hare Krišna na Ptuju; Eksplozija umetnosti na 6. glasbenem festivalu Arsana; V svet elektronike z revijo Monitor; S plesom v sobotno noč.
Na svetu mnogo je poti, a samo ena vodi tja, kjer si ti, po tej poti za teboj pridemo mi vsi.
SPOMIN
29. julija 2014 je minilo šest let, odkar si nas zapustil, naš dragi mož, ata, tast in dedi
Štefan Vaupotič
IZ HAJDOŠ 46
Hvala vsem, ki postojite ob njegovem grobu in mu prižigate svečke.
Tvoji najdražji
Prireditvenik
Petek, 1. avgust
9:00 Spodnja Polskava: Turnir v ruskem kegljanju, DU 12:00 Ptuj: zaključek festivalskih dni z vodenim ogledom po razstavah Art Stays festivala
17:00 Ptuj, Kavarna Bodi, Ulica Heroja Lacka 8: otroške ustvarjalne delavnice in
animacije, Poletni živ-žav, do 19.00 18:00 Ptuj, Mestni trg: Pranik MO Ptuj, slovesno odprtje prenovljenega Mestnega trga, ob 19.00 na dvorišču minoritskega samostana osrednja slovesnost ob občinskem prazniku, ob 20.00 Ptujska poletna noč na ulicah in trgih 19:00 Ormož, park: festival O.F.A.K, doživetja v parku, orientalni ples, 21.00 koncert Skararambol, Discoballs, Pridigarji, samostalni referenti, Ting 19:00 Ptuj, dvorišče minoritskega samostana: osrednja slovesnost ob prazniku Mestne občine Ptuj, podelitev priznanj, kulturni program, Pihalni orkester Ptuj, glasbeni utrinki festivala Arsana 19:30 Spodnja Polskava: Srečanje pevskih zborov, MoPZ Obrtnik Slovenska Bistrica 20:30 Ptuj: 6. glasbeni festival Arsana; Vlado Kreslin in Mali bogovi v minoritskem samostanu
21:00 Lenart, Dom kulture: Len-Art, poletje v Lenartu, koncert Nejc Kurbus project 21:00 Ptuj, Mestni trg: festival Art Stays, The area of bustle, Mapping Effect #3,
projekcija ob odprtju mestnega trga 21:00 Ptuj, pred upravno enoto: glasbeno tekmovanje mladih pevcev in glasbenikov družbe Radio-Tednik Ptuj 21:00 Ptuj, Slovenski trg: Ptujska noč, Las Cuerdas
21:00 Spodnja Polskava: Dalmatinski večer s klapo Šufti in ansamblom Pok, ob 21.30 Velika baklada in KUD Gasilske godbe na pihala
Sobota, 2. avgust
8:00 Ptuj, pred Upravno enoto: Štajerska budilka na Ptujski noči, ansambel Katrca 8:00 Ptuj, ribnik Rogoznica: 13. tradicionalno tekmovanje članov Zveze veteranov vojne za Slovenijo v lovu rib s polovcem, ob 9.00 36. ptujski padalski pokal v skokih na cilj na Mestnem stadionu; ob 14.00 22. ptujska Rancarija na Ranci ob ptujskem jezeru
10:00 Spodnja Polskava: turnir v malem nogometu, ob 16.00 kolesarski trim 15:00 Dornava, Slomi: strelska tekma na glinaste golobe, divjačinski golaž in
streljanje z zračno puško, LD Dornava Polenšak 16:00 Dravci, pri kmetiji Korpič: tradicionalni zagon klopotca in prireditev Od zrna do kruha, kulturni program - ljudski pevci in mladi muzikanti, ob 18.00 postavitev klopotca in družabno srečanje 17:00 Ptuj, Kavarna Bodi, Ulica Heroja Lacka 8: otroške ustvarjalne delavnice in
animacije, Poletni živ-žav, do 19.00 19:00 Ormož: festival O.F.A.K, doživetja v parku - Tai chi, ob 16.00 dnevno-nočni
nogometni turnir v Mestni grabi 20:00 Ptuj, trgi in ulice starega mesta: Ptujska poletna noč z živo glasbo 20:00 Spodnja Polskava, pod kostanji: Gledališče pod kostanji, predstava Ferija
Lainščka Gajaš, arestant, igra Vlado Novak 21:00 Ptuj, Slovenski trg: Terasafest KPŠ, Ptujska noč, Ars Groova, Low peak Charlie, DJ D* SUN
Nedelja, 3. avgust
9:00 Spodnja Polskava: Fire combat - gasilska disciplina, PGD Sp. Polskava 9:30 Spodnja Polskava, pred cerkvijo sv. Štefana: kratek koncert KUD Gasilske
godbe na pihala Sp. Polskava, ob 10.00 žegnanjska maša 10:00 Ptuj, golf igrišče: 5. golf turnir mesta Ptuja
16:30 Spodnja Polskava: gasilski manever PGD Sp. Polskava, ob 17.00 gasilska
veselica s Poskočnimi muzikanti in Tanjo Zagar 19:00 Ormož, malo grajsko dvorišče: O.F.A.K 2014, predstava 50 odtenkov njive, Boštjan Gorenc - Pižama, after party
Ponedeljek, 4. avgust
10:00 Ptuj, CID: S Cidom v poletje, poletne urice švedščine z Ivo Klemenčič, vsak
dan do petka med 10. in 12.30 21:00 Ptuj, grajsko dvorišče: festival Kino brez stropa, odprtje: Grand Budapest hotel
08:00 Gorišnica - Iz naših krajev 10:00 Dan OŠ Lenart 11:00 Utrip iz Ormoža 12:00 Potka in Majolka 13:00 Ujemi sanje 18:00 Folkart v Lenartu 20:00 Gorišnica - Iz naših krajev
SIP
21:00 Utrip iz Ormoža 22:00 Glasbena oddaja PROGRAMSKI NAPOVEDNIK več na TTX straneh SIPTV 08:00 Otroški program 09:00 Oddaja iz občine Hajdina 11:00 Videm - Večer ljudskih pevcev 13:00 Krompirfest v Dornavi 15:00 Gorišnica - Iz naših krajev 17:00 Žetev na Destrniku 18:30 Folkart v Lenartu 20:00 Oddaja iz občine Starše 21:30 Glasbena oddaja 23:00 Video strani
0B:QQ Podelitev gasilskih priznanj 10:00 Folkart v Lenartu 11:00 Ptujska kronika 12:00 Video Štreni
18:00 Markovci - Oddaje iz preteklosti
19:00 Ptujska kronika. ŠKI_____
20:00 Srečanje Novovaščanov Slovenije 21:00 Ujemi sanje. Polka in Majolka
program v Živo tudi preko spleta: www.siptv.si
Uredništvo: www.siptv.si 02 754 00 30; info@sipW.si Marketing: 02 749 34 27;
031 627 340
08:00 Videm - Srečanje podjetnikov 10:30 Oddaja te Ptuja 10:50 Ujemi sanje
18:00 Videm - Večer ljudskih pevcev 20:00 Srečanje Novovaščanov Slovenije 21:20 Podelitev gasilskih priznanj 23:00 Video strani
Kogar imaš rad, nikoli ne umre, le zelo daleč je.
SPOMIN
2. avgusta bo minilo 10 let, odkar si nas zapustil
Jože Cafuta
KRČEVINA PRI VURBERGU 123
Hvala vsem, ki ohranjate spomin nanj.
Pogrešamo te
Kogar imaš rad, nikoli ne umre, le daleč, daleč je ...
ZAHVALA
Ob boleči izgubi dragega moža, atija in dedija
Jožefa Hameršaka
IZ PODVINCEV 77 17. 3. 1947 t 20. 7. 2014
se zahvaljujemo vsem, ki ste ga pospremili na njegovi zadnji poti, darovali cvetje, sveče, za svete maše in druge darove. Posebna zahvala g. Gavdenciju in p. Klemnu za opravljen cerkveni obred in besede tolažbe. Vsem in vsakomur posebej še enkrat iskrena hvala.
Žalujoči: vsi njegovi, ki so ga imeli radi
j -MT»
* L
Srce je omagalo, tvoj dih je zastal, a nate spomin bo večno ostal.
ZAHVALA
Tiho je zaspal naš dragi oče, tast, opa in pradedek
Leopold Horvat
19.10.1926 111. 7. 2014 Z ZGORNJE HAJDINE 65
Težko je najti besede, s katerimi se želimo iskreno zahvaliti vsem sorodnikom, prijateljem, sosedom, sovaščanom in znancem, ki so bili ob bolečih trenutkih z nami, nas tolažili in izrekali sožalje, grob pa zasuli s cvetjem, svečami, darovali za svete maše in ga v tako velikem številu pospremili na njegovi poslednji poti. Hvala zdravnikom in medicinskemu osebju Internega oddelka SB Ptuj.
Zahvala naddekanu g. Marjanu Feslu za opravljen pogrebni obred in sv. maše, ge. Hedviki Rojko za molitve in ganljive besede slovesa, pevcem Feguš za odpete žalostinke, praporščaku DU Hajdina, godbeniku Taluma za odigrano poslednjo melodijo, podjetju Mir za opravljene pogrebne storitve. Vsem in vsakomur prisrčna hvala.
Vsi njegovi
ILIRIKA
Zaupanje, ki bogati www.ilirika.si
ASFALTIRANJE CEST, DVORIŠČ
Zg. Hajdina 129b, 2288 Hajdina
GSM 051 626075, e-mail: vilko.gerecnik@siol.net
1
Slovenija • Novela zakona o izvršbah posega tudi v minimalno plačo
Spremembe bolj naklonjene dolžnikom kot upnikom
Poslanci Državnega zbora so 4. julija potrdili novelo Zakona o izvršbi in zavarovanju, ki jo je predložila Vlada RS. Spremembe se nanašajo na prodajo nepremičnin kot enega glavnih sredstev izvršbe.
Poleg tega pa so usmerjene tudi k temu, da se omogoči hitrejši in preglednejši postopek izvršbe na tistih nepremičninah, ki so obremenjene z zemljiškim dolgom, poenostavlja in olajšuje se izvršbe preživninskih terjatev za večjo zaščito pravic otrok, ureja se nov način prodaje nepremičnine ipd. Z omenjeno novelo je dopolnjenih kar 21 členov. Tako je po novem pri nepremičninah izklicna cena na prvi dražbi postavljena pri 70 % ocenjene vrednosti, pri čemer se ukinja tretja javna dražba.
Novela po novem ureja tudi prodajo na podlagi zavezujočega zbiranja ponudb - kot nov način prodaje nepremičnine, pri čemer se enako kot pri javni dražbi ta postopek lahko ponovi samo enkrat, če je predhodni postopek neuspešen; v tem primeru je izhodiščna cena enaka kot pri javni dražbi: 50 % ocenjene vrednosti nepremičnine.
Gre za že deseto spremembo izvršilnega zakona
Kot je pojasnil ptujski odvetnik Stanislav Klemenčič, gre že za deseto spremembo izvršilnega zakona, ki je bil sprejet pred dobrimi desetimi leti: »Že samo število sprememb tega zakona kaže na to, da se z izvršilnim postopkom nekako eksperimentira in da to področje ne funkcionira, kot bi moralo. Iz zakonodajalčevega utemeljevanja teh sprememb je razvidno, da želi
Odslej pri izvršbah tudi poseg v minimalno plačo
»Sicer je pri nekaterih dolgovih bil že do sedaj možen poseg v minimalno plačo, ko je šlo za plačevanje preživnin. S tem se sicer strinjamo, saj gre za preživljanje mladoletnega otroka. Sedaj pa se dopušča tudi poseg v do 70 % minimalne plače tudi za vse druge terjatve, kar po mojem ni najprimernejša rešitev, saj minimalna plača zagotavlja neki minimum za preživetje. Če pa se postavimo na stališče upnika, je njegov cilj pridobiti to, kar mu je dolžnik dolžan. In če je upnik moral trpeti s tem, da dolga ni dobil vrnjenega, potem je prav, da tudi dolžnik nekako trpi s tem, da prispeva plačilo dolga tudi iz svojih minimalnih dohodkov, saj mu je plačilo dolžan,« je o tej novosti povedal odvetnik Klemenčič.
Odvetnik Stanislav Klemenčič je kom kot upnikom.
Foto: M. Ozmec
prepričan, da je novela zakona o izvršbah bolj naklonjena dolžni-
doseči pospešitev zaključkov izvršilnih postopkov. Izvršilni postopki se že sedaj namreč prepogosto ustavljajo kot neuspešni in se terjatev ne realizira. Sodišča in država bodo tako statistično gledano izkazovali zmanjšanje zaostankov in uspešnost v izvršbi, vendar upniki iz tega ne dobijo nič drugega kot samo še dodatne stroške.«
Za upnike bo
postopek še težji
Kot je še povedal Klemen-čič, je bila že doslej premič-ninska izvršba praktično neuspešna, zato je odvetniki niso veliko uporabljali: »Učinkovita je predvsem izvršba na bančne račune, na plačo, pač tam, kjer so dohodki. Pred leti je sicer bila učinkovita
tudi izvršba na nepremičnine, dokler se nista finančno stanje in socialna situacija v državi tako poslabšala, da nepremičnin tudi v izvršilnih postopkih po polovičnih cenah ni mogoče več prodajati. S temi spremembami pa je v zvezi z nepremičninsko izvršbo zakonodajalec upnikom postopek še otežil. Olajšal je sicer postopek za dolžnike, upnike pa je spravil v nezavidljivo situacijo, saj bo izvršba procesno zaključena, po moji oceni, v večini primerov neuspešno. Tako so nam s spremembami omejili možnost odloga izvršbe, ki smo ga sorazmerno pogosto uporabljali, zlasti v primeru, ko smo šli v izvršilni postopek z več izvršilnimi sredstvi. Npr.: istočasno smo šli v izvršbo na plačo, na bančne račune
in na nepremičnine, in če se je izvršba na plačo in bančne račune začela realizirati, če smo dobivali delna poplačila dolga, smo predlagali odlog nepremičninske izvršbe, da bi se izognili njenim visokim stroškom in smo čakali, da se izvršba poplača z drugimi plačilnimi sredstvi. Sedaj pa so nam to možnost omejili na leto dni in še to pogojili s predhodnim soglasjem dolžnika in preostalih upnikov. Zato bomo po spremembi zakona morali v izogib povečevanju stroškov za upnike z izvršbami na nepremičnine počakati, dokler ne bomo videli, da se izvršba z drugimi sredstvi, ki so za upnika cenejša, ne izvršuje, s tem pa tvegamo, da bo nekdo drug stopil pred nas in nas prehitel z nepremičninsko izvršbo.«
Klemenčič: država očitno nima interesa za uspešne izvršbe
Ob tem je Klemenčič še povedal: »Menim, da ne bi smeli toliko eksperimentirati. Mogoče bi bilo bolj prav, da bi povzeli že kakšno uveljavljeno rešitev, za katero se ve, da kje na tujem že funkcionira. Predvsem pa menim, da bi morali sodišča in zakonodajalec stremeti k temu, da se sodna odločba tudi dejansko realizira, ne pa zgolj procesno (neuspešno) ustavi. Sodišča bi morala dejansko voditi izvršilni postopek, ne pa čakati zgolj na pobude strank. Sodišča imajo neposreden vpogled v uradne evidence premoženja dolžnikov, odvetniki in stranke pa tega vpogleda nimamo in moramo za
... osvežitev v pomaranči
Napoved vremena za Slovenijo
Če se avgusta po gorah kadi, kupi si kožuh za zimske noči.
17/26
vsak podatek pisno z utemeljevanjem pravnega interesa zaprositi pristojen državni organ za posredovanje podatkov iz evidenc. S tem se izvršilni postopek zgolj birokrati-zira, podaljšuje in postaja neučinkovit. Ko pa upnik končno najde rubljivo premoženje dolžnika, ga preseneti sklep o (osebnem) stečaju dolžnika in krog dolgotrajnega sodnega postopka je zaključen. Če k temu dodam, da postopek osebnega stečaja financira v celoti država, lahko pridemo do zaključka, da država nima interesa za uspešno realizacijo izvršbe svojih sodnih odločb. Tako tudi sam razumem zadnjo spremembo izvršilnega zakona.«
M. Ozmec
NAPRAVA ZA GLEDANJE SKOZI ZID - OKNO OKNA-VRATA-GAR.VRATA
Hardek 34g. 2270 ORMOŽ www.naitors.si
Tel.: 02 741 13 80; mobi: 031 793 204;
-BREZPLAČNO SVETOVANJE -BREZPLAČNE IZMERE -BREZPLAČNA PONUDBA -STROKOVNA VGRADNJA -TEHNIČNO DOVRŠENI IZDELKI
ZELO UGO
Danes bo na Primorskem dokaj sončno. Drugod bo spremenljivo do pretežno oblačno. Dopoldne bo povečini suho, popoldne pa bodo občasno krajevne padavine in posamezne nevihte. Najnižje jutranje temperature bodo od 13 do 18, najvišje dnevne od 23 do 27, na Primorskem okoli 29 stopinj C.
Obeti
V soboto in nedeljo bo dopoldne večinoma sončno, predvsem sredi dneva in popoldne pa spremenljivo oblačno, nastale bodo krajevne plohe in nevihte.