NAGRAJUJEMO NOVE NAROČNIKE
RSKEGA TEDNIKA!

Po naših občinah Zavre • S16
točkami so opravili v pičlih 24 minutah O Stran 5
Od tod in tam
Ptuj • Reši nas lahko le ozdravljeno gospodarstvo
O Stran 6
Ptuj, torek, 31. maja 2011
letnik LXIV • št. 41 odgovorni urednik: Jože Šmigoc cena: 0,80 EUR
Natisnjenih: 12.000 izvodov ISSN 1581-6257
V
Štajerski
Spodnje Podravje • Festival prostovoljstva
RADIOPTUJ
89,8*98,2*l04i3 www.radio-ptuj.si
Šport Nogomet •
Kidričani uresničili dolgoletne želje
O Stran 11
Da bi mesto se polneje živelo
V organizaciji četrtne skupnosti Center Ptuj je v petek, 27. maja, na Cvetkovem trgu potekal prvi festival prostovoljstva pod naslovom Zdravo, sosed.
Športno plezanje
• Markovičeva v Kanadi do finala O Stran 12
V ČS Center so festival pripravili kot del evropskega festivala prostovoljstva v evropskem letu prostovoljstva. K sodelovanju so povabili vsa društva in humanitarne organizacije, ki delujejo v MO Ptuj, vseh pa je skupaj okrog 200. Vabilu se je odzvalo okrog 40 organizacij, ki so predstavile svoje dejavnost zainteresiranim obiskovalcem. Teh sicer ni bilo toliko, kot so jih pričakovali, saj so festival zasnovali v prvi vrsti kot druženje meščanov. Začetek pa je kljub temu obetaven. Organizacij, v katerih bi lahko meščani in okoličani še kvalitetnejše preživljali svojo prosti čas in v izbrani obliki prosto-voljstva pomagali tudi tistim, ki si ne morejo sami pomagati in potrebujejo pomoč, je v tem okolju veliko. Dogajanje so pospremile tudi nekatere kulturne skupine, športno-rekreacij-skih pa je bilo bolj malo. Kljub temu računajo nanje, saj naj bi že jeseni organizirali poulična športna srečanja.
MG
Foto: Črtomir Goznik
Kolesarstvo •
V Avstriji na najvišji stopnički Golčer
O Stran 13
Cirkulane • Živahno ob občinskem prazniku 9 Dornava • Znova o Polenšaku
Šopek raznovrstnih prireditev Šola ostaja
V Cirkulanah, kjer bodo v petek zvečer obeležili četrti občinski praznik, že od konca maja potekajo številne prireditve in tekmovanja v sklopu letošnjega praznovanja samostojnosti občine.
Tako so v drugi polovici maja odprli tretjo in hkrati zadnjo etapo Bračičeve pohodne poti, ki je s tem zaključena kot krožna pot po vseh cirku-lanskih naseljih. Pri Sv. Ani so člani Društva vinogradnikov in sadjarjev s pohodom po poti modre kavčine uradno odprli urejen društveni učni vinograd, ki se ponaša s številnimi avtohtonimi in že skoraj izumirajočimi sortami grozdja, slovesno pa je bilo tudi ob odprtju novoasfaltirane mejne ceste z Zavrčem na Velikem Vrhu. Minulo soboto so javnosti premierno prikazali film Žlahtni trs haloških goric, ki govori o delu in življenju znanega Haložana in Cirku-lančana, doktorja Vladimirja Bračiča, nedelja pa je minila v znamenju tekmovanja v streljanju z zračno puško za naslov prvaka občine ter dveh vaških turnirjev; moški so se pome-
rili v nogometu, ženske pa v odbojki.
Posebej zanimivo pa bo v Cirkulanah to soboto in nedeljo; po petkovi večerni osrednji proslavi ob občinskem prazniku in razstavi Čebelarjenje nekoč in danes bo namreč občina v soboto in nedeljo go-
V okviru letošnjih prireditev ob občinskem prazniku bo občina Cirkulane ta konec tedna gostila tudi Folklorni festival.
stitelj Folklornega festivala, ki se ga bodo udeležile folklorne skupine iz Nemčije, Madžarske, Hrvaške in Slovenije. Člani folklornih skupin se bodo po predstavitvi svojih plesov podali tudi do Arnečičeve kmetije, kjer bodo lahko poskusili izvrstna domača vina ter druge tradicionalne kmečke dobrote.
Praznične prireditve in dogodki, ki jih organizirajo prav vsa občinska društva (Kulturno društvo, Planinsko društvo, Turistično društvo, Društvo za oživitev gradu Bori, Društvo vinogradnikov in sadjarjev Haloze, Športno društvo, Lovska družina, Čebelarsko društvo in društvo gospodinj) skupaj z osnovno šolo, ki bo v okviru praznika obeležila tudi svoj dan šole, se bodo zaključile z dopoldansko nedeljsko mašo v farni cerkvi sv. Barbare.
SM
Po veliko mesecih dolgih in burnih debat okoli smiselnosti obstoja podružnične OŠ Polenšak, ki jo zadnja leta obiskuje manj kot deset učencev (letos šest), je dosje te problematike v občini Dornava očitno zaprt do nadaljnjega: svetniki so se namreč soglasno odločili, da naj šola ostane.
Čeprav je bilo iz vseh dosedanjih večmesečnih razprav zelo jasno razvidno, da je večina občinskih lokalnih politikov, razen tistih s po-lenškega konca, veliko bolj za zaprtje kot za nadaljevanje izobraževanja v polenški šti-riletki, pa so malodane vsi na zadnji seji dvignili roko za to, da naj se pouk nadaljuje.
Problematiko šolanja na podružnici je odprl župan Rajko Janžekovič s pojasnilom, da naj se tokrat debate zaključijo in naj se dokončno doreče, kaj bo z izobraževanjem na omenjeni šoli: „Sam osebno, govorim kot občan in ne kot župan, svojih otrok ne bi dal v to šolo, že zato, ker jim matična šola daje veliko več možnosti dodatnega
izobraževanja. Pozivam vas, da tudi vi razmišljate v dobro otrok in ne stavbe! Na tej šoli se že nekaj desetletij konstantno znižuje število otrok, zadnja leta jih je manj kot deset, v jeseni je v prvi razred vpisan en sam otrok in tudi vnaprej ne kaže nič drugače. Šole kot župan ne morem in ne mislim zapreti, tudi ministrstvo je ne bo, ta odločitev je lahko izključno vaša, svetniki!"
Glasovanje je potem pokazalo to, kar je dala vedeti tudi debata; devet svetnikov je glasovalo za obstoj šole, nihče ni bil proti, nekdo pa se je očitno vzdržal.
O Stran 5
Foto: SM
Slovenija • S finančno-borzne konference
Kranjec: Slovenske banke so pri posojanju dražje od tujih
Bančne marže slovenskih bank so v primerjavi z bankami v tujini oz. slovenskimi bankami v tuji lasti previsoke, kar je nevzdržno za slovensko gospodarstvo, posledično pa se to negativno odraža tudi na same banke. Domače lastništvo bančnega sistema je sicer zaželeno, vendar ima to svojo ceno, meni guverner Banke Slovenije Marko Kranjec.
Kot je na sklepnem delu dvodnevne 28. finančno-borzne konference v Portorožu dejal Kranjec, so za npr. milijon evrov v evroobmočju obresti za podjetja približno 3,6-odstotne, plus Euribor. Medtem pa podjetja v Sloveniji za omenjeni znesek pri bankah z večinskim tujim lastništvom plačajo Euribor in 4,9 odstotka, v velikih slovenskih bankah 5,4 odstotka in Euribor, pri manjših slovenskih bankah pa je pribitek k Euriborju več kot šestodstoten.
To je nekonkurenčno, zato je pri nacionalnem interesu v bančništvu potrebno dati na
tehtnico tudi to dejstvo, je dejal Kranjec, ki se sicer sam zavzema za slovensko lastništvo bank, če je to le možno. Ob tem je poudaril, da so v Sloveniji obrestne mere bistveno višje kot npr. na Slovaškem in v Baltskih državah, kjer je 90 odstotkov bančnega sistema v tujih rokah. Guverner centralne banke ob tem ne vidi možnosti, da bi se to hitro spremenilo, vendar se bo glede na visoke tržne deleže slovenskih bank na bančnem trgu to moralo. V nasprotnem primeru slovensko gospodarstvo tega ne bo zdržalo, še posebej če pri tem upoštevamo še težave
na strukturnem področju in na področju fiskalne politike.
Kranjc je sicer poudaril, da trg sicer počasi deluje, saj se manjša tržni delež dragih bank in se povečuje delež cenejših bank. Ob tem je znova zavrnil očitke, da bančni sektor ne podpira gospodarstva. Slovenska podjetja iz realnega sektorja so bistveno bolj zadolžena kot npr. podjetja v tujini, zato banke velikokrat nimajo interesa, da odobrijo kredite, saj preprosto ne najdejo kreditno sposobne posojilojemalce z dobrimi produkti. Zato se zdaj usmerjajo v prebivalstvo, kjer so tveganja in odobreni in krediti nižji.
Banke so dovolj likvidne, tako da ni težava v tem, da banke ne bi imele denarja. Poleg medbančnega posojanja imajo banke možnost črpanja kratkoročnih virov pri Evropski centralni banki. Ta sklad je popolnoma neizkoriščen, zato težava, da banke bolj ne financirajo gospodarstva, ni v likvidnosti bank, ampak v posojilojemalcih.
Guverner slovenske centralne banke je udeležence konference, večina je iz različnih borznoposredniških družb, bank in zavarovalnic, posvaril, da bodo regulatorji zaradi sla-
Anketa Ninamedie: Vlada bi izgubila vse tri referendume
Javnomnenjska raziskava, ki jo je za POP TV in Dnevnik naredila agencija Ninamedia, kaže, da bo vlada 5. junija na t. i. super referendumu izgubila vse tri referendume. Anketa kaže, da je pri vseh treh zakonih nasprotnikov več kot njihovih podpornikov. Najslabše kaže zakonu o delu na črno in pokojninski reformi.
V anketi so anketirance povprašali, s kakšno verjetnostjo se bodo udeležili vseh treh referendumov. Kot kažejo rezultati, se bo vseh treh referendumov zagotovo udeležilo 53,5 odstotka vprašanih, verjetno pa se jih bo udeležilo 19,1 odstotka vprašanih. Na drugi strani se referendumov zagotovo ne bo udeležilo 16 odstotkov vprašanih, medtem ko se jih 7,5 odstotka verjetno bo.
bih izkušenj s krizo, ki so jo povzročile predvsem špekulacije, strožje opazovali dogajanje na trgu. Uvedli pa bodo tudi strožje kriterije za poročanje. Nadzor nad trgom in novimi produkti bo bolj temeljit, poleg tega pa se ne bo več dovoljevalo, da se udeleženci sklicujejo na tržno svobodo, pri uvajanju spornih produktov. To naj bi zmanjšalo možnosti za novo krizo, je pa res, da je vsaka kriza drugačna od prejšnje, je priznal Kranjec.
Slovenija po poti Grčije, Portugalske, Irske ...
Sicer pa je Kranjec še opozoril, da bi Slovenija, če ne bo ukrotila porabe, zaradi proračunskega primanjkljaja in rasti zadolženosti, lahko šla po poti Grčije, Irske in Portugalske. Proračunski primanjkljaj se bo letos zvišal zaradi pomoči podjetjem, ki so v večinski državni lasti, npr. železnicam in NLB, čeprav je vlada obljubila nižji proračunski primanjkljaj, meni Marko Kranjec.
Dokler se proračun ne bo uravnal, ni smiselno govoriti o prestrukturiranju dolgov, je poudaril Kranjec. Ob tem je dejal, da bi morebitna zavr-
Med tistimi, ki se bodo udeležili referenduma oziroma še ne vedo, če se ga bodo, bo pokojninsko reformo podprlo 31,4 odstotka vprašanih (pred enim tednom bi jo podprlo še 36,7 odstotka vprašanih), proti pa jih bo glasovalo 44,6 odstotka (44,2 odstotka). 23,9 odstotka vprašanih (19,1 odstotka) še ne ve, kako bodo glasovali. Zakon o delu na črno bo po napovedih podprlo 29,7 odstotka vprašanih (30,5 odstotka), ne bo pa ga podprlo 51,1 odstotka (47,8 odstotka). 19,2 odstotka (21,7 odstotka) jih še ne ve, kako bodo glasovali. Novelo zakona o arhivih bo podprlo 28,6 odstotka vprašanih (29,3 odstotka), ne bo pa je podprlo 31,3 odstotka vprašanih (29,7 odstotka). 40,1 odstotka (41 odstotkov) jih še ne ve, kako bodo glasovali.
Med tistimi, ki se bodo referenduma zagotovo udeležili, jih bo za pokojninsko reformo glasovalo 35,6 odstotka vprašanih, proti pa jih bo 46 odstotkov. Zakon o pre-
nitev pokojninske reforme, o kateri bomo državljani odločali 5. junija na referendumu, privedla do še večje zadolženosti, saj bi se zagotovo povečale obresti za slovenska podjetja in državo.
Nova dokapitalizaci-je NLB ?
Na drugi strani so se nadzorniki NLB v četrtek seznanili z odredbo Banke Slovenije, s katero ta predpisuje povečanje količnika kapitalske ustreznosti NLB Skupine. V Banki Slovenije zaradi zakonskih določil zadeve ne morejo komentirati, časnik Finance pa je ob sklicevanju na neimenovane vire poročal, da naj bi šlo za novo 250-milijonsko dokapitaliza-cijo. Če pa bi NLB uspelo po dobri ceni prodati 57-odstotni lastniški delež v Banki Celje, pa bi banka potrebovala manj novega kapitala, najverjetneje okoli 150 milijonov evrov.
Na Banki Slovenije so na vprašanja odgovorili, da zaradi določil zakona o bančništvu glede obveznosti varovanja zaupnih informacij nadzorniških informacij o NLB ali katerikoli drugi banki ne morejo posredovati ali komentirati. Ponovno so tako pojasnili, da Banka
prečevanju dela na črno bo podprlo 34,3 odstotka vprašanih, proti pa jih bo 49,4 odstotka. Novelo zakona o arhivih pa bo podprlo 33,3 odstotka vprašanih, proti pa jih bo 31,8 odstotka. (sta)
Sporna živila z bakterijo E. coli v Slovenijo niso bila dobavljena
Inšpektorat RS za kmetijstvo, gozdarstvo in hrano je sporočil, da sporna živila, ki so v Nemčiji in nekaterih drugih evropskih državah povzročila okužbo z nevarno bakterijo Escherichia coli (E. coli), v Slovenijo niso bila dobavljena.
Rezultati epidemioloških in laboratorijskih preiskav so pokazali, da so vzrok nedavnih okužb v Nemčiji in nekaterih drugih evropskih državah kumare, kontaminirane z bakterijo E. coli. Sporne kumare prihajajo iz Španije, in sicer
Slovenije za vse banke ocenjuje potrebno raven kapitala glede na profil tveganosti posamezne banke. Na kakšen način banka zagotavlja primerno kapitalsko ustreznost, pa je po navedbah nadzornika bančnega trga odvisno od poslovne politike in strategije posamezne banke oziroma lastnikov.
Predsednik uprave NLB Božo Jašovič je sicer v nedavnem pogovoru povedal, da želi banka v letošnjem letu skozi odprodaje, dezinvestiranje in zmanjšanje tveganju prilagojene bančne aktive v primeru najboljšega scenarija doseči pozitivni finančni učinek v višini 600 milijonov evrov. Jašo-vič je zagotovil tudi, da delajo vse v tej smeri, da banka ne bi potrebovala dodatne dokapita-lizacije in bi z lastnimi ukrepi zagotovila kapitalsko trdnost.
NLB je po mučnem in dolgotrajnem procesu, ki je potekal pred kritičnimi očmi javnosti, konec marca vendarle uspela zaključiti 250-milijonsko do-kapitalizacijo, v okviru katere je država vplačala dobrih 243 milijonov evrov. S tem se je povečal lastniški delež države v banki, po drugi strani pa se je zmanjšal delež druge največje lastnice - belgijske KBC. V okviru dokapitalizacije je namreč vplačala manj kot pet milijonov evrov.
Državno sodelovanje v doka-pitalizaciji je pri javnosti naletelo na močan odpor, še posebej zaradi dejstva, ker je banka lani v luči visokih oblikovanih rezervacij in slabitev zaradi slabšanja posojilnega portfe-lja poslovala z visoko izgubo. Banka je namreč kot največja slovenska banka vpletena v večino trenutnih problematičnih zgodb slovenskega gospodarstva, v medijih pa se pojavljajo očitki o klientelističnih povezavah in slabih poslovnih določitvah v preteklosti.
STA (pripravlja: SM)
od dobaviteljev Pepino Bio Frunet (v tem primeru gre za kumare iz ekološke pridelave) in Hort o fruti-cola. Nemške pristojne oblasti so nakazale, da bi lahko bile sporne tudi kumare nizozemskega dobavitelja, vendar ti podatki zaenkrat še niso potrjeni, pojasnjujejo na inšpektoratu. Nevarna bakterija je v Nemčiji že zahtevala smrtne žrtve, okužbe z bakterijo pa so zabeležili tudi v Veliki Britaniji ter na Švedskem, Nizozemskem in Danskem.
Po podatkih, prejetih v okviru hitrega sistema obveščanja za živila in krmo (RASFF), sporna živila v Slovenijo niso bila dobavljena. Inšpektorat je kljub temu vzpostavil stike s trgovskimi verigami ter distributerji svežega sadja in zelenjave z namenom popisa ponudbe v Sloveniji. Po doslej zbranih podatkih se pri nas tržijo kumare slovenskega, italijanskega, avstrijskega in makedonskega porekla, nekaj pošiljk pa je tudi španskega porekla, vendar teh niso dobavili sporni dobavitelji. (sta)
Uvodnik
Samo nasmeh bo bolj grenak ...
Vem, da nisem edini, ki se pred super-referendumsko nedeljo počutim - milo rečeno - zelo nelagodno, da ne rečem že vnaprej izigrano, ali kot bi rekla kakšna kolegica, grdo nategnjeno. Kajti toliko besed, prerekanj, groženj, obljub, prepričevanj, dokazovanj, osladnosti, podtikanj, nespretnih marketinškihpotez in usmerjenih informacij, kot smo jih te dni deležni na vsemogočni slovenski medijski sceni, v samostojni državi še nismo doživeli. Pa je ta naša državica sredi najlepših let svoje mladosti, saj bomo le nekaj dni po zloglasni nedelji upihnili šele 20. svečko samostojnosti. Kot mladenka v najlepših letih, a žal z ne najsladjšim nasmeškom na ustih.
V državi, v kateri imajo vsi polna usta napredka, blaginje in razvoja, je še vedno prek 110.000 lačnih ter nekajkrat več nezadovoljnih ust. A kljub temu dokazujemo, da smo unikum, saj si referenduma o pokojninski zakonodaji baje niso mogli privoščiti še nikjer na svetu, za nas pa to ni noben problem. Čeprav ekonomisti že sedaj ugotavljajo, da nesprejetje te zelo občutljive in nujne reforme ne bo imelo usodnih proračunskih posledic; pa tudi, da njeno sprejetje ne bo prineslo kratkoročnih pozitivnih učinkov ter želenih prihrankov v državni blagajni.
In tako se bo kljub vsemu zgodila veleumna super-referendumska in super draga nedelja, čeprav se ve, da bomo bolj kot katera od političnih opcij največji poraženci mi, davkoplačevalci. Samo za preobsežne in težko razumljive, več kot sto strani dolge brošure z več kot 500 težko razumljivi členi so porabili več kot 120 ton papirja; kar bi zadostovalo za 4-letno tiskanje učbenikov. In zato je zelo verjetno, da si večina teh preobsežnih brošur sploh ni utegnila prebrati, kaj šele, da bi docela dojela njihovo vsebino. Za nameček so iz davkoplačevalskega denarja natisnili še več kot 5 milijonov glasovnic. V treh različnih barvah, da se bo vedelo, za kaj so katere: bele za pokojninsko reformo, zelene za preprečevanje dela in zaposlovanja na črno ter tiste bež barve za arhivsko in dokumentarno gradivo. Baje nas bo ta nedelja veljala več kot en nov in nujno potreben arhiv v Ljubljani. Pa naj še kdo reče, da demokracija ni draga, zmedena in zelo komplicirana zadeva. Še dobro, da bo po tej dragi in menda tudi usodni nedelji prišel tudi ponedeljek, ko menda ne bo nič več, kot je bilo. Ali pač? Le nasmeh bo bolj grenak... Vsaj za nekatere. In za nas, ki moramo vse to plačevati in prenašati.
Martin Ozmec
Slovenski (ne)politični zemljevid • Tarče in tarčice
Družba za časopisno in radijsko dejavnost Radio-Tednik, d. o. o., Ptuj. Direktor: Jože Bračič. Naslov: Radio-Tednik Ptuj, p. p. 95, Raičeva 6, 2250 PTUJ; tel.: (02)749-34-10, faks: (02) 749-34-35- Dopisništvo Ormož: tel.: 041 287 922. Štajerski tednik je naslednik Ptujskega tednika oziroma Našega dela, ki ga je ustanovil Okrajni odbor OF Ptuj leta 1948. Izhaja vsak torek in petek. Odgovorni urednik: Jože Šmigoc. Pomočnica odg. urednika: Simona Meznarič. Urednik športnih strani: Jože Mohorič. Vodja tehnične redakcije: Slavko Ribarič. Celostna podoba: Imprimo, d. o. o. Novinarji: Dženana Bečirovič, Majda Goznik, Viki Klemenčič Ivanuša, Martin Ozmec, Simona Meznarič. Lektorica: Lea Vaupotič. Tajnica redakcije: Marjana Pihler (02) 749-34-22. Naročniška razmerja: Majda Šegula (02) 749-34-16. Transakcijski račun: 04202-0000506665 pri Novi KBM, d. d. E-mail uredništva: tednik@amis.net, nabiralnik@radio-tednik.si. Oglasno trženje: Justina Lah (02) 749-34-10, Jelka Knaus (02) 749-34-37. Sprejem oglasov po e-mailu: nabiralnik@radio-tednik.si. Vodja marketinga: Mojca Hrup (02) 749-34-30; narocila@radio-tednik.si. Marketing: Bojana Čeh (02) 749-34-14, Luka Huzjan (02) 780-69-90, Marjana Gobec Dokl (02) 749-34-20, Daniel Rižner (02) 749-34-15. Internet: www.radio-tednik.si,www.tednik.si,www.radio-ptuj.si Cena izvoda v torek 0,80 EUR , v petek 1,30 EUR. Celoletna naročnina: 106,80 EUR, za tujino (samo v petek) 119,60 EUR. Ta številka je bila natisnjena v 12.000 izvodih. Nenaročenih fotografij in rokopisov ne vračamo in ne honoriramo. Tisk: Delo, d. d. Davek na dodano vrednost je vračunan v ceno izvoda in se obračunava v skladu s 7. točko 25. člena Zakona o DDV (Uradni list 23. 12. 1998, št. 89).
Ptuj • Anketa o festivalu Zdravo, sosed
Festival prostovoljstva za večje druženje ljudi
Na Cvetkovem trgu na Ptuju je 27. maja potekal prvi festival prostovoljstva pod naslovom Zdravo, sosed. Pripravili so ga v ČS Center v okviru evropskega festivala prostovoljstva, posvečenega Evropskemu letu prostovoljstva.
Foto: Črtomir Goznik
Od leve: Anka Ostrman, Jože Dajnko, Samo Kodela, Stanko Lepej, Natalija Resnik Gavez, Dejan Levanič, Saša Ljubec
S projektom Zdravo, sosed so želeli na najboljši možen način promovirati pomen prostovoljstva, ki deluje na različnih področjih, obenem pa v različne projekte vključiti čimveč prebivalk in prebivalcev MO Ptuj, kjer deluje okrog 200 društev in prostovoljskih organizacij, na prvem festivalu v petek pa se jih je predstavilo 40. 27. maj je bil tudi dan za tkanje novih vezi med ljudmi, spoznavanje in povezovanje, da bi čim več ljudi našlo stične točke in si lahko medsebojno pomagalo, ko je to potrebno. Skupaj ljudje lahko naredijo tudi več za razvoj svojega mesta.
O festivalu so povedali
Anka Ostrman: »Čudovito, da se je to zgodilo in da se je končno začelo. Zelo sem vesela, da je prvi festival tu in da bo postal tradicija. Vsi se bomo za
to potrudili, zase vem, da se bom.«
Jože Dajnko: »Projekt Zdravo, sosed ocenjujem kot zelo dober, še posebej, da malo popestrimo dogajanje v starem mestnem jedru, da v našem lepem mestu ne bo takšnega mrtvila in da ljudi tudi malo navdušimo za zdrav način življenja s tem, da jim pokažemo obživljenjske dejavnosti, ki se dogajajo tudi v tem starem mestnem jedru.«
Samo Kodela: »Odlično, da je gospa Branka zasnovala to druženje na Cvetkovem trgu na Ptuju skupaj z društvi, ki vključujejo zdrave in hen-dikepirane ljudi, da se medsebojno spoznajo in družijo, da drug o drugem zvedo več. Lahko rečem, da gre za zelo lep dogodek, ki ga je obogatil tudi koncertni del.«
Stanko Lepej: »Zadnji čas je bil, da smo se tudi na Ptuju lotili takšnega festivala. Organiza-
torjem gre vsa pohvala. Prosto-voljstvo je malo zanemarjeno, vsi mislijo, da je prostovoljstvo samo brigadirsko delo z lopato, krampom in samokolnico. Danes jih je veliko več, to so RK, Karitas, soroptimistke, gasilci, Društvo prijateljev mladine in številni drugi, ki pridejo v tem času, ko nam trda prede v tej ljubi samostojni Sloveniji, še kako prav.«
Natalija Resnik Gavez: »Zelo sem navdušena, da je do tega festivala prišlo, da imamo možnost predstaviti naš festival, ki se bo dogajal poleti na Ptuju. Pripravili bomo festival kreativnosti za otroke. Sodelovalo bo enajst različnih društev in zavodov, ki že sedaj delujejo na Ptuju in v okolici. Tudi z našim festivalom želimo oživiti staro mestno jedro. Druženje bo trajalo šest dni, v Sončnem parku, dominikanskem samostanu, grajskem dvorišču in še kje. Glavnina dogajanja bo od
29. julija do 3. avgusta, v sklopu praznika MO Ptuj.«
Dejan Levanič: »Festival je odlična priložnost, da se ljudje malo družijo med seboj, da pridejo do različnih informacij, da pridejo do tistega, kar je mogoče manjkalo v četr-tnih skupnosti, do skupnega življenja. Ideja je nastala že v prejšnjem mandatu ČS Center, zdaj jo uresničujemo. Dobili smo nekaj predlogov, da bi ga v bodoče pripravljali ob sobotah. Mislim, da je dober začetek, da četrtne skupnosti MO Ptuj začnejo živeti na takšen način.«
Saša Ljubec: »Ideja je odlična, da tudi skozi to vidimo, kdo vse je dejaven na Ptuju in na koga vse se je mogoče obrniti, s kom je mogoče sodelovati. Podpiram takšne stvari, v prihodnje pa si želim, da bi na tem festivalu sodelovale vse mladinske organizacije, kolikor jih je na Ptuju oziroma
ZDRAVO SOSED
|<]% \ SKI 1'VJM
ENTER
+
Foto: Črtomir Goznik
Branka Bezeljak, predsednica sveta CS Center
nasploh vsa društva, ki združujejo mlade in malo starejše, saj ne nazadnje gre za medgene-racijsko druženje. Končno se na Ptuju nekaj premika, upam pa tudi, da bo počasi v prostorih Mestnega kina zaživela tudi Mladinska hiša.«
Branka Bezeljak: »V ČS Center smo že preteklo leto skušali organizirati neko srečanje krajanov. Festival Zdravo, sosed smo organizirali v duhu evropskih festivalov prostovoljstva, ki so te dni potekali v številnih krajih Slovenije. K sodelovanju smo povabili vsa društva, ki delujejo v MO Ptuj, večina jih deluje prostovoljno, da se medsebojno seznanijo, na festival smo povabili ljudi celega mesta. Naš cilj je, da bi ljudje lahko
sami ugotovili, kam se lahko vključujejo v svojem prostem času, ko imajo neke težave in probleme, kako se je treba družiti v soseski, pomagati drug drugemu, z mentorskim in drugim načinom. Malo večji odziv smo pričakovali od špor-tno-rekreativnih skupin. Analiza bo pokazala, kako se teh stvari v bodoče lotiti. Naš cilj je predvsem, da bi se ljudje po soseskah začeli organizirati na različne načine, z druženji, pikniki, urejanjem okolice, dvorišč, stavb in vrtov. Mlade pa bi radi povabili, da bi sodelovali v različnih športno-rekreativ-nih dejavnostih. Že letošnjo jesen bomo organizirali športna srečanja po ulicah, festival uličnih športov.«
MG
Ptuj • Z letnega koncerta Pihalnega orkestra
Mestni godbeniki igrali za dušo in srce
V dvorani Center na Ptuju, ki je za to priložnost dobila svečano podobo, je bil 29. maja letni koncert Pihalnega orkestra Ptuj pod vodstvom dirigenta Fredija Simoniča. Orkester po novem šteje že 72 članov.
V zadnjih letih se je močno pomladil, saj se mu je pridružilo trinajst mladih glasbenikov. Letošnji program je bil nekoliko težji kot v prejšnjih letih. Občinstvo v dvorani Center so navdušili s Schonbergovo Miss Saigon, koncertno suito Pleše z volkovi in koračnico Toneta Kudra Ptuj 76, ki so jo ob tej priložnosti zaigrali premierno, do danes v sestavi pihalnega orkestra še ni bila izvedena. Skladba je bila v zasedbi kvinteta nagrajena z zlatim orfejem na 8. ptujskem festivalu domače zabavne glasbe, Ptuj 76. Že po tradiciji pa si je občinstvo za topel sprejem godbenikov in navdušujoč aplavz priborilo še dva dodatka. Gost letošnjega koncerta, ki se je razlikoval od prejšnjih tudi po tem, da ga je spremljala projekcija, je bil pevec Boštjan Bračič, ki ga ja širše občinstvo spoznalo prek oddaje Slovenija ima talent, čeprav se je glasbi in pesmim Franka Sinatre, Elvisa Presleya, Deana Martina, Raya Charlesa in drugim zapisal že pred leti. Slovenija je odkrila enega najbolj karizmatičnih moških pevcev do sedaj. Tudi v nedeljo je ostal zvest svojemu re-
pertoarju, za aranžma posameznih pesmi pa je poskrbel Mirko Orlač, profesor na Glasbeni šoli Izola, nekdanji član ptujskega Pihalnega orkestra, ki živi in dela v Izoli, kjer vodi tamkajšnji pihalni orkester in Trobilni ansambel Izola. Ptujski pihalni orkester že več let odlično sodeluje s Pihalnim orkestrom iz Izole, v jeseni bodo ponovno izmenjali srečanje. Na odru se je Boštjanu Bra-čiču v nedeljo pridružila Nina Rogina, saksofonistka Pihalnega
orkestra, ki se od leta 2006 uči tudi solo petja pri Samu Ivačiču. Štirje godbeniki Pihalnega orkestra pa so na letošnjem letnem koncertu prejeli tudi Gallusove značke za večletno muziciranje. Aljaž in Aleš Kolarič sta prejela bronasti Gallusovi znački, Tomaž Šmigoc in Jure Rogina pa srebrni.
Za Pihalni orkester Ptuj je bilo leto 2010/2011 izjemno leto. V tem času so zabeležili 155- oziroma 156-letnico neprekinjenega
delovanja orkestra. V septembru 2010 jim je ministrstvo za kulturo RS podelilo status kulturnega društva javnega pomena, status je izjemnega pomena za delovanje orkestra oziroma društva. V letu 2010 so izvedli enega najuspešnejših dogodkov, na enem
mestu so ob 50. jubileju ptujskega kurentovanja uspeli zbrati 50 godb in skupin mažoretk oziroma več kot 1500 godbenic, godbenikov in mažoretk, katerih nastop je spremljala 5000-glava množica. Nič manj odmeven pa ni bil letošnji tovrstni dogodek,
ki je pritegnil še nekaj več skupin godbenikov in mažoretk. Na tekmovanju pihalnih orkestrov v zabavnem programu Ormož 2010 so prejeli zlato plaketo. Jubilejno 155. leto muziciranja pa je v kroniki KD Pihalnega orkestra Ptuj še posebej poudarjeno tudi zaradi tega, ker so prvič v svoji zgodovini pridobili lastne prostore, odlične pogoje za delo orkestra in druge aktivnosti društva. Pri urejanju le-teh so tudi sami veliko naredili, prispevali več kot tisoč prostovoljnih ur. Od lani nastopajo tudi v novih uniformah.
MG
Foto: Črtomir Goznik
Na letošnjem koncertu sta zapela eden najbolj karizmatičnih slovenskih pevcev Boštjan Bračič in saksofonistka Nina Rogina, članica Pihalnega orkestra Ptuj, ki se zadnjih pet let uči tudi solo petja.
Foto: Črtomir Goznik
Pihalni orkester Ptuj se je v zadnjih treh letih pomladil s trinajstimi novimi člani.
Ptuj • S tiskovne konference SD Ptuj
S petimi sklopi nad ptujske probleme
Ptujski socialni demokrati so na tiskovni konferenci, ki je bila 27. maja v novih prostorih stranke (bivši prostori Pleskarja), predstavili novo vodstvo, ki so ga izvolili na zboru članstva 13. maja. Takrat so tudi sprejeli nove programske smernice.
Mirana Meška je na čelu ptujske občinske organizacije zamenjal Dejan Levanič, za
podpredsednika pa sta bila izvoljena Miran Meško in Mirjana Nenad. Do zamenjave je prišlo predvsem zaradi porazdelitve različnih odgovornih funkcij: Miran Meško je postal predsednik foruma svetnic in svetnikov SD Slovenije, ki združuje 450 svetnic in svetnikov. Cilj delovanja SD na Ptuju je širitev stranke, na zadnjih volitvah so dosegli zadovoljiv rezultat, vedo pa, da so sposobni narediti še več. V ta namen so ustanovili strokovni svet stranke, ki ga vodi dr. Bojan Pahor.
Zavedamo se, poudarja Le-vanič, da na lokalnem nivoju prepričaš ljudi samo s konkretnim programom razvoja. SD so s svojo aktivnostjo v preteklosti že dokazali, da znajo reševati probleme v MO Ptuj, da imajo konkretne predloge in posluh za ljudi, nujno pa je potreben širši konsenz za posamezne rešitve v občini. V ospredju morajo biti interesi občine, ne politika. Zato širijo ekipo ljudi, ker želijo v prihodnje prevzeti večjo odgovornost za podobo Ptuja.
SD Ptuj se bodo v prihodnje držali petih prednostnih programskih prioritet, ki so ključne za prihodnost Ptuja. Na prvo mesto so postavili ureditev starega mestnega jedra, druga prioriteta je načrt izgradnje cest v MO Ptuj in vlaganje
v infrastrukturo v posameznih ČS, tretji projekt je Evropska prestolnica kulture, četrta prioriteta je znižanje komunalnega prispevka, na petem mestu pa odlok o mladini.
Za ureditev problemov starega mestnega jedra so pripravili odlok, ki bo določal območja in merila za določitev objektov, objekte ter vzdrževalna dela in ocenitev stroškov za objekte, ki imajo zaradi opustitve redne in pravilne uporabe ter vzdrževanja takšne pomanjkljivosti, da zaradi izrabljenosti, zastarelosti, vremenskih vplivov zelo slabo vplivajo na zunanjo podobo naselij in krajine. Odlok bo vseboval merila, na podlagi katerih se bodo določali objekti, ki so nevzdrževani in na katerih so potrebna nujna vzdrževalna dela. Na tej osnovi bo pristojni občinski organ izdal odločbo, ki bo lastnika objekta zavezala, da bo v določenem roku izvedel vzdrževalna dela. Če tega v roku, določenem z odločbo, ne bo izvedel, se opravi izvršba za nedenarno obveznost po drugih osebah, skladno s predpisi o splošnem upravnem postopku.
»Na področju tretje prioritete, projekta EPK 2012, in pete, odloka o mladini, najbolj pogrešamo organiziranost,« je povedala podpredsednica SD Ptuj Mirjana Nenad. Svetniška skupina SD je že na odborih in komisijah v letih 2007 in 2008 predstavila osnutek odloka o
organiziranju in financiranju mladine v MO Ptuj. Predvsem zaradi pomanjkanja strateškega načrta o organiziranju mladine na nacionalni ravni je bil osnutek umaknjen iz razprave, ker pa je bil na nacionalni ravni sprejet zakon o uveljavljanju javnega interesa na področju mladinskega sektorja, je odlok postal znova aktualen. Z njim želijo celovito urediti položaj mladih v MO Ptuj z zagotavljanjem pogojev za njihovo sodelovanje pri odločanju o odločitvah, ki so za mlade pomembne. V ta namen predlagajo ustanovitev pododbora za mladinska vprašanja MO Ptuj. V SD Ptuj ugotavljajo tudi
pomanjkanje organiziranosti na področju kulture. V svojem predvolilnem programu so zapisali, da si na Ptuju na področju kulture želijo Zavod za kulturo in promocijo Ptuja. Čeprav se EPK 2012 hitro približuje, je organiziranost kulturnih društev pomanjkljiva oziroma je ni, prav tako ni povezanosti kulturnih programov. Krovne organiziranosti ni, društva ne vedo, kam bi se obrnila. Sedanje stanje ne predstavlja delovanja kulture v organizirani obliki. Ne vztrajajo pri zavodu, vendar je v tej smeri treba nekaj narediti. Ni pošteno, da je v projektu EPK naš paradni konj smo kuren-
tovanje, ob tem, da imamo na Ptuju številna kvalitetna društva, ki imajo kaj pokazati, je poudarila Mirjana Nenad.
Urejanje infrastrukture in komunalni prispevek sta problema, s katerima se mestni svetniki srečujejo na vseh sejah, je povedal Miran Meško. MO Ptuj je med prvimi v Sloveniji sprejela odlok o komunalnem prispevku, a ga bo treba prevetriti. V SD Ptuj še vedno vztrajajo na predlogu, ki je bil pred tremi leti preglasovan, da se cona II okrog okolice Ptuja uredi z nižjim faktorjem, da se s tem omogoči lažje investiranje v individualno gradnjo in lažjo realizacijo manjših pod-
jetniških projektov. Podatki za zadnja tri leta kažejo, da na tem območju zaradi previsokega komunalnega prispevka investicij skoraj ni bilo, podpirajo pa tudi, da se znotraj cone I, to je znotraj mestnega jedra, faktorji selektivno priredijo, je povedal Miran Meško. V fazi, ko je pogodba z investitorjem za področje cestne infrastrukture skoraj nemogoča, v SD predlagajo, da se pristopi k sistematičnemu pregledu in urejanju cestne infrastrukture na podlagi enotnih kriterijev, ki bodo veljali za celotno območje Ptuja. Njihov dodatni predlog ob tem je, da se pripravi tudi kompletna dokumentacija za kolesarske steze, saj želijo povezati celotno območje MO Ptuj z varnimi kolesarskimi stezami.
S tiskovne konference SD Ptuj je šel tudi poziv k podpori vseh zakonov, o katerih bomo glasovali na referendumu 5. junija, saj pokojninsko reformo potrebujemo ta trenutek. Nastavljena je postopno, ni boleča, prehodi se bodo uveljavili do leta 2020 oziroma 2025, je povedal Levanič. Ključno pa je tudi, da se ustavi padanje pokojnin. Pokojninski zakon prinaša odmerni odstotek v višini 80 odstotkov, sedaj je ta pri 60 odstotkih povprečne plače, kar je velik problem za tiste upokojence, ki imajo nizke pokojnine.
MG
Veliki Vrh • Odprli težko pričakovano asfaltno cesto
Cesta, ki povezuje sosednji občini
V Velikem Vrhu, na meji med občinama Zavrč in Cirkulane, so v petek, 27. maja, svečano odprli 1300 m dolgo asfaltno cesto, ki je veljala okoli 90.000 evrov, njeno gradnjo pa so poleg obeh občin sofinancirali tudi krajani, uporabniki in donatorji.
Slovesnosti, ki so jo pripravili ob stanovanjski hiši v Velikem Vrhu 73 b, so se poleg številnih krajanov udeležili svetniki in župana obeh občin, završke in cirkulanske, poslanec državnega zbora Branko Marinič, cirkulanski dekan Emil Drev ter predstavniki izvajalcev del iz podjetja Asfalti v Ptuju. Ker je bila nosilec te pomembne investicije v infrastrukturo občina Cirkulane, je zbrane najprej nagovoril župan te občine Janez Jurgec in poudaril: „Modernizacijo odseka te haloške ceste v dolžini 1300 m, ki je bila v zelo slabem stanju, sta financirali obe občini. Ker je bila cesta tudi v poletnih mesecih pogosto slabo prevozna, smo se že pred dvema letoma pričeli resneje dogovarjati o njeni modernizaciji. V lanskem letu so dogovori rodili sadove, in ko so sklep o sofinanciranju spre-
jeli tudi svetniki občine Zavrč, smo delo začeli, in kot vidite, odsek ceste uspeli asfaltirati ob pomoči donatorjev - krajanov, ki živijo na obeh straneh ceste ter številnih vinogradnikov. Trdno sem prepričan, da je ta odsek ceste zelo pomemben tako za občino Cirkulane kot za občino Zavrč, saj je neke vrste prometni mejnik obeh občin, ob njej pa živijo in so nanjo vezani številni krajani, ki se vsakodnevno vozijo v službe in po opravkih v sosednje kraje. Poleg tega smo omogočili normalen dostop številnim šolarjem in drugim uporabnikom. Celotna investicija je veljala okoli 90.000 evrov, pri čemer je vsaka od občin prispevala nekaj čez 30 odstotkov sredstev, okoli 25 odstotkov potrebnega denarja pa so zbrali občani. Vsem želim, da bi se po tej cesti vozili varno, zahvaljujem se jim za
Foto: M. Ozmec
Asfaltno cesto v Velikem Vrhu so s prerezom vrvice svečano odprli (z desne) cirkulanski župan Janez Jurgec, Srečko Kokot, najstarejša domačinka Marija Arbajter ter župan občine Zavrč Miran Vuk.
dobro sodelovanje, zahvala gre tudi predstavnikom izvajalcev del, podjetju Asfalti iz Ptuja, ter seveda donatorjem."
O pomembnosti modernizacije te ceste za razvoj dolga leta zapostavljenega haloškega območja je govoril tudi župan občine Zavrč Miran Vuk, ki je poudaril, da gre za asfaltiranje zadnjega odseka ceste, ki povezuje obe haloški občini in tako še tesneje tudi krajane. Pohvalil je prizadevne predstavnike gradbenega odbora in izvajalce, ki so delo pričeli lansko jesen, dokončali pa letošnjo pomlad.
S prerezom vrvice so pomembno prometno pridobitev svečano odprli župana občin Cirkulane in Zavrč Janez Jurgec in Miran Vuk, najstarejša domačinka Terezija Arbaj-ter ter eden od najbolj vnetih pobudnikov modernizacije ceste Srečko Kokot. Potem ko je cesto blagoslovil cirkulan-ski župnik, dekan Emil Drev, so domačini pripravili krajši kulturni spored, po novi cesti so se simbolično prvi zapeljali motoristi skupine „Stari biki", gostoljubni domačini pa so po tradiciji vse goste pogostili in se skupaj poveselili.
-OM
Zavrč • Svojevrsten občinski rekord
S 16 točkami so opravili v pičlih 24 minutah
Župan Miran Vuk je pri vodenju 7. seje sveta občine Zavrč dosegel svojevrsten rekord, saj so s 16 točkami dnevnega reda opravili v 24 minutah. Poleg rebalansa proračuna so soglašali s spremembami statuta in poslovnika ter sprejeli kar tri investicijske programe.
Foto: M. Ozmec
Letošnje občinsko praznovanje bodo posvetili 70-letnici završkih gasilcev, ki v teh dneh urejajo svoj prenovljeni in razširjeni gasilski dom.
Župan in svetniki so tokrat dokazali, da se zavedajo stare resnice, ki govori, da je čas denar, saj so 7. redno sejo občinskega sveta minuli petek, 27. maja, kljub obsežnemu dnevnemu redu s kar 16 točkami končali v 24 minutah. Po krajšem pojasnilu računo-vodkinje Darinka Ivančič so brez pripomb soglašali s prvim rebalansom občinskega proračuna za leto 2011, ki je bil potreben predvsem zaradi nekaterih prerazporeditev sredstev v posameznih proračunskih postavkah. Po novem bodo v občinski blagajni razpolagali s 3.912.953 evri skupnih prihodkov ter s 4.200.491 evri skupnih odhodkov, negativno razliko pa bodo pokrili z zadolževanjem v višini 350.000 evrov. Investicijske odhodke načrtujejo v višini 2.836.256,99 evrov in predstavljajo v strukturi odhodkov dobrih 67 % delež.
Brez težav so podprli tudi predlog pravilnika za vrednotenje programov, organizacij in društev na področju humanitarnih in drugih dejavnosti, ki ne sodijo v zakonsko obvezo, predstavljajo in zagotavljajo pa specifične socialne potrebe občanov. Osnutek tega odloka je bil predstavljen že na prejšnji seji, bo pa urejeval
Čeprav je bilo iz vseh dosedanjih večmesečnih razprav zelo jasno razvidno, da je večina občinskih lokalnih politikov, razen tistih s polenškega konca, veliko bolj za zaprtje kot za nadaljevanje izobraževanja v polenški štiriletki, pa so malodane vsi na zadnji seji dvignili roko za to, da naj se pouk nadaljuje.
Problematiko šolanja na podružnici je odprl župan Rajko Janžekovič s pojasnilom, da naj se tokrat debate zaključijo in naj se dokončno doreče, kaj bo z izobraževanjem na omenjeni šoli: „Sam osebno, govorim kot občan in ne kot župan, svojih otrok ne bi dal v to šolo, že zato, ker jim matična šola daje veliko več možnosti dodatnega izobraževanja. Pozivam vas, da tudi vi razmišljate v dobro otrok in ne stavbe! Na tej šoli se že nekaj desetletij konstantno znižuje število otrok, zadnja leta jih je manj kot deset, v jeseni je v prvi razred vpisan en sam otrok in tudi vnaprej ne kaže
financiranje humanitarnih in drugih neprofitnih društev in organizacij. Po pojasnilu direktorice občinske uprave Irene Horvat Rimele so v prvi obravnavi soglašali s spremembami in dopolnitvami statuta občine Zavrč in poslovnika občinskega sveta. Oba dokumenta je bilo potrebno prilagoditi nekaterim zakonskim in drugim spremembam, njuna vsebina je sedaj v javni obravnavi, pripombe pa bodo sprejemali do 4. junija. O dokončnem sprejetju naj bi odločali na naslednji seji občinskega sveta.
Po predstavitvi vsebine analize organiziranosti gospodarskih javnih služb v občini Zavrč, ki jo je opravila direktorica občinske uprave Irena Horvat Rimele, so v prvi obravnavi soglašali z vsebino odloka o ustanovitvi gospodarske javne službe. Tudi v tem primeru so predlog odloka dali v javno obravnavo, pripombe nanj pa bodo zbirali do 4. junija. Ker do sedaj v občini plakatiranja še niso imeli urejenega z odlokom, so se seznanili s predlogom ustreznega odloka, ki bo podrobneje urejal pravila o plakatiranju v času pred volitvami in referendumi.
Seznanili so se tudi z oceno
nič drugače. Šole kot župan ne morem in ne mislim zapreti, tudi ministrstvo je ne bo, ta odločitev je lahko izključno vaša, svetniki!"
Kot so svetniki izvedeli v nadaljevanju, znašajo stroški, ki jih občina plačuje za polenško šolo, letno 7300 evrov in so izključno materialni, izobraževanje plačuje pristojno ministrstvo, varstvo pa so doslej nekako reševali preko javnih del ali z volonterstvom.
Prvi se je k besedi prijavil zagovornik obstoja šole, svetnik Franc Kukovec: „Zavedajte se, da to ni trafika, ampak šola in zato veljajo določeni zakoni, postopki, kako se jo sploh lahko zapre. Sklep o ukinitvi je možno sprejeti šele potem, ko so izpolnjeni nekateri pogoji, med drugim tudi petletno spremljanje rojstev in vpisa. Šele zatem se lahko uradno uvede začetek postopka ukinitve, ki pa traja dve leti in med tem časom občina ne sme vlagati v stavbo popolnoma nič! Teh predpisov ne izpolnjuje-
in nato sprejeli poročilo o izvajanju občinskega programa varnosti v minulem letu 2010, ki ga je na občino posredoval vodja službe komunalnih nadzornikov skupne občinske uprave Robert Brkič. Seznanili so se tudi s ponudbo o izdelavi strategije razvoja občine Zavrč, ki jo je posredovalo zasebno podjetje Aeifora iz Ljubljane in je po besedah direktorice občinske uprave vsekakor potrebna za lažje,
mo, če pride do pritožbe, odgovarjamo mi! Ob tem stroški s šolo sploh niso veliki in poleg tega nam ta šola omogoča tudi skoraj brezplačne tabore za naše otroke. Bolje je razmišljati, kako šolo še bolje izrabi-
preglednejše in bolj usklajeno delovanje občine in njenih organov v bodoče. K morebitnim predlogom in dopolnitvi strategije so povabili tudi občane in podjetnike z območja občine Zavrč, saj želijo, da bo omenjen strateški dokument čimbolj kompleksen.
Da bi lahko uspešno kandidirali za pridobitev državnih in evropskih sredstev, so sprejeli tri investicijske dokumente: za modernizacijo dveh
ti in ne obratno!"
Kukovcu se je pridružil tudi Jože Munda, češ da so stroški s šolo tako majhni, da naj ostane v dobro tamkajšnjih otrok in staršev, ki svoje otroke pač želijo vpisati tja.
4
javnih poti (okoli 200 m dolgega odseka Korenjak-Skok, ki je ocenjen na okoli 23.000 evrov, in okoli 400 m dolgega odseka Belski Vrh-Labiš, ki je ocenjena na dobrih 50.000 evrov) ter za ureditev poti, razsvetljave in vodovodnega priključka na pokopališču v Zavrču, ki je ocenjen na okoli 39.500 evrov.
Brez pripomb so potrdili tudi predlog sklepa o določitvi cen najema grobov in upo-
Ostali svetniki, ki so se še oglašali, pa so nastopili precej medlo, z veliko manjšo mero odločnih besed kot na prejšnjih sejah; prav vsi so namreč zmencali v smeri, da pač šola naj ostane, če že otroci so in dokler bodo, pa četudi jih bo manj, kot je prstov na roki ... Janko Horvat pa je k temu mišljenju še dodal, da naj se v prihodnje nikakor več ne izsiljuje z vrteškim oddelkom, če že pouk ostaja, ker da tega pa ne bo podprl.
Pred glasovanjem o tem, ali naj šola ostane ali ne, pa se je še enkrat oglasil župan Janže-kovič in svetnikom, posebej
rabo mrliške vežice na pokopališču v Zavrču. Nova cena za najem enojnega groba je 21,86 evrov, za najem družinskega 29,15 evrov, za najem mrliške vežice z žaro 18,28 evrov, za uporabo mrliške vežice s krsto pa 36,57 evrov.
Da so sejo zaključili v ve-drejšem tonu, je poskrbela podžupanja Marta Bosilj, saj je svetnike seznanila s pripravami na letošnje praznovanje 14. občinskega praznika, ki ga bodo posvetili visokemu jubileju završkih gasilcev. Prireditve se bodo pričele že prve dni avgusta, osrednji del pa bo v petek,12. avgusta, ko bodo svečano odprli prenovljen in nekoliko razširjen gasilski dom, zvečer pa bo v dvorani na Goričaku tradicionalno srečanje vseh društev s podelitvijo priznanj in pokalov. Osrednja občinska slovesnost bo v soboto, 13. avgusta, in jo bodo posvetili praznovanju 70-letnice PGD Zavrč, zato pričakujejo, da bodo tisti dan v Zavrču proslavili dan gasilcev, ki delujejo v Območni gasilski zvezi Ptuj. V dvorani naj bi bila osrednja slovesnost z nagovorom župana Mirana Vuka s podelitvijo občinskih priznanj ter tradicionalno pogostitvijo.
M. Ozmec
Kukovcu in Mundi, navrgel, da če je in bo že vse po zakonu in predpisih, potem se bodo držali tudi zakona, ki pravi, da prevoz otrok do štiri kilometre oddaljenosti od šole ni potreben in ga ne bo več.
Glasovanje je potem pokazalo to, kar je dala vedeti tudi debata; devet svetnikov je glasovalo za obstoj šole, nihče ni bil proti, nekdo pa se je očitno vzdržal.
Šola za nekaj kratkohlačni-kov na Polenšaku tako ostaja. Tudi če bi jo ukinili, za učence to ne bi bila velika škoda, verjetno bi znala biti večja za kakšnega od zaposlenih v dornavskem vzgojno-izobra-ževalnem zavodu, ki bi potem lahko izgubil službo. Vsaj tako je bilo razumeti neuradne govorice, zakaj so se svetniki odločili tako, kot so se ...
Sicer pa zadeve okoli po-lenške šole v prihodnje še ne bodo čisto zaključene; namreč, nova lokacija za namestitev mobitelove antene je prav streha te šole, saj domači župnik in podjetje Mobitel nikakor ne najdeta skupnega jezika okoli višine najemnine za anteno na cerkvenem stolpu. Ali bodo krajani za to, da se namesti antena na šolsko stavbo, najemnina pa porabi za potrebe šole, se bo pokazalo na junijskem zboru krajanov, kjer zna biti razprava (spet) še kako zanimiva ...
SM
Dornava • Odločitev občinskega sveta
Šola na Polenšaku ostaja
Po veliko mesecih dolgih in burnih debat okoli smiselnosti obstoja podružnične OŠ Polenšak, ki jo zadnja leta obiskuje manj kot deset učencev (letos šest), je dosje te problematike v občini Dornava očitno zaprt do nadaljnjega: svetniki so se namreč soglasno odločili, da naj OŠ ostane.
Ptuj • Aleš Zalar obiskal Okrožno sodišče
Delajo dobro in so lahko zgled drugim
Minister za pravosodje Aleš Zalar je med torkovim obiskom na Ptuju obiskal tudi Okrožno sodišče na Ptuju, kjer se je pogovarjal s predsednikom Andrejem Žmaucem.
Pregledal je reševanje zadev v tem sodnem okrožju. Ugotovil je, da Okrožno sodišče na Ptuju zadeve zelo dobro obvladuje. Ptujski okrožni sodniki pogosto celo pomagajo drugim sodiščem, Okrajnemu sodišču na Ptuju in Ormožu ter celo mariborskemu sodišču, kar je lahko za zgled ostalim, ocenjuje Zalar. Zlasti ga je zanimalo reševanje gospodarskih sporov in stečajev, saj mora imeti v teh kriznih časih gospodarstvo ustrezno pravno zaščito, ko jo potrebuje. Število nerešenih gospodarskih zadev pada, rešijo jih več, kot jih prejmejo na novo. Sodniki okrožnega sodišča na Ptuju pa so tudi uspešni mediatorji, ki jim stranke in odvetniki zelo zaupajo.
Ker je v torek odmevala tudi novica, da je predsednik SDS Janez Janša vložil kazensko ovadbo zoper ormoškega okrajnega sodnika, ki mu očita, da je z nevestnim in malomarnim delom onemogočil sojenje policistu, ki naj bi mu leta 2006 grozil na spletnem forumu, so govorili tudi o zastaranju zadev. Tudi Okrožno sodišče na Ptuju bo preverilo sistem spremljanja in ukrepanja v primeru zastaranja zadev. Minister za pravosodje je vso to dokumentacijo v zadevi Janša že predal sodnemu svetu, ki bo presodil, ali predsednik ormoškega okrajnega sodišča zagotavlja sojenje brez nepotrebnega odlašanja. Sodni svet je po zakonu o sodiščih tisti, ki ocenjuje, ali je posameznik
Foto: Črtomir Goznik
Aleš Zalar
ravnal skladno s kriteriji, ki jih zakon o sodiščih določa za vodenje in izvrševanje zadev v sodni upravi, ki pa ni nič drugega kot zagotavljanje rednega in pravilnega dela sodišča. To je tudi temeljna naloga predsednika sodišča. Glede na to, da Okrajno sodišče v Ormožu praktično nima nerešenih primerov, ima le 50 kazenskih zadev, je po ministrovi oceni neprimerno in neodgovorno, da prihaja do zastaranja zadev. Vodilni sodniki morajo biti zgled za ostale sodnike in osebje na sodiščih, ki jih vodijo, s svojim delom zagotavljajo zaupanje javnosti v delo sodišč. Pravosodni minister je med obiskom na Ptuju pozornost namenil tudi problematiki izvršb na Okrajnem sodišču, ne-
katere se absolutno predolgo rešujejo, Slovenija zaradi tega ne bi smela plačevati odškodnin. Predsednik Okrožnega sodišča se bo o tej problematiki posebej pogovoril s predsednikom Okrajnega sodišča, skupaj bosta poiskala nekatere rešitve za izboljšanje stanja na tem področju. Ptujsko okrožno sodišče pa je lahko zgled tudi ostalim slovenskim sodiščem po svojem popoldanskem delu ob četrtkih in petkih, takšen način dela naj bi kmalu vpeljala tudi druga slovenska sodišča. Predlog sodnega reda je minister za pravosodje že poslal predsedniku Vrhovnega sodišča v mnenje, s takšnim načinom dela bi se tudi zmanjšali sodni zaostanki.
MG
Ptuj • V sindikatu upokojencev proti pokojninski reformi
Resi nas lahko le ozdravljeno gospodarstvo
Predstavniki ptujskega območnega sindikata upokojencev Slovenije so na delovnem posvetu, ki se ga je v četrtek, 19. maja, udeležil tudi predsednik republiškega odbora Konrad Breznik, največ razprave namenili pokojninski reformi, ki jo odločno zavračajo.
Edvard Kupčič, predsednik ptujskega območnega odbora, je poudaril: „Trditev in zastraševanje slovenske vlade ter ministrstva za delo, da bo v pokojninski blagajni v primeru nesprejetja zakona nastal velik primanjkljaj, ni utemeljena. Če bo nova zakonodaja sprejeta, to pomeni, da bodo sedanje in bodoče pokojnine manjše, da se ne bodo prilagajale rasti plač in življenjskih stroškov, za večino upokojencev pa bi bila skupna vrednost sredstva iz proračuna manjša. Trdimo, da novi zakon pomeni manjšanje pravic za nove upokojencev in za mlade. Čeprav predlagatelji trdijo drugače, smo prepričani, da bo nov zakon prinesel manjše pokojnine, saj bo zaradi dodatnih 10 slabše plačanih let osnova nižja."
Do predloga pokojninske reforme pa so bili kritični tudi drugi udeleženci razprave. Slišali smo tudi, da bodo pokojnine nižje tudi zaradi slabšega usklajevanja s plačami, že tako nizke pokojnine bodo brez varstvenega dodatka, ne bo nadomestil za pomoč in postrežbo med boleznijo, ne pomoči za trajno invalidne osebe, ne bo poračunov, kar bo zaostajanje za plačami še povečalo. Vpraševali so se tudi, ali bo storilnost, konkurenčnost in fleksibilnost večja, če bodo
delali starci, mladi pa bodo nezaposleni.
Tudi predsednik republiškega odbora sindikata upokojencev Konrad Breznik je menil, da se na tak način problemi ne morejo reševati: „S to perečo problematiko se ukvarjamo že več let, posebej intenzivno pa zadnja tri leta, oziroma po tem, ko so pričeli prihajati novi interventni zakoni s tega področja. Prvi je prišel leta 2009, drugi lani, tretjega pa nam predlagajo sedaj, saj pokojninska reforma ni nič drugega kot interventni zakon. Dejstvo pa je, da vsi trije zakoni upokojencem zmanjšujejo pokojnine, zato smo v sindikatu upokojencev odločno proti sedanjemu predlogu pokojninske reforme.
Že prvi interventni zakon je bil za upokojence slab, čeprav so trdili drugače, kajti 100-odstotno usklajevanje pokojnin z rastjo plač se je zmanjšalo na 50 odstotkov. Naslednji interventni zakon pa je šel še nižje, na 25-od-stotno usklajevanje. Najbolj boleče pa je, da so vsi socialni transferji oziroma varstveni dodatki šli iz pokojnin, ker jih prenašajo na socialno blagajno. To pa bo za tiste z najnižjimi pokojninami, od 250 do 400 €, še hujši udarec, saj bodo morali za varstveni ali socialni dodatek vložiti prošnjo. Ko bo prošnja odobrena, pa bodo
morali podpisati dokument, da bodo po njihovi smrti ta socialni dodatek vračali njihovi otroci oziroma pravni nasledniki. In če za vračanje ne bodo imeli dovolj denarja, bodo morali vračanje plačati s svojim premoženjem. To pa je še posebej v sedanjem kriznem in občutljivem času nesprejemljivo.
Ne strinjamo se tudi s stališčem vlade, da bodo prav pokojnine reševale slabo finančno situacijo. To je nesprejemljivo in nesmiselno. Revežem jemljejo vstran, da so še večji reveži, po drugi strani pa pričakujejo, da bodo prav ti reveži reševali
državo. Zmotno je tako razmišljanje, mislim celo, da večje sramote ne more biti. Na drugi strani je namreč cel kup nepravilnosti, ki bi jih lahko zlahka odpravili in s tem privarčevali veliko več denarja. Poglejmo samo naš javni sektor, vsi po vrsti ugotavljajo, da je za tako malo državo preobsežen, da ga je treba skrčiti, ker nas preveč stane. Pa se dogaja ravno nasprotno, samo v letošnjem letu so dodatno zaposlili še 570 novih državnih uslužbencev, od lani na letos pa se je število povečalo za prek 1000 novih delovnih mest. Mar ni to absurd? To je ne-
vzdržno, kajti tako majhna država, kot smo, enostavno ne more vzdrževati tako velikega in dragega državnega aparata. Tega se vsi zavedajo, ukrepajo pa ne in zato so naše finančne težave še večje. Upokojenci nikakor ne moremo reševati gospodarstva, krizo lahko rešijo predvsem nova delovna mesta, ki prinašajo dodano vrednost."
Med predlogi za izhod iz težke situacije so člani sindikata upokojencev predlagali predvsem nujno ozdravitev gospodarstva, zaposlovanje mladih ljudi ter obvezno plačevanje prispevkov v ZPIZ. Menili so tudi, da mora drža-
Foto: M. Ozmec
Predstavniki ptujskega območnega odbora sindikata upokojencev Slovenije so predlagano pokojninsko reformo odločno zavrnili; na desni predsednik republiškega odbora Konrad Breznik.
va svoje upokojence plačevati iz proračuna, ne pa da jih obeša na prispevek rednega upokojevanja, poleg tega pa so predlagali 40 let delovne dobe, obdavčitev luksuza in hitrega bogatenja na račun raznih transakcij, menili, da je treba storiti mnogo več za borbo proti tajkunom, jim zapleniti vse neupravičeno pridobljeno premoženje. Zahtevali so tudi konkretno odgovornost nadzornih svetov in menili, da mora biti država previdnejša tudi pri raznih dokapitalizacijah. Med drugim smo slišali tudi, da so plače direktorjev absolutno previsoke, še posebej v podjetjih, ki poslujejo z izgubo, ponovno so zatrdili, da država varčuje le z nizkim plačilom zaposlenih ter pri upokojencih in bolnih, sebe pa pri tem izvzema.
Sicer pa je Edi Kupčič zatrdil, da bodo republiškemu odboru sindikata upokojencev Slovenije ob skorajšnjem sklicu predlagali, da stališča in pobude ptujskega območnega odbora sprejmejo ter z njimi seznanijo vse člane. Tako bodo vsi bolje informirani, lažje pa se bodo tudi dogovarjali in pogajali za svoje pravice. Poudarili so tudi, da je sindikat upokojencev pripravljen sodelovati pri nastajanju novega zakona, zato mora država to upoštevati.
M. Ozmec
Ptuj • Valerija Šaško - Moja družinska zdravnica 2011
Strokovnost, zaupanje in dobra komunikacija
Valerija Šaško, dr. med., specialistka splošne in družinske medicine, je letošnja Moja družinska zdravnica v okviru akcije Moj zdravnik revije Viva, ki poteka že petnajst let in skozi katero se negujejo in varujejo vrednote, kot sta solidarnost in človekoljubje.
Rodila se je v vasici v okolici Krapine, kjer je obiskovala tudi osnovno šolo, gimnazijo pa v Krapini. Proti koncu srednje šole, ko se je bilo že treba počasi odločiti za študij, je razmišljala o veterini, o gozdarstvu, ker je vedno imela rada živali in naravo, življenje na vasi je v njej pustilo močan pečat, veliko je pomagala babici. Oče in mama pa sta jo uspela prepričati, da je veterina težak poklic za žensko, v tistih časih tudi še ni bilo odprtih toliko ambulant za male živali, kot jih je danes, medicina je veterini nekako sorodna, zato jo je potem izbrala. Na podlagi današnjih izkušenj bi še enkrat izbrala medicino, pove, če bi bila ponovno pred odločitvijo, za kateri študij se odločiti, čeprav se takrat še ni zavedala pomena te odločitve in kaj vse jo še čaka v življenju. Študij medicine v Zagrebu je končala poleti 1986, jeseni istega leta pa se je že zaposlila na Ptuju, v Zdravstvenem domu, kjer je začela delati kot pripravnica, po strokovnem izpitu pa je kot mlada zdravnica začela delati v Gorišnici. Kot mlada zdravnica začetnica se je morala kar znajti, v tistem času je bila tudi zdravnica za varovance enote doma upokojencev v Muretincih, kjer se je spet srečala z drugo patologijo in diagnostiko kot v redni ambulanti.
Krapinčani so bili že od nekdaj vezani na Ptuj, ptujska bolnišnica oziroma porodnišnica je bila njihova področna bolnišnica, kamor so hodile ženske v tistih časih rojevat. Na Ptuj in njegove zdravstvene ustanove je gravitiralo celo Zagorje. Kljub temu da je po horoskopu tehtnica, nikoli v življenju ni tehtala svoje odločitve, dajala na tehtnico pluse in minuse, vsaka odločitev pri njej v prvi vrsti pomeni resno in odgovorno delo.
Iz gorišniške ambulante jo je pot vodila na Ptuj, v ambulanto pet, to je bilo obdobje, ko so bile ambulante še organizirane po firmah. Skrbela je za zdravstveno oskrbo zaposlenih v Delti - Labodu, Elektrokovini, za policiste. Po drugem porodu je še nekaj časa delala, potem pa se je odločila, da gre med zdravstvene koncesionarje. Z današnje distance ocenjuje, da je šlo za pomembno življenjsko in delovno odločitev. Za delo samostojnega zdravstvenega delavca se ni odločila zaradi denarja, kot to nekateri zmotno mislijo, ker jo je vedno motilo, da ni bilo nobene razlike pri
nagrajevanju med tistimi tirni, ki so veliko delali, in tistimi, ki so delali malo. Uravnilovka jo bila zanjo vedno moteča. Vsi njeni poskusi, da bi se to spremenilo, niso dali sadov, ker se več dela naj ne bi dalo vrednotiti, je bil vsakokratni odgovor vodilnih na njene pobude. V samostojno pot jo je gnala tudi želja po drugačni organiziranosti dela, čeprav se je že od vsega začetka dobro zavedala, da bo v novi vlogi tudi odgovornost večja, tako kazenska kot materialna. Odločitev pa je bila toliko lažja, ker sta se za delo na osnovi koncesije odločila skupaj z zdravnikom Brankom Jerkovičem, že zaradi nadomeščanja, v nasprotnem bi ji bilo zelo težko, ker bi to pomenilo, da bo brez dopusta, pa tudi zboleti ne bo »smela«. Prvi koncesionarji v ptujskem zdravstvu so se v začetnem obdobju srečevali tudi z nekaterimi problemi, iz tistega obdobja so znani zapleti pri prenosu kartotek pacientov. Kot pravi, pa ni šlo za namerno nagajanje, bolj so bili problemi zaradi luknji-časte zakonodaje. Danes so zadeve utečene, sodelovanje koncesionarjev z Zdravstvenim domom poteka po utečeni poti, brez problemov. Dobro se vključujejo v dežurno službo, delo prehospitalne enote, ki je organizirana v ZD Ptuj. Morda malo premalo strokovno sodelujejo, do tega pa prihaja, ker imajo eni in drugi premalo časa za to.
Slovenski zdravstveni sistem je dobro organiziran, še posebej to pride do izraza, če ga primerjamo z nekaterimi drugimi državami, zlasti še z Ameriko, ki je za nekatere čudežna država, pa je daleč od čudeža, pravi Šaškova. »Problem vidi v nagrajevanju, ne samo zdravnikov, temveč celega zdravstvenega kadra. Če dobro delajo, bi morali biti dobro nagrajeni, tega sistema v Sloveniji še nimamo. Nagrajevanje po delu in kvaliteti dela bi prineslo bistvene spremembe, saj bi timi, ki ne bi dosegli plana v določenem mesecu in bi zaradi tega prejeli za 10 odstotkov nižjo plačo, to želeli naslednji mesec nadoknaditi. V pomoč pri uveljavljanju nagrajevanja po delu bi lahko bile tudi ankete o delu zdravnikov oziroma celotnega zdravstvenega osebja. Načinov, kako priti do boljših rezultatov dela v zdravstvu, je veliko. Vsaka pacientova beseda, posebej, če je negativna, ti da misliti, na splošno bi se morali več pogovarjati s pacienti,
Valerija Šaško, specialistka splošne in družinske medicine: iskrenosti in partnerstvu.«
Foto: Črtomir Goznik
»Pri svojem delu gradim na zaupanju,
povratne informacije so za zdravnika zelo dobrodošle. Ne gre toliko za denar kot za spoštovanje in priznanje našega dela, pa ne samo v zdravstvu, v družbi nasploh, človek to na nek način potrebuje. Če je človek zadovoljen, bo tudi dobro delal. Na rezultate večjega menedžiranja v zdravstvu, ki ga sicer napoveduje minister za zdravje Dorjan Marušič, pa bo treba še počakati,« dodaja Šaškova. Tudi zdravstveno zavarovanje je po mnenju Moje družinske zdravnice 2011 v Sloveniji dobro urejeno. Verjetno pa bomo morali slej kot prej omejiti sredstva za bolezni, ki nimajo toliko vpliva na samega človeka, več pa nameniti za nove terapije in zdravljenje najtežjih bolnikov. Pri preprečevanju najtežjih obolenj so zelo pomembni preventivni programi, od zgodnjega odkrivanja raka na dojki, materničnega vratu, do odkrivanja raka danke ter še nekateri drugi. Veliko pa je tudi vsakodnevne preventive, vsak zdravnik dnevno veliko svetuje, pacienti, ki v ambulanto prihajajo pogosto, niso problem, ker tako in tako pridejo sami, nas poslušajo, nam zaupajo, naše nasvete upoštevajo. Večji problem so pacienti, ki imajo neke »grehe«, ki ne pridejo. S preventivnimi pregledi skušamo zajeti tudi te, pove Šaškova. S pomočjo pregleda kartotek najbolje vidijo, kateri so tisti pacienti, ki
prihajajo redko in jih je treba občasno povabiti.
Valerija Šaško skrbi za 2741 pacientov, za uspešno delo je treba imeti dobro logistiko in dobro organizacijo dela ter veliko sodelovanja medicinskih sester, ki lahko v veliki meri razbremenijo zdravnika, če poskrbijo za administrativne stvari, za ureditev bolniških dopustov in podobno, za recepte, da se lahko bolj posveti tistim, ki resnično potrebujejo zdravniško pomoč. Pri tem jim bo od jeseni v veliko pomoč tudi referenčna ambulanta. Če resnično nima časa za pacienta, se z njim dogovori za drugi termin, da se lahko v miru pogovorita o vsem, kar ga teži. Številka 2741 je absolutno previsoka, povprečje v Sloveniji je 1800 pacientov, deset odstotkov pacientov nad povprečjem po zahtevi zavarovalnice še morajo vpisati, to je okrog 2000, nad to številko pa nobeden ne more nikogar prisiliti, pojasni Šaškova. Preko katedre za družinsko medicino si prizadevajo, da bi skrbeli v povprečju za 1500 pacientov, kar bi omogočalo normalno delo in obdelavo pacientov. Že pred leti je tudi sama naslovila prošnjo na zavarovalnico, da bi ji zmanjšali število pacientov, pa so ji odgovorili, da tega ne morejo storiti. Na drugi strani pa je tako, če že dvajset let skrbi za neko družino, ki se širi, dobi zeta, snaho, bo v prime-
ru bolezni tudi zanje. Skrbi za paciente ni nikoli dovolj, pravi, svojim pacientom po novem zagotavlja tudi spletno komuniciranje, pacientom na njihova vprašanja odgovarja v dveh dneh, preko spleta pa jim bodo v kratkem na voljo tudi nekatere pomembne informacije in nasveti glede sezonskih bolezni, zavarovanja pred klopi in podobno. Preko združenja družinskih zdravnikov urejajo načine prijave pacientov v to obliko komuniciranja z geslom, da ne bi prišlo do nepotrebnih zlorab osebnih podatkov. Čeprav imajo nekateri pomisleke glede komuniciranja preko spleta, češ da je takšno komuniciranje neosebno, je Šaškova mnenja, da je dobrodošlo, ko gre za naročanje napotnic, receptov. To je tudi manj moteče, kot so telefoni. Telefonsko naročanje omogočajo zjutraj med sedmo in pol deveto uro ter zadnjo uro in pol pred koncem delovnega časa. Telefoni so na splošno zelo moteči, zvonijo neprestano, pacienti so nervozni, če se ne oglasijo na drugi, tretji klic. Ko sestra dela, se na telefonske klice ne more odzivati. Zaradi akutnih pacientov se včasih podre sistem naročanja. Trudijo se, da tisti, ki so naročeni, naj ne bi čakali več kot pol ure. Z dvajsetimi minutami, kolikor naj bi jih imeli na voljo po novih pravilih za sprejem pacientov, pa odkrito pove, da bo
težko. Vpeljali so sistem, da nenaročene akutne bolnike sprejemajo v času od sedme do devete, naročene pa po deveti uri in vmes. Skupaj dnevno ambulanto Valerije Šaško obišče med 50 in 70 pacientov, to je skupaj s tistimi, ki pridejo po napotnice, recepte, urejajo bolniški dopust in podobno.
»Priznanje oziroma naziv Moja družinska zdravnica 2011 mi pomeni veliko, priznanje za ves moj dosedanji trud, za delo s pacienti. Priznanja nisem pričakovala, poteku akcije nisem sledila. Priznam, da se tudi ne zavedam, kako veliko je to priznanje. Pacient ve, ali sem ga pozdravila ali ne, ali sem ga lepo sprejela ali ne, bila z njim prijazna. To zagotovo tudi nekaj pove o našem strokovnem delu, ker če pacient ni zadovoljen z uspehom zdravljenja oziroma vodenja bolezni, potem tudi ne bodo o zdravnikih govorili lepo. Za nekatere je morda to priznanje skomercializirano, za mene osebno je ta akcija možnost, da pacienti povedo, kaj si mislijo o zdravnikih. Sprejemam ga kot nagrado za moj trud, še posebej pa se mi zdi pomembno v teh časih, ko se o zdravnikih v glavnem govori in piše zelo slabo. Osnova dobrega odnosa med pacientom in zdravnikom je prav v komunikaciji in zaupanju; če ti pacienti zaupajo, je tudi problemov veliko manj kot sicer. Če živiš z bolniki, jih razumeš, si nagrajen,« je o priznanju Moja družinska zdravnica 2011 povedala Valerija Šaško.
Čeprav zveni stereotipno, si tudi Valerija Šaško želi predvsem zdravja, to želi tudi vsem drugim, saj, kot pravi, se dejansko ne zavedamo pomena bogastva zdravja, dokler ga imamo. Po navadi se tega zavemo šele, ko zbolimo. Pri poklicnem delu si želi, da bi dobro zaživela referenčna ambulanta, ki bo začela delati 1. septembra letos, v kateri se bodo še bolj ukvarjali s preventivo, vodenjem kroničnih bolnikov in bo v nekem smislu razbremenila delo zdravnika, da se bodo lahko še bolj posvetili tistim, ki jih potrebujejo, ker so resno zboleli.
Valerija Šaško si je svojo oazo miru uredila v Janežov-cih pod Destrnikom, uživa v naravi in v družbi z živalmi, vrtnari, rada kuha, družina je njen vir energije.
MG
Evropa, svet • Navdušenje in pozdravi Čestitke Srbiji ob aretaciji Mladiča
v^^B Iz vsega sveta prihajajo I pozdravi ob aretaciji haI aškega obtoženca Ratka I Mladiča v Srbiji. Aretacijo IL	H so med drugim pozdravili
I na Nizozemskem, kjer so I Jt zaradi vpletenosti svojih vojakov v pokol v Srebreni-j ci sedaj še posebej veseli,
Wt \ U\ _^Hkkí] v ZDA, Nemčiji, Italiji in
Foto: novosti.hr Franciji. Generalni sekretar ZN Ban Ki Moon jo je označil kot »mejnik«.
Kot je še dejal Ban, gre za zgodovinski dan za mednarodno pravosodje ter velik korak v boju proti nekaznovanju za politične zločine, zato čestita srbski vladi in še posebej srbskemu predsedniku Borisu Tadiču.
Nizozemski premier Mark Rutte aretacijo vidi kot »zmago za mednarodno pravo« in pomemben dogodek za žrtve Mladičevih zločinov in njihove družine. »Med vojno v Jugoslaviji je bil Mladič odgovoren za najgrozovitejše zločine, vključno seveda z genocidom v Srebrenici. Njegova aretacija pomeni, da bo odgovarjal pred sodiščem. In to je zmaga za mednarodno pravo,« je dejal po poročanju beograjske tiskovne agencije Beta, ki povzema nizozemsko agencijo ANP.
Kot je dodal, pa je to pomemben dan tudi za Nizozemsko. »Prizori iz Srebrenice so vrezani v naš nacionalni spomin. Zato nimam v mislih samo žrtev Srebrenice in njihove družine, ampak tudi pripadnike nizozemskega bataljona,« je poudaril. Pri tem je imel v mislih bataljon, ki je imel v okviru misije ZN v BiH leta 1995 nalogo, da varuje območje Srebrenice, kamor pa je nato vdrla vojska bosanskih Srbov in pobila okoli 8000 Bošnjakov.
Italijanski zunanji minister Franco Frattini je aretacijo Mladiča medtem označil kot »preizkus velike demokratične zrelosti«, pomemben preobrat, ki bo Srbijo približal Evropski uniji, poroča francoska tiskovna agencija AFP. Ob tem je še posebej izpostavil trdno politično voljo Tadiča, da se zadosti pravici.
Tudi francoski predsednik Nicolas Sarkozy je izrazil prepričanje, da je Srbija po današnji pogumni potezi korak bližje EU, ter izpostavil, da je za aretacijo še posebej zaslužen Tadič. Nemški zunanji minister Guido Westerwelle je podobno menil, da je Srbija danes izpolnila dolgoletne zahteve EU, Mladiča pa označil kot »enega največjih mučiteljev«, katerega aretacija predstavlja osnovo za mirno prihodnost celotne balkanske regije.
Britanski zunanji minister William Hague je medtem ocenil, da gre za »zgodovinski trenutek«, ki naj pomeni začetek novega poglavja za države Zahodnega Balkana. Britanski obrambni minister Liam Fox pa je menil, da lahko Srbija sedaj potegne črto pod zločini svoje preteklosti in odpre novo poglavje.
Veselje ob razvoju dogodkov v Srbiji je izrazil tudi ameriški predsednik Barack Obama, ki se udeležuje vrha skupine G8 v francoskem Deauvilleu. Tadiču in srbski vladi je čestital za njegova »odločna prizadevanja«, da Mladiča ujamejo in privedejo pred roko pravice ter ocenil, da je to »pomemben dan za družine Mladičevih številnih žrtev, za Srbijo, za BiH, za ZDA in za mednarodno pravosodje«. Kot je poudaril, je kaznovanje za vojne zločine, zločine proti človečnosti in genocid za ZDA vse od druge svetovne vojne »tako moralni imperativ kot tudi bistven element stabilnosti in miru«. Čeprav današnja aretacija mrtvih ne bo obudila nazaj v življenje, pa je družinam Mladičevih žrtev Obama zaželel, da bodo v njej našle nekaj utehe. (sta)
Gospodarstvo po svetu
Pittsburgh • Ameriški prehrambeni proizvajalec H.J. Heinz Company, ki je največji proizvajalec kečapov na svetu, je danes napovedal, da bo zaprl pet tovarn in posledično ukinil od 800 do 1000 delovnih mest. Trenutno po vsem svetu zaposluje približno 32.500 ljudi, je poročala ameriška tiskovna agencija AP.Podjetje namerava v tekočem poslovnem letu, ki se bo sklenilo marca prihodnje leto, zapreti dve tovarni v ZDA, dve v Evropi in eno v pacifiški regiji. Za katere tovarne točno gre, v podjetju ni so razkrili. Po zaprtju teh petih bodo po vsem svetu imeli še 76 tovarn. Gre za konsolidacijo proizvodnje, s katero Heinz želi zagotoviti nadaljnjo rast dobičkonosnosti.
Heinz sicer beleži dobre rezultate zlasti na hitro rastočih trgih, kot so Brazilija, Rusija in Indija, na katerih se širi tudi s prevzemi lokalnih podjetij. Marca je denimo napovedal, da prevzema brazilsko podjetje Coniexpress SA Industrias Alimenticias, novembra lani pa je kupil kitajsko podjetje Foodstar. Washington • Visoke cene goriv, vladno omejevanje proračunskih izdatkov in šibka široka potrošnja so glavni vzroki počasne gospodarske rasti ZDA v prvem letošnjem četrtletju. Ameriški bruto domači proizvod (BDP) se je v prvem četrtletju na letni ravni okrepil za 1,8 odstotka, je prvo oceno iz aprila danes potrdilo ameriško ministrstvo za trgovino. Analitiki sicer ocenjujejo, da je ameriška gospodarska rast v drugem četrtletju nekoliko pospešila in dosega okoli 2,5 odstotka. Za celotno leto pričakujejo triodstotno zvišanje BDP, kar bi bilo skoraj enako kot v letu 2010, ko je ameriško gospodarstvo beležilo 2,9-odstotno rast. Popravljeni podatki o rasti ameriškega BDP med januarjem in marcem so pokazali, da so potrošniki na letni ravni potrošnjo okrepili le za 2,2 odstotka. To je precej manj kot je pred mesecem dni v prvi oceni predvidevalo ameriško ministrstvo za trgovino. Takrat je bilo govora o 2,7-odstotni rasti potrošnje. Pariz • ZDA uradno še ne podpirajo nobenega kandidata za direktorja Mednarodnega denarnega sklada (IMF), je danes v Parizu dejala ameriška državna sekretarka Hillary Clinton. Neuradno pa so naklonjene ženskam v boju za to mesto, je razkrila. Kitajska se je danes zavzela za transparenten postopek izbire. ZDA še niso zavzele nobenega stališča v zvezi s katero koli kandidaturo, je v Parizu, kjer se je srečala s predstavniki držav Organizacije za gospodarsko sodelovanje in razvoj (OECD), po poročanju francoske tiskovne agencije AFP poudarila Clintonova. »Uradno bodo ZDA ocenile in nato razkrile kandidata, ki se nam bo zdel najbolj ustrezen,« je dejala Clintonova. Neuradno pa po njenih besedah ZDA podpirajo »ženske, ki so dobro usposobljene in izkušene za vodenje vodilne organizacije, kot je IMF«. Uradno je kandidaturo doslej napovedala le francoska finančna ministrica Christine La-garde, ki ji je podporo že izreklo veliko evropskih držav, med njimi tudi Velika Britanija in Nemčija.
Madrid • Španska telekomunikacijska družba Telefonica je sporočila, da namerava v Španiji odpustili dodatnih 2500 zaposlenih oz. skupaj 8500. Svoj načrt odpuščanja je ob tem raztegnila na obdobje petih let, je po poročanju francoske tiskovne agencije AFP povedal vir, ki je seznanjen z dogajanjem v podjetju. Nekdanji državni telekomunikacijski monopolist je že minuli mesec napovedal, da bo število svojih zaposlenih v Španiji v treh letih zmanjšal za 20 odstotkov oz. za okoli 6000. Ob tem so v Telefo-nici pojasnili, da so se za tak ukrep odločili zaradi velikega upada prodaje v državi. Ob reviziji tega načrta se je izkazalo, da bo treba v Španiji odpustiti 25 odstotkov zaposlenih, torej skupaj 8500, pri čemer naj bi se število delovnih mest namesto tri leta zmanjševalo več kot pet let.
Moskva • Zasebna ruska naftna družba Lukoil je v prvem četrtletju ustvarila 3,5 milijarde dolarjev čistega dobička, kar je 71,3 odstotka več kot v enakem lanskem obdobju. Prihodki od prodaje so znašali 29,6 milijarde dolarjev, kar pomeni 23,9-odstotno zvišanje, so objavili na spletni strani družbe. Kljub štiri odstotke nižjemu obsegu Lukoilove proizvodnje v prvih treh mesecih so šle drugemu največjemu ruskemu proizvajalcu črnega zlata na roko višje cene. »Pozitivna dinamika naših finančnih rezultatov je v glavnem rezultat močnega dviga cen ogljikovodikov,« so zapisali. Prav tako so Lukoilu po navedbah družbe k uspešnemu poslovanju pomagali varčevalni ukrepi in večja učinkovitost. (sta)
Zagreb • Iz zadnje
javnomnenjske
raziskave
Večina Hrvatov znova za vstop v EU
Potem ko je aprila podpora vstopu v EU med državljani Hrvaške zaradi razsodbe proti hrvaškima generaloma Anteju Gotovini in Mla-denu Markaču padla pod 30 odstotkov, je zadnja redna mesečna raziskava Crobaro-meter pokazala, da članstvo države v uniji podpira 56 odstotkov anketirancev, je v sredo poročala Nova TV.
Kljub temu lahko državni vrh skrbi izid referenduma o vstopu v EU, saj članstvu še naprej nasprotuje 39 odstotkov izmed 1000 anketirancev, ki jih je v raziskavi zajela agencija Ipsos Puls. Neodločenih je pet odstotkov volivcev. Največ privržencev vstopa v EU je med volivci HDZ (69 odstotkov) in SDP (56 odstotkov). Če bi imeli na Hrvaškem volitve v času majske
raziskave, bi SDP osvojila 30,3 odstotka glasov, medtem ko bi za HDZ volilo 20,3 odstotka polnoletnih državljanov. Na tretje mesto bi se prebila desničarska Hrvaška stranka prava (HSP), ki je edina parlamentarna stranka, ki nasprotuje vstopu države v EU. Slednja vsak mesec pridobi kakšen odstotek glasov in bi maja poleg prej omenjenih strank edina prestopila petod-stotni volilni prag, saj bi dobila 6,1 odstotka glasov. Neodločenih je 14,7 odstotka vprašanih. Opozicijski, levosredinski predvolilni blok na čelu s socialdemokrati bi dobil 38 odstotkov glasov, vladni desnosredinski pa 22 odstotkov.
Največjo podporo še vedno uživa predsednik Ivo Josipovic, ki ga podpira 79 volivcev, medtem ko vodjo socialdemokratov Zorana Milanovica podpira 41 odstotkov vprašanih, premier-ko Jadranko Kosor pa 28 odstotkov.
Več kot tri četrtine volivcev je nezadovoljnih s potezami vlade, vsaki šesti volivec pa je zadovoljen z delom Jadranke Kosor. Štirje izmed petih anketirancev menijo, da gre država v napačno smer, medtem ko jih je 13 odstotkov zadovoljnih.
Sicer pa 83 odstotkov vprašanih verjame, da se bo vladna koalicija obdržala do rednih volitev, ki bodo po napovedih premierke do konca leta, najpozneje pa do marca 2012. (sta)
Tokio • Posledice jedrske nesreče
V japonski morski hrani visoka stopnja radioaktivnosti
Foto: busines.com
V morski hrani iz bližine poškodovane jedrske elektrarne Fukušima na severovzhodu Japonske so zaznali visoko stopnjo radioaktivnih snovi, so sporočili tamkajšnji okoljevarstveni-ki. Odkar je bila v potresu in cunamiju 11. marca poškodovana nuklearka Fukuši-ma, so iz nje v okolje izhajale radioaktivne snovi.
Predstavniki Greenpeacea na Japonskem so povedali, da so zaznali višje stopnje radioaktivnih snovi od dovoljenih v 14 od 21 morskih izdelkov, med katerimi so bili morska trava, školjke in ribe, ulovljene od 22 do 60 kilometrov od jedrske elektrarne v Fukušimi, poroča francoska tiskovna agencija AFP.
Predstavniki Greenpeacea so v bližini pristanišča Ena 50 kilometrov južno od nuklearke v kilogramu morske trave našli 127.000 bekerelov joda-131, kar več kot 60-krat presega dovoljeno mejo, ter 20.000 bekerelov joda-131 v kilogramu morske trave v pristanišču Nakoso okoli 60 kilometrov južno od Fuku-šime.
Zabeležili so tudi 646 bekere-lov cezija-134 in 639 bekerelov cezija-137 v morskih kumarah v bližini pristanišča Hisanoha-ma, okoli 30 kilometrov južno od Fukušime. Strokovnjak za radioaktivno varnost pri Green-peaceu Jan van de Putte je izrazil zaskrbljenost nad »visokimi koncentracijami joda« v morski travi.
Japonska vlada je pred tem sicer zagotavljala, da se bodo radioaktivne snovi močno zred-čile, preden jih bodo morske živali in rastline uspele zaužiti. Iz Greenpeacea pa so sporočili, da so zaznali ponovno koncentriranje radioaktivnih snovi v morskem okolju, in zato pozvali k dolgoročnejši raziskavi.
Van de Putte je japonsko vlado tudi pozval, naj razkrije informacije o količini in vrsti radioaktivnih snovi, ki so jih iz poškodovane nuklearke spustili v ocean. Iz Greenpeacea so še sporočili, da na Japonskem niso mogli najti laboratorija za podrobne analize, zato so vzorce poslali v Francijo in Belgijo.
Iz Greenpeacea so še sporočili, da so tamkajšnji ribiči zaradi pomanjkanja verodostojnih informacij na izgubi. Zaradi poročil o radioaktivnosti ribiči namreč že nekaj časa ne lovijo, pri čemer zaradi pomanjkanja informacij ne vedo, ali bi bila vrnitev na delo varna, še navaja AFP.
Japonska je sicer zavrnila vplutje Greenpeaceove ladje
Rainbow Warrior v svoje teritorialne vode, zato so nekateri aktivisti nadzirali radioaktivnost vode ob obali v bližini nuklear-ke. (sta)
Belgija • Po
sledeh francoske odločitve
Nošenje burke v javnosti bo kmalu prepovedala tudi Belgija
Foto: tbknews.com
Belgija bo za Francijo postala druga evropska država, ki bo prepovedala nošenje burke v javnosti. Zakonodajni postopek se je namreč v sredo zaključil in zakon bo v veljavo stopil deset dni po objavi v uradnem listu, kar naj bi se zgodilo v prihodnjem mesecu.
Pred Belgijo je nošenje burke 11. aprila kot prva evropska država že prepovedala Francija. Belgijski zakon sicer prepoveduje vsakršna oblačila, ki zakrivajo obraz, ne le burk.
Zakon so prejšnji mesec z veliko večino potrdili poslanci v spodnjem domu belgijskega parlamenta, prejšnji teden pa še člani senata, poroča francoska tiskovna agencija AFP.
»Gre za zakon, ki upošteva temeljni princip, enakost med moškimi in ženskami,« je povedal liberalni poslanec Daniel Bacquelaine, ki je tudi snovalec zakona. »Če želimo odprto družbo, je vidnost obraza nujna. Človečnost prihaja z obraza,« je dodal.
Belgijski poslanci so o zakonu glasovali že aprila 2010, vendar so zaradi padca vlade po parlamentarnih volitvah, ki so sledile dva meseca pozneje, njegovo sprejemanje odložili.
V Belgiji naj bi burko ali ni-kab, ki povsem zakrivata obraz, sicer nosilo le nekaj sto žensk, še poroča AFP. (sta)
Bruselj • Nov
dokument Evropske komisije
Strožji zakoni za zaščito denarja davkoplačevalcev pred goljufijami
Evropska komisija je sprejela strateški dokument, s katerim določa vrsto ukrepov, ki bodo tožilcem in sodnikom v vsej Evropski uniji omogočili učinkovitejši boj proti goljufijam, ki škodijo finančnim interesom EU, so sporočili iz Bruslja.
Komisija namerava okrepiti kazensko materialno pravo s pojasnitvijo opredelitev vrst kaznivih dejanj, kot sta poneverjanje in zloraba moči, ter izboljšati zmogljivosti Evropskega urada za boj proti goljufijam (Olaf) in organa EU za pravosodno sodelovanje Eurojust. EU bo poleg tega proučila možna skupna
pravila glede goljufij in drugih kršitev, povezanih s finančnimi sredstvi EU, ki bi jih lahko uporabljalo specializirano Evropsko javno tožilstvo.
Kot pojasnjujejo v Bruslju, bo izvedba teh ukrepov mogoča zaradi lizbonske pogodbe, s katero je EU dobila pristojnost za sprejemanje zakonodaje na področju kazenskega prava, s čimer se je okrepila tudi njena zmožnost za boj proti goljufijam.
Obstoječa orodja za odkrivanje in preprečevanje zlorabe sredstev EU so včasih neprimerna in pomanjkljiva, organi držav članic pa se pri zagotavljanju učinkovite zaščite denarja EU pred kaznivimi dejanji še vedno srečujejo s številnimi ovirami. To je predvsem posledica različnih pravil o postopkih, vrstah kaznivih dejanj in kaznih, ki ovirajo čezmejne preiskave goljufij in pregon.
»Samo leta 2009 so obravna-
vani primeri suma goljufije v zvezi s sredstvi EU dosegli vrednost 280 milijonov evrov, kar je nekaj manj kot 0,2 odstotka celotnega proračuna EU. V času varčevalnih ukrepov je vsak stotin evra, ki se porabi iz proračuna EU, pomemben. EU ne bo dopuščala nepravilne porabe denarja davkoplačevalcev,« je ob tej priložnosti dejala podpredsednica Evropske komisije in komisarka za pravosodje Viviane Reding.
Evropski komisar, pristojen za boj proti goljufijam, Algir-das Šemeta je dodal, da državne meje niso ovira za storilce kaznivih dejanj. »Nasprotno, ti jih celo izkoriščajo, da bi se izognili pregonu. To za EU preprosto ni sprejemljivo. Zagotoviti moramo, da Olaf in nacionalni organi ne le preiskujejo sume goljufij, temveč storilce tovrstnih kaznivih dejanj tudi preganjajo,« je poudaril. (sta)
torek • 31. maja 2011	Od tod in tam	Štajerski TEDNIK 9
Ormož • 35. praznik vina Podgorci
Kakovost in kultura uživanja vina
V grajski dvorani v Ormožu je potekala letošnja svečanost ob 35. prazniku vina Podgorci 2011, ki so jo v ve liki meri posvetili 20-letnici slovenskega vinskega kozarca.
Foto: Viki Ivanuša
Ob visokih obletnicah so spomine obujali Franček Lah (z leve), Božo Grabovac, Marta Bombek in Anton Luskovič.
Od prvega ocenjevanja vina v Podgorcih, ko je bilo v oceno predanih 15 vzorcev vina, je minilo že 35 let in razmere so se bistveno spremenile. K temu je veliko pripomoglo Turistično društvo Podgorci, ki je skupaj z Društvom vinogradnikov Ljutomersko-Ormo-škili goric Jeruzalem desetletja gradilo odnos do vina ter skrb za lepše okolje. Dosegli so, da so jih začeli posnemati po vsej Sloveniji, saj so podobna ocenjevanja po njihovem vzoru organizirali po številnih krajih. Namen prireditve pa ostaja še vedno isti - vzpodbuditi vinogradnike k čim boljši pridelavi grozdja, boljšemu kletarjenju in kulturi pitja. V društvu do delovali številni zagnani posamezniki, ki jim ni manjkalo idej, hkrati pa so usklajeno delovali kot celota, saj organizacija takšnih prireditev zahteva veliko pridnih rok.
Tako se je Frančku Lahu porodila ideja o oblikovanju vinskega kozarca. Zato Franček Lah, hoče ali ne, je, če ne že oče, pa vsaj boter slovenskega vinskega kozarca, ki ga brez njegove ideje še lep čas ne bi bilo. Slovenski vinski kozarec se je rodil iz nuje. Pred 20 leti namreč v trgovinah ni bilo primernih kozarcev, v katerih bi lahko ponujali dobro vino. Pri izvedbi natečaja je organizatorjem pomagala Steklarska šola v Rogaški Slatini. Zmagal je kozarec, za katerega Marta Bombek, takratna tajnica društva, pravi, da je odličen, o čemer se je velikokrat prepričala v domačem podjetju: „Pogosto mi je bilo nerodno, ker nismo imeli primernih kozarcev. Kozarec napravi sliko vina. V njem se mora dobro videti barva vina, mora se ga dati lepo zavrteti, vino se v njem mora prezračiti in hkrati ponuditi buke, da ga lahko dobro okušamo. Slovenski vinski kozarec vse te pogoje izpolnjuje in iz njega se da zelo kulturno piti."
Foto: Viki Ivanuša
Največ priznanj je ponovno domov odnesel Borut Prapotnik, predstavnik kleti PRA-VINO Ču-rin Prapotnik.
Komisiji je bil sicer morda še bolj všeč današnji ormoški kozarec, a ni bil po meri gostincev, ki jih je skrbelo, da bi gostje lahko mislili, da jih gostinci pri količini goljufajo. Ker drži več kot 2 decilitra, se jim je zdel prevelik. Ormoški vinski kozarec je nastal izpod rok Boža Grabovca, ki je bil takrat študent vinogradništva in ga je razpis premamil k oblikovanju vinskega kozarca.
Franček Lah je poudaril, da se je z ocenjevanji in novim kozarcem začela dvigati kultura pitja na višji nivo. Kozarec je zaživel, povpraševanje je naraščalo, ustvarjale so se celotne serije za različna vina. Turistično društvo je s kozarcem tudi lepo zaslužilo. Od proizvajalcev je za avtorske pravice v vseh teh letih dobilo čez milijon takratnih tolarjev, in če vemo, da so od vsakega kozarca dobili le 5 tolarjev, vidimo, da jih je bilo proizvedenih res veliko.
Več ocenjevanj, manj vzorcev
Predsednica društva Natalija Volmut je predstavila zgodovino ocenjevanja, zajela vzpone in padce. Poudarila pa je, da so bile komisije vedno sestavljene iz priznanih predstavnikov vinske stroke. Ocena
vina, pridobljena v Podgorcih, ima veljavo, saj je dober pokazatelj o resnični kvaliteti. Vrhunec je ocenjevanje doseglo v devetdesetih letih preteklega stoletja, ko so kakšno leto ocenili tudi več kot 300 vzorcev vina. Leta 2004 je število padlo pod 100 in trend padanja se nadaljuje. Morda tudi zato, ker je med vinogradniki znano, da je ocenjevanje v Podgorcih še posebno strogo. To pa ne prestraši vseh vinogradnikov, saj je vinogradništvo Gorjak s svojimi vini na ocenjevanju sodelovalo prav vsako leto. PRA-VINO Čurin Prapotnik pa je v 35 letih prispevalo največ vzorcev.
Letos je strokovna komisija, ki jo je sestavljalo sedem degustatorjev z licenco, predsedovala pa ji je Lidija Ruška, ocenila 56 vzorcev. Komisijo je presenetila slaba zastopanost šipona in laškega rizlinga med vzorci. Po mnenju komisije so vinogradniki, glede na vremenske pogoje, naredili izjemno delo, da so iz obstoječega materiala izvlekli kvaliteto. V komisiji je sodeloval tudi Mitja Kociper, ki je ocenjeval na prav vseh 35 ocenjevanjih vina v Podgorcih.
Šampion praznika vina in dobitnik velike amfore je postalo vino laški rizling, lede-
no vino, letnik 2008, z oceno 19,88 iz hiše PRA-VINO Čurin Prapotnik s Koga. Prvak letnika rednih trgatev in dobitnik male amfore pa je postal laški rizling, letnik 2010, z oceno 18,60, ki sta ga pridelala Majda in Bogdan Lah iz Maribora. Sicer pa so tudi tokrat največ medalj odnesli na Kog, PRA-VINO Čurin Prapotnik je namreč prejelo še prvake za kategorije suhih, polsladkih in sladkih vin. Prvaka med polsuhimi vini (laški rizling, letnik 2010, ocena 18,26) pa je pridelal Jože Rakuša. Pokal krajevne skupnosti Podgorci, ki je namenjen pridelovalcem iz domače krajevne skupnosti, pa je prejel kar predsednik KS Martin Kukovec za šardone, letnik 2009, z oceno 18,52.
Vinogradnike je pozdravil tudi ormoški župan Alojz Sok, ki je pojasnil, zakaj se prireditev letos dogaja v Ormožu. Pri obnovi kulturnega doma v Podgorcih je prišlo namreč do zapletov, saj je izvajalec šel v stečaj in so trenutno v fazi ponovnega razpisa del. Organizatorje je pozval, da čeprav se število sodelujočih vzorcev zmanjšuje, da vztrajajo, saj je le na kvalitetnih vinih in jedeh, ki so nepogrešljiv del praznika, mogoče graditi turizem.
Viki Ivanuša
Moskanjci • Kolesarjenje zaposlenih podjetja Ziher
Četrtič na pot
Zaposleni v podjetju Žiher in njihovi družinski člani so že četrto leto zapored kolesarili.
V	soboto, 21. maja, je potekalo že četrto tradicionalno družinsko kolesarjenje zaposlenih podjetja Žiher.
V	podjetju Žiher, d. o. o., iz
Moškanjcev so letos že četrtič zapored organizirali tradicionalno družinsko kolesarjenje, ki so se ga z veseljem udeležili številni zaposleni v podjetju ter njihovi družinski člani. Po končanem kolesarjenju so bile organizirane še druge športne aktivnosti, primerne za vso družino, dan pa so popestrili s piknikom na prostem.
Cilj te organizirane športne aktivnosti je poleg rekreacije tudi prijetno druženje in ohranjanje dobrih medsebojnih odnosov v današnjem hitrem tempu tako v poslovnem kot tudi v privatnem življenju.
Ur
Foto: arhiv
Pa brez zamere
Kam?
(Pred)dopustniška poslanica
Bliža se čas, ko bodo tisti, ki si to lahko privoščijo, počasi začeli polniti kovčke in potovalke s poletnimi cunjami ter krenili na (najbrž) zaslužen dopust. Poletna turistična sezona je pred vrati. Po dosedanjih analizah letošnjega turističnega leta lahko sklepamo, da bo le-ta tudi uspešna.
Poletna turistična sezona seveda pomeni tudi to, da se bo treba odločiti, kam jo mahniti; veliko se jih je sicer to že odločilo, saj razne akcije in ugodne ponudbe turističnih agencij, ki vam že sredi debele zime ponujajo rezervacije poletnih aranžmajev, zadnja leta postajajo vse večji hit. A kljub temu ostaja dejstvo, da se je ali poleti ali spomladi ali pozimi pač na neki točki treba odločiti, kje in kako preživeti oddih. In tukaj naletimo na bistvo vsega; le-to pa ne leži toliko v sami odločitvi, ampak v (miselnem) dejanju, ki ji predhodi. Povedano preprosto, to pomeni, da je treba razmisliti o oddihu samem - se pravi, o tem, kaj nam bo omogočilo, da se/si bomo oddahnili v največji možni meri. Tukaj pa ne gre za oddih, regeneracijo, počitek zgolj v fizičnem smislu, ampak v zadnjem času tudi vse bolj v psihičnem smislu. Živimo namreč v svetu, ki zna vse bolj utruditi tudi (alipredvsem)psihično in ne zgolj fizično. Tako pojmovani oddih, katerega cilj je, da si opo-moremo, oddahnemo tudi psihično, pravzaprav sploh nujno ne zahteva premestitve svojega telesa iz kraja našega bivanja. Je pa seveda res, da sprememba okolja dostikrat blagodejno vpliva tudi na psiho, tako da torej v veliko primerih romanje na morske obale, najbolj značilen dopustniški premik, zraven blagodejnega vpliva obmorske klime na fizično počutje izboljša tudi našo psihično kondicijo. Ljudje smo pač psihofizična bitja in pri veliko stvareh gre torej za prepletanje obeh.
Ne smemo pa pozabiti na dejstvo, da smo si ljudje drugačni in da bo poležavanje na morski obali nekomu bistveno dvignilo njegovo psihofizično kon-dicijo, za drugega pa bo pomenilo brezsmiselno in mukotrpno dejanje/stanje. Ljudje pač po našem naravnem ustroju užitek najdevamo v različnih stvareh (in substancah), in tako je tudi na področju oddiha za nekoga bistveno brezdelno poležavanje na plaži, za drugega pa aktiven dopust v gorah (ali obratno - aktiven obmorski in brezdelen gorski dopust); tretji bo največ užitka in posledično sprostitve našel ne v gorah in ne na morju, ampak v zvedavem rajžanju po svetu in odkrivanju novih stvari in ljudi. Spet četrti bo dopust preživel v lokalni oštariji in mu bo dovolj že zavedanje, da lahko v miru lagodno sreba svoje pivo z mislijo, da mu jutri ni treba iti v službo ali kamorkoli drugam. In tako dalje - ljudje smo si na srečo različni.
Na destinacije in načine oddiha pa lahko gledamo tudi z vidika, recimo temu, smisla. Tukaj govorimo o destinacijah, ki jih pogosto oglašujejo agencije, na primer o turističnih tovarnah na obalah Egipta, Tunizije in tako dalje, kamor gosta dostavijo z letalom in avtobusom, potem pa ta v teh hotelih sedem dni ne počne popolnoma nič drugega, kot leži ob bazenu; se pravi, da morja, kije tako rekočpred hotelom, ne vidi niti enkrat (razen morda takrat, ko leti nad njim) in se niti enkrat ne poda izven hotelskega kompleksa na kak ogled ali kaj podobnega. Z vidika smisla je tako početje precej čudno. A kot rečeno, smo si ljudje v načinih sproščanja različni, tako da najbrž marsikdo uživa tudi v tem, da teden preživi par tisoč kilometrov stran hermetično zaprt v hotelskem kompleksu. Če mu taka stvar ustreza in ga poživi, tudi prav.
Skratka, kjerkoli ga boste preživeli, vam želim, da vam letošnji dopust okrepi telo in duha (seveda, če si ga boste lahko privoščili).
Gregor Alič
RADIOPTUJ
89,8° 98,2 °I04i3
www.radio-tednik.si
Cirkovce • Jubilejni koncert ob 35-letnici tamburašev
Prepoznavni doma in na tujem
Ob 35-letnici delovanja in izdaji tretje zgoščenke so člani tamburaškega orkestra Cirkovce minulo soboto, 21. maja, pripravili v večnamenski dvorani v Cirkovcah jubilejni koncert; z njimi so kot gostje zapeli člani pevske skupine Mladi veseljaki iz Cirkulan.
Tamburaški orkester Cirkovce, ki je v prvi zasedbi štel 16 članov, je že takoj po ustanovitvi leta 1975 začel pridno vaditi. Ker jim volje in truda ni zmanjkalo, so se kmalu začeli nizati njihovi uspehi. Nastopali so doma, se udeleževal raznih revij in tekmovanj, pot jih je že večkrat zanesla tudi v tujino, svoj vrhunec pa je orkester doživel leta 1983, ko je zastopal republiko Slovenijo na takrat največjem festivalu tambura-ške glasbe nekdanje Jugoslavije, v Osijeku. Naslednja leta so bila povezana z menjavo generacij v orkestru, mnogi so z igranjem prenehali, a prišli so novi, mladi člani, ki so se morali veliko naučiti. Kljub vsemu so glasbeniki vztrajali in trud se je izplačal. Ob 25-letni-ci obstoja in delovanja je orkester izdal svojo prvo glasbeno kaseto in zgoščenko.
Tudi njihovo zadnje ustvarjalno desetletje je zaznamovano s številnimi uspehi: leta 2003 so na 23. državnem srečanju tamburaških in mando-linskih skupin v Retečah pri Škofji Loki prejeli priznanje za najboljše izvedeno zabavno skladbo; tega leta so nastopili tudi v popularni radijski oddaji na Valu 202 in se podali na gostovanje v srbsko Rumo, kjer so kot gostje v revijalnem delu 1. Festivala tamburaških orkestrov Srbije zastopali Slovenijo in bili sprejeti z ovacija-mi. Njihov nastop je bil več kot odličen, zato so bili povabljeni še na 1. mednarodni festival tamburaških orkestrov v Ba-njaluko. Tudi leto 2004 je bilo pestro, saj so obiskali nemško mesto Burghausen, s katerim je pobratena mestna občina Ptuj in tudi tam navduševali mlado in staro. V Nemčijo pa so odšli tudi leta 2006, saj so v Bernbachu ob občinskem prazniku izvedli samostojni
Akademski slikar Mitja Ficko je bil rojen leta 1973 v Murski Soboti. Od 1994 do 1999 je študiral na Akademiji za likovno umetnost v Ljubljani, smer slikarstvo pri Janezu Berniku in Gustavu Gnamušu. Živi in dela v Ljubljani ter na Kamenščaku pri Ljutomeru. Kot je pojasnil umetniški vodja galerije akademski slikar Dušan Fišer, so Fickova dela, ki so sedaj razstavljena v tovarni umetnosti v Majšperku, nastala v zadnjem obdobju, predvsem v Leipzigu, kjer so bila razstavljena v letošnjem letu, v glavnem pa govorijo o ljudeh in živalih. V imenu gostiteljev je udeležence slovesnosti nagovoril Milan Vinkler, direktor firme AP Albin Promotion, pridružil se mu je nevsakdanji gost Marjan Maučec, generalni sekretar državnega sveta RS, sicer pa tako kot ume-
koncert.
Ko so ob 25-letnici delovanja leta 2000 izdali prvo kaseto in zgoščenko, jim je dalo novega zagona. In tako je ob njihovi 30-letnici, leta 2005, orkestru uspelo posneti še drugo zgoščenko, z novimi in še privlačnejšimi skladbami. Orkester se kljub številnim osvojenim nagradam in dvema zgoščenkama ni prepustil toku časa, še vedno se predstavljajo na številnih prireditvah doma, po vsej domovini in tudi v tujini. Radi se preizkušajo tudi v številnih modernih skladbah, katerih aranžmaje napiše dirigent Drago Klein, v svoje vrste vedno znova privabljajo mlade glasbenike, sodelujejo pa tudi s številnimi vokalnimi zasedbami.
Lansko jesen so 35-letnico bogatega delovanja okronali s tretjo zgoščenko, ki je obiskovalce jubilejnega koncerta pričakala ob vstopu v dvorano. Na njihovih zgoščenkah ter na prireditvah in nastopih so jim v pomagali številni znani glasbeniki, med njimi Dušan Hedl,
tnik po rodu Prekmurec, prijetno dobrodošlico pa je dodala še županja občine Majšperk Darinka Fakin, ki je razstavo odprla.
pevec skupine Center za dehu-manizacijo, pa nekdanja pevka skupine Ptujskih 5 Nina Prigl, dijakinja srednje glasbene šole Ula Šegula ter znan slovenski glasbenik in pevec Rudi Šantl, ki je s tamburaškim orkestrom posnel tudi njihovo drugo zgoščenko, saj je zapel pesmi En starček in Vela Luka.
V jubilejnem koncertnem večeru so ob zvokih tamburic in ubranem petju člani tamburaškega orkestra Cirkov-ce predstavili pisano paleto skladb, od koračnic do glasbenih uspešnic, v katerih sta se kot solista predstavila Marjan Premzl in Lara Brglez. Sicer pa je repertoar cirkovških tambu-rašev zelo pester in zanimiv, saj radi preigravajo klasične tamburaške skladbe, pogosto se prepustijo tudi modernim ritmom, sicer pa jih navdušuje glasba iz širnega sveta, razna ljudska glasbila, še posebej radi pa zaigrajo večno zelene melodije.
Številnemu občinstvu in seveda cirkovškim tamburašem pa so ob jubileju zapeli tudi
Pomemben kulturni dogodek je z nevsakdanjim petjem in plesom obogatila Mateja Gorjup.
-OM
člani vokalne skupine Mladi veseljaki kulturnega društva Cirkulane, ki je leta 2009 praznovalo že 1l0 let obstoja. Njihov umetniški vodja je Peter Gojkošek, fantje v tej zasedbi prepevajo 12 let in se imajo s čim pohvaliti, saj vsako leto vabijo na dva koncerta, udeležujejo se različnih pevskih nastopov, ljubiteljem dobre zborovske glasbe pa so znani tudi v tujini. So mladi, ambiciozni in prepričani, da jim z ljubeznijo do glasbe uspe uresničiti vse začrtane cilje. Na jubilejnem večeru v Cirkovcah so zapeli nekaj slovenskih ljudskih pesmi, ljubitelje lepega petja pa so ob spremljavi tamburaške-ga orkestra popeljali tudi daleč vstran, na morje, med borovce, s pesmijo dalmatinskih klap.
Ob visokem jubileju je članom tamburaškega orkestra Cirkovce čestital župan občine Kidričevo Anton Leskovar, na koncertnem večeru pa je predstavnica Javnega sklada republike Slovenije za kulturne dejavnosti Silva Fartek nekaterim pevcem izročila tudi jubilejna Gallusova priznanja. Bronaste Gallusove značke so za več kot 5 let delovanja na glasbenem področju prejeli Lara Brglez, Tina Kajzer, Doroteja Terbo-všek, Medeja Unuk, Mojca Frangež in Maja Kajsersberger. Srebrno Gallusovo značko za več kot 15-letno delovanje na glasbenem področju pa sta prejela Boštjan Marčič in Uroš Medved.
Člani tamburaškega orkestra Cirkovce so se posebej toplo zahvalili svojemu dirigentu Dragu Kleinu, brez katerega si nihče ne zna predstavljati glasbe v Cirkovcah. Njegova ljubezen do glasbe je navdih za mnoge glasbenike širšega območja. Ob jubileju pa je predsednik orkestra Miran Krstičič izročil priznanji članicama Nastji Klein in Špeli Dob-nik, ustanoviteljema orkestra Mariji Urih in Antonu Brglezu ter Srečku Frangežu. Celoten jubilejni koncertni večer je v prijetno celoto povezala Zlatka Lampret, posnetek koncerta pa bo kmalu na ogled tudi na spletni strani orkestra www. tamburasi.eu, kjer lahko prisluhnete tudi mnogim drugim njihovim skladbam, ogledate pa si lahko fotografije z njihovih nastopov.
M. Ozmec
Foto: M. Ozmec
Akademskemu slikarju Mitji Ficku (levo) je ob odprtju razstave čestital umetniški vodja galerije Dušan Fišer.
Majšperk • Mitja Ficko v Tovarni umetnosti
Slike o ljudeh in živalih
V galeriji Tovarna umetnosti v Majšperku so v četrtek, 19. maja, odprli likovno razstavo prekmurskega akademskega slikarja Mitja Ficka, ki je bil rojen v Murski Soboti, sedaj pa ustvarja v Ljubljani.
Na knjižni polici
Vladimir P. Štefanec Odličen dan za atentat
Ljubljana. Mladinska knjiga, 2010 (Nova slovenska knjiga)
Vladimir P, Štefanec je letnik 1954, rojen v Ljubljani, kjer je tudi diplomiral iz filozofije in umetnostne zgodovine. Samostojni kulturni ustvarjalec piše prozo in objavlja strokovne kritike s področja prevodne književnosti in likovne umetnosti, objavlja kratko prozo in žanr-ske romane. 1991 je izdal Morje novih obal, ki je bilo nominirano za nagrado najboljši prvenec na Slovenskem knjižnem sejmu. Sprehajalec z nočnih ulic (1994) je izšel pri založbi Wieser, že naslednja dva romana Viktor Jelen, sanjač (2002) in Republika jutranje rose (2006) sta bila nominirana za nagrado kresnik. Tudi pričujoči Odličen dan za atentat (2010) je med letošnjimi nomi-niranci za kresnika.
V romanu Odličen dan za atentat se prepletajo zgodbe petih oseb, ki sprva kažejo, da nimajo ničesar skupnega, razen vsakdanjih stvari. So iz različnih družbenih položajev na poti selitev in ločitev ter ponavljanj otroških stisk in samote, kar so povzročili že njihovi očetje njim. Ne gre toliko za stanje družbe in svobode, kot za stanje medčloveških odnosov različnih starosti. Obisk predsednika v majhnem mestu jih osredišči in poveže na skupnem prostoru ali z odmevom, vsekakor pa spremeni njihovo dotedanje dojemanje in življenje. Bo do atentata sploh prišlo, bo atentator preživel, kako se bodo različne usode zlile v eno, je vprašanje, ki mu sledimo skozi oči nastopajočih.
Predsednik ni izpolnil obljube, čeprav je minilo že pol leta po izvolitvi. Peter je bil prepričan, da je predsednik pravi cilj. Imel profesuro v srednji šoli, družino, prijetno stanovanje. Nadomeščal je, pa napravil kup nedomišlje-nih napak. Esej o svobodi je vplival, da je izgubil službo. Žena se ni več ličila zanj. Sinček je odšel z materjo, s čimer pa se Peter ni mogel sprijazniti. Egonov sin se bo poročil v sredo, ne v soboto, in še to samo civilno. Egon ni bil pretirano veren, vendar je menil, da se je treba držati tradicije. Delal je v Državni varnostni agenciji in verjel v sistem. Red pa je seveda treba vzdrževati. Leon je sanjal, da je ponoči na njegovem hrbtu sedela kot divja mačka novinarska kolegica Ema. Bilje hišni filozof, vendar ne urednik. Pisal je nekrologe. Ema sije drugače predstavljala sodelovanje pri časopisu. Filip in žena se selita v manjše mesto. Ona je obdržala službo v glavnem mestu, on bi rad pisateljeval. Skrbel bo za sinčka, kajti Aleš ne hodi več v vrtec. Oči je urejal stvari, zato je bil Aleš večkrat sam ter gledal filme o živalih. Oči marsičesa ne ve. Tudi na volitvah izvoljeni so le nastopači, meni anarhist Peter, ki skorajda ni spadal v njihovo druščino. Sin je bil z mamo in Francijem v živalskem vrtu, ogledal si je tudi že vse otroške filme. Ukradla sta mu njegovo odraščanje s sinom. Odločil se je, da ubije predsednika. Ko je bil otrok, je njegov oče za njim zaloputnil vrata. Bil je čas, da izdela načrt. Po dedu je podedoval orožje. Z atentatom bo vzbudil pozornost, ustrelil bo samo enkrat. Za to priložnost je oblekel poročno obleko. Egon je varoval predsednika že dvajset let. Varoval jih je že več, zavzeto kot agent stare šole. Trga, kjer se bo ustavil predsednik, še vedno niso tlakovali. Štab je ustanovil v kavarnici, ostrostrelcev ni imel. Ema je izbrala, da bo fotoreporterka, novinarjev so imeli pri časopisu veliko. Na prizorišče predsednikovega obiska se je odpravila že zelo zgodaj. Potrebno je biti v pravem trenutku na pravem mestu! Filip je pisateljeval bolj v glavi. Ne more domov, Egon ga pridrži. Egon je natančno meril in preprečil je atentat. Zamudil je sinovo poroko. Ema je vzela Petrovo ovojnico in odkrila, daje tisti moški nameraval streljati na predsednika. Začutila je spoštovanje do agenta, kije vse preprečil. Ema je pod pretvezo obiskala Petrovo bivšo ženo, ki ni ničesar vedela. Urednik je moral umakniti njeno izjemno fotografijo zaradi intervencije od zunaj. Marenski tednik je bil pač lokalni časopis. In Filip je napisal dobro zgodbo. V naslednji zgodbi se je ukvarjal z odnosom med očetom in sinom. Aleš je skozi okno videl, kako je mlad moški na trgu padel. Nihče mu ni pomagal. Močno je čutil, kako je, če nate pozabijo.
Vladimir Kajzovar
Športno plezanje
Markovičeva v Kanadi znova v finalu
Stran 12
Rokomet
Ormožani Slovan potisnili v 1. B-ligo
Stran 12
Judo
Urški Urek naslov državne prvakinje U-23
Stran 13
Kolesarstvo
V Avstriji na najvišji stopnički Golčer
Stran 13
Finale Lige prvakov
Messi - najboljši igralec na svetu uničil United
Stran 15
Nogomet
Reprezentantje na Ptuju in Kidričevem do torka Stran 15
Urednik športnih strani: Jože Mohorič. Sodelavci: David Breznik, Tadej Podvršek, Danilo Klajnšek, Uroš Krstič, Milan Zupanc, Niko Šoštarič, Peter Golob, Ivo Kornik, Simeon Gonc, Sebi Kolednik, Janko Bezjak, Franc Slodnjak, Uroš Esih, Silva Razlag, Janko Bohak, Črtomir Goznik, Matija Brodnjak, Aleksandra Jelušič
tednik
E-mail: sport@radio-tednik.si
Nogomet • 2. SNL, 26. krog
Kidricani uresničili dolgoletne
želje in se uvrstili v 1. ligo!
Garmin Sencur -Aluminij 1:2 (0:0)
STRELCI: 1:0 Hauschen (67), 1:1 Purišič (76), 1:2 Bingo (79)
ALUMINIJ: Murko, Medved (od 69. Petek), Djokič, Režonja, Sam-bolec, Topolovec, Vračko (od 53. Kmetec),Bajlec, Pučko (od 89. Re-šek), Purišič, Bingo. Trener: Bojan Flis.
V Kidričevem se je veliko pričakovalo od zadnjega srečanja sezone 2010/11 v 2. ligi, gostovanja v Šenčurju, kjer se je odločalo o naslovu prvaka in napredovanja v 1. ligo. Za Aluminij je štela le zmaga, v drugačnem primeru bi o njihovi usodi odločali drugi. Pomembnost srečanja je na Gorenjsko zvabila kar precej navijačev Aluminija, ki so želeli biti zraven ob tem zares velikem uspehu.
Nogometaši Aluminija so srečanje pričeli praktično v najboljši zasedbi, saj niso imeli kaznovanih ali poškodovanih igralcev, zato je bil uvod z njihove strani odločen. Hitro pa se je videlo, da je igrišče neravno, saj je žoga močno »skakala« in jo je bilo težko nadzorovati. Kidričani so imeli pobudo, s takšno igro pa so si v prvem polčasu ustvarili številne priložnosti. Na njihovo nesrečo pa žoga nikakor ni hotela v mrežo. Že v 7. minuti je iz desne strani lepo podal Medved, Vračko pa je z glavo iz bližine zatresel samo prečnik. Domačini so se
El g
OKLO 1 7a, ŠElIC
TRGOVINA
NOV IN RABLJEN
UVORJl 93, 64207 Ctl! JE,
1.	ALUMINIJ
2.	INTERBLOCK
3.	DRAVINJA K.
4.	MURA 05
5.	LABOD DRAVA
6.	ROLTEK DOB
7.	BELA KRAJINA
8.	KRŠKO
9.	GAR. ŠENČUR
27 13 9	5 27 13 8 6
27 11 10 6
27 12 5	10 27 11 6 10
27 11 5	11 27 9 10 8
27 8 7	12 27 4 10 13
10. ŠMARTNO '28 27 6 4 17
54:22 38:25
31:23 42:37 38:41 43:44 38:39 24:35 37:52 31:58

Foto: Robert Krajnc
Po končanem srečanju Garmin Šenčur - Aluminij se je trener Bojan Flis znašel na rokah igralcev.
sicer borili, vendar pa je ostalo le pri tem, saj se nikakor niso mogli znebiti pritiska nogometašev Aluminija, ki so napadali in napadali ... Njihovi napadalci niso uspeli zadeti tudi iz idealnih položajev, predvsem Vračko, Režonja in Sambolec so bili v izjemnih priložnostih. Matej Pučko je poskrbel še za dodatno zmedo pri domačih, saj je njegov strel dvakrat oplazil vratnik. Igralci Šenčurja so poizkušali iz redkih nasprotnih napadov, najbližje zadetku so bili v 37. minuti, ko je Murko žogo izbil v kot.
Tudi v drugem polčasu so gostje pritiskali, vendar niso bili več tako nevarni. V 67. mi-
nuti pa so domačini izkoristili praznino v obrambnih vrstah gostov ter izvedli hiter nasprotni napad. Sambolec je na koncu s prekrškom zaustavil Bre-zariča in sodnik je pokazal na belo točko. Murko je enajstmetrovko najprej ubranil, odbito žogo pa je Hauschen potisnil v mrežo - 1:0. Sledilo je nekajminutno obdobje slabše igre gostov iz Kidričevega, ki jih je ta zadetek nekako »presekal«, časa za tako želeno zmago pa je bilo vedno manj. Počasi so vendarle uspeli prevzeti vajeti igre v svoje roke in v 76. minuti je Purišič prodiral z leve strani v sredino, odločil se je za strel, žoga pa je obtičala v mreži -
2. SNL
REZULTATI 27. KROGA: Krško
-	Bela krajina 1:1 (0:1), Roltek Dob
-	Mura 05 4:6 (1:4), Šmartno 1928
-	Labod Drava 3:2 (2:0), Garmin Šenčur - Aluminij 1:2 (0:0), IB Interblock
-	Dravinja Kostroj 2:1 (2:0).
Bojan Flis, trener Aluminija: »Na koncu se je vse dobro izteklo. Vse dvome bi lahko razrešili že v prvem polčasu, ko smo bili dominantni in imeli številne priložnosti. Zadetek domačinov nas je malce ustavil, vendar smo na koncu le izvlekli izid, ki smo si ga toliko želeli in na srečo na koncu tudi dočakali. Ni bilo lahko.«
Dejan Purišič, strelec izenačujočega zadetka: »Vedeli smo, kaj moramo storiti za uresničitev našega cilja in to je bil svojevrsten pritisk. Bili smo blizu tega, da ga ne bi dosegli, vendar sta bila na koncu naša volja in želja po uspehu bogato poplačani.«
Denis Topolovec, kapetan Aluminija: »Zastavili smo si cilj, da bomo na koncu prvi. Uspeli smo, zato se lahko sedaj veselimo uspeha. Mnenja sem, da povsem zasluženo, saj smo bili boljši tekmec. S to zmago je poplačan naš trud in trud vseh tistih, ki so nam stali ob strani, predvsem pa verjeli v nas.«
Klemen Bingo, strelec zmagovitega zadetka: »To naše slavje je bilo dobesedno prigarano. Če si dobro pripravljen, potem verjameš vase; mi smo to bili in verjeli smo v končni cilj - zmago. Res je, da smo reševali prvo mesto prav v zadnji tekmi, zato je vse skupaj toliko slajše.«
1:1. To je vsekakor zelo spodbudilo Kidričane, ki so se tri minute kasneje ponovno veselili. Pri obleganju domačih vrat je žoga nekako prišla na dvajset metrov od gola, izkušeni Bingo pa je zadel levi spodnji kot domačega vratarja - 1:2! Številnim gostujočim navijačem se je odvalil kamen od srca, saj so se po številnih zapravljenih priložnostih Kidričanov že bali, da se jim bo ta neučinkovitost maščevala. V 84. minuti je mladi Petek, ki je vstopil v igro namesto Medveda, iz leve strani lepo podal v sredino, najvišji v skoku je bil Sambolec, njegov udarec z glavo pa je zletel tik ob vratniku. Nogometaši Aluminija so prednost zadržali do konca in se na koncu skupaj s svojimi navijači veselili velikega uspeha. Slavje je bilo še toliko slajše, saj po zaostanku niso izgubili razsodnosti in so vztrajali do konca, kar se jim je obrestovalo z enim največjih uspehov v zgodovini kluba.
Danilo Klajnšek
Poraz v Šmartnem in končno 5. mesto: Šmartno 1928 - Labod Drava 3:2 (2:0)
STRELCI: 1:1 Bizjak 1., 2:0 Akam-ba 15., 2:1 Marlon 50., 2:2 Kokol
78., 3:2 Mujakovic 80.
LABOD DRAVA: Frlež, Marlon, Toplak, Pečnik, Roškar, Spahic (od 81. Pauko), Kurež, Kulčar, Fekonja (od 71. Mlinarič), Kajtazi, Kokol. Trener: Bojan Špehonja
Sklepno dejanje sezone je nogometašem Laboda Drave prineslo poraz proti že zdavnaj odpisanemu Šmartnemu 1928. Ptujčani so pri nekdanjem pr-voligašu nastopili v močno okrnjeni zasedbi, saj so zaradi kartonov in poškodb manjkali Perkovič, Dugolin, Čeh, Perger, Gorinšek, Bučar, Šturm in Vrečko, tako da so svojo priložnost dočakali tudi mlajši igralci, ki so doslej igrali manj. V prvi postavi so tako zaigrali Fekonja, Kajtazi in vratar Frlež (kadet), v nadaljevanju pa sta priložnost dobila tudi Mlinarič in Pauko. Vsi omenjeni mladi nogometaši so povsem upravičili zaupanje trenerja Bojana Špehonja in dali vedeti, da velja na njih, ne glede na bodočnost kluba, še kako računati.
Šmartno je sicer v zadnjo tekmo krenilo odločno in že v 1. minuti po napaki ptujske obrambe z silovitim strelom Bizjaka povedlo z 1:0. Navdušenje med kakimi 300 gledalci, ki bodo sicer v prihodnji sezoni spremljali le tretjeligaški nogomet, se še ni povsem poleglo, že so vijolično-rumeni vodili 2:0. Po »odbitku« je s kakih 25 metrov zadel Kamerunec v domači vrsti Akamba. Ptujčani so nato strnili svoje vrste in počasi pričeli prevzemati pobudo, vendar do spremembe do konca prvega dela igre ni prišlo.
Gostje so neprimerno bolje krenili v drugi polčas in po podaji iz kota je Brazilec Marlon v 50. minuti zadel za 2:1. Nalete modrih, da bi izid izenačili je nekoliko ustavila izključitev Roškarja, ki je prejel drugi rumeni karton. Kljub temu, da so bili oslabljeni ter imeli še igralca manj, so bili gostje tisti, ki so narekovali tempo igre. Ob tem je potrebno poudariti, da so modri s svojo igo puščali ogromno prostora za domačine, ki pa na srečo nekaterih svojih imenitnih priložnosti niso izkoristili. V 78. minuti so po lepem prodoru in podaji mladega Mlinariča iz leve strani izenačili prek Kokola. V nadaljevanju so hoteli zadeti še tretjič, vendar je na žalost sijajno priložnost za to zapravil Ku-rež. V končnici srečanja je pri ekipi Šmartnega 1928 v igro vstopil prekaljeni Mujakovic in že po svojem prvem stiku z žogo v 80. minuti z »lobom« zadel za končnih 3:2. Gostje so v zadnji minuti sicer zahtevali enajstmetrovko, saj so domačini več kot očitno nepravilno zaustavili razigranega Kokola, toda piščalka glavnega sodnika srečanja Žige Dobruna je ostala nema ...
Labod Drava je tako prvenstvo zaključila na 5. mestu, kar je glede na vse, kar se je ob in v klubu dogajalo v zadnjem času, lep dosežek. Nogometaši so svoje na igrišču naredili, sedaj pa je čas, da svoje naredijo tudi tisti, ki imajo rokah škarje in platno.
tp
Foto: Črtomir Goznik
Brazilec Marlon je bil celotno sezono eden najboljših igralcev Laboda Drave; v Šmartnem je dosegel prvi zadetek.
Športno plezanje • Tekma svetovnega pokala - balvani
Markovičeva v Kanadi znova v finalu
V	kanadskem Canmoru je potekala četrta letošnja tekma svetovnega pokala v balvan-skem plezanju. Preko luže so se podali tudi trije slovenski tekmovalci: Klemen Bečan, Jernej Kruder in Mina Markovič.
Najbolje je v kvalifikacijah začela Mina, ki je imela najmanj težav s časovno razliko; dosegla je sedmi izid kvalifikacij, fanta pa sta se za las, kot 18. in 20., prebila v polfinale. Mar-kovičeva se je dotaknila vrha štirih od petih kvalifikacijskih balvanov (vseh petih vrhov se je dotaknila le Nemka Juliane Wurm). V polfinalu je obstal Kruder, medtem ko sta Bečan in Markovičeva z odliko opravila tudi ta preizkus in se uvrstila v finale. Mina je v polfinalu postavila celo najboljši izid in je kot edina, tako v moški kot ženski konkurenci, preplezala vse štiri polfinalne balvane ter prepričljivo prevzela vodstvo (Klemen je bil tretji). Ptuj-čanka je v polfinalu prehitela Japonko Akijo Noguči, dvakratno branilko skupne zmage v skupnem seštevku svetovnega pokala, ter Avstrijko Anno Stö-hr, zmagovalko zadnjih dveh preizkušenj (Log-Dragomer, Dunaj).
V	finalu najboljše šesterice je nov, velik uspeh dosegel Klemen Bečan, ki je znova stopil na stopničke in še drugič zapored osvojil drugo mesto (tudi na zadnji tekmi na Dunaju). Mina je Bečanov uspeh dopolnila s petim mestom. Medtem
Foto: Stanislav Zebec
Mina Markovič je na tekmi svetovnega pokala v Kanadi osvojila 5. mesto (posnetek je s tekme v Log-Dragomerju).
ko se je Tržičan spopadal s posledicami časovne razlike, pa se je Mina Markovič lažje spopadla s spremenjenim ritmom:.
Mina je s to uvrstitvijo ponovila dosežek iz uvodne letošnje tekme v Milanu. V finalu
je od štirih bolderjev osvojila enega, za najvišja mesta pa je bilo potrebno preplezati vse balvane. Zmagala je dvakratna branilka skupne zmage v skupnem seštevku svetovnega pokala Japonka Akijo Noguči.
Mina Markovič: »Na tekmi sem končno imela priložnost plezati tudi v finalu. Vendar pa se mi finale ni najbolje posrečil, vseeno mislim, da moram biti s plezanjem zelo zadovoljna in tudi s tekmo v celoti. V polfinalu so mi balvani res zelo ležali in tudi motivacija je bila na pravem mestu, medtem ko se mi je v finalu po prvih dveh ponesrečenih bolderjih vse skupaj malo podrlo. Utrujenost in časovna razlika nista imela vpliva, mogoče sama postavitev in zaporedje balvanov, predvsem pa pristop, ampak pri balvanih je vedno tako.«
Avstrijka Anna Stohr, zmagovalka zadnjih dveh preizkušenj (Log-Dragomer, Dunaj), je bila druga, na najnižjo stopničko pa je stopila južnokorejska tekmovalka Jain Kim, ki je dobila uvodno tekmo v Milanu. Slovenski športni plezalci bodo še en teden ostali onstran Atlantika: karavana svetovnega pokala namreč ostaja v Severni Ameriki. Ob koncu naslednjega tedna bo Vail v ameriški zvezni državi Kolorado prizorišče naslednje preizkušnje v balvanskem plezanju.
JM
Rokomet • 1. A SRL (m) - Liga za obstanek, 10. krog
Ormožani Slovan potisnili v 1. B-ligo
Jeruzalem - Slovan 36:35 (17:17)
JERUZALEM: G. Cudič, Belec, S. Žuran; Šišmanovič 5, Korpar 4, Kra-bonja, Bogadi 1, Radujkovič 3, B. Cudič 7, Ivanuša, Sok 5, Hebar, R. Žuran 11. Trener: Aleš Filipčič
SLOVAN: Stojanovič Hvala; Pejko-vic, Grojzdek, Koloper 5, Denič, Božič 10, Vujic 4, Cemas 4, Abutovic 4, Samaržija, Boljtežar, Teržan 4, Šker-lak 4. Trener: Matjaž Tominec
SEDEMMETROVKE: Jeruzalem 5/5; Slovan 2/2. IZKLJUČITVE: Jeruzalem 12; Slovan 6 minut.
Rokometaši Jeruzalema so zaključili sezono, kot se spodobi - z zmago. Z novima točkama so prekinili niz šestih porazov zapored, Slovan pa pahnili v 1. B-ligo. Tako bo prestolnica države prvič v zgodovini ostala brez ekipe v elitni druščini. Gostje, ki spadajo med največje razočaranje sezone, so bolje pričeli tekmo in povedli z 13:8 ter trdno držali niti igre v svojih rokah. Izgledalo je, da bodo Ormožani znova vpisali ničlo, vendar so se v zaključ-
LIGA ZA PRVAKA
REZULTATI 10. KROGA: Gorenje - Cimos Koper 23:34 (11:20), Celje Pivovarna Laško - Trimo Trebnje 32:28 (15:15), Loka - Maribor Branik 32:27 (13:15).
1.	CIMOS KOPER 32 27 1 4 55
2.	GORENJE 32 25 1 6 51
3.	CELJE PIVO. LAŠKO 32 20 0 12 40
4.	LOKA	32 17 5 10 39
5.	MARIBOR BRANIK 32 14 4 14 32
6.	TRIMO TREBNJE 32 15 1 16 31
Foto: Črtomir Goznik
Rokometaši Ormoža (v modrem dresu Bojan Čudič) so z zmago v zadnjem krogu proti Slovanu slednjega potisnili v 1. B ligo. Prvega naslova državnih prvakov se veselijo igralci Cimos Kopra, ki so imeli zares sanjsko sezono: postali so zmagovalci slovenskega pokala in evropskega pokala Challenge.
ku 1. polčasa stvari obrnile v prid varovancev trenerja Aleša Filipčiča. Tretji letošnji trener
LIGA ZA OBSTANEK
PARI 10. KROGA: Jeruzalem Ormož - Slovan 36:35 (17:17), Šmartno - Slovenj Gradec 32:27 (14:11), Ribnica Riko hiše - Krka 40:33 (19:19).
1.	RIBNICA RIKO H. 32 17 2 13 36
2.	KRKA	32 12 4 16 28
3.	JERUZ. ORMOŽ 32 12 0 20 24
4.	ŠMARTNO 32 8 2 21 18
5.	SLOVENJ GRADEC 32 7 1 24 15
6.	SLOVAN	32 7 1 24 15
Slovana Matjaž Tominec je začel z menjavami igralcev in takoj je do izraza prišla večja kvaliteta gostiteljev, ki so do odmora izid izenačili na 17:17.
V nadaljevanju se je igralo gol za gol, v dramatičnem zaključku pa so Ormožani iz rok izpustili priložnost, da uidejo na prednost, večjo od treh zadetkov. Sodnika Drago Ocvirk in Miran Štrigl sta v zadnjih trenutkih tekme še ponudila priložnost Slovanu za izenačenje, vendar so se gostitelji pred le dobrimi 100 gledalci
uspeli ubraniti in se veseliti 12 prvenstvene zmage. Po koncu tekme je bilo vidno razočaranje v taboru Slovana, ki so negodovali nad rokometaši Jeruzalema, češ zakaj jim niso prepustili točk, ki bi jih rešile izpada iz lige. Ljubljančani bi na kaj takega morali razmišljati veliko prej in ne v zadnjem krogu. Glede na vse dogodke preteklih let pa je prav Slovan tisti, ki si je za svojo dobrobit že zdavnaj zaslužil izpad iz elitne lige.
UK
Nogomet • 1. SNL, 36. krog
V 2. ligo tudi Triglav!
REZULTATI 36. KROGA: Maribor - Domžale 2:0 (1:0); strelca: Velikonja 30., Ploj 82.
Nafta - Luka Koper 2:1 (1:1); strelci: Pavel 33., Lesjak 90.; Gube-rac 41.; rdeči karton: Balažic 40./ Nafta
CM Celje - Primorje 2:3 (1:3);
strelci: Močivnik 15., Firer 56.; Božič 8., 30., Lo Duca 29.
Olimpija - Triglav Gorenjska 1:3 (0:2); strelci: Vršič 70./11-m; Redžič 14., 50., Ovčina 39. HiT Gorica - Rudar 0:0.
1.	MARIBOR 36 21 13 3 65:25 75
2.	DOMŽALE 36 20 7 9 57:35 67
3.	LUKA KOPER 36 17 9 10 57:43 60
4.	OLIMPIJA 36 15 10 11 59:43 55
5.	HIT GORICA 36 13 9 14 42:53 48
6.	RUDAR VELENJE36 12 10 14 58:50 46
7.	TRIGLAV GOR. 36 10 9 17 38:59 39
8.	CM CELJE 36 9 10 17 41:55 37
9.	NAFTA LENDAVA 36 10 7 19 47:67 37
10.	PRIMORJE 36 8 7 20 40:74 29
Najboljši strelci: 16 zadetkov:
Marcos Tavares (Maribor); 13 zadetkov: Milan Osterc (Luka Koper), Da-mir Pekič (Domžale); 11 zadetkov: Jože Benko (Nafta); 10 zadetkov: Vito Plut (HiT Gorica), Etien Velikonja (Maribor), Vedran Vinko (Nafta); 9 zadetkov: Dejan Burgar (Triglav Go-
renjska), Dragan Cadikovski (Rudar Velenje); 8 zadetkov: Robert Berič (Maribor), Adnan Bešič (Olimpija), Elvis Bratanovič (Rudar Velenje), Dejan Djermanovič (Rudar Velenje), Davor Škerjanc (Olimpija).
Nogometaši Maribora so po tekmi zadnjega kroga (doma so pred 11 tisoč gledalci ugnali Domžale) s svojimi navijači proslavili novi, deveti naslov državnih prvakov. Odločilno prednost so si vijoličasti priigrali v jesenskem delu prvenstva, ki so ga zaključili brez poraza. Domžalčani so spomladi dolgo časa pretili iz ozadja, dokončno pa so si upe o naslovu državnih prvakov razblinili dva kroga pred koncem, ko so izgubili z Goričani. Maribor bo tako igral v kvalifikacijah za evropsko Ligo prvakov, v kvalifikacije za Evropsko ligo pa se bodo podale ekipe Domžal, Kopra in Olimpije. Iz lige je neposredno izpadlo Primorje, glede na uvrstitev pa bi morala v dodatne kvalifikacije za obstanek lendavska Nafta. V ponedeljek pa se je zgodil (ne)pričakovan zasuk, saj je licenčna komisija pri NZS sporočila, da kranjski Triglav ni pridobil licence za nastopanje v 1. ligi, ampak le za 2. ligo! Nafta je prvoligaško licenco na drugi stopnji dobila ...
JM
Rokomet • 1. SRL (m)
Briljantni Cimos prvič državni prvak
Sezona 2010/2011 je postregla z zanimivim rokometom, kjer se je boj za prvaka ter obstanek v ligi odločal v zadnjem krogu oz. bolje rečeno v zadnji uri tekem državnega prvenstva. Cimos je v Velenju v vseh pogledih nadigral Gorenje, predvsem v taktičnem delu je Fredi Radojkovič krepko zasenčil mladega stratega na klopi Gorenja Branka Tamšeta. Ta bi si zaslužil kakšno kritiko glede na pripravo na zadnjo tekmo, vendar je - roko na srce - Tamše v usodnih trenutkih sezone ostal brez Marka Bezjaka, ki se je poškodoval na reprezentančni tekmi proti Poljski. Kaj pomeni Bezjak za Gorenje, je bilo jasno videno tudi tokrat na tekmi v Velenju, kjer je bil organizator igre eden redkih razpoloženih mož v domačem dresu. Ob tem ne smemo pozabiti, da je Gorenje ostalo še brez Roka Šimiča ter Dina Bajrama in zato bi bilo resnično krivično obsojati za spodrsljaj le Tamšeta. V ozadju pa že krožijo zgodbe, da naj bi mladega velenjskega stratega v prihodnosti na klopi zamenjal Marko Šibila. Vse čestitke na izjemni sezoni pa gredo rokometašem in vodstvu Cimosa, ki so osvojili tri lovorike - državni in pokalni naslov ter Challenge pokal. Da bi se le kaj takega brž ponovilo v bližnji prihodnosti!
Slovan v 1. B-ligo, Slovenj Gradec v dodatne kvalifikacije
Zadnji krog je odločal tudi o obstanku v ligi. Najdaljši konec so potegnili rokometaši Šmartnega, ki jim je uspelo skoraj nemogoče, saj so jih že skoraj vsi odpisali. Gre za zelo zdrav klub, ki si zasluži elitno druščino. Cisto nasprotje glede urejenosti kluba je Slovan, ki spada med najmanj urejene klube 1. SRL in je pred finančnim propadom. Zato izpad Slovana ni nobena tragedija. Bi pa bilo zanimivo vedeti, ali bi Ljubljančani izpadli, če bi jim sodili sodniki RZS, kjer je imel Slovan vedno veter v hrbet.
Kvalifikacije za obstanek v ligi čakajo Slovenj Gradec, kar je za Korošce uspeh, glede na to, da so bili tik pred izstopom iz 1. SRL. Kvalifikacije bi morali odigrati proti Izoli, vendar so tekme (igra se na dve dobljeni tekmi) pod velikim vprašajem zaradi nesporazumov med ZROPS (Zveza rokometnih prvoligašev Slovenije) in RZS (Rokometna zveza Slovenije).
Uroš Krstič
Darko Stanič naj igralec sezone 2010/2011
Koprski vratar Darko Stanic si po našem mnenju zasluži naziv naj igralec sezone 2010/11. Ne le na račun zadnje tekme v Rdeči dvorani, ampak na račun izvrstnega branjenja skozi celotno sezono. Zanimivo, da so Koprčani letos imeli kar štiri vratarje, poleg Staniča še Jureta Vrana, Dušana Podpečana in Jureta Jeraja. V vrste Cimosa je 32-letni Stanič prišel v jeseni leta 2008. Leta 2006 je padel na testu, ki je pokazal pozitiven rezultat, da je užival kokain in sledila je 2-letna kazen in odsotnost iz rokometnih igrišč. Hudo napako je srbski reprezentant tudi priznal. Željo za Staničem je že lani pokazal Zagreb in glede na to, da v Koper prihaja Gorazd Škof, bi se kaj hitro lahko zgodilo, da bi odlični vratar odpotoval v nasprotno smer.
Pokalček - sramota ZROPS
Rokometaši Cimosa so iz rok ZROPS prejeli pokal oz. pokalček za naslov državnega prvaka. Ob pogledu na velikost pokala se je smejala cela Slovenija, saj večji pokal prejmejo zmagovalci skoraj vsakega nogometnega turnirja v naših krajih. V ZROPS bi se lahko glede tega bolj potrudili in v ta namen porabili več kot 60 evrov, kolikor stane omenjeni pokal.
Atletika • Miting za VN Vzajemne
Kolaričeva še ni pokazala vsega
Z mednarodnim atletskim mitingom, prvim za veliko nagrado Vzajemne, se je v nedeljo v Slovenski Bistrici začel intenzivnejši del poletne sezone na prostem, ko si bodo do konca julija sledila tekmovanja kot po tekočem traku. Z zmago in skokom 646 centimetrov je bila v ospredju zanimanja Nina Kolarič. Po tem, ko je prejšnji teden na Reki za uvod v sezono skočila 611 centimetrov, je bila Kolaričeva v vseh poizkusih v Slovenski Bistrici daljša. Tekmovalno serijo je začela s 623 centimetri, nato ji je uspel najdaljši skok, v tretji seriji je skočila 620 centimetrov, v četrti prestopila, v peti pa 631 centimetrov. S skoki v Slovenski Bistrici je Kolaričeva pokazala, da je dobro pripravljena in da počasi prihaja v tekmovalni ritem. »Nisem še pokazala vsega, kar sem sposobna, saj na treningih skačem več. Kljub temu sem zadovoljna s tem, kar mi je uspelo na tej tekmi. Imela sem namreč kar nekaj težav zaradi spremenljivega vetra,« je po tekmovanju povedala članica Atletskega kluba Cestno podjetje Ptuj. Jutri čaka Kolaričevo
Foto: Črtomir Goznik
Na drugem tekmovanju v letošnji sezoni v Slovenski Bistrici je Kolaričevo odneslo do spodbudnih 646 centimetrov.
preizkušnja v Atenah, v soboto pa še na Kalamati, prav tako v Grčiji.
Izmed ostalih Ptujčanov je nase znova opozoril sprinter Mitja Horvat, ki se po poškodbi kolena vrača v tekmovalne arene. Naprej je v kvalifikacijah teka na 100 metrov s časom točno 11 sekund zasedel tretje mesto, v finalu pa je nazadoval za eno mesto, a tekel zelo obetavnih 10,88 sekunde. V metu kopja je mlaj-
ša mladinka Melani Hentak
vrgla kopje 41,29 metra, kar je bilo dovolj za peto mesto. Z metom 65,89 metra je zmagala Martina Ratej in postavila najboljši izid sezone na svetu. Veteran Dejan Dokl je tokrat kroglo sunil 14,19 metra, kar je pomenilo šesto mesto. Dve mesti nižje je preizkušnjo na 100 metrov z ovirami končala Nuša Turk (15,61 sekunde).
Uroš Esih
Tenis m DP U-14 v Litiji
Nina do naslova, presenetil Sven
V	tednu, ko so na OP Francije v Pariz merijo najboljši teniški igralci in igralke sveta na drugem letošnjem turnirju za grand slam, je na igriščih TK As Litija potekalo državno prvenstvo v konkurenci dečkov in deklic do 14. leta starosti. TK Terme Ptuj je imel na tem turnirju v ognju več želez, najmočnejše zagotovo v Nini Potočnik. Le-ta je to s svojimi igrami potrdila tudi na igriščih, saj je v konkurenci posameznic na celotnem turnirju oddala le 8 iger in se zasluženo okitila z naslovom državne prvakinje!
V	finalu se je znova srečala s »staro znanko« Manco Pislak, s katero sta se v zadnjih treh tednih še tretjič merili v finalu turnirjev U-14: najprej na turnirju Reiffeisen open, nato na Bergantovem memorialu in sedaj še v finalu DP. Tokrat je Nina tekmici oddala le eno igro! »Ninina forma je ponovno v vzponu, kar se je najbolje videlo prav v finalnem dvoboju, ki ga je odigrala izjemno stabilno, brez velikih oscilacij v igri. Še enkrat več se je kot pravilna potrdila naša usmeritev v tem obdobju, ko nekoliko več pozornosti posvečamo treningom in manj tekmovanjem. S tem ohranjamo svežino v igri, Nina pa je kljub treningom in šolskim obveznostim delovala odlično. Sedaj bomo izpustili nastop na DP U-16 in se znova nekoliko bolj osredotočili na kondicijski del, tako da bomo
Nina Potočnik (TK Terme Ptuj, levo) in Manca Pislak (TC Ljubljana) sta se v zadnjih treh tednih trikrat pomerili v finalih turnirjev U-14: na DP je drugič zmagala Nina.
glavni del sezone pričakali 100 % pripravljeni,« je povedal Zoran Krajnc, predsednik in trener v TK Terme Ptuj, ki na DP ni mogel računati na Tamaro Zidanšek, saj ima poškodovano ramo.
Med fanti sta v kvalifikacijah nastopila dva člana ptujskega kluba, Blaž Bezjak in Tomaž T. Petrovič; nobenemu pa se ni uspelo prebiti v glavni turnir. Tja je bil neposredno uvrščen Sven Lah, ki je bil 6. nosilec. Sven je v 1. krogu nekoliko težje od pričakovanj, v treh nizih, ugnal Anžeta Arha (Triglav Kranj), v 2. pa v dveh Andreja
DP U-14, Litija, rezultati:
deklice posamezno:
finale: Nina Potočnik (TK Terme Ptuj, 2) - Manca Pislak (TC LJ, 1) 6:1 6:0; dečki posamezno:
četrtfinale: Sven Lah (TK Terme Ptuj, 6) - Bor Muzar Schweiger (Otočec, 1) 6:3, 6:3;
polfinale: Lah - Miha Okorn (MAX LJ, 4) 6:2, 6:0. dečki dvojice:
četrtfinale: Lah/Frank (TK Terme Ptuj/ŽTK MB, 3) - Žmavc/Nikolas (Triglav Kranj, 7) 6:1 6:4; polfinale: Lah/Frank - Schweiger/Krapež (Otočec/LTC, 1) 2:6, 2:6.
Šušteršiča (MAX LJ). V četrt-finalu je bil Svenov tekmec 1. nosilec, Bor Muzar Schweiger (Otočec). Sven je v tem dvoboju presenetil vse teniške strokovnjake in favoriziranega Schweigerja ugnal 6:3, 6:3! »To je bil dvoboj, ki ga je Sven odigral zares izjemno, praktično brez velikih napak. Ta zmaga je velik rezultat, ki ga lahko dvigne na lestvici TZS. Več si od tega turnirja Sven praktično ne bi mogel želeti,« je bil navdušen Zoran Krajnc. Sven ni nadaljeval v takšnem ritmu, ampak je v polfinalu igral nekoliko neučakano, kar je izku-šenejši tekmec, Miha Okorn, znal kaznovati. Kljub temu je Sven več kot zadovoljen zapuščal Litijo, še posebej zaradi tega, ker je odličen rezultat dosegel tudi v dvojicah. Tam se je v paru z Juretom Frankom (ŽTK MB) prav tako prebil do polfinala. Finalni nastop sta jima preprečila Schweiger in Krapež.
Jože Mohorič
Kolesarstvo • Dirka Dunaj-Laßnitzhöhe
Na najvišji stopnički Golčer
■ V| ■
Kolesarji Perutnine Ptuj so se po krajšem tekmovalnem premoru vrnili na tekmovalne piste; v nedeljo so nastopili pri naših severnih sosedih, kjer so sodelovali na klasični dirki Dunaj -Lafinitzhohe, ki sodi v t. i. Tchibo ligo. Že v lanski sezoni so Ptujčani na tej dirki povsem deklasirali tekmece, saj je slavil Matej Mugerli, tretji pa je bil Robert Vrečer. Letošnja dirka je bila dolga 180,5 km, poleg ekip domačih klubov pa je na njej nastopilo še nekaj klubov iz Slovaške, Češke in Madžarske - skupaj je bilo na startu 171 tekmovalcev. Ptujski klub je kot edini zastopal slovenske barve, pe-rutninarji pa so nastopili v postavi Dejan Bajt, Tomaž Bauman, Gregor Gazvoda, Jure Golčer, Jan Kresnik, Matej Marin, Matej Mugerli in Luka Rakuša.
Letošnji zmagoviti niz je na klasiki Dunaj-Lafinitzhohe nadaljeval Jure Golčer. Dirka je bila na začetku predvsem zaspana, saj je bil v begu le en avstrijski kolesar, ki pa je imel največ dve minuti prednosti. V okolici mesta
Rezultati dirke Dunaj-LaBnitzhohe:
1. Jure Golčer
4.	Gregor Gazvoda
5.	Matej Mugerli (vsi Perutnina Ptuj)
Foto: Marjan Kelner
Jure Golčer (KK Perutnina Ptuj) je slavil na klasični dirki pri Dunaju.
Lafinitzhohe so morali kolesarji prevoziti 3 kroge po 15 km, ki so bili razgibani, predvsem zaključni del in prihod v cilj. Ob koncu prvega kroga se je glavnina razbila na več skupinic, ki so se med seboj kasneje ujele. Na koncu drugega kroga je v ospredju ostala trojka, ki je vse do cilja kasneje zadržala minimalno prednost,
Jure Golčer pa je imel v zaključku največ moči in tako dosegel deseto letošnjo zmago za kolesarje Perutnine Ptuj. Njegov uspeh sta dopolnila Grega Gazvoda in Matej Mugerli, in sicer s četrtim in petim mestom.
Ptujčane naslednji vikend čakata dve dirki v Velikov-cu.
tp
Judo m DP do 23 let na Ptuju
Urški naslov državne prvakinje
V športni dvorani Center na Ptuju je v soboto potekalo državno prvenstvo za člane in članice do 23 let. Udeležilo se ga je 95 judoistov in judoistk, med njimi tudi 14 iz ptujske Drave.
Največ naslovov državnih prvakov so osvojili v celjskem klubu Sankaku, trikrat so bili uspešni v moški konkurenci in trikrat v ženski. Dva naslova je osvojil ljubljanski Bežigrad in Duplek, po en naslov pa je odšel v ptujsko Dravo, Olimpijo, Slovenj Gradec in ljubljansko Šiško.
Odlično so se odrezali tudi tekmovalci in tekmovalke ptujske Drave in Gorišnice. Urška Urek je v finalu super težke kategorije z iponom premagala mladinsko reprezentantko Tino Jazbec iz Jesenic. Bronasto kolajno so osvojili Andrej Čuš, Kondričeva in Jurševa iz Drave ter Renata Kralj in Tanja Kociper iz Gorišnice. S petim mestom sta se izkazala še Nejc Kučan in Damjan Ljubec iz ptujske Drave.
Na državnem prvenstvu so nastopili vsi najboljši slovenski judoisti v tej starostni kategoriji, tisti z doseženo normo na tekmah evropskega pokala bodo novembra nastopili na evropskem prvenstvu. Med njimi je že Urekova, ki je v Sarajevu že osvojila bronasto kolajno. V dvorani Center smo gledali tehnično odlične borbe, številni gledalci so gotovo prišli na svoj račun. Ptujska dvorana je tokrat dala velik navdih Zalazniku iz Celja, ki je premagal tudi letošnjega članskega
Foto: Črtomir Goznik
Urška Urek (JK Drava Ptuj, desno) je postala državna prvakinja v starostni skupini do 23 let.
državnega prvaka Čeha iz Du-pleka, ki se je moral zadovoljiti s tretjim mestom. V kategoriji do 48 kg pa se je Vršičeva iz
Dupleka oddolžila za poraz na članskem državnem prvenstvu Štangarjevi iz Olimpije.
SK
Zmagovalci DP članov in članic do 23 let na Ptuju:
mlajši člani
-	60 kg (8 nastopajočih): 1. Adrijan Gomboc (Z dežele Sankaku);
-	66 kg (8): 1. Matjaž Trbovc (Z dežele Sankaku);
-	73 kg (17): 1. Tadej Zalaznik (Z dežele Sankaku);
-	81 kg (10): 1. Tadej Mulec (Duplek);
-	90 kg (7): 1. Gašper Jerman (Šiška);
-	100 kg (9): 1. Žan Logar (Olimpija);
+ 100 kg (3): 1. Jan Ratej (Bežigrad), 2. Vito Dragič (Impol). Mlajše članice
-	48 kg (7): 1. Kristina Vršič (Duplek);
-	52 kg (4): 1. Fitore Zenuni (Acron Slovenj Gradec);
-	57 kg (6): 1. Anja Pečnak (Z dežele Sankaku);
-	63 kg (5): 1. Tina Trstenjak (Sankaku), 3. Tanja Kociper (Gorišnica);
-	70 kg (5): 1. Branka Mirjanič (Bežigrad);
-	78 kg (1): 1. Urška Gračner (Z dežele Sankaku);
+ 78 kg (6): 1. Urška Urek (Drava Ptuj), 3. Renata Kralj (Gorišnica).
Nogomet • 3. SNL - vzhod, Štajerska liga, MNZ Ptuj
Stojnčani z zmago dokončno v varne vode
3. SNL - vzhod:
Bistrica v težkem položaju
Tri kroge pred koncem so pomembno zmago dosegli nogometaši iz Stojncev; v gosteh so ugnali tretjeuvrščenega Kovinarja iz Štor. Tako bodo zadnji dve srečanji lahko odigrali mirno in sproščeno. Težave glede obstanka pa so si z domačim porazom proti Čardi na svojem igrišču nakopali nogometaši iz Slovenske Bistrice. Za Šentjur se ve, da bo naslednjo tekmovalno sezono nastopal v Štajerski ligi, kdo pa bo zraven njega odšel v nižji rang tekmovanja, bosta pokazali zadnja dva kroga. Po zamenjavi trenerja je oživel Teh-nostroj iz Veržeja, ki je tokrat visoko ugnal Malečnik.
REZULTATI 24. KROGA: Kovinar Štore - Stojnci 0:1 (0:0), AHA EMMI Bistrica - Čarda 0:2 (0:1), Koroška Dravograd - Grad 1:1 (0:1), Tehno-stroj Veržej - Malečnik 5:1 (1:0), Tromejnik G Kalamar - MU Šentjur 4:1 (2:0), Simer šampion - Zreče 3:0 (2:0), Odranci - Paloma 3:1 (1:0).
1.	ODRANCI	24	17	4	3	61:29	55
2.	SIMER ŠAMP.	24	15	5	4	59:23	50
3.	KOVINAR ŠTORE 24	11	5	8	40:33	38
4.	TROMEJNIK	24	11	5	8	36:33	38
5.	ČARDA	24	10	7	7	36:29	37
6.	DRAVOGRAD	24	10	7	7	43:41	37
7.	MALEČNIK	24	9	4	11	34:42	31
8.	STOJNCI	24	9	4	11	37:46	31
9.	GRAD	24	7	8	9	34:38	29
10.	PALOMA 24	8	5	11	39:34	29
11.	A. E. BISTRICA 24	7	5	12	37:43	26
12.	ZREČE 24	6	7	11	20:31	25
13.	TEH. VERŽEJ 24	8	1	15	43:58	25
14.	MU ŠENTJUR 24	5	3	18	28:56	16
KOVINAR ŠTORE -STOJNCI 0:1 (0:0)
STRELEC: 0:1 Nežmah (46) STOJNCI: Simonič, Fridauer, Golob, Janžekovič, P. Meznarič (od 90. Roškar), S. Meznarič, Milošič, Miku-lec (od 73. Ratek), Topolovec, Než-mah, Gajšek (od 60. Pernek). Trener: Boris Klinger.
AHA EMMI BISTRICA -ČARDA 0:2 (0:1)
STRELCA: 0:1 Grah (25), 0:2 Krajnc (81) AHA EMMI BISTRICA: J. Stegne,
Hren (od 56. Levart), Ramot, Rojko, Novak, Jelenko, Hrušman, Razbor-šek, Obrovnik (od 83. Dragič), A. Stegne, Iršič (od 76. Lukič). Trener: Mladen Dabanovič.
Štajerska liga
Nogometaši Zavrča so tudi v nekoliko okrnjeni sestavi slavili na gostovanju v Črni na Koroškem. Domačini so se seveda pripravili na vodeče moštvo, saj so želeli na najboljši način pozabiti »desetico« iz Ormoža. »Težko je bilo igrati in sestaviti dobro akcijo po zelo slabem igrišču ter močnem nalivu. Na koncu smo vseeno uspeli doseči zadetek in slaviti zmago,« je po tekmi dejal trener Zavrča Miran Emeršič. Drugim klubom tako preostaja samo borba za popravo uvrstitve, borba za obstanek pa je še naprej zanimiva in razburljiva. Zadnjima dvema na prvenstveni razpredelnici, ki imata najmanjše možnosti za obstanek, je uspelo zmagati, in sicer so nogometaši iz Rogatca doma ugnali Pesnico, nogometaši iz Gerečje vasi pa so bili uspešni v Rogaški Slatini.
REZULTATI 24. KROGA: Peca -Zavrč 0:1 (0:0), GIC Gradnje Rogaška - ZAVA Gerečja vas 1:3 (1:1), Koroške Gradnje - Šoštanj 1:1 (1:1), Mons Claudius - Tehnotim Pesnica 3:1 (1:0), Pohorje - Carrera Optyl Ormož 2:2 (1:1), Šmarje pri Jelšah - Boč Poljčane 2:0 (0:0), Podvinci -Betonarna Kuhar - Marles hiše 1:3 (1:1).
1.	ZAVRČ 24 22 2 0 90:15 68
2.	ŠOŠTANJ 24 18 2 4 79:33 56
3.	ŠMARJE PRI J. 24 14 4 6 68:36 46
4.	POHORJE 24 12 5 7 57:43 41
5.	T. PESNICA 24 11 5 8 48:37 38
6.	MARLES HIŠE 24 12 0 12 45:51 36
7.	PODVINCI B. K. 24 8 5 11 34:42 28
8.	KOROŠKE G. 24 7 7 10 32:42 27
9.	PECA	24 7 5 12 30:48 26
10.	C. O. ORMOŽ 24 5 8 11 37:54 23
11.	GIC ROGAŠKA 24 6 4 14 28:48 22
12.	BOČ POLIČ. 24 5 7 12 35:57 22
13.	MONS CLAUD. 24 5 4 15 25:72 19
14.	GER. VAS -1 24 5 4 15 28:60 18
PECA - ZAVRČ 0:1 (0:0)
STRELEC: 0:1 0:1 Šnajder (61) ZAVRČ: Golob, Fruk, Lenart, Murko, Rumež (od 46. Fridl), Darmopil, Šnajder, Marinič, Čeh, Murat, Anto-lič (od 46. Vinkovič) . Trener: Miran Emeršič.
GIC GRADNJE ROGAŠJA - ZAVA GEREČJA VAS 1:3
(1:1)
STRELCI: 1:0 Čuček (33), 1:1 Vrabl (44), 1:2 Kokot (64), 1:3 Kokot (92)
ZAVA GEREČJA VAS: Zupanič, Veber, Šmigoc, Horvat, Draškovič, Čeh, Lešnik, Vrabl, Hertiš (od 77. Stokanič), Kokot, Gerečnik. Trener: Ivan Ornik.
POHORJE -CARRERA OPTYL ORMOŽ 2:2 (1:1)
STRELCI: 1:0 Hriberšek (11), 1:1 Sašo Fijavž (12), 1:2 Hebar (66), 2:2 Hriberšek (70)
CARRERA OPTYL ORMOŽ: Šnajder, Novak, Štiberc, Piberčnik, Strm-šek (od 80. Jurčec), Zadravec, Ko-larič, Sašo Fijavž, Druzovič, Zorman (od 75. Krajnc), Hebar. Trener: Aleš Jurčec.
PODVINCI BETONARNA KUHAR - MARLES HIŠE
1:3 (1:1)
STRELCA: 1:0 D. Petrovič (5), 1:1 Turjak (43), 1:2 Turjak (63), 1:4 Turjak (83)
PODVINCI BETONARNA KUHAR:
Vesenjak, Šebela, Bratec, Lah (od 86. Šeruga), Novak (od 46. Mulej), Belšak, D. Petrovič, Benko (od 71. Marinič), Požegar, Brumen, Juršek. Trener: Miran Ljubec.
1. liga MNZ Ptuj
REZULTATI 20. KROGA: Prager-sko - Skorba 2:3, Apače - Lovrenc 3:1, Središče - Rogoznica 4:1, Haj-dina - Oplotnica 1:4, Gorišnica - Videm 1:1, Dornava - Bukovci 0:0.
1. SREDIŠČE	20 16	2	2	59:25	48
2. OPLOTNICA	20 10	8	2	40:18	38
3. BUKOVCI	20 10	4	6	37:26	34
4. APAČE	20 10	4	6	38:28	34
5. GORIŠNICA	20 9	6	5	38:29	33
6. HAJDINA	20 10	2	8	50:32	32
7. LOVRENC	20 9	4	7	33:27	31
8. SKORBA	20 8	5	7	45:39	29
9. VIDEM	20 5	5	10	25:40	19
10. ROGOZNICA	20 4	3	13	26:49	15
11. DORNAVA	20 4	3	13	28:45	15
12. PRAGERSKO -8 20 2		0	18	16:78	-2
APAČE -	LOVRENC		3:1 (2:0)		
STRELCI: 1:0 Bauman (17. z					11
m), 2:0 Sirovnik (45), 2:1 Tominc (62), 3:1 Predikaka (91) DORNAVA - BUKOVCI 0:0 PRAGERSKO - SKORBA 2:3 (1:1)
STRELCI: 0:1 U. Krajnc (28), 1:1 R. Krajnc (38), 2:1 R. Krajnc (58), 2:2 Novak (62), 2:3 U. Krajnc (71)
SREDIŠČE - ROGOZNICA 4:1 (2:0)
STRELCI: 1:0 Osterc (32. z 11 m), 2:0 Nemec (44), 3:0 Osterc (49), 4:0 Žalar (66), 4:1 Kukovec (83) GORIŠNICA - VIDEM 1:1 (1:1) STRELCA: 1:0 Muršič (5), 1:1 Ver-lak (22)
HAJDINA - OPLOTNICA 1:4 (1:1) STRELCI: 1:0 Gaiser (7), 1:1 Tiro-vič (27), 1:2 Tirovič (83), 1:3 Tirovič (88), 1:4 Primožič (90)
2. liga MNZ Ptuj
REZULTATI 20. KROGA: Cirkula-ne - Podlehnik 2:0, Podvinci Agro-center Ptuj - Markovci 4:0, Slovenja vas - Zgornja Polskava 2:0, Makole - Leskovec 6:0, Hajdoše - Spodnja Polskava 2:3, Grajena - Tržec 3:4.
1.	PODVINCI A. P 20 16 0 4 65:26 48
2.	MAKOLE 20 15 2 3 57:18 47
3.	GRAJENA 20 11 4 5 48:40 37
4.	TRŽEC 20 12 1 7 53:52 37
5.	MARKOVCI 20 12 1 7 43:43 37
6.	CIRKULANE -1 20 8 4 8 33:34 27
7.	PODLEHNIK 20 7 4 9 39:28 25
8.	ZG. POLSKAVA 20 6 7 7 34:37 25
9.	LESKOVEC 20 6 3 11 24:50 21
10.	SLOVENJA VAS 20 5 3 12 21:37 18
11.	HAJDOŠE 20 4 2 14 31:58 14
12.	SP. POLSKAVA 20 1 3 16 30:65 6 HAJDOŠE - SPODNJA POLSKAVA
2:3 (1:2)
STRELCI: 1:0 Pompe (15), 1:1 Dolenc (16), 1:2 Krajnčič (25), 1:3 Krajnčič (47), 2:3 Koželj (89)
PODVINCI AGROCENTER PTUJ -MARKOVCI 4:0 (2:0)
STRELCI: 1:0 Stater (22) 2:0 Ma-lek (44), 3:0 Svržnjak (81), 4:0 Mo-drič (89)
SLOVENJA VAS - ZGORNJA POLSKAVA 2:0 (0:0)
STRELCA: 1:0 Knez (47), 2:0 Ple-teršek (70. z 11 m)
GRAJENA - TRŽEC 3:4 (1:3) STRELCI: 0:1 Krajnc (9), 0:2 Emeršič (21), 0:3 Fideršek (30), 1:3 Petek (39), 2:3 Cebek (62), 3:3 Petek (84. z 11 m), 3:4 Skrbinšek (85)
Športni napovednik
Mali nogomet • Sandijev memorial v Vitomarcih
Klub malega nogometa Vitomarci Petlja prireja 11. tradicionalni Sandijev memorial (v spomin na tragično preminulega igralca kluba Sandija Toša), nočni turnir v malem nogometu, ki bo potekal v soboto, 4. 6., na asfaltnem igrišču pri OŠ v Vitomarcih. Prijavnina znaša 75 evrov, zagotovoljen nagradni sklad pa 1.900 evrov. Prijave sprejemamo na dan turnirja do 20. ure ali predhodno po telefonu.
Informacije: 031/634-847, 051/367-899.
Program prireditve, SOBOTA, 4. 6.:
13.30 - Otvoritev in pozdrav
14.00 - Turnir mladinskih ekip do 17 let
15.00 - Veteranski turnir povabljenih ekip
20.00 - Ekshibicijska tekma ženskih ekip
20.30 - Sandijev memorialni turnir za prehodni pokal
Razdelitev nagradnega sklada članskega turnirja:
1.	mesto: 1.000 € + pokal + prehodni pokal
2.	mesto: 500 € + pokal
3.	mesto: 250 € + pokal
4.	mesto: praktična nagrada v vrednosti 150 €.
Bogate nagrade prejmejo še najboljši igralec, vratar in peterka turnirja.
V okviru spremljevalnega programa bo v petek, 3. 6., s pričetkom ob 19. uri potekal turnir med zaselki občine Sveti Andraž ter zabava z Duom Nostalgija (Slovenija ima talent) in DJ-jem. Ob igrišču bo postavljen prireditveni šotor, zato bo prireditev ob vsakem vremenu!
Dosedanji zmagovalci turnirja:
2001	- KMN Mizarstvo Širovnik
2002	- KMN Branik Talci mesarija Fekonja
2003	- KMN Zlatarstvo Grabušnik Maribor
2004	- KMN Vitomarci Petlja
2005	- KMN Tomaž RTV Kupčič
2006	- KMN Vitomarci Petlja
2007	- KMN Bubi bar
2008	- KMN Torpedo Lenart
2009	- KMN Avtoservis Strašek
2010	- KMN Avtoservis Strašek
Vabljeni!
Veteranske lige MNZ Ptuj
35 - ZAHOD
REZULTATI 14. KROGA: Podleh-nik - Boč 0:2, Pragersko - Polskava 1:4, Lovrenc - Hajdina 0:4, Pohorje Oplotnica - Mons Claudius 1:0.
1.	POLSKAVA 14 10 1 3 34:14 31
2.	POHORJE OPL. 14 9 2 3 36:20 29
3.	MONS CLAUD. 14 8 2 4 33:20 26
4.	HAJDINA 14 6 2 6 26:30 20
5.	BOČ -1 14 6 1 7 26:27 18
6.	PRAGERSKO 14 5 2 7 27:28 17
7.	PODLEHNIK 14 2 3 9 12:33 9
8.	LOVRENC 14 1 5 8 14:36 8 35 - VZHOD
REZULTATI 14. KROGA: Bukovci
-	Prepolje 2:4, Skorba - Dornava 4:3, Videm - Drava Ptuj 2:5, Borovci
-	Grajena 2:2.
1. DRAVA PTUJ	14 12	1 1	88:18	37
2. SKORBA	14 12	0 2	70:19	36
3. VIDEM	14 8	2 4	50:21	26
4. DORNAVA	14 8	0 6	43:29	24
5. GRAJENA -1	14 4	4 6	25:37	15
6. PREPOLJE -2	14 4	0 10	23:45	10
7. BUKOVCI	14 2	1 11	17:84	7
8. BOROVCI	14 1	2 11	19:81	5
VETERANI 40
REZULTATI 14. KROGA: Podvin-ci - Markovci 4:2, Leskovec - Tržec 2:2, Ormož - Gorišnica 1:0, Zgornja Polskava - Apače 3:0.
1.	ZG. POLSKAVA 14	8	5	1	32:14	29
2.	MARKOVCI	14	7	4	3	33:14	25
3.	ORMOŽ	14	7	3	4	31:25	23
4.	PODVINCI	14	5	3	6	25:28	18
5.	TRŽEC	14	4	6	4	25:34	18
6.	GORIŠNICA	14	5	2	7	15:19	17
7.	LESKOVEC	14	3	5	6	23:24	14
8.	APAČE	14	2	2	10	14:39	8
Danilo Klajnšek
Nogomet • Turnir Mladi dravaš 2011
Mladi v nedeljo odigrali čez sto tekem
Nogometna šola Poli Drava je zaradi slabega vremena sedmo izvedbo nogometnega turnirja Mladi dravaš s sobote prestavila na nedeljo. Skupno je v kategorijah U-6, U-8 in U-10 nastopilo kar 46 ekipi iz Avstrije, Hrvaške in Slovenije. V vseh treh starostnih skupinah se je odigralo več kot sto tekem; vsaka ekipa na turnirju je na igrišču odigrala vsaj sto minut, kar je z vidika nabiranja igralnih izkušenj zagotovo pomemben podatek.
Na osrednjem igrišču Mestnega stadiona na Ptuju je potekal turnir v kategorijah U-6 in U-8; predvsem najmlajši so imeli zelo prilagojeno igrišče in velikost golov. Pri dečkih U-6 je sodelovalo 14 ekip, katerih igralci so imeli največjo podporo staršev, sorodnikov in znancev. Največ znanja so pokazali mladi igralci CM Celje, ki so v finalu s 3:0 premagali Veržej. Izmed ekip iz našega območja so bili v tej starostni skupini najvišje uvrščeni igral-
ci NŠ Poli Drava 1, ki so osvojili 3. mesto. Še boljša je bila prva ekipa NŠ Poli Drava v generaciji U-8, ki je osvojila 2. mesto, potem ko je v velikem finalu izgubila z Mariborom.
Najboljši nogomet so po pričakovanju pokazali najstarejši, v kategoriji U-10, ki so svoje znanje prikazali na igrišču z umetno travo ob ptujskem Me-
stnem stadionu. Pred finalom oba tekmeca - tako Domžale kot tudi Triglav - nista dobila zadetka in sta bila za razred boljša od vseh ostalih sodelujočih ekip na turnirju. Svojo razigranost so s finalno zmago 2:0 kronali mladi igralci iz Domžal. Naša najboljša ekipa v tej starostni skupini je bila na 3. mestu Bistrica.
Najboljše ekipe v vseh treh starostnih skupinah so dobile pokale, medalje in simbolična darila, ki so jih podeljevali ptujski župan Štefan Čelan, podpredsednik NZS Stanko Glažar in predsednik NŠ Poli Drava Ptuj Igor Šoštarič. Prav tako so v vsaki starostni skupini izbrali najboljšega igralca: pri U-6 je bil izbran Nik Beltran
(CM Celje), pri U-8 Marko Ferk (Maribor) in U-10 Gal Kurež (Domžale).
Kratko oceno turnirja je podal vodja Nogometne šole Poli Drava Ptuj Boris Emeršič: »Cel turnir je potekal po začrtanih smernicah in moram reči, da smo videli dober nogomet v vseh starostnih kategorijah. Na tem turnirju rezultat ni prvotnega pomena, ampak v prvi vrsti druženje otrok, trenerjev in staršev, v drugi pa to, da mladi nogometaši odigrajo čim več tekem. Po turnirju, ki smo ga zaradi slabega vremena pre-
Foto: Črtomir Goznik
Ekipa NŠ Poli Drava 1 v kategoriji U-8 osvojila 2. mesto.
Foto: Črtomir Goznik
Ekipa Aluminija je v kategoriji U-10 osvojila 10. mesto.
stavili za en dan, lahko rečem, da je le-ta v popolnosti uspel in da smo lahko zadovoljni, da se ga je kljub prestavitvi s sobote na nedeljo udeležilo tolikšno število ekip - sodelovanje sta odpovedali le dve ekipi.«
Glede na dober renome tega turnirja je pričakovati, da bodo prišle zmagovalne ekipe branit zmago na Ptuj tudi prihodnje leto.
David Breznik
Mladi dravaš 2011, vrstni red:
U-6:
1.	CM Celje
2.	Veržej
3.	Poli Drava 1
13.	Aluminij
14.	Poli Drava 2
U-8:
1.	Maribor
2.	Poli Drava 1
3.	Simer šampion
11.	Podvinci
15.	Poli Drava 2
16.	Poli Drava 3
U-10:
1.	Domžale
2.	Triglav
3.	Bistrica
10. Aluminij
12.	Golgeter Hajdina
14.	Poli Drava 1
15.	Poli Drava 2
Nogomet • Reprezentanca
Na Ptuju do torka, nato na sever Evrope
Foto: Črtomir Goznik
Utrinek s ponedeljkove tiskovne konference v Primusu.
Slovenska izbrana vrsta se je v nedeljo zbrala v svoji bazi na Ptuju, vendar selektor Matjaž Kek popolne ekipe ne bo imel vse do torka: »S poškodbami trenutno nimamo večjih težav, manjše težave so sicer imeli Novakovič, Jokič, Koren, Ma-tavž in Ljubijankič. Imajo pa nekateri igralci še klubske obveznosti, zaključuje se francosko in poljsko prvenstvo, finale italijanskega pokala, tako da so se nam nekateri pridružili v ponedeljek, Kirm pa šele v torek. To je problem, vendar bomo v strokovnem vodstvu ekipo skozi treninge dobro pripravili tako na tekmo kot tudi na samo potovanje.«
Slovenska reprezentanca bo na Ferskih otokih favorit, selektor Kek pa je prepričan, da težav s podcenjevanjem nasprotnika ne bo. »Pred nami je izredno pomembno gostovanje na Ferskih otokih, kjer nas le
nova zmaga ohranja na visokih mestih na katerih se nahajamo tudi trenutno. Kljub nasprotniku, ki nas postavlja v vlogo favorita, in specifičnih razmer, moramo to zmago doseči na igrišču. O Fercih je bilo veliko povedanega že pred prvo tekmo, vsakršno podcenjevanje pa je prepovedano. Igralci so v zadnjem času pokazali velik voljni moment in prepričan sem, da bomo v Toftirju dosegli rezultat, ki si ga tako želimo.«
V Toftirju, kjer vladajo nekoliko specifični pogoji za igranje, bo Slovenija lovila tretjo zmago v kvalifikacijah, selektor Kek pa napoveduje napadalno igro: »Napadli bomo od prve minute ter skušali čim hitreje doseči zadetek, ki bi nam prinesel lažje nadaljevanje tekme. Vsekakor pa bomo morali v tekmo vstopiti zavzeto, koncentrirano in odločno.«
JM
Seznam igralcev za tekmo s Ferskimi otoki:
vratarji: Samir Handanovič (Udinese, ITA), Jasmin Handanovič (Em-poli, ITA), Vid Belec (Crotone, ITA);
obramba: Mišo Brečko (Koln, NEM), Boštjan Cesar (Chievo, ITA), Branko Ilič (Lokomotiva Moskva, RUS), Bojan Jokič (Chievo, ITA), Matej Mavrič Rožič (KSV Superfund, AVT), Marko Šuler (Gent, BEL), Mitja Viler (Maribor);
vezisti: Armin Bačinovič (Palermo, ITA), Valter Birsa (Auxerre, FRA), Josip Iličič (Palermo, ITA), Andraž Kirm (Wisla Krakow), Robert Koren (Hull City, ANG), Aleksander Radosavljevič (ADO Den Haag, NIZ), Dare Vršič (Olimpija);
napadalci: Zlatko Dedič (Bochum, NEM), Zlatan Ljubijankič (Gent, BEL), Tim Matavž (Groningen, NIZ), Milivoje Novakovič (Koln, NEM), Nejc Pečnik (Krylya Sovetov, RUS).
Reportaža • Finale Lige prvakov
Messi - najboljši igralec na planetu je uničil United
Takšen naslov londonskega časopisa »News of the World« pove vse. »Bar-ca« je bila tokrat iz drugega planeta! Manchester pa že snuje novo ekipo. Ženski finale lige prvakov, ki je bil dva dni prej, so zanesljivo dobile igralke francoskega Lyona. V Londonu je bila tokrat zbrana vsa nogometa smetana na čelu s predsednikom UEFA Michelom Platinijem. Med gosti je bil tudi predsednik NZ Slovenije Aleksander Čeferin.
Rdeči vragi so bili na Wem-bleyju, v finalu Lige prvakov, povsem nemočni. Mali Argen-tinec, Lionel Messi, jih je dobesedno »razbil«, kot navaja večina angleških medijev in hkrati priznava, da je ta čas Barcelona najboljša ekipa na tem planetu. O Messiju niso izgubljali pohvalnih besed, v isti sapi pa so že zahtevali okrepitve za poraženega angleškega prvaka. »Manchester rabi nujno dva velika igralca,« je bilo slišati iz tabora rdečih. Po porazu v tekmi desetletja, kjer niso skrivali žalosti, je prvo ime, ki naj bi v naslednji sezoni prišlo v jato poraženega trenerja Ferguso-na, hrvaški zvezdnik Luka Mo-drič. Na Old Trafordu so za njega pripravljeni odšteti kar 30 milijonov funtov. Modrič naj bi zaslužil kar dvakrat več kot pri
Nogomet m 1. SŽNL - Liga za obstanek
Za slovo visoka zmaga Dornave
Nogometašice ¡z Dornave so se z visoko zmago poslovile od letošnjega prvenstva. To je bilo njihovo drugo, a povsem zasluženo slavje. Domačinke so prikazale dobro in predvsem učinkoviti igro. Kar štiri zadetke je dosegla Martina Potrč.
REZULTATA 20. KROGA: Dornava - Velesovo Kamen Jerič 9:1 (4:0), Pomurje Beltinci - Maribor 2:2 (0:l).
1.	POMURJE B.	20 10	4	6 87:39	34
2.	MARIBOR	20 7	3	10 56:46	24
3.	DORNAVA	20 2	2	16 28:116	8
4.	VELESOVO K. J.	20 1	1	18 14:155	4
DORNAVA - VELESOVO KAMEN JERIČ 9:1 (4:0)
STRELKE: 1:0 Nuša Horvat (10), 2:0 Martina Potrč (15), 3:0 Daša Ve-ličkovič (40), 4:0 Katja Nežmah (44), 5:0 Nuša Horvat (59), 6:0 Nina Pod-hostnik (66), 7:0 Martina Potrč (70), 8:0 Martina Potrč (78), 9:0 Martina Potrč (79), 9:1 Kaja Eržen (86)
DORNAVA: Alenka Murko (od 80. Marina Baklan), Laura Maksimovič,
Nuša Ploj (od 64. Maja Skaza), Mateja Arnuš (od 60. Nina Podhostnik), Saša Ljubec, Martina Potrč (od 80. Tjaša Šalamun), Daša Veličkovič,
Gabrijela Milec, Katja Nežmah, Nuša Horvat (od 60. Jana Mohorko), Teja Šmintič. Trener: Mitja Serdinšek.
Danilo Klajnšek
t\,
fP
«
I tv7* HHHk
! m Hffiffl V à)
i '
Spursih, tedenska plača naj bi bila kar 130 tisoč funtov.
London je bil v barvah Barcelone
Katalonci so dobesedno okupirali angleško prestolnico. V London jih je ob tistih, ki so imeli zlata vredno vstopnico za tekmo desetletja, prišlo vsaj še kakšnih 15 tisoč več. Vstopnice so na črnem trgu dosegle vrtoglavo ceno, saj so se gibale med 2000 in 3000 funti. Nekaj minut pred tekmo so cene močno padle, saj si jo lahko dobil tudi za skromnih 300 funtov (340 evrov). Takšno srečo so imeli tudi trije mladi španski navijači, ki so v London prišli kar z avtom. Ko so vstopnice končale v njihovih rokah, so se spustili na kolena in se zahvaljevali bogu. Kasneje so seveda v živo videli, kako so »Pepovi« mušketirju, Pedro, Messi in Villa, zadeli za končnih 3:1. Čast Manchestra je z zadetkom rešil Ronney, ki pa po tekmi ni skrival razočaranja. O tem, kako zaslužno je najpomembnejši pokal Stare celine končal v ro-
kah katalonskih umetnikov, je spregovoril tudi Massimiliano Allegri, trener aktualnega italijanskega prvaka Milana. »Barcelona je bila dominantna čez vso srečanje. Mislim, da trenutno ni ekipe, ki bi bila kos Kataloncem. S kakšno lahkoto so prišli do velike zmage! To pa zgovorno priča o kvaliteti te ekipe, na čelu katere je sijajni Messi,« je po tekmi dejal milanski strateg Allegri.
Francozinje boljše od Nemk
V senci velikega obračuna na Wembleyju je bila dva dni prej, na zelenici »Craven Cottage«, najstarejšega londonskega profesionalnega kluba Fulhama, odigrana finalna tekma Lige prvakov v ženski konkurenci. Igralke Francoskega Lyona so premagale nemško ekipo Post-dam 2:0 in se jim tako maščevale za lanskoletni poraz v finalu tega tekmovanja. Tekmo si je ogledal tudi Ptujčan Leon Ko-drič, trener mlajših kategorij Ženskega nogometnega kluba
Foto: Črtomir Goznik
Martina Potrč (ZNK Dornava, desno) je v zadnjem krogu dosegla kar 4 zadetke.
Španski navijači so bili glasni.
V družbi s predsednikom NZS Aleksandrom Čeferinom
Avtor sestavka v pogovoru s trenerjem Milana, Massimilia-nom Allegrio
Leon pred stadionom Fulhama, kjer je bil ženski finale Lige prvakov
Dornava. »Izjemna tekma in zaslužena zmaga Francozinj. Tudi ženske igrajo lep nogomet, prav nobene razlike ni bilo čutiti v tej tekmi. Toliko lepih potez redko vidiš na kakšni tekmi. Ženski nogomet je v zahodni Evropi na zelo visokem nivoju. Tudi v Slovenji bi lahko naredili več, saj talentiranih punc ne manjka. Potrebno pa bo dati večji vložek in večji pomen ženskemu nogometu,« je pod vtisom ženskega finala Lige prvakov dejal Kodrič.
Festival nogometa v Hyde parku
London je cel teden živel z nogometom. V slovitem parku so postavili kar nekaj montažnih igrišč, ki so bila ves čas polna mladih nogometašev. Sedmi »Grassroots dan«, ki ga je pripravila UEFA, je obiskalo veliko število nogometnih zvezdnikov iz raznih držav. Dva posebej narejena muzeja pa sta zgovorno pričala o bogati zgodovini Lige prvakov. Med razstavnimi predmeti so bili dresi, žoge, kopačke in plakati vseh finalov. Srečneži so se lahko slikali tudi z originalnim pokalom Lige prvakov in prav tukaj je bila vse dni največja gneča. Sponzorji so pripravili atraktivne igre za vse obiskovalce, navduševale pa so tudi maskote obeh klubov. UEFA Champions Festival, kot so uradno poimenovali dogajanja v Hayde parku, je odprl sam predsednik Michel Platini. V Londonu so se na sestanku zbrali tudi vsi predsedniki nacionalnih nogometnih zvez Stare celine; med udeleženci je bil tudi predsednik NZS Aleksander Čeferin. Sobotni finale na Wembleyu so si tako ogledali najpomembnejši možje evropske nogometne zveze. Ko je najpomembnejšo »kanto« Stare celine v zrak dvignil novopečeni kape-tan Barcelone Abidal, se je začelo slavje navijačev Barcelone po vsem svetu. V Londonu so slavili do jutranjih ur.
Iz Londona Franc Nani Matjašič
FNM
FNM
FNM
Piše: Aljaž Jelen • Pismo iz Amerike (26. del)
Pogovor s profesorjem ob koncu šole
V svojih člankih sem opisal že nekaj poklicev. Na koncu šolskega leta pa bi še rad predstavil poklic tukajšnjega profesorja. Pri izbiri, katerega profesorja bom predstavil, nisem imel lahkega dela. Z vsemi profesorji na šoli imam pristen in spoštljiv odnos. Ko sem pri pouku potreboval kakršnokoli pomoč, sem je bil deležen od vseh.
Foto: Aljaž Jelen
Moj profesor nemščine gospod Bernie McKichan
Odločil sem se, da vam predstavim svojega učitelja nemščine, gospoda Bernieja McKichana. Je edini učitelj na šoli, ki uči nemščino, poučuje pa tudi španščino. Obenem je zadolžen za kakršnokoli pomoč dijakom na izmenjavi, ki so na šoli. Prosil sem ga, da bi mi odgovoril na nekaj mojih vprašanj.
Zakaj ste se odločili za poklic profesorja?
»Učenje mi je bilo vedno zelo pri srcu. Zelo rad delim svoje znanje nemškega in španskega jezika ter obeh kultur. Svoje učence poskušam vzpodbuditi k širšemu razmišljanju. Želim jim predstaviti druge svetovne kulture in jih tako tudi pripraviti na življenje.«
Kje ste se izobraževali in kakšna je Vaša strokovna izobrazba?
»Svoje šolanje sem pričel v mestu Stoughton, kjer sem odraščal. Ker so me jeziki že v srednji šoli zelo zanimali, sem se odločil, da nadaljujem svoje izobraževanje v tej smeri. Tako sem čez štiri leta diplomiral
pri UW Whitewater iz nemščine, ki je bila moj A-predmet in španščine, ki sem jo študiral pod B. Čez nekaj let sem se odločil še nadaljevati šolanje in pridobil sem magisterij iz nemške literature. Večina magistrskega študija je potekala v Celovcu v Avstriji. Tako sem imel priložnost spoznati med drugimi tudi slovensko prestolnico, kamor sem se odpravil na izlet kar dvakrat.«
Kdaj ste prvič izvedeli za programe mednarodne izmenjave dijakov?
»Prvič sem izvedel za te programe v srednji šoli, ko smo na šoli gostili dva dijaka iz Avstrije in Argentine. Njuno gostovanje mi je omogočilo, da sem izvedel veliko novega o državah, od koder sta prihajala, in njihovih kulturah.«
Koliko dijakov iz drugih držav ste že gostili v vseh teh letih na srednji šoli v Sheboygan Fallsu?
»V Sheboygan Fallsu smo do sedaj gostili okoli 100 dijakov iz drugih držav. Prvega dijaka smo gostili že davnega leta 1964. Postavili smo dobre te-
melje. Nato smo skoraj vsako leto gostili nekoga. Zadnjih 6 let sem tudi jaz bolj aktiven z dijaki na izmenjavi, saj sem njihova kontaktna oseba na šoli.«
Kakšno pa je Vaše mnenje o dijakih na izmenjavi?
»Dijaki, ki jih gostimo, pridejo na izmenjavo iz pravih
razlogov - resnično si želijo spoznati ameriško kulturo in način življenja, izkusiti življenje v ZDA. Pomemben del izmenjave je tudi predstavljanje njihove države ter kulture Američanom. Dijakom predlagamo, da se vključijo v čimveč dejavnosti na šoli ter tako
spoznajo nove ljudi. Večinoma imamo z njimi samo dobre izkušnje.«
Kot redni profesor imate ogromno izkušenj z domačimi in tujimi dijaki. Kakšen je Vaš pogled na znanje, ki ga s seboj prinesejo gostujoči dijaki, in pridobljeno znanje domačih dijakov?
»Menim, da večina gostujočih dijakov pride v ZDA s širšim znanjem, kot ga imajo ameriški dijaki. To je seveda povezano z drugačnim šolskim sistemom in drugimi razlikami. V večini so dijaki bolj zreli in tudi bolje pripravljeni na leto dni od doma v popolnoma drugi kulturi kot ameriški dijaki.«
Kakšno je Vaše mnenje o mednarodnih izmenjavah dijakov? Menite, da te koristijo tako dijakom na izmenjavi kot tudi domačim dijakom?
»Menim, da izmenjave še posebej dobro vplivajo na dijake, ki so na izmenjavi. Ti v enem letu zelo dozorijo. Pridobijo si ogromno novih izkušenj,
poznanstev in znanj, ki jih ne more naučiti nobena šola. Obenem tudi dobro vplivajo na domače dijake, saj jim predstavijo svojo kulturo in morda navdihnejo koga, da se tudi sam odpravi na izmenjavo. Ameriški dijaki so na splošno deležni velike podpore svoje šole, saj jih podpiramo pri vseh izmenjavah znotraj šolskih programov, pa tudi pri programih izven šole.«
Letos tudi Vi skupaj s četrtimi letniki (seniorji), zaključujete svoje poučevanje na srednji šoli v Shebo-ygan Fallsu. Kakšni so Vaši načrti za prihodnost?
»Res je, po 33 letih učenja na srednješolski ravni v She-boygan Fallsu se poslavljam. Ampak ne nameravam nič počivati. Moj naslednji cilj je predavati nemščino na univerzitetni ravni. V prostem času se ukvarjam tudi z računalništvom in tehničnimi stvarmi, povezanimi z njim. Vsekakor bom ostal še naprej zelo aktiven.«
Kjerkoli živiš in obiskuješ hram učenosti, povsod so profesorji, ki ti posredujejo svoje znanje. Nekateri to spoznajo prej, drugi nekoliko pozneje. Menim, da znanje, poznanstva in izkušnje, ki jih dijaki pridobimo na izmenjavi, ostanejo za vse življenje in odtehtajo vse ovire na poti.
Aljaž Jelen,
Sheboygan Falls -Podlehnik
Juršinci • Fotoreportaža s posebnega dneva šole
Juršinska olimpijada mladih
Osnovna šola Juršinci je svoj dan šole letos obeležila z zanimivim in posebnim programom; osnovnošolci so namreč skupaj s svojimi učitelji odigrali prave mini olimpijske igre s celotnim protokolom otvoritve - od olimpijskega ognja naprej.
Foto: SM
Olimpijski ogenj v grškem amfiteatru (delo domačega učitelja) sta prižgala odlična juršinska mlada tekača, nekoč državna prvaka.
Veliko dvorano so na začetku zapolnili mimohodi olimpijskih ekip, ki jih ni bilo malo; iger so se namreč udeležile ekipe športnikov iz Bodkovcev, Dragoviča, Gabrnika, Grlincev, Hlaponcev, Juršincev, s Kuka-ve, iz Rotmana, Sakušaka, Sen-čaka in Zagorcev.
Ravnateljica, častna članica olimpijskega odbora, je v pozdravu obiskovalcem povedala, da so učenci vse leto in pri vseh učnih predmetih spoznavali zgodovino olimpijskih iger, kraje, kje so potekale, njihov namen itd. Seveda je za mikrofon stopil tudi župan Alojz Kau-
čič in ob čestitki ob dnevu šole še dejal: „Zelo sem ponosen, da sem župan občine, ki prireja olimpijado. Pravzaprav imam srečo, da sem prav v tem času župan ... Vsekakor se zahvaljujem mentorjem šole za tako dobre, inovativne projekte, kot je tale, prepričan pa sem tudi, da bo iz vrst naših mladih športnikov gotovo izšel tudi kakšen vrhunski športnik, olimpijec, saj imamo talente!"
Potem sta župan in ravnateljica, kot se za prave olimpijske igre spodobi, imela čast uradno odpreti začetek iger. Po odpeti himni sta tako dva odlična teka-
ča, bivša učenca juršinske šole, prižgala čisto pravi olimpijski ogenj v odlično ponazorjeni imitaciji grške akropole, nato je zborček vrtičkarjev s svojimi učiteljicami odpel olimpijsko himno, svojo zmagovito plesno točko s šolske bitke talentov pa so odplesale Žurerke iz tretjega razreda.
Otvoritvena slovesnost se je nadaljevala z besedami častnih gostov. Dejan Zavec, svetovni boksarski prvak, je povedal, da se bo tudi v prihodnje potrudil premagati tistega, ki ga bo res razjezil, olimpijka Nina Kola-rič je zaupala, da ji je trenutno
glavni cilj dosega norme za svetovno prvenstvo, paraolim-pijka Tatjana Ljubič Majhen pa je dejala, da je med bogato bero svojih medalj najbolj ponosna na dve olimpijski in na dve z letošnjega svetovnega prvenstva.
Ekipe šolskih olimpijcev so nato predstavile skorajda vse olimpijske športe; od boksa preko atletike, odbojke, košarke, streljanja, juda o rokometa itd. Takoj zatem se je dvorana spremenila še v prizorišče zimskih olimpijskih športnih disciplin.
V zaključnem delu juršinskih olimpijskih iger je prišlo na vr-
sto še nekaj kulture; predstavili so se učenci in učenke na klavirju in harmonikah, nato pa še mladi folklorni plesalci. Jagodo na vrh smetane pa so postavili učenci višjih razredov, ki so pod vodstvom učitelja telesne vzgoje Stanka Podvrška prikazali že pravo akrobatsko znanje pri skokih na blazino.
Prve olimpijske igre v Juršin-cih so se zaključile z zahvalami in simboličnimi darili vsem sodelujočim, še zlasti štiričlanskemu olimpijskemu odboru, ki ga je vodil Podvršek kot pobudnik in idejni vodja programa, ter z velikim aplavzom občinstva.
SM
Častni gostje olimpijskih iger so bili svetovni prvak v boksu Dejan Za- Občinstvo si je v veliki dvorani lahko hkrati ogledalo skoraj vse Juršinski športniki niso pozabili niti na športne discipline zimskih vec, olimpijka Nina Kolarič in paraolimpijka Tatjana Ljubič Majhen. olimpijske športne discipline.	olimpijskih iger.
Foto: SM
Foto: SM
Foto: SM
Piše: Dani Zorec • Nova Zelandija (8.)
Čebelice, čebelice...
Nadaljevanje iz prejšnje številke
Kiviji so znani po svetu tudi kot odlični pridelovalci medu in medarskih izdelkov. Zaradi drugačnega okolja, posebnega encima in naravne pridelave je njihov med kvalitetnejši, zdravju prijaznejši ter tudi dražji od drugih pridelovalcev po svetu.
Slovenska ekipa iz Napierja smo se tako odpravili tudi v čebelarski muzej, kjer smo si ogledali, kako se prideluje med, v živo ter pod povečevalnim steklom pa smo lahko tudi videli, kako funkcionirajo čebele. Fantastično. Tudi če človeka te zadeve niso nikoli zanimale, te vsi prikazi in drobne informacije kmalu tako pritegnejo, da takoj zabi-ješ dve uri. Poskusili smo vsaj petnajst vrst medu, ker pa so imeli na voljo tudi različna čebelarska oblačila, se nismo pustili prositi in smo kar tam naredili nekaj otročjih fotografij ... No, tudi drugi so jih ...
Takoj zraven je tudi pride-lovalnica sira in za drobiž lahko pokusiš različne vrste sira, od tistih 'evropskih' do drugih, ki so bolj aromatični in z močnejših značajem. Sicer se kiviji tudi s sirom precej hvalijo, a me niso preveč prepričali, pa še cene so dvakratnik naših 'evropskih' cen, tako da je ostalo zgolj pri degustaciji. Kiviji nasploh vedno govorijo v presežnikih, nekako tako kot lovci in ribiči pri nas, zato jih je vedno treba jemati z rezervo .
Stanoval sem pri Mannyju, možaku, ki je dal skozi vso Evropo, edina beseda, ki si jo je zapomnil, pa je bila nemška 'Scheise!'. In to je ponavljal vsake toliko, da je lahko vsakemu pokazal svoj intelekt. Možaka nihče ni uspel skapirati, ker je bil sila nenavaden, a ne neprijazen. Jaz sem mu takoj zbil ceno za enih deset flik, imel pa je tudi zastonj internet, katerega geslo je vedela cela ulica. Neko noč sem bil malo naokoli, in ko sem okoli petih zjutraj priklestil v hišo, je bila tam
Foto: D. Zorec
Parkirne ure povsod po Napierju - še ena ideja za naše župane
Foto: D. Zorec
Razigrani Slovenci v čebelarskem muzeju
Kifeljčki lepo pašejo s sirom
zbrana klapica z Mannyjem na čelu, seveda v blaženem stanju. Omeniti moram, da je imel vsak hostel oglasno tablo, kjer so ljudje iskali in prodajali različne zadeve, in skupinica se je zgodaj zjutraj zabavala s tem, da je klicala lastnike vozil in hotela kupiti avto. Ojoj .
Nekega večera pa se je k nam vselil sila zanimiv parček. Zanimiv zaradi tega, ker
sta bila oba stara krepko čez 60 let, v hostlih pa se ponavadi druži zgolj mladina. Možak je bil tipičen Anglež, bivši učitelj, ki je čisto vsakemu in vedno znova razlagal, kako je spoznal sedanjo ženo, ki je odraščala na Finskem. Ker smo se pač zvečer vedno pogovarjali in se družili, seveda ni bilo nič nenavadnega, če nas je bilo toliko pri mizi in prav vsi smo se muzali, ko je
prišla kakšna nova 'stranka' in znova poslušala romantične pripetljaje priletnega para. Na koncu smo se že malce norčevali in Nemec je že začel obnavljati zgodbo namesto Angleža vsakemu prišleku. Na vsem lepem možak iz Anglije ugotovi, da je navajal napačno letnico zaroke in je svojo pripoved zopet nekajkrat začel znova. Groza. Sta pa bila res posrečena, in ko je uglajeno srkal isti čajček že dve uri, sem se nehote spomnil na nekoč priljubljeno angleško serijo 'Želite, milord?'.
Ker je bila v vseh kampih in na vseh točkah, kjer je bilo kaj videti, vedno nepopisna gneča, saj so vsi kiviji imeli dopuste, sem se odločil malo odložiti potovanje in si najti službo. Agencij za delo in različnih kontaktov na Novi Zelandiji nikoli ne manjka, tako da smo se družno en dan odpravili v Hastings, ker so me z ene agencije že takoj klicali, da naj pridem na orientacijski sestanek. Tam nas je bilo vsaj 50 in družno smo pregledali pogodbo, ki je sicer vsebovala nekaj členov, ki mi niso bili všeč, vendar je pravo tu razumljeno drugače kot pri nas, kjer se pravniki usedejo na eno dvomljivo besedo in se je držijo ko pijanec plota. Tukaj ni tako pomembno, kaj točno piše, ampak se upošteva normalno razumljen položaj in poštenost (no, ta beseda je slovenskim pravnikom verjetno precej tuja ...) v neki situaciji. Tako je na primer pisalo, da moram v roku 4 mesecev od podpisa pogodbe obvezno sprejeti katerokoli delo, drugače moram plačati podjetju cca. 2000 EUR, a mi je prijazna administratorka razložila, da naj zgolj sporočim, ali sem še na voljo za delo ali ne, pa bo rešeno. V večini resnih podjetij imajo tudi sindikate, ki jim kot delavec plačuješ okoli 2-3 dolarje na teden, za to ti pa pripada nadomestilo za hrano (cca. 30 dolarjev na teden) in včasih tudi za prevoz.
Na svojih potovanjih vedno znova ugotavljam, da se na področju dela in zaposlovanja vedno ponavlja isti vzorec: dela je veliko, ljudje pa nočejo delati. In tudi Slovenija ni izjema .
Nadaljevanje prihodnjič
Boreci • Zanimivost iz opekarne Tondach
Prleski stresnik v ruskem Sociju
Opekarna Boreci v občini Križevci pri Ljutomeru bo ena izmed opekarn skupine Tondach, ki bo izdelovala strešnike za objekte v ruskem olimpijskem kompleksu. Skupina Tondach Gleinstatten AG je namreč pridobila naročilo za dobavo strešnih elementov za objekte v ruskem Sočiju, kjer bodo leta 2014 zimske olimpijske igre.
Po besedah direktorja Ton-dacha Slovenija Jožeta Strakla bodo za ta projekt v Borecih izdelali 100 tisoč kosov bobrovca, ki bo prekril okoli 3000 kvadratnih metrov streh. Sicer bo skupina Tondach s 24 tovarnami v enajstih evropskih državah in okoli 2400 sodelavci z različnimi strešniki vključno z optično usklajenim Tondachovim programom dodatnih elementov pokrila strehe v olimpijskem
Sočiju na površini 160.000 kvadratnih metrov. »Zelo zahtevne naročnike smo uspeli prepričati z našimi izdelki, ki so ustrezali po funkciji, barvnih elementih in kvaliteti, k temu pa je prispeval ključni delež tudi ugled blagovne znamke Tondach. Razvoj je potekal v več fazah, v dogovoru z rusko ekipo arhitektov, glavnim izvajalcem ter izvajalcem krovskih del pa je nastal artikel z imenom stre-
šnik Tondach Soči. Gre za mešanico zelenih, rumenih in sivih odtenkov, ki bodo s posebnim postopkom žgani na strešnik,« je o projektu dejal Štrakl.
O trenutni proizvodnji Ton-dacha v Borecih je povedal, da podjetje posluje pozitivno in dosega manjši dobiček. Proizvodnja sicer poteka z zmanjšano zmogljivostjo, proti sredini leta pa načrtuje ponoven prehod na dvoizmensko delo
in dvig kapacitete. V letošnjem poslovanju je pričakovati malenkostno rast in nekaj boljši poslovni izid od lanskega. Od avgusta 2010 je proizvodnja 60-odstotna, po lanski izpraznitvi skladišča s starimi zalogami pa bodo prihodnji mesec začeli proizvajati na 90-odstotni zmogljivosti. Lansko leto je bilo ustvarjenih 16,5 milijona evrov celotnih prihodkov.
NŠ
Na valovih časa
Torek, 31. maj Danes goduje Angela.
Danes je svetovni dan boja proti kajenju in svetovni dan športa.
1492 sta Ferdinand Aragonski in Izabela Kastiljska izdala edikt o izgonu vseh Judov iz Španije.
1578 so v Rimu po naključju odkrili katakombe, ki so bile od 10. stoletja najprej popolnoma pozabljene.
1819 se je rodil književnik in novinar Walt Whitman, najpomembnejši ameriški pesnik druge polovice 19.stoletja.
1915	so Nemci s cepelinom prvič bombardirali London.
1990 so na pobudo Francije prepovedali uvoz britanske govedine v Evropo. Številni potrošniki so praktično šele tako izvedeli za bolezen norih krav. 1945 so Angleži predali slovenskim partizanom zadnji transport slovenskih domobrancev, ki so se po koncu vojne umaknili na avstrijsko stran v Vetrinje na Koroškem. Sreda, 1. junij Danes goduje Fortunat.
1660 so v Bostonu javno obesili kvekerko Mary Dyer.
1804 se je rodil ruski skladatelj Mihail Ivanovič Glinka. Najbolj znani sta
njegovi operi Ivan Susanin ter Ruslan in Ljudmila.
1875 je bila ustanovljena svetovna poštna zveza s sedežem na Dunaju.
1916	se je končala največja pomorska bitka v prvi svetovni vojni, bitka pri Jutlandu, znana tudi kot bitka pri Skagerraku.
1926 se je rodila ameriška filmska zvezda Marilyn Monroe. Leta 1962 je naredila samomor.
1973	se je Grčija oklicala za republiko.
1989 je v Frankfurtu začela delovati Evropska centralna banka. Do konca
leta je morala pripraviti vse potrebno za izdajo evra, skupne denarne enote
na območju evropske denarne zveze.
Četrtek, 2. junij
Danes goduje Erazem.
Danes je dan slovenskih železničarjev.
455 so Vandali zasedli Rim in ga sistematično oplenili.
1835 se je rodil papež Pij X., ki je katoliško cerkev izoliral od moderne
družbe in demokracije. Leta 1954 so ga razglasila za svetnika.
1904 se je rodil športnik in filmski igralec Johny Weissmuiler. Znan je bil
kot filmski Tarzan in prvi plavalec, ki je 100 metrov preplaval v času pod
eno minuto.
1916 je prišlo v St. Lousisu v ZDA do velikih rasnih spopadov, v katerih je bilo več sto mrtvih.
1953 je v westminstrski opatiji v Londonu canterburyjski nadškof okronal britansko kraljico Elizabeto II. Petek, 3. junij Danes goduje Pavla.
1621 so Nizozemci ustanovili Zahodnoindijsko družbo, ki se je ukvarjala predvsem s trgovino s sužnji. V Ameriki je ob reki Hudson družba ustanovila naselbino, ki je prerasla v New York.
1844 se je rodil nemški književnik Detlev von Liliencron, najdoslednejši predstavnik impresionizma v nemški književnosti. 1875 je umrl francoski skladatelj Georges Bizet, mojster svetovne opere, ki je doživel priznanje šele po smrti.
1896 je Henry Ford predstavil javnosti svoj prvi avto na bencinski pogon. 1899 je umrl »kralj valčka«, avstrijski kompozitor in dirigent Johann Straus ml..
1926 se je rodil ameriški pesnik beatniške generacije Allen Ginsberg.
1974	so po odstopu Golde Meir izvolili za novega izraelskega premiera Jicaka Rabina, ki je končal kasneje življenje pod streli atentatorja. Sobota, 4. junij
Danes godujeta Franc in Urh.
Danes je dan otrok - žrtev vojne in dan slovenskega krvodajalstva.
1738 se je rodil britanski kralj Jurij III., ki je bil hkrati tudi volilni knez, od 1814 pa hannovrski kralj.
1798	je umrl beneški duhovnik, pisatelj, vojak, vohun in diplomat Glovan-ni Giacomo Casanova, ki je ostal ljudem znan predvsem kot sinonim za lahkoživca.
1878 sta Velika Britanija in Turčija sklenili sporazum proti Rusiji, s katerim se je Velika Britanija obvezala pomagati Turčiji, če bi jo napadli Rusi. 1944 so zavezniške enote zavzele Rim.
1970 je kraljevina Tonga postala neodvisna država. Šteje okoli 90.000 prebivalcev in ni članica OZN. Kraljevino sestavlja 170 otočkov v Tihem oceanu približno 1.600 km severno od Nove Zelandije. 1989 so bile na Poljskem prve svobodne demokratične parlamentarne volitve, na katerih je premočno zmagal sindikat Solidarnost. 1989 je prišlo na osrednjem pekinškem trgu Tiananmen ali Trgu nebeškega miru v noči s 3. na 4. junij do vojaškega nastopa proti študentskim demonstrantom, ki so zahtevali demokratizacijo življenja na Kitajskem. Nedelja, 5. junij Danes goduje Valerija. Danes je svetovni dan okolja.
1874	se je rodil nemški antropolog Eugen Fischer. Prvi je dokazal, da Men-dlovi zakoni dedovanja veljajo tudi za človeka.
1898 se je rodil eden največjih španskih pesnikov Federico Garcia Lorca.
1967 je izraelska vojska z bliskovitim naskokom prehitela Egipčane, ki so
se ofenzivno premaknili s svojih položajev na Sinaju. V šestih dneh je strla
vojske Egipta, Jordanije in Sirije.
Ponedeljek, 6. junij
Danes goduje Norbert.
Danes je dan slovenskih letalcev.
1099 so križarji zasedli Jezusov rojstni kraj Betlehem in čez nekaj dni z griča zagledali svoj cilj - Jeruzalem.
1606 se je rodil francoski pesnik in dramatik Pierre Corneille, utemeljitelj francoske klasične tragedije.
1799	se je rodil v ruski plemiški družini pesnik Aleksander Sergejevič Puškin.
1850 se je rodil nemški fizik Karl Ferdinand Braun. Izumil je po njem imenovano katodno elektronko. Leta 1909 je dobil Nobelovo nagrado. 1868 se je rodil angleški raziskovalec Antarktike Robert Falcom Scott.
1875	se je rodil nemški pisatelj Thomas Mann. Leta 1929 je dobil Nobelovo nagrado za književnost.
1912 je po petih dneh močnih potresov na Aljaski prišlo do enega najhujših ognjeniških izbruhov dveh ognjenikov, ki je ustvaril Dolino deset tisoč dimov.
Za svoje zdravje smo odgovorni v prvi vrsti sami
Šele ko nam zdravje začne pešati, smo zase pripravljeni kaj storiti. Še posebej takrat, ko nas pestijo bolečine. Zal pa se premalo ljudi zaveda, da za svoje zdravje lahko največ storijo prav sami. Danes je na voljo veliko možnosti, da postanemo telesno aktivni in predvsem z disciplino, vztrajnostjo in pravilno vadbo telesa in duha ostanemo zdravi tako fizično kot psihično. V tem članku bom opisal eno od teh možnosti, in sicer refleksote-rapijo v kombinaciji s terapijo z magnetnim poljem, ki jo omogoča pripomoček Biosinhron. Znano je, da imamo ljudje več tako imenovanih mikrosistemov našega telesa, na katerih se nahajajo refleksne točke vseh naših notranjih organov. Ti mikrosistemi so naša stopala, dlani, ušesa in glava. S pravilno stimulacijo - masiranjem teh delov telesa - lahko v veliki meri vplivamo na naše počutje. Najpogostejša je ravno masaža stopal, s katero izboljšamo krvni pretokter stimuliramo notranje organe preko refleksnih con na stopalih. Ce tako terapijo izvajamo redno, nas lahko pripelje do izredno dobrih rezultatov saj so vsi procesi v našem telesu med seboj bolj prepleteni, kot si mislimo. Ravno zaradi tega se kaj hitro zgodi, da bodo samo zaradi redne masaže stopal izginili nadležni krči v mišicah ali pa bolečina v hrbtenici.
Refleksoterapija v kombinaciji z magnetoterapijo je še bolj učinkovita in prinaša lepe uspehe v boju proti bolečinam. Prednost teh dveh terapij je v tem, da gre za popolnoma naravno stimulacijo našega telesa, ki skozi leta potrebuje vedno več nege.
Za resno terapijo na vašem domu, ki združuje gibanje, masažo in magnetoterapijo, priporočam slovenski pripomoček, ki se imenuje BIOSINHRON. Najpomembnejša je zagotovo vaša odločitev, da si resnično želite spremeniti stvari na bolje.
Ko se boste sami odločili, vam bo z nekaj discipline in vztrajnosti zagotovo uspelo! Na
koncu naj povem še pregovor, ki pravi: Vsak je svoj najboljši zdravnik.
Refleksoterapvet Andrej Breznik
Vas pestijo bolečine? Slabo spite? Imate težave z vašim zdravjem, pa ne veste, kako si pomagati? Biosinhron je prava rešitev za Vas. Za predstavitev izdelka, prospekt ali za brezplačno svetovanje pokličite na 041770 472 - Andrej Breznik, refleksoterapevt
Biosinhron - ustvarjen, da vam pomaga.
Zdravstveni nasveti
Magnezij
in njegove soli (1.)
Magnezij je kemijski element s simbolom Mg in vrstnim številom 12. Zaradi svoje reaktivnosti se v naravi nahaja v obliki karbonatov, silikatov, kloridov in sulfatov. V obliki minerala dolomit je prisoten tudi v italijanskem gorovju Dolomiti, v obliki karbonata pa je zraven kalcija odgovoren za trdoto vode.
Magnezij spada med esencialne snovi, to pomeni, da ga moramo zaužiti s hrano, telo ga samo ne more proizvesti. V telesu odraslega ga je okrog 20 do 25 g. Za primerjavo - kalcija imamo v telesu okrog 1000 g! V Sloveniji je voda v precejšnjem delu srednje trda do trda, kar pomeni, da vsebuje veliko
kalcijevih in magnezijevih karbonatov in tako že z uživanjem pitne vode dobimo nekaj magnezija v telo. Trdoto vode najbolj opazimo predvsem v kopalnici in kuhinji, kjer se nabira vodni kamen. Tudi raznolika hrana vsebuje za normalne potrebe dovolj magnezija. Vsebujejo ga npr. polnozrnati proizvodi (črni kruh, riž, koruzni kosmiči), jetra, ribe, večina mineralnih vod, krompir, oreščki, špinača, banane, pomaranče, jagode, mleko in mlečni izdelki. Dnevno moramo vnesti v telo okrog 300 mg magnezija.
Magnezij igra pomembno vlogo pri mnogih encimskih reakcijah v telesu in stabilizira potencial mišičnih in živčnih celic. Pomanjkanje magnezija
v
\\.....
Foto: Črtomir Goznik
Bojan Potrč, mag. farm.,
sproži nemir, živčnost, raz-dražljivost, glavobol, utrujenost, splošno oslabelost (kot pri nižji imunski odpornosti), krče v mišicah in tudi motnje srčnega ritma. Do povečane potrebe po magneziju lahko vodijo težje bolezni, nosečnost in športne aktivnosti, kjer veliko obremenjujemo mišice. Do pomanjkanja lahko pride pri ljudeh, ki imajo težave z ledvicami, (ker se magnezij v največji meri izloča skozi ledvice), ljudeh s pogostimi driskami, kroničnimi vnetji prebavne-
ga trakta, težjo sladkorno boleznijo, pri zdravljenju s kortikosteroidi, diuretiki ali zaradi alkoholizma.
Na trgu je veliko preparatov z magnezijem, ki pa se razlikujejo med sabo po obliki soli, v katero je vgrajen magnezij. Tako so na voljo karbonati, citrati, kloridi in aspartati, največkrat v obliki šumečih tablet. Med ljudmi je zelo znana uporaba grenke soli, to je magnezijevega sulfata, ki deluje močno odvajalno. Ker magnezijev sulfat močno draži sluznico želodca in črevesja, se uporaba le-tega ne priporoča oz. svetuje samo občasna in kratkotrajna uporaba (npr. pred določenimi pregledi).
Magnezijev klorid je bolj poznan kot dodatek prehrani pod oznako E 511. Uporablja se kot utrjeva-lec, ojačevalec okusa in regulator kislosti v različnih prehranskih proizvodih. Nadaljevanje prihodnjič Bojan Potrč, mag. farm., Lekarne Ptuj
Moje cvetje
Zaenkrat dež ravno pravi čas
Tako je: čeprav se že ves čas spogledujemo s sušo, ravno ob zadnjem trenutku dež prinese odrešitev. Tudi pretekli konec tedna je bilo tako. Seveda nikakor ne pozabite: vrtnine je vmes potrebno zalivati. Cvetlice pa so lahko malo bolj na suhem, bolje in obilneje cvetijo.
Tako vreme pomeni, da se bolezni ni potrebno bati, vsekakor pa so na poti škodljivci. Mnogi bi v strahu zaradi slabih izkušenj v preteklih letih želeli paradižnik 'za vsak slučaj' škropiti. Najprej naj vam povem, da tako, na pamet, to ni potrebno, v tem trenutku so rastline še varne. Raje poskrbite, da bodo ves čas primerno zalite. Tudi gnojiti ga zdaj še ni potrebno, tudi tistega ne, ki ima že cvetove ali plodove. Seveda pa ga lahko okrepite tako, da ga vsak teden poškropite (ne zalijete!) z namočenimi koprivami. Potrebujemo približno tretjino volumna (lonca, vendar, škafa) svežih kopriv, ki jih potem prelijemo z vodo. Koprive je dobro natrgati, vendar to naredimo z rokami. Tako naj stojijo 24 - 48 ur. Precedimo in poškropimo rastline. Odcejene koprive uporabimo kot zastirko ali pa damo na kompost.
Poleg paradižnika bodo za tako krepčanje hvaležne vse ostale plodovke, jajčevec, paprika in vse bučnice. Koprive so najmočnejše tik pred cvetenjem ali ob cvetenju. Zato jih je smiselno pokositi več in posušiti. Čez poletje se potem uporabljajo posušene - teh potrebujete približno petkrat manj. Paziti je potrebno tudi, da zelišča vedno namakamo v deževnico, vodo iz domačih vodnjakov ali zajetij, voda iz javnega vodovoda pa naj bo postana.
Namesto kopriv lahko uporabite tudi njivsko preslico. Verjetno vam bo marsikdo celo hvaležen, če jo boste malo »pople-li« po njegovih njivah ali vrtu.
Za večjo odpornost vseh rastlin pomaga tudi čaj iz cvetov ognjiča in regratovih cvetov. Regrat je že odcvetel, ognjič pa bo kmalu cvetel. Ni pa še prepozno, da ga posejete. Ne pozabite pa, da ognjičevo seme kali samo na svetlobi, to pomeni, da ga po setvi ne smete pokrivati z zemljo.
Hi
Foto: Miša Pušenjak
Vrtnice bodo vsak čas zacvetele, nekaterim pa seveda že bujno cvetijo. Na njih so sedaj najbolj nevarne uši. Če želite, da vam bodo v boju z njimi pomagale tudi naravni sovražniki, potem te uši odstranjujte z roko ali z močnejšim curkom vode. Vsak ušiv vršiček vzamemo v roke in uši z močnim curkom vode odplaknemo. Oba postopka je sicer potrebno večkrat ponoviti, a je vredno, potem bomo imeli pred ušmi celo poletje mir. Če pa menite, da za to nimate časa, potem naj vas opozorim samo, da vsi naravni pripravki - tisti, ki jih naredite sami ali pa kupite v trgovini - lahko škodujejo koristnim žuželkam, tudi čebelam, če padejo na njih. Zato jih uporabljajte vedno in brez izjeme zvečer. Zvečer jih uporabljamo tudi zato, ker bodo delovali dalj časa, saj pripravki na soncu razpadejo in ne delujejo več. Tudi vrtnice lahko zdaj varujemo s koprivnim pripravkom, namesto njega pa lahko uporabimo tudi rmanov, kamilični ali preslični čaj. V trgovinah pa lahko kupite tudi če-snov izvleček.
Po takem deževnem vikendu je odlično, če zemljo okoli cvetlic in vrtnin okopljemo, zemljo prerahljamo. Tako bomo deževno vodo dalj časa zadržali v območju korenin. Potem pa tla zastrite - najenostavneje kar s pokošeno travo z zelenice. Paziti je potrebno samo, da ne bo gnila, naj bo malo ovenela ali pa jo naslednji dan rahlo navzdignemo z grabljami. Če imate na vrtu težave s polži, potem se tej zastirki doda še bezgovo listje (lahko tudi cvetovi), listje vratiča ali gozdne praproti. Lahko pa se tla najprej posujejo s pepelom ali jajčnimi lupinami.
Ne pozabite - zdaj prihaja čas setve dvoletnic. Najbolj poznane so mačehe. Vendar danes v semenskih vrečicah ne dobite sort, ki imajo tako lepe, barvite in pisane cvetove, te dobite samo pri vrtnarjih. Poleg mačeh pa so v nekem trenutku izredno lepe in simpatične tudi spominčice. Tudi marjetice, velike zvončnice in naprstniki so dvoletnice. Mnogim bodo prišli prav tudi cekinčki (lunarija), ki so prav tako dvoletnice. Nekoč tudi ni bilo vrta, na katerem ne bi ob ograji cvetel laški slez ali Althea sp.; tudi tega je potrebno posejati zdaj. Zelo pa mi je žal, da na vrtovih ni več turških nageljčkov. Ravno zdaj lepo cvetijo. V tem času nimamo kaj veliko cvetočega na vrtu in nam pridejo zelo prav. Če se bojite rje, ki jih rada napada, potem jih ravno tako lahko zalivate ali škropite s prej omenjenimi pripravki, s katerimi varujete pred boleznimi vrtnice. Med zelišči je najbolj poznana dvoletnica kumina, ki je ravno tako kakor ognjič svetlokalilka. Vse te rastline raje sejte v mul-tiplošče in vzgojite sadike s koreninsko grudo. Vzdrževanje in zalivanje je veliko enostavnejše, presajanje kasneje pa tudi ne vzame toliko časa.
Tako, dela sem vam za en teden naložila povsem dovolj, upam, da nam bo tudi vreme (deževno in sončno) služilo vsaj tako kakor doslej.
Miša Pušenjak
S svetovne
glasee
scene
Pred dnevi so v dvorani MGM v Las Vegasu podelili letošnje Billboardove glasbene nagrade. Svečano podelitev sta odprli Rihanna in Britney Spears s skladbo S&M. Največ nagrad, po šest, sta zbrala popularni raper Eminem in najstniški zvezdnik Justin Biber. Tri nagrade je osvojila Lady Gaga, po dve pa so prejeli Katy Perry, Shakira, Taylor Swift, Chris Tomlin in Train, po eno pa Bruno Mars, Lady Antebellum, Black Eyed Peas, Enrique
To je to
Eminem
Foto: wordpress.com
Justin Biber
Iglesias, Ludacris, Nelly, Neon Trees, Skillet, U2, Will.I.Am in Edward Maya & Vika figulina. S posebno nagrado, imenovano »Milenium«, so letos nagradili pevko Beyonce, v čast katere so se poklonili zvezdniki, kot so Barbra Streisand, Lady Gaga, Bono , Stevie Wonder in tudi prva dama ZDA Michelle Oba-ma. Prejemnik še ene posebne nagrade »Icon« je legendarni Neil Diamond.
CELOTEN SEZNAM NAGRAJENCEV:
Naj izvajalec Eminem
Naj novi izvajalec Justin Bieber Naj moški izvajalec Eminem
Naj ženska izvajalka Rihanna
Naj duet/glasbena skupina The Black Eyed Peas Naj izvajalec na lestvici Billboard top 200 Taylor Swift
Beyonce
Pogoji uporabe Balunga: Uporabniki predplačniške telefonije - preverite stanje na vašem računu. Omogočite prejemanje wap povezav in GPRS/UMTS prenos podatkov. Poslani SMS je zaračunan po ceniku operateja (Mobitel, Si.mobil, Debitel, izmobil, Tušmobil), cena povratnega sms-a je 1,88 EUR. Z uporabo storitve se strinjate s splošnimi pogoji na www.smscity.net/balunga. Balunga je naročniška storitev in uporabnikom prinaša največ 5 sporočil na mesec z wap povezavo do galerije, iz katere si lahko naložijo 10 vsebin brez doplačila. Cena sporočila je 1,88 EUR (Mobitel, Si.mobil, Debitel, izimobil, Tušmobil). V vse cene je vštet DDV. Od pogodbe, ki je shranjena na sedežu podjetja, je možno odstopiti kadarkoli. Odjava: TD STOP na 3030. Reklamacije: 041-494-751, reklamacije@ smscity.net. Ponudnik: ThreeAnts d.o.o., Cesta k Tamu 12, 2000 Maribor.
Naj Hot 100 izvajalec Katy Perry
Naj izvajalec »digitalnih pesmi" (Top Digital Songs Artist) Katy Perry
Naj izvajalec na radiu (Top Radio
Songs Artist)
Rihanna
Naj izvajalec na turneji (Top Touring Artist) U2
Naj izvajalec po izboru oboževalcev (Top Social Artist) Justin Bieber
Naj predvajani izvajalec (Top Streaming Artist) Justin Bieber
Naj izvajalec digitalnih medijev
(Top Digital Media Artist)
Justin Bieber
Naj pop izvajalec
Lady Gaga
Naj R&B izvajalec
Usher
Naj rap izvajalec Eminem
Naj country izvajalec Taylor Swift Naj rock izvajalec Train
Naj alternativni izvajalec Mumford & Sons Naj latino izvajalec Shakira
Naj plesni/elektronski izvajalec
Lady Gaga
Top Christian Artist
Chris Tomlin
Kategorija: POSEBNE NAGRADE Millennium Award Beyonce Naj turneja
U2
Nagrada ikoni (Icon Award) Neil Diamond Kategorija: ALBUMI Naj Billboard 200 album Eminem -"Recovery" Naj pop album Justin Bieber - "My World 2.0 Katy Perry -"Teenage Dream" Naj R&B album
Usher - "Raymond v. Raymond" Naj rap Album Eminem - "Recovery"
Naj country Album Taylor Swift - "Speak Now" Naj rock album Mumford & Sons - "Sigh No More"
Naj alternativni album
Mumford & Sons - "Sigh No More"
Naj latino album
Enrique Iglesias - "Euphoria"
Naj plesni/elektronski album
Lady Gaga - "The Fame"
Top Christian Album
Skillet - "Awake"
Kategorija: PESMI
Top Hot 100 Song
Taio Cruz - "Dynamite"
Naj digitalna pesem
Taio Cruz - "Dynamite"
Naj radijska pesem
Bruno Mars - "Just The Way You
Are"
Naj predvajana pesem (avdio) Nelly - "Just A Dream" Naj predvajana pesem (video) Justin Bieber Feat. Ludacris -"Baby"
Naj pop pesem
Taio Cruz - "Dynamite"
Naj R&B pesem
Usher Feat. will.i.am - "OMG"
Naj rap pesem
Eminem Feat. Rihanna - "Love
The Way You Lie"
Naj country pesem
Lady Antebellum - "Need You
Now"
Naj rock pesem Train - "Hey, Soul Sister" Naj alternativna pesem Neon Trees - "Animal" Naj latino pesem Shakira Feat. Freshleyground - "Waka Waka (This Time For Africa)"
Naj plesna pesem Edward Maya & Vika Jigulina -"Stereo Love"
Po osmih letih se na svetovno glasbeno sceno vrača ameriška pop rock zasedba Blon-die. V septembru naj bi izšel njihov novi, že deveti studijski
BILBOARDOVIH VROČIH 100 (ZDA)
1.	ROLLING IN THE DEEP - ADELE
2.	E.T. - KATY PERRY feat. KANYE WEST
3.	THE EDGE OF GLORY - LADY GAGA
UK TOP 100 (VELIKA BRITANIJA)
1.	GIVE ME EVERYTHING - PITBULL/NE-YO/ AFROJACKNAYER
2.	THE LAZY SONG - BRUNO MARS
3.	PARTY ROCK ANTHEM - LMFAO/LAUREN BENNETT/ GOONROCK
NEMČIJA
1.	CALL MY NAME - PIETRO LOMBARDI
2.	CALL MY NAME - SARAH ENGELS
3.	ON THE FLOOR - JENNIFER LOPEZ FT. PITBULL
Naše
Prejšnji teden je bil veni izmed oddaj prispevek o tem, kako se Ajdovci borijo, da bi odkupili del Fructala, da ga ne bi razprodali tujcem, kot je to v zadnjem času moderno.
J^jT1 Kar Pa m'n' posebej všeč. Prodaja se na-_ mreč vsa nacionalna srebrnlna. Že res, da so to dandanes privatna podjetja, pa vendar nečesa ne razumem: pri nobenem podjetniku ni nikakršnega nacionalnega interesa, zavesti, da neka znamka pripada celotnemu narodu in da to ni samo ime, ki če propade, pač propade.
Ali pa se ga proda, kakor se je med drugim zgodilo tudi z Drogo, govori pa se nekaj tudi o Mercatorju. Pa je rekel nek ekonomist, da tuj kapital niti ni tako slaba stvar in da so tuja podjetja pri nas uspešnejša kot domača. Že res, si rečem, nič nimam proti tujim podjetnikom in njihovim podjetjem, ampak ... Država mora najprej poskrbeti za lastno gospodarstvo, šele zatem so na vrsti tujci, ne pa da se lastno gospodarstvo razproda. Mar kdo dejansko misli, da bi se Nemčija šla tako odprtega trga, če za njim ne bi stalo njihovo močno gospodarstvo? Sicer pa naša podjetja pri nas tako ali tako ne morajo uspeti, saj zakonodaja bolj ustreza ogromnim multinacionalkam.
Vendar to ni današnja tema. Kar mi gre v nos, je to, da namesto da bi se naša podjetja spodbujalo, naše gospodarstvo pa rekonstruiralo, se ga daje na dražbo. Problem pa je v zgrešeni zakonodaji in politiki. Začne se že pri bankah, ki so v vsakem normalnem sistemu gonilo ekonomije. Njihova naloga je namreč omogočanje poslovanja gospodarstva in njegovega normalnega funkcioniranja. Našim bankam pa to ni jasno. Šokiran sem bil, ko sem izvedel, da ko so Postojnčani zbirali denar za odkup Postojnske jame, niso dobili kredita v niti eni slovenski banki! Niti pri tisti gnojni jami NLB, v katero se vsako leto zmeče ne vem koliko sto milijonov za dokapitalizacijo.
In prav tako me je povsem pretreslo dejstvo, da je nekaj takšnega, kot je Postojnska jama, sploh naprodaj! Tudi to so namreč hoteli prodati kakšnim tujcem, razlog pa je bil, da bi poplačali Bavčarjeve dolgove. Želodec se mi obrača že ob sami misli, da je Slovenija dejansko pripravljena prodati enega največjih naravnih nacionalnih zakladov za poplačilo kreditov nekega privatnika. Ob tem me zanima samo še to, koliko njegovega lastnega premoženja so zaplenili in prodali.
Podobno se zdaj dogaja s Fructalom, le da je v tem primeru krivec Šrot, čigar privatno premoženje je očitno prav tako nedotakljivo. Pa zakaj bi tudi bilo, ko pa imamo razne Fructale, ki jih lahko postavljamo na licitacije. Upam samo, da bo Ajdovcem uspelo odkupiti primeren delež Fructala, da bo to podjetje ostalo njihovo, da bo ostalo slovensko. Vsaj nekaj, ker kot kaže, se v Sloveniji lahko proda in kupi prav vse, pa četudi je to nacionalni grb ali pa zastava. Tudi to bomo verjetno kmalu komu prodali. Zakaj pa ne, dušo smo tako ali tako že prodali Evropi ...
Matic Hriberšek
album, ki bo nosil ime »Panic of Girls«. Album so posneli v malce spremenjeni zasedbi, saj so ustanovni člani zasedbe, Debbie Harry, Chris Stein in Clem Burke k sodelovanju privabili še dva nova člana Tommyja Kesslera in Matta Ka-tza-Bohenoma. Pod produkcijo novega albuma se je podpisal znani Jeff Saltzman, ki je med drugim bil tudi producent de-bitantskega albuma Hot Fuss zasedbe The Killers. Skupina Blondie je višek kariere doživela v 70. letih prejšnjega stoletja, v svoji bogati karieri pa so izdali nekaj velikih uspešnic, kot so skladbe »Heart of Glass«, »The Tide is High«, Rapture« in »Call me«. Njihov zadnji album The Curse Of Blondie je bil ob-
javljen leta 2003.
Pevec legendarne britanske zasedbe Rolling Stones Mick Jagger je ustanovil novo zasedbo z imenom Super Heavy. Zasedba je sestavljena iz samih znanih in že uveljavljenih glasbenih imen. Ob Micku Jaggerju v zasedbi sodelujejo še Dave Stewart, ki ga bolje poznamo kot polovica dua Eurythmics, mlada ameriška pevka Joss Stone in mlajši sin Boba Mar-leya, Damian Marley. Skupaj z znanim producentom Ar Rahmanom so posneli že tudi novi album, prihodnost zasedbe pa je odvisna predvsem od odziva publike; če bo ta dober, člani zasedbe obljubljajo tudi koncertno turnejo.
Janko Bezjak
1.	THE I
2.	YOU /
estvi
NA
j !
LAZY SONG - BRUNO MARS
AND ME (IN MY POCKET) - MILO
3.	A NIGHT LIKE THIS - CARO EMERALD
4.	ON THE FLOOR - JENNIFER LOPEZ FT, PITBULL
5.	PRICE TAG - JESSIE J FT BOB
C
REN
UE
6.	PARTY ROCK ANTHEM - LMFAO/LAl BENNETT/ GOONROCK
7.	HOLLYWOOD HILLS - SUNRISE AVE
8.	BORN THIS WAY - LADY GAGA
9.	THE EDGE OF GLORY - LADY GAG4
10.	JUST A KISS - LADY ANTEBELLU
11.	SOMEONE LIKE YOU - ADELE
Vsako sredo na Radiu Ptuj
Z Vami na frekvencah 89,8° 98,2° 1043 bo Janko Bezjak
w
20 Štajerski1TEDNIK
Nasveti, za kratek čas
torek • 31. maja 2011
Smeh ni greh
Kaj bomo danes jedli
TOREK
narastek iz bezgovega cvetja (recept v petkovi številki Št. tednika) SREDA
peresniki z mletim mesom*, solata ČETRTEK
zelenjavna enolončnica, jabolčni
štrudelj
PETEK
ocvrte girice, pomfri, majoneza SOBOTA
svinjske zarebrnice na žaru, krompir v
kosih na žaru, zelenjava
NEDELJA
kremna juha, piščanec s krompirjem v
pečici**, solata
PONEDELJEK
carski praženec ("šmorn"), solata
*Peresniki z mletim mesom
Sestavine: 1 rezina slanine, 1 čebula, 1 korenček, 1 zelena, 4 žlice masla, 380 g mletega mesa, 250 ml rdečega vina, 300 ml vode, pločevinka paradižnika v koščkih (400 g), sol, poper, strok česna, pločevinka graha (150 g), 500 g peresni-kov.
Slanino narežemo na majhne koščke. Čebulo sesekljamo. Korenje in zeleno dobro operemo in prav tako sesekljamo. V ponvi
stalimo maslo in na njem prepražimo slanino, čebulo, korenje in zeleno. Pražimo približno 10 min, nato dodamo mleto meso. Pražimo 5 min. Prilijemo polovico rdečega vina in tretjino vode z jušno kocko. Kuhamo toliko časa, da tekočina povre. Nato dodamo paradižnikove koščke, sol, poper in strt česen. Dodamo še preostalo vino in juho. Grah primešamo 15 min preden je omaka pripravljena. Med kuhanjem omake v slani vodi skuhamo še testenine. Ko so kuhane, jih odcedimo in postrežemo z mesno omako.
**Piščanec s krompirjem
Sestavine: 1 piščanec, težak 1 kg, ali pi-ščančji kosi, sol ali vegeta, 70 dag krompirja, 1 srednje debela čebula, 2 zeleni papriki, 5 dag maščobe, 8 dag naribane-ga sira.
Očiščenega piščanca splaknemo, osušimo, narežemo na kose in ga osolimo. Krompir olupimo, operemo in narežemo na rezine. Čebulo narežemo na lističe. Papriki odstranimo seme in jo narežemo na rezance. Vsako zelenjavo posebej osolimo. V pekaču segre-jemo maščobo, po vsej površini porazdelimo krompir, po njem kose mesa in po mesu po-tresemo čebulo in papriko. Damo v pečico in pečemo 70 minut pri 180 stopinjah C. Pekač občasno potresemo. 10 minut pred koncem pečenja jed potresemo z nanbanim sirom.
Pripravila: Alenka Šmigoc Vinko
Iskrice
B
•k-k-k
Kdor veliko misli, malo govori.
-k-k-k
Kadar strast govori, pameti ni.
-k-k-k
Modra beseda, polna skleda.
•k-k-k
Ko lisica spi, najlaže kure ulovi.
-k-k-k
Kdor se na druge zanaša, v situ vodo prenaša. -k-k-k
Delo hvali mojstra. -k-k-k
Ceneno blago je vedno najdražje.
-k-k-k
Kdor ne izmeri sebe, ga izmerijo drugi.
-k-k-k
Če dolgo sekaš, mora pasti tudi najdebelejši hrast. -k-k-k
Možje gradijo hiše, žene ustvarjajo dom.
-k-k-k
Če vrag omaga, mu baba
-k-k-k
Na nebu ni dveh sonc, v trdni hiši ne dveh gospodarjev.
-k-k-k
Na nizkega osla se lahko vsakdo povzpne.
BOLEČINA
Mujo je gradil hišo in nekega dne je zaprosil Hasa:
"Haso, ali bi mi pomagal pri gradnji hiše?"
"Ne morem. Imam redko spolno bolezen."
"Spolno bolezen? Katero pa?" se je začudil Mujo.
"Boli me k***c za tvojo hišo!"
ŽENSKI ČUDEŽ
"Katero stvar znajo ženske narediti iz nič?" "Prepir!"
SESTAVIL
EDI KLASINC
ZLITINA OSMIJA IN VOLFRAMA
NAS ARHEOLOG (FRANCE)
DESNI PRITOK SAVE, POTOK
VAS PRI CERKNICI
HUDODELSTVO, ZLOČIN (ZASTAR.)
POČASNO ODMIRANJE CELIC
OGRAJEN PROSTOR
TAJSKA DO LETA 1039
VELIK AFRIŠKI PTIČ
ONDREJ NEPELA
RUSKA TENIŠKA IGRALKA (DINARA)
MANJSI TRAK, TRAKEC, TRAČEC
NOVINARKA BRIŠKI
FRANCE ARHAR
KOVANEC, DENAR
CEVNA NAPELJAVA
SITNOBA
KOLO, KOLESCE (NAR.)
DRŽAVA V ZDA
GRŠKI ZAČETNIK GEOMETRIJE
SEZNAM POGLAVIJ V KNJIGI, INDEKS
UDAREC Z BIČEM
PRESTOPEK, POGREŠEK (STAR.)
BOJAZEN
PRAPOR
RUTICA
SKETOV JUNAK
ATENTATOR (MEHMET ALI)
AZIJSKA LASTOVKA
KMETIJSKA ZADRUGA
POUDAREK, NAGLAS
ALES HADALIN
MEDENA
POŽELENJE
PRODAJELEC MLEKA
NASA ROKOMETAŠI-CA (TANJA)
OČKA
ELEKTRONSKA POŠTA
iiiiiiiiiiiiiiiiiii
POLITIK MORO
DUHOVNIŠKO OBLAČILO, TALAR
VAS PRI DRAŽNICI
LEPOTNA CVETICA
VISEČA KLJUČAVNICA, ŽABICA
PREBIVALEC GRČIJE
GORA NAD KOBARIDOM
LAJANJE, LAJEŽ
PERNATA ŽIVAL
LITIJ
ŽIVINSKA KRMA
NAŠ IGRALEC (ROJ. 1934)
iiiiiiiiiiiiiiiiiii
SAMONIKLA BUČEVKA
"Jaz tudi!" se oglasi še ženska.
STRANISČE
Potnica v letalu je vprašala ste-vardeso, kje v letalu je stranišče.
"Čisto spredaj!" ji je odgovorila stevardesa.
Potnica se je napotila v sprednji del letala, toda hitro se je vrnila in se pritožila:
"Kakšen red pa imate v letalu? To je nezaslišano! V ženskem stranišču sedita dva gospoda in gledata televizijo!"
PRVEGA
Dudek je bil na fronti in je po telefonu poklical Regico:
"Regica, prvega se vrnem domov!"
"Katerega prvega?"
"Ja, to pa ne vem! Komandant je rekel, da se bomo borili do zadnjega!"
ZAMENJANA VLOGA "Zakaj praviš, da sta tvoj pes in žena zamenjala vlogi?"
"Pes mi nosi copate, žena pa ves čas laja name!"
MODEL
Slikar reče lepotici, ki jo je slikal:
"Vi ste moj prvi model, v katerega sem se resnično zaljubil!"
"Ne verjamem vam. Koliko modelov ste pa že imeli?"
"Stiri. Pepelnik, steklenico in dve pomaranči."
KRITJE
Doktor pacientu, ki ga zdravi že dalj časa:
"Gospod Koren, vaš ček, ki ste mi ga nazadnje napisali, nima kritja. Iz banke so mi ga vrnili."
"Tudi meni se je vrnila revma," odgovori pacient.
ŠKAMP
"Si slišal, da so v pristanišču Sydney odkrili 160 cm velikega škampa?"
"Potem pa francoski jedrski poskusi na Mururoju le niso bili zaman."
POROČENA
Zaljubljen parček pride v hotel in želi dvoposteljno sobo. Receptor ju vpraša: "Sta poročena?" "Ja!" odvrne moški.
KAMEN
Novodošli vojaki v vojašnici. Poročnik se predstavi:
"Moj priimek odgovarja mojemu karakterju. Pišem se Kamen in sem tudi trd kot kamen! To si dobro zapomnite! Zdaj se pa predstavite vi. Povejte mi svoj priimek in poklic!"
"Peter Kovač, kamnosek!"
LOČITEV
Jež je potožil prijatelju: "Odločil sem se, da se bom ločil. Dovolj imam večnega zbadanja moje žene!"
UGANKARSKI SLOVARČEK: AGCA = turški atentator na papeža Pavla II. (Mehmet Ali, 1958-), BAKHANAL = orgije, bakanal, ČUBRILO = slovenska rokometašica (Tanja, 1985-), KLAST = živinska krma, tudi klaja, OSRAM = zlitina osrama in vol-frama, SALANGANA = azijska lastovka, SUTANA = duhovniško oblačilo, tudi talar, ŠTUKL = slovenski arheolog, arhivist in umetnostni zgodovinar (France, 1942-), VRTCE = desni pritok Save, potok.
■ej]se 'o|eze>j 'oraeji 'oaso>| 'ppA3 'eujjes 'eue?ue|es 'esej -e|\| 'no Tel 'BUBLU 'eiauoiu 'iou 'uj» 'sv 'aipsjoj 'tueis '01 'egegz 'peio 'o|uqng 'ezo|qoj>|eu 'Ae|SosaJi 'joaioiz '|eueqjjeq '>ja>|ey 'ao]JA '|>ps 'lubjso :ouAejopoA :3XNVZId>l 31 A31IS3H
íPoíHulajtz naí na iuslouritm íp.tztu!
RADIOPTUJ
na ¿filetee
www.radio-ptuj.si
Foto: ASV
UMRLIH
Govori se ...
... da se je prvi mož najstarejšega mesta minuli konec tedna vrnil iz prestolnice baje kar malo razočaran. Tolikokrat na malih ekranih, pa žal tako malo na kakšni kandidatni listi.
... da so se v stari Poetovioni končno spomnili, da je lepo imeti soseda in so pripravili akcijo Zdravo, sosed. Do sedaj so nekateri vedeli le za to, da je dobro imeti dobro sosedo - in jo tuintam naskrivaj pozdraviti,
... da je iz neke zelo bogate občine niže Marka prišlo protestno pismo s podpisi številnih prizadetih krajanov, ker že dolgo ni bilo nič napisanega o mogočnosti tamkajšnjega gasilskega lobija. Ti šment, pa baje pridno delajo in so uspešni,
... da se v neki primestni občini potrjuje biblijski izrek: In zadnji bodo prvi. In tako
je stranka s skoraj najmanj svetniškimi mesti dobila kar dva podžupana; da o nekih čudnih povezavah s poetovi-onsko oblastjo ne govorimo.
. da so v šterntalski občini po velikem uspehu svojih žogobrcarjev še naprej razdvojeni. Eni se prve lige zelo veselijo, drugi, predvsem tisti iz fabrike, pa baje zelo bojijo. Ker jih je strah, ali jim bo potem ostalo dovolj za plače.
... da so sedaj Sumarji na nogah: »Na žogobrcarske tekme 1. lige se ne bomo vozili nikamor; ampak bomo šli kar peš - na svoj stadion!«
Vidi se ...
... daje včasih bilo pomembno, kdo ima večjega, danes pa očitno pritegne zanimanje tisti, ki ima manjšega. A zmogljivejšega.
Za ostre oči • Najdi razlike
Foto: Tajno društvo PGC
Foto tedna • Bralci fotografirajo
Fotografiji se razlikujeta v petih podrobnostih. Poiščite jih, označite s krožcem, izrežite sličico in jo do ponedeljka, 6. junija, pošljite na naslov: Radio-Tednik, Raičeva 6, Ptuj.
Ime in priimek:_
Naslov:_
Pošta:_
Med pravilnimi rešitvami smo izžrebali enega nagrajenca, ki bo nagrado prejel po pošti. Nagrado prejme Gašper Jaušovec, Velika Nedelja 6, 2274 Velika Nedelja
Foto: Klara Rakuša
Izjave slavnih
Vam je kakšna fotografija posebej uspela? Se vam zdi, da bi bila zanimiva tudi drugim bralcem? Pošljite nam jo, pa bomo izbrali najzanimivejšo. Naš elektronski naslov: nabiralnik@radio-tednik.si. Fotografija naj bo v formatu »jpg« in dovolj velika za objavo v časopisu (vsaj 300 kB - raje več). Pripišite še avtorja fotografije in opišite, kdaj in kje je fotografija nastala. Veselo na delo! Tokrat smo malce pobrskali po arhivu in našli fotografijo, ki jo je posnela Klara Rakuša, na njej pa sta Meta in Lucija, ki sta si z veseljem privoščili hruško iz domačega sadovnjaka.
RADIOPTUJ
89,8*98.2HCH3 www.radio-ptuj.si
Sudoku • Sudoku • Sudoku
Izpolnite prazne kvadratke s številkami od 1 do 9. Pazite: vsaka številka se lahko v isti vodoravni ali navpični vrstici ter v istem manjšem kvadratu pojavi le enkrat.
Od torka do torka
Tadejevznakoskop
4		2	3			9		8
								
	1					2		
	5	1		9	8	6	2	
		4		2				
				5	7	1		
								7
				4			9	
		3	2		5			
	Ljubezen	Poseí	Denar	Zdravje
Oven	V	©©©	€€	000
Bik.	VV	©	€€€	0
Dvojčka	VVV	©©	€	00
Rak	VV	©©©	€€	0
Lev	V	©©	€€€	000
Devica	VVV	©	€€	00
Tehtnica	V	©©	€€€	0
Škorpijon	VV	©©©	€	00
Strelec	VVV	©©	€€	0
Kozorog	V	©©©	€	00
Vodnar	VVV	©	€€	000
Ribi	VV	©©©	€€€	0
Sestavil: Tadej Šink, horarni astrolog
Velja za teden od 31. maja do 6. junija 2011. 1 znak - slabo, 2 znaka - dobro, 3 znaki - odlično
Nemški filozof Max Scheler je slovel zaradi svojega ostrega jezika. Ko ga je neka dama na slavnostnem banketu prosila, naj ji z nekaj besedami razloži bistvo metafizike, jo je filozof postrani pogledal in odgovoril:
»Nič lažjega kot to, spoštovana. Metafizika je, če iščeš črno
mačko v temni sobi, v kateri mačke sploh ni.«
***
Grški politik, filozof in pesnik Solon je eden od sedmerice modrih. Nekoč je prišel na Krezov dvor. Mogočni vladar Lidije je hotel z razkošjem svojega neizmernega bogastva presenetiti modrega Atenca. Potem ga je vprašal, ali pozna na vsem svetu modrejšega človeka.
»Da,« je odgovoril Solon, »to je Atenec Telij, kije videl, da njegove sinove vsi spoštujejo, potem pa je hrabro in častno umrl v boju za domovino.«
Krez mu je rekel:
»Ali mene ne prištevaš med srečneže?«
»Mi Grki ne znamo občudovati bežne sreče:preden razglasimo nekoga za srečnega, hočemo videti, kako bo umrl.«
***
Iz Solona seje nek zbadljivec ponorčeval, da ima dolga ušesa.
»Res je, za človeka imam velika ušesa,« je priznal Solon,
»toda pritrdil mi boš, da so tvoja premajhna za osla.«
***
Pripovedujejo, da se je Bias, eden izmed prvih sedmih grških modrijanov, vozil po morju v družbi brezbožnikov, ki so svoje brezboštvo razlagali na dokaj neokusen način. Nenadoma se je dvignil hud vihar in ladja se je začela zibati. Tedaj je vsa družba - z brezbožniki vred - začela klicati bogove na pomoč. Bias pa je mirno dejal:
»Molčite vendar, sicer bodo bogovi slišali, da ste tu.«
Gorisnica • Novi uspehi mladih pevcev
Zlati in z najboljšim programom
Proti koncu maja je v Gornji Radgoni potekalo četrto regijsko tekmovanje otroških (OPZ) in mladinskih pevskih zborov (MPZ), ki so se ga udeležili tudi pevci gorišniškega otroškega pevskega zbora pod vodstvom Slavice Cvitanič. In tudi tokrat so se mladi odrezali več kot odlično.
Regijskega tekmovanja OPZ in MPZ Pomurja in Štajerske se je skupno udeležilo enajst otroških in pet mladinskih pevskih zborov. V kategoriji otroških pevskih zborov so se gorišniški mladi pevci predstavili s skladbami Matičkov rojstni dan (W. A. Mozart), Potovanje (J. Jež), Ena ptička priletela (ljudska) in Pomlad na vrbi (H. Sattner). Pevce je na klavirju spremljala Eva Štraus, na koncertni harmoniki pa Dominik Cvitanič.
Gorišničani so s svojim nastopom očitno navdušili strokovno žirijo v sestavi Stojan Kuret, Majda Hauptman in Danica Pirečnik, saj so prejeli kar nekaj nagrad.
„Dosegli smo zlato priznanje z odliko za doseženih 93,3 točke, prav tako smo prejeli še priznanje za najboljši otroški pevski zbor na tokratnem tekmovanju. Obenem sem kot zborovodkinja prejela posebno priznanje za najboljšo izbiro sporeda," je po tekmovanju povedala Cvitaničeva in še do-
Otroški pevski zbor iz OS Gorišnica z zborovodkinjo Slavico Cvitanič je na letošnjem regijskem tekmovanju prejel zlato priznanje, posebno priznanje za najboljši zbor in še priznanje za najboljši program.
dala, da vsega tega ne bi bilo, če ne bi bilo toliko zagnanosti, veselja in rednih vaj z mladimi pevci, ki jih izjemno podpirajo tudi njihovi starši. To dokazujejo tudi številna priznanja, ki so jih pevci že prejeli; ponosni so namreč lahko na kar sedem zlatih in eno srebrno priznanje z regijskih in državnih tekmovanj ter na eno zlato, dve sre-
brni in eno bronasto medaljo z mednarodnih tekmovanj.
Sicer pa se otroški pevski zbor v teh dneh že aktivno pripravlja na četrto mednarodno tekmovanje, ki bo junija v češkem Olomoucu, kjer bodo pevci tekmovali v dveh kategorijah; v kategoriji ljudskih pesmi in v kategoriji do 12 let.
SM
Ptuj / Predstavljamo podjetje Lecot, d. o. o.
Zadovoljstvo strank na prvem mestu
Podjetje Lecot, d. o. o., s sedežem v Trni-čah, je bilo ustanovljeno leta 1994. Njegov ustanovitelj, lastnik in prokurist je Anton Lončarič. Ob ustanovitvi je bila glavna dejavnost prodaja, montaža in servis novih ter generalno obnovljenih avtomatskih avtopralnic za pranje tovornih in osebnih vozil. Skupaj so postavili kar 42 avtopral-nic na različnih lokacijah v Sloveniji, Hrvaški ter Bosni in Hercegovini. Leta 1995 so osnovno dejavnost dopolnili s storitvami na področju čiščenja vozil, najprej z lastno tovorno avtopralnico v Mariboru, leto kasneje še na Ptuju. Danes je glavna dejavnost podjetja Lecot pranje plastične embalaže, plastičnih sodov, plastičnih kontejnerjev in razne drobne odpadne plastične embalaže, ki jo izvajajo v Coni Tezno (bivši TAM), kjer so v ta namen adaptirali dotrajan objekt, ki ga želijo tudi odkupiti, saj so v njegovo ureditev vložili znatna sredstva in veliko znanja. Pranje poteka na napol tekočem traku. Novost je uvedba stiskanja odpadne plastične embalaže z novo namensko stiskalnico, ki zmanjšuje volumen, s tem zmanjšujejo transportne stroške svojim naročnikom, je povedal Anton Lončarič, ki je vodenje podjetja, v katerem ostaja prokurist, po upokojitvi predal sinu Jerneju. Z dejavnostjo pranja plastične embalaže podjetje Lecot na slovenskem trgu orje ledino, saj je eno prvih, če že ne edino tovrstno podjetje v Sloveniji. Pomemben vidik njihove dejavnosti pranja embalaže je tudi ekologija, saj ima njihova pralnica plastične embalaže vgrajeno
Avtopralnica podjetja Lecot za pranje tovornjakov in osebnih vozil na območju Špedicije Goja v Rajšpovi ulici na Ptuju po novem svojim strankam ponuja tudi brezplačno sesanje za tovorna in osebna vozila.
avtomatsko računalniško vodeno nevtraliza-cijsko napravo, ki regulira odpadne vode. V avtopralnici Lecota na Ptuju, na lokaciji Špedicije Goja, v Rajšpovi ulici, se trudijo, da bi strankam ponudili kar največ za ceno pranja tovornega ali osebnega vozila. Pred kratkim so uredili tudi nadstrešek za dvomanuelno sesanje za tovorna in osebna vozila, ki je za njihove stranke brezplačno. Kot pravi Anton Lončarič, se zavedajo, da je v kriznih časih zelo pomembno ob kakovostni storitvi strankam ponuditi še nekaj več. Avtopralnica Lecot je od ponedeljka do četrtka odprta vsak dan od 7. do 15. ure, ob petkih od 7. do 18. ure ter ob sobotah od 8. do 13. ure. Uvoz do njihove pralnice je za tovorna vozila po cesti mimo trgovskega centra Obi, za osebna vozi- s la pa še vedno po Rajšpovi ulici. Ptujska pral- ; nica Lecot ima za seboj že petnajst let uspe- < šnega delovanja.	i
STAJERSKEGA TEDNIKA!
VALNI KOVČEK IBIC0.HH
■MPg
S TOALETNI
Vsak novi naročnik bo o prevzemu nagrade obveščen pisno po pošti.
NAROCILNICA ZA
v
Štajerski
Ime in priimek:
Naslov:_
Pošta:_
Davčna številka:.
Telefon:_
Podpis:_
Datum naročila:
S podpisom potrjujem naročilo Štajerskega tednika do pisnega preklica, vendar za najmanj 6 mesecev. Hkrati potrjujem, da zadnje leto nisem bil (a) naročnik. Naročnino bom plačeval(a) mesečno po položnici.
ur C y
Foto: SM
Prireditvenik
Torek, 31. maj
9.30 Ptuj, Mestno gledališče: predstava za otroke Philipa Ridleya Pravljično srce -za šole in izven
12.00 Hajdina, občinski prostori: župan Stanislav Glažar bo sprejel članice Društva žena in deklet občine Hajdina ob prejetju častnega Valvasorjevega priznanja Društva muzealcev Slovenije za varovanje kulturne dediščine v izvornem okolju
18.00 Kidričevo, OŠ: predstavitev ideje univerzalnega temeljnega dohodka,
predava Branko Gerlič, član sekcije za promocijo UTD pri društvu za razvoj humanistike - Zofijini ljubimci iz Maribora
18.00 Ormož, viteška dvorana: Na muzejski sceni - Pokrajnski muzej Ptuj Ormož - predstavitev pesmarice »Fumi pa tudi vzimi rože cvetejo«; gostje bodo člani Prosvetnega društva Janez Trstenjak iz Huma pri Ormožu
Sreda, 1. junij
15.00
19.00
Mala Nedelja: od 1. do 25. junija - prikaz izdelovanja opeke nekoč v organizaciji TD Mala Nedelja-Radoslavci
Ptuj, Mestna hiša: informativno svetovalna delavnica za občane - kako se ogrevati na sončno energijo, uporaba solarnih sistemov in kakšne so možnosti sofinanciranja - subvencije EKO sklada Poljčane, Razvojni center narave: odprtje in razstava sveč Zinke Brumec -Moč svetlobe
Poljčane, Križeča vas: od 1. do 20. junija: vse dni in noči - kuhanje oglja s prikazom obrti pri oglarski koči
Četrtek, 2. junij
18.00 Poljčane, prostori občin: odprtje razstave vrtca, enota Pikapolonica - Tam v gozdičku
19.00 Brezovec, lovski dom: slavnostna seja občinskega sveta Cirkulane
19.00 Ptuj, Stara steklarska delavnica, Slovenski trg 1: območno srečanje literatov v
organizaciji JSKD Ptuj in ZKD Ptuj 20.00 Poljčane, Dom kulture Studenice: gledališka prestava »Čaj za dve«
Petek, 3. junij
10.00
16.00
18.00
19.00 19.00
19.30 20.00 20.00
20.00
Cirkulane, OŠ Cirkulane-Zavrč: čebelarska razstava Čebelarskega društva Cirkulane
Ptuj, grajsko pobočje: 11. grajska košnja PM Ptuj-Ormož v sodelovanju z Društvom vinogradnikov VTC 13
Cirkulane, šotor: osrednja občinska proslava in dan OŠ Cirkulane Zavrč, družabno srečanje z ansamblom Mladi Dolenjci Tinje, Dom krajanov: koncert okteta KUD Tinje
Slovenska Bistrica, dvorana Glasbene šole: nastop Nastje Verdinek, študentke klavirja prvega letnika Akademije za glasbo v Ljubljani Slovenska Bistrica, Dom svobode: večer ljudskih pesmi Ptuj, CID: potopisno predavanje Vilija Podgorška - Teksas, nafta, NASA Štatenberg, viteška dvorana: dobrodelna prireditev - dražba slik za družino Piškur v organizaciji Karitas Podlehnik; slike bodo prispevali različni slikarji, ki jih je k dražbi povabil Branko Gajšt
Ljutomer, Dom kulture: odprtje razstave 140 let gasilstva v Ljutomeru, PGD Ljutomer
KINO Ptuj
Petek, 3. junij; ob 17.00 v slovenščino sinhronizirana animirana pustolovščina Rio; ob 19.00 pustolovska komedija Pirati s Karibov: z neznanimi tokovi; 21.30 Art program: misteriozni triler Dekle, ki je dregnilo v osje gnezdo
r
peaa
PTUJSKA TELEVIZIJA
Torek 31.5. 10:10 Hrana in vina 11:25 Modri 12:00 Ptujska kronika 12:25 S^DzrajmDSs.cDm 13:20 Spoznavamo občine 14:00 Ptujska kroniki-poti. 14:25 Jau koncert Elasbano šolo Ptuj 16:00 Ptujska kronika-pon. 16:25 Polka in majolka l7:30Hwin(ino 18:00 Ptujska kronika - pon. f8:25 Povabilo na ka»o-pon. 19:00 Lokacija Slovenija 19:3510- Ptujčanka 19:35 Spoznavamo občine 20:00 Ptujska kronika - pon, 20:25 Povabilo na kavo - pon. 21:00 Lokacija Slovenija 22:00 Ptujska kronika - »n. 22:20 Into kanal Sreda 1.6. 10:06 Hrana in lino 10:30 Ptujska kronika - poti. 10:55 Povabilo na kavo - pon. 11:30 Modro
12:05 Spoznajmose.com
13:00 Tri - avtorski projekt Božone Krivec
13:45 Koncert kluba Soroptioiist Ptuj
15:15 Spoznavamo občine
15:40 7. Koncert učiteljev Glasbene iele Ptuj
16:30 Polka in majolka
PROGRAMSKA SHEMA PeTV
17:35 Hrana in vioo 18:00 Povabilo na kavo 1!:35 Ptujska kronika - pon. 19:00 Spoznajmose.cooi 19:56 RegiTV-Corišnica 21:00 Povabilo na kavo-pon. 21:36 Spoznavamo občine 22:00 Ptujska kronika - pon. Četrtek Z.6, 10 06 Hrana in vino 10:30 Modro 11:05 Spoznajmoso.com 12:00 Ptujska kronika -pon 12:25 Koncert Torrafolk 14:00 Ptujska kronika-pon. 14:25 Povabilo na kavo - pon. 15:00 Rogi TV - Gorišnica 16:00 Ptujska kronika - pon. 16:25 Spoznavamo občine 16:50 Hrana in vino
17:15 Tri - avtorski projekt Božone Krivec 18:00 Ptujska kronika-pon. 18:25 Koncsrt Trio Abimsa 19:3510. Ptujoanka 20:00 Ptujska kronika - pon. 20:26 Spoznavamo občine 20:50 Jazz koncert Glasbene šole Ptuj 22:00 Ptujska kronika-pen.
i kronika- pen. , ,
www.petv.tv
Odslej nas lahka spremljate tudi na T2
TV
Televizija Skupnih nternih Programov
TV
www.siptv.si
TOREK 31.5.
ČETRTEK 2.6.
8:00 Praznik občine Destmik 9:30 Glasbena oddaja preteklih let 10:30 Video strani 18:00 Pod židano marelo 19:00 ŠKL
20:00 Destmik - Koncert Pihalnega orkestra
Ravne na Koroškem 21:45 Ptujska kronika 22:05 Glasbena oddaja 22:15 Mozaik kulture 23:00 Video strani
8:00 Marija Fest 2. del 10:00 Glasbena oddaja preteklih let 12:30 Video strani 16:00 Seja sveta Lenart - V ŽIVO 20:00 Domava - Koncert mladih glasbenikov 21:30 Seja sveta Domava - ponovitev 23:00 Video strani
SREDA 1.6.
8:00 Košnja trave v Gerečji vasi 9:15 Ptujska kronika 9:30 Glasbena oddaja 11:00 Video strani 18:00 Glasbena oddaja preteklih let 19:00 ŠKL
20:00 Folklorna revija 2. del 21:00 Hajdina - Iz domače skrinje 22:30 Mozaik kulture 23:00 Video strani
In kje smo prisotni?
Siol Tv, T2 tv Amis Tv, v sistemih KKS... Ptuj - S02
Uredništvo:(02) 754 OO 30 Marketing:(02) 780 69 90,031 627 340
Domava 116 D, 2252 Domava
Mali oglasi
STORITVE
IZOLACIJO VLAŽNIH HIŠ, ravnih streh, teras, balkonov, kleti, ki jih zaliva voda, in vsa druga gradbena dela izvajamo Hack Janos, s. p. Telefon 02 579 91 66, 041 636 489.
IMATE veselje do dela z ljudmi, ste komunikativni, vztrajni, zanesljivi! Postanite honorarni zastopnik in se pridružite skupini sodelavcev za pridobivanje novih naročnikov na Delo in Slovenske novice. Vabljeni tudi študentje in mlajši upokojenci! Pisne prijave v 8 dneh. DIALOG, K mitreju 2, 2251 Ptuj
HITRI KREDITI
IPtuj, Trsterijakova 51
{ domino l-«ti1im, ] n.id j j
040 37.33.371
KMETIJSTVO
KUPIM večje količine suhe koruze. Telefon 031 665 073.
NESNICE, mlade, rjave, cepljene, v začetku nesnosti, ugodno prodajamo vsak dan od 8. do 17. ure. Soršak, Podlože 1, Ptujska Gora.
KUPIM traktor in kmetijsko mehanizacijo. Telefon 041 358 960.
PRODAM bukova drva, razkalana, dolžine 1 meter, 50, 33 in 25 cm, vse z dostavo. Tel. 051 667 170.
BUKOVA drva, razžagana, zložena na paleti, prodajamo, možnost dostave. Tel. 041 893 305.
PRODAM breje telice ter telice za pripust. Tel. 031 848 466.
PRODAMO luščeno koruzo, naravno sušeno. Tel. 719 80 73.
PRODAM 200-kg svinjo domače reje. Tel. 051 245 811.
NEPREMIČNINE
GRADBENO parcelo, 8,2 ara, v Gajevcih, prodam. Tel. 031 233 264.
PO UGODNI ceni oddam v najem poslovne prostore na Ptuju v izmeri 50 m2 za mirno dejavnost. Tel. 041 730 842.
NAPRODAJ je čudovito, 46 kvadratnih metrov veliko stanovanje z dvigalom, na mirni lokaciji na Ptuju. Informacije na telefonu 041 81 77 37.
DOM-STANOVANJE
UGODNO oddamo apratma v centru Izole zraven morja, komplet opremljen za 2 + 2 os., min. 45 €/ dan. Tel. 041 302 820.
VIR - Zadar oddam 2-sobni apartma za 4 osebe, 150 m od morja. Prosto do 15. 7. in od 18. 8. Tel. 031 742 714.
OKREPČEVALNICA Cheers, Mi-noritski trg 3, Ptuj, zaposli dekle za redno delo v strežbi. Telefon 041 331 962, Dani.
www.tednik.si
budilka
^odlulafte nad tudi na dpfetu:
9-ptuf.i
www. radio-ptui. i i
k RADIOPTUJ
69,8'9B,£-I04;3
Je čas, ki da, je čas, ki vzame, pravijo, je čas, ki celi rane,
in je čas, ki nikdar ne mine,
ko zasanjaš se v spomine.
SPOMIN
30. maja je minilo leto, odkar nas je zapustil
Branko Vaupotič
Z MESTNEGA VRHA 55 A
Hvala vsem, ki mu prižigate svečko in se z lepo mislijo spomnite nanj.
Vsi njegovi
RADIOPTUJ
89,8° 98,2° 104,3
www.radio-tednik.si
VSAK ČETRTEK OB 20,00 URI
PREDLOGI ZA JUNIJ
POSKOČNIH
1.	Ans. D0NAČKA - Zaprla bom vrata za teboj
2.	Ans. SKALA-Dekle iz sanj
3.	MLADI GODCI-Nova polka
4.	SLOVENSKI MUZIKANTJE - Pesem domača
5.	Ans. NARCIS - Na pivskem naš je dom
6.	Ans. KOLOVRAT - Kaj sem z leti spoznala
7.	Ans. SIMONA GAJŠKA - Vince je bog ustvaril
Zmagovalec meseca MAJA: Ans. GADI - Poslovni oglas
Še eno moinost v JUNUU Ima: - Ans. D0NAČKA - Zaprla bom vrata za teboj
A t
POP 7 TOP
1.MANCA	ŠPIK-Žensko srce
2.	DOMEN KUMER - Angel varuh moj
3.	GOLTE-Najlepša si
4.	ČRNA MAČKA-Po rusko
5.	DARE KAURIČ & THE BIKINIDETEKTORS - Zunaj se sonce smeje
6.	IGOR IN ZLATI ZVOKI-Na obali
7.	VANILLA VANILLA-Sam še en poljub mi dej
Zmagovalec meseca MAJA: Ans. - NOVA LEGIJA - Cvet utrgani Še eno moinost v JUNJU Ima: - MANCA ŠPIK- Žensko srce
ŠOPEK POSKOČNIH
POP 7 TOP
ime in priimek: Tel- Številka: .
Glasujem za: Naslov: _
Glasovnice poäljltc na dopisnicah na naslov: MEGA MARKETING d.O.O.,p.p. 13, 2288 Hajdina
Orfejčkove
SMS glasbene želje:
041/818-666
NEKOLIKO DRUGAČEN POGLED NA NAJLEPŠO VAS NA SVETU
IZBOR NAJLEPŠIH KARIKATUR ZADNJE PETLETKE V ŠTAJERSKEM TEDNIKU ^
Boris Miočinovič Aleš Gačnik
SodobnavZ|OcJovina P
Ptujski diplomatski priročnik, ki ne sme manjkati na vaši knjižni polici
tretja petletka
NAROČILNICA
Naročam_izvodov knjige Sodobna zgodovina
Ptuja v karikaturi in besedi po ceni 10€za komad.
Ime in priimek: _
Naslov: _
Pošta: _
Davčna številka: Telefon:
Datum naročila: Podpis:_
RADIO TEDNIK Ptujd.o.o. Raičeva 6 2250 Ptuj
Knjigo lahko kupite v tajništvu družbe Radio-Tednik Ptuj ali izponite priloženo naročilnico in vam jo pošljemo po pošti (po povzetju, s pripadajočo poštnino).
Ptuj • Z modne revije Sanje Veličkovič
Razigrana petdeseta z veseljem po življenju
V klubu Gemina XIII. so nekdanji dan mladosti praznovali z modno revijo, predstavo razgibane mode petdesetih let prejšnjega stoletja in plesnih korakov, ki so jih manekenke zaplesale ob asistenci ptujskega plesalca in plesnega učitelja Jerneja Brenholca ter plesalca Jerneja Vrega.
Ptujska modna kreatorka je tokrat predstavila kar 40 oblek s podpisom Sanja Design, ki jih je predstavilo 40 mladenk - ob znanih in že uveljavljenih ptujskih je nastopilo tudi nekaj novih obrazov, za nekatere je bila tokratna revija sploh ognjeni krst na modni brvi. Za dodatke so poskrbeli v Optiki Kuhar z očali prestižnih blagovnih znamk, z unikatnim nakitom pa se je predstavila Barbara Golob.
Kreatorka se je potrudila, da bo tudi tokratna revija ostala vsaj za kratek čas v spominu kot nekaj novega in drugačnega, kar se na Ptuju ne dogaja vsak dan. Bilo je mladostno in razigrano ter pestro, taka kot so bila petdeseta leta prejšnjega stoletja, ki so bila rdeča nit tokratne revije. »Mislim, da smo delček tega uspeli prikazati. Brez dveh Jernejev in vseh
drugih, ki so tudi tokrat pokazali, da ko gre za Ptuj, lahko skupaj veliko naredimo, bi bilo zelo težko«, je povedala kreatorka Sanja Veličkovič, ki je na oder ob zaključku revije stopila skupaj z Alenko Slavinec, s katero se bosta v juniju skupaj predstavili v projektu Slovenija v Ameriki, o čemer smo že poročali. Alenka Slavinec je na modno brv kluba Gemina XIII. prinesla dobro novico, da bodo Sanjine kreacije »hodile« po Manhattnu. To se ne dogaja vsak dan, zato so ju vsi, ki so uživali na tokratnem modno-plesnem in glasbenem dogodku, na pot čez lužo pospremili z najboljšimi željami.
Modna revija je sovpadala tudi s prodajo intarzij Voja Ve-ličkovica, katere izkupiček je bil namenjen financiranju Sa-njine poti v Ameriko.
MG
1 !
___ — BWMd ü | L jfcJHB*-: P

__#t._ . 51___
t vem i__me
( .. • . L"- <- > festón
Na tokratni modni reviji je kreatorka Sanja Veličkovič predstavila 40 oblek, ki jih je nekenk.
Foto: Črtomir Goznik
nosilo 25 ma-
Stoperce • Živahno na 19. kmečkem prazniku
Prvič ocenjevali suhomesne izdelke
V Stopercah so minuli konec tedna pripravili že 19. kmečki praznik. Poleg ocenjevanja vin so prvič ocenjevali suhomesne izdelke, proslavili dan šole ter se pomerili v starih kmečkih opravilih.
Letos so kmečki praznik v Stopercah pričeli nekoliko drugače, saj so v petek, 27. maja, dopoldne prvič pripravili ocenjevanje domačih mesnih izdelkov. Strokovna komisija organizatorjev je bila zadovoljna, saj je prejela v oceno 13 izdelkov, od tega 12 salam in eno bunko, to je na haloški način pripravljeno in sušeno svinjsko meso. Podeljena so bila tri bronasta priznanja (za domače salame so jih prejeli Srečko Gajšek iz Zgornje Sveče, Štefka Vodušek s Kupči-
njega Vrha in Branko Kidrič iz Grdine), srebrno priznanje pa je za haloško bunko prejel Ivan Golob s Kupčinjega Vrha.
V petkovih popoldanskih urah je podružnična šola v Stopercah v okviru praznovanja dneva šole predstavila svoj projekt 'Zdravilne rastline in zelišča', v šolskih prostorih so pripravili razstavo zdravilnih rastlin in zelišč ter kulinarično razstavo Društva gospodinj Stoperce na isto temo. Zvečer so pripravili še tradicionalno
Foto: M. Ozmec
Največjo pozornost so številni domačini in obiskovalci posvetili tekmovanju v ročni košnji.
Foto: M. Ozmec
Precejšnje zanimanje je bilo za prikaz kmetijske mehanizacije domačih in tujih proizvajalcev.
ocenjevanje vin, na katerem so tokrat prejeli v oceno kar 36 vzorcev vin. Stroga strokovna komisija jih je kar 14 izločila, ostali pa so prejeli bronasta, srebrna ali zlata priznanja. Zlata priznanja so prejeli: Vinko Jerič iz Zgornje Sveče (za laški rizling je prejel najvišjo oceno 18,67, za sovinjon pa 18,1), Mirko Su-šec iz Ptuja (sovinjon - 18,3) in Srečko Gajšek iz Zgornje Sveče (zvrst - 18,1). Povprečna ocena je bila 17,57, kar je precej dobro.
V	soboto pa se je prireditev ob kmečkem prazniku pričela že nekaj po 15. uri, ko sta obiskovalce pozdravila predsednik Združenja rejcev plemenskih telic Alojz Galun in podžupan občine Majšperk Cvetko Pepelnik. Za prijetnejši uvod je igrala skupina Veseli Jožeki Kulturnega društva Franceta Prešerna iz Vidma pri Ptuju, živahen kulturni program pa so nato prispevali še člani KPD Stoperce - dramska sekcija, ljudski pevci Prešmentani faloti, ljudske pevke in folklorna skupina KPD Stoperce ter učenke in učenci šole v Stopercah. Pripravili so tudi krajšo predstavitev Društva gospodinj Stoperce, ki so se tokrat izkazale s projektom »Najbulša gobonca je s pregre-tiga sira in vrhja«. Spekle so gibanice, štruklje, palačinke, kekse, dobrote iz pregretega sira in smetane ter vse brezplačno postregle številnim obiskovalcem.
V	tradicionalnem tekmovanju v ročni košnji se je tokrat pomerilo le pet koscev. Prvo mesto je dosegel Slavko Rižner iz Žahenberca, drugo Vinko Jerič iz Zgornje Sveče, tretje pa Ernest Trebše iz Žahenberca. Najspretnejši in pogumni so se pomerili tudi v gozdarskih veščinah; v podiranje droga
na balon in kleščenju debla je sodelovalo osem tekmovalcev. Prvi je bil Vinko Jerič iz Zgornje Sveče, drugi Janez Kores iz Stoperc, tretji pa Milko Mesarič iz Rogaške Slatine.
Po končanih tekmovanjih so podelili priznanja za ocenjevanje vin, suhomesnih izdelkov, košnjo ter tekmovanje v gozdarskih veščinah. Na prireditvi so podelili tudi priznanja za najuspešnejše udeležence v akciji Uredimo naše podeželje, ki ga že vrsto let podeljuje KPD
Stoperce. Letos so se odločili, da ne bo tekmovalno, ampak so priznanja podelili domačijam kot zahvalo za skrb za urejenost domačega kraja. V večernih urah so 19. kmečko praznovanje zaokrožili s tradicionalno zabavo.
Prizadevnim haloškim organizatorjem, članom Združenja plemenskih telic Stoperce, so pri organizaciji te tradicionalne kmečke prireditve tudi letos priskočili na pomoč Kmetijsko-gozdarska zbornica Slovenije, Kmetijsko-gozdarski zavod Ptuj, Kmetijska svetovalna služba Ptuj ter člani domačih društev gospodinj in Kulturno-prosve-tnega društva Stoperce. Zagotovo tudi zaradi tega kmečki praznik v Stopercah dobiva nove in širše dimenzije, kar se pozna tudi po številu obiskovalcev.
M. Ozmec
Foto: M. Ozmec
Stoperške gospodinje so slastne dobrote brezplačno ponudile obiskovalcem.
Osebna kronika
Rojstva: Brigita Hojnik, Bratislav-ci 52 a, Polenšak - deček; Vida Rižner, Videm pri Ptuju 8 a, Videm pri Ptuju - deček; Barbara Sitar, Ul. Heroja Lacka 9, Ptuj - deček Jan; Sonja Kitak, Donačka Gora 18, Rogatec - deček Aljaž; Karmen Ciglar, Dornava 117, Dornava -deček Maj; Patricija Babosek, Ul. Avgusta Hlupiča 12 a, Ptuj - deček Tian; Martina Novak, Skorba 56 a, Hajdina - deček Tilen; Milena Simonič, Dornava 116 b, Dornava
-	deček Maj; Zvezdana Ivič, Rogaška cesta 38, Šmarje pri Jelšah
-	deklica Lana; Marjana Kristovič, Markovci 8, Markovci - deček Luka; Tamara Murko, Svetinci 36 a, Destrnik - deček Vid; Tanja Do-gša, Grabe 5 a, Središče ob Dravi
-	deklica; Ksenja Žitnik, Sta rošin-ce 41 a, Cirkovce - deček Tilen; Nina Vršič, Pristava 31, Ljutomer
-	deček; Urška Šestanj,Trubarjeva
7,	Ptuj - deklica; Sara Horvat, Miklavž pri Ormožu 20, Miklavž pri Ormožu - deček; Mateja Žgajner, Ločarska ul. 2, Rače - deček Luka; Silva Svenšek, Tovarniška cesta 13, Kidričevo - deček Tibor; Klavdi-ja Kolarič, Črmljenšak 9 b, Voličina
-	deček Mark; Petra Majcen, Trnov-ci 37, Sveti Tomaž - deček Aljaž; Barbara Babosek, Mestni Vrh 5 a, Ptuj - deklica Lia; Nina Kukovec, Cvetkovci 20 a, Podgorci - deček Anej; Anita Lampič, Njiverce vas
15.	Kidričevo - deček Žiga. Umrli so: Vincenc Maroh, Lanco-va vas 59, roj. 1936 - umrl 19. maja 2011; Božena Ribič, roj. Horvat, Kvedrova ul. 3, Ptuj, roj. 1940 - umrla 18. maja 2011; Angela Kirbiš, roj. Kozoderc, Tržec 44 d, roj. 1946 - umrla 18. maja 2011; Alojz Trunk, Miklavž pri Ormožu 38, roj. 1947 - umrl 18. maja 2011; Martin Muzek, Me-škova ul. 4, Ptuj, roj. 1930 - umrl
16.	maja 2011; Jožef Šoštarič, Vičava 27, Ptuj, roj. 1924 - umrl
17.	maja 2011; Marjan Primožič, Pobrežje 83, roj. 1960 - umrl 22. maja 2011; Krescencija Dostal, roj. Pernat, Ul. Viktorina Ptujskega 2, Ptuj, rojena 1922 - umrla 16. maja 2011; Terezija Erhatič, roj. Lah, Spodnji Gaj pri Pragerskem 8, roj. 1926 - umrla 17. maja 2011; Marija Metličar, roj. Štebih, Cafova ul,2, Ptuj, roj. 1922 - umrla 19. maja 2011; Janez Petrovič, Žabjak 2, Ptuj, roj. 1929 - umrl 22. maja 2011; Jožef Smrke, Gromova ul.
8,	Ptuj, roj. 1942 - umrl 22. maja 2011; Draga Habjanič, roj. Milek, Kraigherjeva ul. 31, Ptuj, roj. 1930
-	umrla 25. maja 2011. Popravek: Stanislav Predikaka, Doklece 24, roj. 1933 - umrl 15. maja 2011
Poroke - Ptuj: Zdravko Štraser in Metka Škerget, Praprotnikova ulica 10, Ptuj; Mario Šilec, Drbetinci 4 b, in Patricija Dolinar, Vitomarci 5 a; Marko Grgic, Žmavčeva ulica 2, Maribor, in Tanja Kovačec, Juršinci 16; Sašo Gašperič, Podvinci 56, Ptuj, in Janja Bračič, Spuhlja 131 a, Ptuj; Anton Kozar, Hlaponci 35, in Metka Mihelič, Sakušak 28; Luka Kukovič, Pešnica 14, in Nataša Valh, Hajdoše 8 d.
Napoved vremena za Slovenijo
Če junija sonce pripeka in vmes dezek rod, ~ia se bati teka, obilno zemlja
Danes bo pretežno jasno, popoldne bodo v osrednji in vzhodni Sloveniji možneposa-mezne nevihte. Najnižje jutranje temperature bodo od 5 do 11, ob morju okoli 13, najvišje dnevne od 23 do 28 stopinj C.
V sredo bo spremenljivo do pretežno oblačno s krajevnimi padavinami. V četrtek bo dopoldne deloma sončno, popoldne pa bodo nastale krajevne plohe. Pihal bo severovzhodni veter, na Primorskem pa šibka do zmerna burja.