Vsebina POMAGAJMO SI Veteranska solidarnost ne pozna meja..................................................................4-5 SPOMNILI SMO SE JIH Počastitev spomina na padle ¡e dolžnost nas vseh -...............................6-7 IZ DELA ZVVS Od 24. do 25. številke..............................................................................................................................0-9 Dom veteranov vojne za Slovenijo.................................................................................10 NA MLADIH SVET STOJI Znanje je prihodnost tudi za otroke padlih v vojni.................................11 MEDNARODNA DEJAVNOST V znamenju denarnih težav......................................................... 12-13 PREBERITE Vdihniti stari zgradbi nov duh............................................ .... 14 VAŠE PISMO Nedokončana zgodba zavedenega.....................................................15 Premalo nas cenijo..........................................................................15 V BESEDI IN SLIKI V spomin na legendarnega komandanta .. .....................16 V SPOMIN Zapustili so nas veterani..........................................................................17 IZ DOPISNIŠKE BELEŽKE Pomoč prizadetim v Posočju..........................................................................1S Ponosni na svoj prispevek......................................................................................................18 Podpis listine o medsebojnem sodelovanju......................................................16 Uporniki z razlogom....................................................................................................................................19 Srečanje praporščakov koroške pokrajine............................................................19 Korošci v Beli krajini................................................................................................19 Razvitje p'apora OZVVS Sevnica ..............................................................................................20 Nanašenarje........................................................................................................................................PO Prikaz bitke iz leta 1848..........................................................................................................................20 Kočevci negujejo tradicijo 1 brigade SV......................................................21 V spomin na mrtve ......................................................................................................................21 Izlet na Dunaj ................................................. .............21 Za dan državnosti razvili prapor...........................................................22 Šele polovica uveljavila status vojnega veterana............................................................22 Litijski veterani na Osankarici ....................................... .. 22 Delovni veterani iz Bele krajine ......................................................................................................23 Obisk Vojaškega mizeja na Kalemegdanu..........................................................................23 Srečanje častnikov TO....................................................................24 Srečanje ptujskih veteranov....................................... .. 24 Skupen izlet....................................... ................. .... 24 Nadvse uspešna prireditev....................................................................24 Odkritje spominskega znamenja.......................................................25 Ogledali so si Kočevsko Reko......................................................................................25 Strokovn Izlet............................................................................26 ŠPORT Uspešni nastopi posamično in ekipno ..........................................26-27 Ribiško tekmovanje na Koroškem............................................................................27 Veteranska strelska lekma.............................................................................................................27 Veteranski tenis..................................................27 IZ ZGODOVINE Lahko bi bil dan preobrata, vendar...............................................28-31 PREDSTAVLJAMO Stražarji so bili tudi izjemni vojaki ................................... 32-33 IZ VOJAŠKIH ARZENALOV Tihotapljenje orožja v Izrae...........................................................34 Zadnji nemški migi na Poljskem...........................................................34 Gruzija je kupila Izraelske puške..........................................................34 Jedrske orožje je na varnem .....................................................................34 Oživljen domači program...............................................................................35 Prihajajo letala brez posadke ....................................................................35 KRIŽANKA Nagradna križanka...................................................... .. 36 VETERANOV (H)UMOR Karikature.....................................................................................37 UMETNIŠKA SNOVANJA Magična moč človekovega duha.......................................................38 OGLASI............................................ ..................... 2,39,40 Praznično razmišljanje Še malo in leta bo konec. Smo se spomnili dneva samostojnosti? Smo ponosno izobesili slovensko zastavo, dajezaplapolala v vetru in nas spomnila na tiste vrednote, ki so nas združevale v času, ko smo se odločali na referendumu za samostojno Slovenijo?! Vesel božič in srečno novo leto smo si zaželeli Zaželeli smo si miru, ljubezni, pravičnosti, zdravja in veselja. To je seveda tudi čas upanja. Upanja na spremembe, ki bodo nam veteranom vojne za Slovenijo prinesle boljše čase. Tako Božičku kot dedku Mrazu smo zapisali naslednje želje: 1. želja: V letu, kije pred nami, želimo doseči dopolnitve Zakona o veteranih in tako odpraviti krivico, ki nam je bila storjena. Krivica, da so bile pravice pridobitve statusa veterana priznane le za pripadnike Teritorialne obrambe, policiste, operativne delavce kriminalistične fiolicije in obveščevalno-vamostne službe, narodne zaščite, Manevrske strukture narodne zaščite ter pripadnike enot za zveze. V državi Sloveniji pa živi tudi skupina veteranov, ki se jeprav tako bojevala za samostojno Slovenijo,paji obstoječi zakon ne priznava te pravice. Mislim seveda na delavce upravnih organov za obrambo, civilno zaščito, civilno obrambo, organizacij posebnega pomena. Tudi vsi ti so v tistem trenutku, ko se je bito treba odločiti za Slovenijo. brez odlašanja in pogumno stopili v bran domovine. 2. želja: V letu, kijepred nami, želimo, da bi naše resorno ministrstvo sprejelo merila za dodelitev višine finančnih sredstev, ki jih prejemajo veteranske organizacije. Žal je uspešnost dela organizacije zelo odvisna tudi od finančnih sredstev, kijih ima na razpolago, financiranje veteranskih organizacij poteka po nekem dogovorjenem ključu, po katerem je Zveza združenj borcev NO V financirana nominalno štirikrat višje kot naša organizacija, ob seveda enakem številu članov, ki imajo status vojnega veterana. Lahko da je to legalno, vendar pa to ni legitimno. 3. želja: Čas in dogodki osamosvojitvene vojne naj postanejo del domovinske vzgoje. Mlada generacija naj se seznani z dogodki, ki so pripeljali do osamosvojitve Slovenije. Danes je povsem samoumevno, da smo člani velike združbe evropskih drŽav, ki ji pravimo Evropska unija Prav tako smo člani Nata, z vsemi odgovornostmi in pravicami v kolektivni obrambi, ki jo zagotavlja ta asociacija. Vse to se zdi danespovsem preprosto in samoumevno. Pa vendar smo morali za dosego teh ciljev prehoditi dolgo in naporno pot, ki se je začela z vojno za samostojno Slovenijo. Z vojno, v kateri smo današnji veterani vojne za samostojno Slovenijo zmagati. Jože ČibeJ \_J Izdajatelj: Predsedstvo Zveze veteranov vojne za Slovenijo, p. p. 2780 Hojčeva 16, 1110 Ljubljana; tel. <01) 524 17 84; matična št 1211293, davčna št. 200075715; P. R. NLB- posl Moste, Ljubljana, št. 02012-0089693246. Odgovorni urednik; Jože Čibej. Člani uredništva: mag. Rina Kiinar, Bojan Kuntarič. Mirko Kržlšnlk In Jože Kuzman. Zunanja sodelavca: Milan Alaševlč (karikatura in aforizmi), Cveto Erman (križanka). Grafični prelom; Luiuria, d. o. o , Ljubljana; tisk: Schwarz, d. o. o., Ljubljana; naklada 18.500 Po mnenju Urada vlade za informiranje se za glasilo Veteran skladno s 7. točko 25. člena Zakona o davku na dodano vrednost lUr. list RS, št. 89/98) za nosilce besede, slike in 2voka obračunava davek na dodano vrednost po stopnji 8 %. Skladno s 1. točko 12. člena so plačniki davka na dodano vrednost davčni zavezanci, ki opravilo promet blaga in storitev, od katerega se obračunava In plačuje DDV. Prispevke za naslednjo številko Veterana pošljite na naslov: ZWS, uredništvo glasila -Veteran«, Rojčeva ulica 16, p. p. 2780, 1001 Ljubljana. Nepodpisanih prispevkov ne objavljamo. Prispevke za naslednjo številko Veterana obvezno pošljite na računalniških disketah 3,5" v urejevalniku Word for Windows. SSN 1580-4518 ST. 25. DECEMBER 2004 VETERAM TISTIH, S KATERIMI SMO SE SKUPAJ BOJEVALI, NISMO POZABILI TUDI TAKRAT, KO SO BILI ONI V STISKI Mariborski študeutjepripravljajo Miklavževa darila. Veteranska solidarnost ne pozna meja Veterani vojne za Slovenijo nismo prepoznavni le po naših slovesnih veteranskih uniformah, praporih in vse bolj izurjenih praporščakih, temveč vse bolj tudi po pripadnosti naši organizaciji, tovarištvu med članstvom in medsebojni solidarnosti. Nakup avtomobila invalidnemu veteranu s Klima je ena ml prvih in hkrati tudi največjih solidarnostnih akcij, ki so jo pripravili in izpeljali veterani Zasavja in v kateri so sodelovala tako rekoč vsa nhniofria združenja, Tudi veterani Ktiš so oh pomoči območnih združenj pomagali svojemu invalidnemu veteranu kupili Invalidski voziček in taku uredili stanovanje, da ji- postalo primemo za bivanje. Koroški veterani so priskočili na pomoč člana, kateremu je požar uničil gospodarsko poslopje. po požaru pa so pomagali tudi družini z Medvedjeka in oh koncu lanskega leta še družinam iz Loškega potoka, ki so prav tako pogorele. Odzvali smo se tudi oh hudi naravni nesreči v Logu pod Man Veteran Mitlavierauja se udeleinjijo tudi drugi svoje! padlih r vojni za sa ntosiojtio .Slo venijo. gartom. kjer pa med prizadetimi ni bilo naših članov, zato sni» pomoč izročili tamkajšnjim požrtvovalnim gasilcem. Vsa ta lela poteka tudi pomoč socialno ogroženim članom, in to z dajanjem enkratne finančne pomoči, brezplačno pravno pomočjo, ki smo jo iz zadev, po vezanih zgolj s statusom, razširi* It tudi na druge stvari. Veterani iz Nove Gorice so obdarili številno veteranov» družino iz Križevcev pri Ljutomeru, veterani Kočevja ;ia že nekaj časa skrbijo za osirotela otroka, ki sla ostala brez matere in očeta. Posebno skrh veterani vojne ia Slovenijo namenjamo svoj- Do Cmagerjevlh zdaj rodi lepa. asfaltirana cesta. cent padlih žrtev, in to vsem, ki so padli kot teritoriald, miličniki ali civilisti. Posebej smo veseli. da so se nam pri lem delu samoiniciativno pridružili študentje Študentske organizacije Univerze Maribor, ki otrokom padlih žrtev pomagajo pri IzobraŽevanju, skupaj jim organiziramo žc naša tradicionalna nuMavževanja, na katere vedno vabimo tudi svojce. Ministrstvo za obrambo jim je ni» našo prošnjo že ponudilo možnost iz-koriščenja njihovih počitniških zmogljivosti, vsestranske pomoči smo prav tako deležni tudi od čiŠSV, ki nam pri teh dejanjih vedno z veseljem pomaga. S trženjem oglasnega prostora vna-šem glasilu Veteran nam uspevajo tudi nekatere druge akcije, s katerimi jim skušamo vsaj delilo omilili življenje, ki se jim je leta l<)91 tako dramatično spre menilo. Tak» njim kakor tudi drugim našim članicam in članom je že ves čas na razpolago brezplačna pravna pomoč, ki jo počasi širimo tudi na področja, ki niso neposredno povezana s sinusnimi zadevami. Veteranom Ljutomera gre velik del zasluge, da je družina Cma-gerjevih iz Kazkrižja, ki so tudi prejemniki častne listine Slovenska družina, z novo ceslo končno dočakala tisto, kar nas je večina imela zagotovljeno že ves čas. to je neoviran dostop do svojega doma. Tudi z orientacijskim tekom Ve- 5T 25 ■ DECEMBER 2004 Zakoncii Cnuiger v pogovoru s sekretarjem OZWS Ljutomer Markom Miličem Veterani nismo pozabili na naše soborce, ki jih je prizadel letošnji potres v Posočju. tereni lire z meja. ki smo na lani pripravili v okviru ekipnih veteranskih športnih iger, in ko je dei proge potekal tudi ob njiho vi hiši, smo opozorili na tti problem. Razumljivo je. da nismo stali ob strani tudi oh potresu, ki je prizadel Posočje. Predstavniki območnega združenja, pokrajinskega odbora in ZVVS smo si takoj ogledali prizadeto območje in začeli zbirati podatke o oškodovanih članih. Stekla je akcija zbiranja pomoči prek ob močnih združenj, ob pomoči državne tehnične pisarne pa se je nadaljevalo zbiranje podatkov. Nekatera območna združenja so se takoj ponudila za pomoč z delovno akcijo, ki pa zaradi posebnih okoliščin ni bila mogoča in je ostalo le na zbiranju finančnih sredstev. Ob koncu akcije jc bilo s prispevkom zveze na računu RK zbranih in 18. novembra že tudi podeljenih 532.500 tolarjev, V tej akciji so poleg zveze sodelovala še območna združenja Bela krajina. Domžale, Gornja Radgona. Gornje Posočje, Idrija - Cerkno, Kranj, Krško. Maribor, Mežiška dolina. Radovljica ■ Jesenice. Ruše, Slovenske Konjice. Šmarje pri Jelšah in Zasavje. Ko smo dodobra začeli akcijo zbiranja pomoči za Gornje Posočje, je hudo neurje s točo katastrofalno prizadelo Slovenske Konjice ter za seboj pustilo uničene strehe na stanovanjskih hišah, šolah, vrtcih in drugih ustanovah, uničene pridelke in poškodovane trajne nasade v kmetijstvu. Med prizadetimi, ki so imeli škodo, so bili tudi naši člani, njihovi sosedje in prijatelji. Ker smo se zavedali njihovih potreb in ker smo tudi njim želeli stati ob strani in po svojih močeh pomagati, smo skupaj z Orkestrom Slovenske vojske, s Študentsko organizacijo Univerze v Mariboru in z območnimi združenji v Krškem. Celju. Rušah in Slovenskih Konjicah pripravili dobrodelne koncerte za pomoč pri odpravi posledic ujme. Po pokritju vseh stroškov smo na skupni račun Občine in Rdečega križa nakazali 350.000 tolarjev. V žc omenjeni pomoči socialno ogroženim članom smo leta 2004 25 članom pomagali s skupaj 1,250.000 tolarji. Seveda pa slika ni popolna, saj ne zajema akcij, ki so jih izpeljala neposredno območna združenja ali njeni člani. Z večanjem števila članstva se veča tudi število stisk, ki jih do Življajo posamezniki. Veliko jih nastane tudi zato, ker nam z državo še vedno ni uspelo doseči sprememb veljavnega in do marsikoga krivičnega veteranskega zakona. Veliko teh stisk skušajo posamezniki rešiti sami in jih tudi rešujejo, mnogi o svojih stiskah preprosto molčijo, veliko pa jih ne najde izhoda iz njih in takrat jim mora pomagati naša organizacija. Jože Kuzman Dobrodelni koncert Orkestra Slovenske vojske i Krškem. SPONZORJA DOBRODELNEGA KONCERTA ORKESTRA SLOVENSKE VOJSKE V KRŠKEM Cesta krških žrtev 14, 8270 KRŠKO občina krško CVETLICARNA IRENA, cvetličarna in vrtnarija, Ciglar Irena in Omerzel Matej s.p. Bohorskacesta II; 8281 SENOVO Tel.: 07 488 19 26; 07 497 93 36 GSM: 041 727 579 ST. 25 • DECEMBER 2004 Veteran SLOVESNOST OB POMNIKU PADLIM ŽRTVAM V VOJNI ZA SLOVENIJO 1991 Počastitev spomina na padle je dolžnost nas vsen Letošnja slovesnost ob dnevu spominu na mrtve se je začela s sveto mašo za padle v vojni za Slovenijo, ki jo je daroval vojaški vikar monsinjor dr. Jože Plut v cerkvi vseh svetih na Žalah v Ljubljani. Maše so se udeležili svojci padlih v vojni za samostojno Slovenijo, predstavniki Zveze veteranov vojne za Slovenijo in Slovenske vojske, policije, Ministrstva za obra mbo in parlamenta. Dr, Jože Plut je v nagovoru dejal: »Spoštovani veterani vojne za Slovenijo in svojci padlih, spoštovani policisti, vojaki in vsi, ki znate biti hvaležni za velika dejanja vojakov, policistov in mnogih mož in žena v naši zgodovini. Devetdeset let mineva, odkar se jc začela prva svetovna vojna. Leta 1914 se je po hitki pri Frigidu (pri Mr/li reki, pri današnji Vipavi) konec 4. stoletja in hitki z Napoleonom pri Razdrta« v začetku 19- stoletja za-Oela največja bitka na naših ileh in največja gorska bitka v svetovni zgodovini. Vojaki različnih narodov, med njimi tudi »polki kranjskih Janezov«, so odhajali v boj »za vero, dom in cesarja«. Odhajali so torej v hoj za svoj dom in svojo domovino, iiili so dnevi, ko jih je na tisoče izgubilo življenje. Poklonimo se jim kdaj ob spomeniku »kranjskim Janezom« na tukajšnjih Žalah, ki so ga padlim sobojevnikom Veteran V spomin padlim soborcetn in drugim, ki so umrli v vojni za samostojno Slovenijo, seje v imenu ZWSpoklonila delegacija, kiJo je vodi! predsednik Srečko Lisjak. postavili slovenski veterani in vojaški duhovniki iz prve svetovne vojne. Dne 23. decembra 1smo se Slovenci na plebiscitu s presenetljivo večino odločili, da hočemo v domovini živeti v okviru samostojne države. Demokratično izvoljeni politiki so pripravili potrebne pravne akte, ki so, izhajajoč i z dotedanje ustavne pravice, omogočili legitimno in legalno pot v samostojno državo. Napovedana razglasitev samostojnosti junija 1991 se je po slovesnostih obrnila v napad armade, ki našemu narodu ni bolela priznati izbrane in ustavne pravice samostojnosti. Novo državo je bilo treba braniti. Katoliška cerkev je na koncilu leta 1964 o pravici narodov do obrambe povedala jasno besedo; »Dokler/,.,/ bo obstajala vojna nevarnost, dokler ne bomo imeli pristojne mednarodne oblasti, ki bi ji bile na voljo primerne sile, vse dotlej vladam, ki so izčrpale sleherno možnost miroljubnih pogajanj, ne bo mogoče odreči zakonite pravice, da se branijo.« Tudi Slovenija in njeno vodstvo sta že dan po razglasitvi začutila, da je treba hraniti novo državo, svojo domovino. Kdo bi jo takrat obranil, če bi ne bilo pripadnikov Manevrske strukture narodne zaščite, Teritorialne obrambe, Policije in mnogih drugih, ki so jo odšli branit, ne da bi vedeli, kdaj in kako se bodo vrnili in ali se bodo vrnili živi ali mrtvi. Pripadniki takratnih slovenskih oboroženih sil so ob podpori slovenskih družin in mnogih ustanov dobro opravili svoje poslanstvo. Mnogi za ceno življenja, jim sme kdo omadeževati njihovo neizmerno dejanje?! Dr. Anton Stres je zapisal: »Najhujše nasilje nad človekom bi bilo, če hi ga prisilili, da bi se obremenil s krivdo. To moralno nasilje nad človekom bi bilo hujše kot telesno nasilje.« Bili so dnevi, ki so pripadnikom slo-venskihoboroženih sil v vojni za Slovenijo očitali poležavanje in »sončenje«. Ni bilo poležavanja in sončenja: bila so težka vprašanja o tem, da ho mogoče treba za svojo družino, svoj dom, svojo ženo/dekle, otroke in domovino dali življenje. Večina je na svoj način molila in se pred Bogom spraševala o svojih dejanjih. Več kol dvajset jih je tudi dejansko darovalo življenja. Njihova žrlev je bila neizmerno velika. Zaslužijo doslojno spoštovanje in iskren spomin, njihove žene, otroci, deklela in siarši pa iskreno priznanje. Veterani vojne za Slovenijo iz vojaških in policijskih vrst so lahko ponosni na svoja dejanja, vsi pa smo padlim v vojni za Slovenijo dolžni biti hvaležni za največjo žrtev, ki so jo lahko naredili, darovanje življenja za bližnjega. Upajmo, da bo v prihodnosti našo prestolnico na uglednem ST. 25 • DECEMBER 2004 Minister za obrambo Kar! Erjavec in minister za notranje zadeve Dragiilin Mate sta pred prazniki r Viti Podminit pripravila sprejem za otroke In svojce padlih t vojni za Slovenijo. 9 i.ft.SD tolarjev, in deležem prejemkov na družinskega člana. Po zakonu |>a lahko prejemajo le listi, ki imajo priznan siaius vojnega veterana In so dopolnili 50 tet ali so invalidi I. kategorije, in je izključno namenjen V tem času je bilo precej dela s sestavljanjem programa in koledarja ZVVS za leto 2005. V objavljenem koledarju so naštete samo tiste dejavnosti, ki jih ho organizirala ZVVS, zbiramo pa tudi podatke o programih Utrinek s seje komisije za statutarna, finančna in organizacijska vprašanja. varstvu socialno ogroženih veteranov! Zakon in obdavčitev veteranskega dodatka sta bili vsekakor temi, ki sla zahtevali največ našega dela, tega pa hotno nadaljevali tudi leta 2005. Seveda je bilo dovolj dela tudi 7. drugimi nalogami. Vodenje članske evidence postaja med območnimi združenji vse bolj rutina, kar je pri 22.ii()() članicah in članih že nujno, Za spremembe naslovov tudi ni več treba klicati v Ljubljano, ampak se lahko vse uredi na sedežih območnih združenj, na katerih so zbrani vsi podatki o plačani članarini, ki je tudi pogoj za brezplačno prejemanje Veterana. Ali je to res zdrava šola?! Blejska šola se ponaša z laskavim nazivom zdrave Sole. Po Slovarju slovenskega knjižnega jezika je zdravje stanje telesnega tn duševnega počutju brez motenj v delovanju organizma, (¡lede na omenjeno definicijo in dopis, ki so nam ga poslali, hi bil ustreznejši naziv BOLNA. Ohmvi» fald P">' dr HltoUA SeUlaJ 4260 BttD •rt 04/ $780 O 30 far Q4/S7B0 640 •moil citMQtS PR€J€TO 0 * -03- JON PREDSEDSTVO ZVEZE VETERANOV VOJNE ZA SLOVENIJO Rojčcva 16 IJII) Ljubljana Zadeva: PREKLIC NAROČ ANJA REVIJE VETERAN Spoitovaml Pismi prekinjamo naročanje VaSc revije Veteran, ker vsebina revije ni zanimiva učencem osnovne Sole in jo zalo ne prebirajo. Hvala /a razumevanje in lep pozdrav! Knjižničarka: Andreja Urbanec, prof. ZA VETERANSKE SKUPINE 10% POPUSTA območnih združenj, o katerih bomo združenja In člane sproti obveščali. V navadi je bilo. da vedno pripravim« koledarje le za eno lelo naprej, sedaj jih bomo pripravili še za daljše obdobje dveh ali več let. Tudi tako bodo lahko območna združenja laže načrtovala svoje dejav nosti, Spletno stran WW.ZWS.SI sproti obnavljamo, pogrešamo pa sodelovanje večjega števila območnih združenj, saj bo brezplačnega prostora vedno dovolj. Še vedno pogrešamo več dopisnikov iz območnih združenj! Jože Kuznian Zasebna muzejska zbirka vojaških predmetov iz obdobja Avstro-Ogrske Stari trg 35, 3210 Slovenske Konjice Telefon za napovedan obisk: 041 797 350, 03 575 32 71 (Robert) Oglejte si življenje naših dedov na slarih razglednicah in fotografijah ter prek sabelj, čelad, medalj in drugih vojaških predmetov tega časa spoznajte obdobje velike vojne, v kateri so sodelovali na soški fronti, v Galiciji. Srbiji in povsod drugod, kjer so se bojevale avstro-ogr-ske čete. ZA VETERANSKE SKUPINE 10% POPUSTA 5T. 25 • DECEMBER 2004 Veteran i Iz dela Z WS_] Dom veteranov vojne za Slovenijo Mineva enajst let delovanja naše organizacije. Organizacije tistih, ki so v trenutku največje preizkušnje komaj rojene države Republike Slovenije stopili v njen bran z orožjem, dejanji, s sliko in peresom. Povezali in združili smo se zaradi skupnih doživetij, dosežkov in posledic ter zaradi ohranjanja spomina in uveljavljanja naših potreb in želja. V preteklem desetletju smo organizacijo postavili nanoge, jouve-Ijavilidoma in po svetu. Z dosežki smo lahko zadovoljni, seveda hi hili lahko tudi večji. vendar je realnost pač takšna. Bila so obdobja večje in manjše naklonjenosti tako političnih kot državnih ustanov, tudi poskusi različnih pritiskov niso hili izjema. V preteklem obdobju so se spreminjale tudi naše želje in potrebe Dolgo jc zorela misel o pridobitvi ustreznih prostorov, tako za delovanje organov zveze kot za potrebe naših članov, na športnem, rekreacijskem družabnem in tudi socialno-zdravstvenem področju. jeseni 2D0,S se nam je ponudila priložnost, da idejo uresničimo v nekdanji vojašnici. Predsedstvo ZVVS si je lokacijo ogledalo in leta 2004 je prišlo do podpisa pogodbe med Morsom in ZVVS o brezplačni uporabi vojaških nepremičnin v Logatcu za nedoločen čas. Predsedstvo je opredelilo projekt pnslavitve veteranskega centra kot dolgoročen temeljni cilj oziroma težiščnn nalogo naše zveze v prihodnjem obdobju. Prav tako je opredelilo poglavitne vsebine delovanja Doma veteranov vojne za Slovenijo: 1) sedež delovanja organov zveze. 2) postavitev muzeja vojne za samostojno Slovenijo, i) postavitev športu o-rekreaci j-skega centra za zagotovitev po-ireb najširšega kroga veteranov, 4) zagotovitev namestitvenih zmogljivosti za izvajanje izletni ško-počilniške dejavnosti, 5) izpolnitev pogojev za izvajanje socialnih programov za po- trebe starejših in socialno ogroženih veteranov. Postavitev centra je načrtovana po etapah oziroma po časovnih obdobjih. Dela bodo potekala po prioritetah, ki jih bo določilo predsedstvo ZVVS, in glede na zagotovljena finančna sredstva. Do sedaj je ZVVS skupaj z OZVVS Logatec v obnova oziroma adaptacijo objektov vložila približno 20 milijonov tolarjev. Vsa vložena finančna sredstva so bila pridobljena z donacijami in s sponzorstvom. Polog naštetega denarja so člani OZVVS Logatec opravili več kot 3000 prostovoljnih delovnih ur. Do sedaj je v celoti obnovljen osrednji objekt in pripravljen za uporabo, delno pa so obnovljeni še trije objekti. Urejena so Športna igrišča in na novo je zgrajen večnamenski prostor za družabna srečanja. Velikost območja veteranskega doma bo zagotavljala velike namestitvene zmogljivosti, ustrezno infrastrukturo za organizacijo in izvedbo množičnih prireditev, športno-rekreadjske površine, ki so na voljo vsem OZVVS in posameznim članom zveze. Predsedstvo ZVVS je na zadnji seji sprejelo sklep, da se leta 2005 na tej lokaciji izvede osrednje srečanje veteranov vojne za samostojno Slovenijo, z uradnim odprtjem. Ime »Dom veteranov vojne za Slovenijo« je v tem kontekstu uporabljeno le kot delovno ime. Vse člane ZVVS vabimo, tla nam posredujejo svoje predloge za ime doma. Srečko Lisjak, predsednik ZVVS 10 Veteran st. 25 • december 2004 ZELO DOBRO SODELOVANJE MED ZWS IN SOUM Znanje je prihodnost tudi za otroke padlih v vojni Študentsko organizacijo Univerze v Mariboru je zadnjih nekaj let zaznamoval intenziven razvoj različnih dejavnosti in storitev, ki jih imamo študentje danes na voljo pri zadovoljevanju vsakodnevni!! potreb. Iz Študentske organizacije je zrasla Skupina ŠOLIM, ki - to lahko trdim z gotovostjo - predstavlja enega od največjih študentskih sistemov v Evropi. Kljub temu pa je pred nami ie veliko dela. če želimo celostno uresničiti svojo vizijo o sebi ter o ravni kakovosti in obsega študentskih pravic, ki jih mora imeti vsaka, v znanje in ustvarjalnost usmerjena družba. Prav vizija takšne družbe je tisto, kar zasledujemo z vodenjem študentske politike in raz- vojem Skupine ŠOUM. Menimo namreč, da je znanje osnovno sredstvo, s katerim lahko ustvarimo družbo materialne in duhovne blaginje. Zato se vedno in povsod upiramo poizkusom komercializacije izobraževanja, saj mora biti pridobivanje znanja kot osnovne predpostavke vsakega posameznika javno, da si z njim, delom in ustvarjalnostjo ustvarimo pogoje za bogato in srečno življenje. Prav zato Študentska organizacija Univerze v Mariboru v sodelovanju z Zvezo veteranov vojne za Slovenijo že več let omogoča otrokom žrtev vojne za Slovenijo kakovostnejše življenje in lažji dostop do znanja. Trdno smo prepričani, da je bila Nekaj fotografskih utrinkov iz dela mariborskih študentov: zmaga v vojni za Slovenijo prispevek celotnega naroda, še posebej pa listih, ki so tvegali ¡11 izgubili življenje v boju za neodvisnost, svobodo in mir, za ohranitev in nadaljnji razvoj slovenske narodne samobitnosti in kulture. S pomočjo, ki jo prek Solidarnostnega sklada SOUM podeljujemo otrokom žrtev vojne za Slovenijo, izražamo priznanje in globoko spoštovanje vsem, ki so žrtvovali življenje za domovino. da lahko danes živimo v svobodi in miru ter ustvarjamo v samostojni in neodvisni Republiki Sloveniji. Prepričani smo, da si ljudje, ki so v vojni za Slovenijo izgubili najdražje, to pomoč resnično zaslužijo. V Štu Čeprav so se Izkazali z delom na delovni akciji, to ni bila ovira, da zabava ne bi trajala pozno v noč. Predsednik Študentske organizacije Univerze v Maribora Zdenk o Škraban dentski organizaciji Univerze v Mariboru se liorno še naprej trudili, da bomo skladno z možnostmi otrokom žrtev vojne za Slovenijo omogočili lažji dostop do znanja med njihovim šolanjem in študijem, saj »znanje je prihodnost«, na Študentski organizaciji Univerze v Mariboru pa želimo svetlo prihodnost vsem. Tudi otrokom žrtev vojne za Slovenijo. Še naprej si bomo prizadevali, da bodo v Republiki Sloveniji trajno spoštovane vrednote, kot so svoboda, mir. demokracija in solidarnost, in upamo, da bomo slovensko družbo s leni opozorili na to, da bo v polnem obsegu prevzela odgovornost za tiste, ki so v boju za domovino izgubili svoje najdražje. Šoum Doka-, da ženske ludi med študenti vedno bolj prevzemajo moška opravila! S. O. U. M. 1959 Rudarji pred vhodom v zapuščen rudnik svinca in cinka Tiskovna konferenca, ki so jo pripravili po končani delovni akciji na Bohorju. ŠT. 25 • DECEMBER 2004 veteran C Preberite 3 14 DOM VETERANOV V KRVAVI PECI POČASI POSTAJA STVARNOST Vdihniti stari zgradbi nov duh Leta 2001je vodstvo OZVVS Velike Lašče z Občino Velike Lašče podpisalo pismo o nameri za gospodarjenje z nekdanjo Osnovno šolo v Krvavi Peči. kjer sta bila med vojno za Slovenijo nameščena štab Velikolaške čete in vodstvo zbirnega centra za prebegle vojake in oficirje J A. Veterani so se za podpis pisma odločili zato, da bi objekt ohranili pred propadanjem, hkrati pa si t um uredili prostore za delo in druženje. Po knjigi Tomaža Kočarja Propad turjaške graščine naj bi bila na molu, kjer stoji današnja stavba, do konca 70. let ! 9. stoletja domačija »Pri mežnar-jU", kjer sla gospodarila Matevž Sirle in njegova žena Marija, rojena I.< nič. Okoli leta 1875 je to posest kupil turjaški grof Leon Auersperg in tu nastani) svojega revirskega gozdarja in logarje (gozdne čuvaje) za gozdni revir liluiigcnstein (Krvavapeč). Da bi pridobil več prostora za pisarno in stanovanja svojih delavcev, je turjaški grof pritlično hišo dvignil za eno nadstropje. Poslopje so domačini imenovali -gozdarjema hiša . Konec prejšitjega stoletja je stavbo poškodoval potres, (¡roí je poskrbel tudi za izobrazbo številnih otrok svojih podloZnlkov. Vas je v tistih časih štela približno 140 ljudi. Pozneje je dal Auersperg spodnje prostore v najem občini za stanovanje učitelja in en razred za poučevanje. Jeseni 1927 se je začel pouk otrok iz Krvave Peči in bližnjega Bukovca. Sola je delovala do drugega požiga Krvave Peči, ko so Italijani po julijski ofenzivi K. avgusta 1942 poleg drugih hiš v vasi požgali mili šolsko poslopje- Po drugi svetovni vojni je bila šola oktobra I9S2 zasilno obnovljena in pouk se je spet lahko začel. Zaradi odseljevanja vašča-nov in upadanja števila rojstev so šolo leta 1971 zaprli. Zgradba je potem samevala in so jo uj>[>- Veteran klonjeni so jim bili tudi prebiv alci vasi Purkače.SekiriSče, Krvava Peč in Predgozd, kjer je bila nameščena četa. Bili so v stalnem stiku s predsedstvi KS. Civilno zaščito. z Narodno zaščito, ki jim je v začetku ob pomoči Lovske družine Velike Lašče zagotovila zasilno oborožitev, dokler jim TO Mesta Ljubljana ni postila vse potrebne opreme in ustreznega orožja. Povezani so hiti tudi z Zdravstvenim domom in gasilci, ki so jim dovaiali hrano in pijačo iz Velikih LaSC. OŠ Primož Trubar jim je dala na voljo telovadne blazine, na katerih so spali pre-bežniki. Odkar upravljajo nekdanjo šolo. so veterani iz Velikih Lašč Postorili že marsikaj. Tako so v pritličju napeljali centralno ogrevanje, ki se že uporablja, sanirali so tudi dimnik in popravili bodo poleg veteranov namenjeni mdi širši družbeni skupnosti za različne dejavnosti. Tako bi slovenske Atene, kol nekateri zaradi očeta slovenske književnosti Primoža Trubarja, pesnikov in pisateljev Frana Levstika in Josipa Stritarja. imenujejo Velike Lašče, še bolj približali javnosti, posebej mladim. V občinskem proračunu za leto 2005 so za vlaganja v zgradbo načrtovana nova denarna sredstva. Nekaterim podjetjem v občini so veterani poslati prošnje za finančno pomoč. Zanjo so zaprosili tudi ZW5 in projekt predstavili generalnemu sekretarju Jožetu Kuzmanu. Predlagali so tudi, da se Dom veteranov vključi v finančni in programski del načrta ZVVS. Veterani si prizadevajo, da hi ob- Posueiek nekdanje gozdarske hlie je nastal ie pred prvo svetovno vojno. Danes veterani vsem pa jI želijo rahljali le še za sestanke, prireditve in proslave. .Med vojno za Slovenijo leta) 991 je na širšem območju Krvave Peči v občini Ljubljana Vič - Kudnik delovala 63. samostojna teritorialna četa KS Velike Lašče. Rob in Turjak, pripravljena, da bi s hiiri- streho na šoli. ki je zdaj spet zaščitena pred vremenskimi vplivi. Zamenjali so stara stikala in vtičnice, uredili sanitarije in položili nove keramične ploščice na zidu v kuhinji. Poleg občinskih sredstev vlagajo v objekt mdi svoja finančna sredstva, predvsem pa Veterani IzO/IVS Velike Lašče vabijo vse, ki so [¡omagalipri delovanju zbirnega centra r Krtovi Peti, naj vnotil postavijo stike z njimi, .ie posebej bi bili veseli, če bi se Jim oglasil stotnik I. razreda Cveto Diilmin. ki je bil poveljnik zbirnega centra, člani OZ IT.V Velike Lašče bi radi skupaj z njimi obudili spomine na dogodke I: časa našega osamosvajanja. mi premiki izvajala bojne naloge na območju treli krajevnih ,skti|>-nosti. Sočasno je imela tudi vlogo zaščitnice enega od večjih vojnih zbirnih centrov v Sloveniji, ki je liil v nekdanji osnovni Soli. Teritorialci so imeli enkratno podporo prebivalstva v vseh treh krajevnih skupnostih. Na- veliko število prostovoljnih delovnih ur. Načrtujejo, da bodo v naslednjem letu zamenjali dotrajana okna tudi v pn i etaži, kjer so bile nekdaj učilnice, morda bo dovolj denarja tudi za zamenjavo talnih obloge in začetek urejanja prenočišč v mansardnem delu stavbe. Zgornji prostori zgradbo posodabljajo, pred-vdihniti novo vsebino. jeki z okolico najpozneje v dveh letih pridobil celostno podobo tako v gradbenem kot programskem delu ter začel kompleksno služiti svojemu namenu. Oh dnevu odhoda zadnjega voja-kaJLA i/. Slovenije so na pročelju poslopja namestili dodamo spominsko ploščo ZVVS z napisom Minljiv si, le tvoja dela so tvoj spomin. Hkrati so v spominski sobi pripravili slovesnost in izvedli simbolno veteransko dejanje. Najbolj prizadevnim in delovnim članom OZVVS so izročili bronaste plakete in lelraeder. Občini Velike Lašče, županu Antonu Za-krajšku in Lovski družini Velike Lašče pa so za pomoč in uspešno sodelovanje podelili pisne zahvale OZVVS in tetraeder. Ob tej priložnosti so nad vhodnimi vrati zgradbe odkrili ploščo, na kateri piše: Dom veteranov OZVVS Velike Lašče. Franc Dušan Hočevar ST- 2$ • DECEMBER 2004 C Vaše pismo 3 Nedokončana zgodba zavedenega V začetku te zgodbe se mi seveda še sanjalo ni, da se bo razpletata tako, kot pač se je. Takrat sem bil, tako kol mnogo sovrstnikov, vpoklican na služenje vojaškega roka. Tako sem takratni domovini služil dve leti. Na kar sem bil pravzaprav ponosen. Saj sem se vendarle usposobil, da po potrebi branim svojo domovino. Minerala so leta. Približno dvajset le! sem bil vsako leto vpoklican na orožne vaje. Tudi več kot enkrat letno. Kdo ve, kolikokrat sem bil moker od znoja ali pa od dežja. Ob eni takšnih priložnosti sem ludi zbolel. Ampak kaj bi tarnal, saj sem vendarle dopolnjeval svojo usposobljenost. Tako bom lallko svojo državo branil še z večjo gotovostjo in večjim žarom. Potem se je zgodilo. Tudi sam sem bil za to, da se moja ljubljena Slovenija odloči za svojo, samostojno pot. Ker pa lega ni bilo mogoče narediti na civiliziran način, se je bih treba odločiti in si samostojnost izboriti po drugi poti. In kdo naj pribori Sloveniji samostojnost? Seveda tisti, kije za to usposobljen. Zopet smo se zbrali sovojaki, znanci z orožnih vaj. Sto razliko, da je šlo tokrat zares. V ozračju je bilo čutiti, da to ni to, kar se je dogajalo vsa prejšnja teta. Tiste noči sem se večkrat s katerim od sovo-jakov plazil po trebuhu s puško v roki. Šele takrat sem podrobneje spoznaval bližnjo okolico ob vojašnici JLA na Mariborski ulici v Celju. Tisto, kar se je z napetostjo pričakovalo iz minute v minuto, se vendarle ni zgodilo. Usoda mijebila mita. S sovojakom, sosedom in prijateljem Sreč-kom sva se na enem odpoložajev šepetajepogovarjala o situaciji, v kateri sva bila. Le kdo ve, kako se bo to končalo. Nikoli prej si nisva predstavljata, kako se počuti človek, ko obrača puško proti drugemu človeku. V zavedanju, da ima tisti drugi puškino cev obrnjeno proti tebi. In to ne z naboji za orožne vaje... Se danes sepogosto spomniva tistega Časa in znova ugotavljava, da smo imeli srečo, da je orožje molčalo. En de! te zgodbe je končan. Sedaj nem, čemu so bila vsa vojaška usposabljanja. Danes, ko je od osamosvajanja poteklo dobro desetletje, vem še kaj več. Veni, da se za takšno Slovenijo, kakršna je danes, nisem boril. Vem. da sem bil takrat, v tistih nočeh razmišljanja, naiven idealist. Boli me. ko gledam, kako moja prijazna dežela Slovenija tone v krčih grobega kapitalizma. Kako po njej grabijo domači in tujipogoltneži. A li bom jutri še sploh lahko stopi! v katerega od gozdov, ne da bi mi neki lastnih osornopovedal, da diham zrak v njegovem gozdu? Slovenija je poslala država, v kateri se nagrajuje nasilje. In to v večini vej naše družbe. Novopečeni gospodje se med sabo prepirajo, kdo ima več zaslug pri osamosvojitvi Slovenije. Vsi pa pozabljajo na podporo, hi sojo dajali ljudstvo, policija in teritorialna obramba. Brez teh se ti gospodje nebi imeli za kaj prepirati. Svoj gnev bi lahko še dolgo zlival na papir. Ampak psi lajajo... V času, ko že rahlo razmišljam o svoji morebitni upokojitvi, ne morem mimo dejstva, da mi pri vsem tem država velikodušno omogoča odkupiti dve leti, ki sem jih služil domovini v začetku te nedokončane zgodbe. Če bi se takrat po nekem naključju lahko odrekel služenju vojaškega roka, se mi ne bi bilo treba izpostavljati za državo, ki meje tako globoko razočarala. In s čim najsi ob tejplači, ki jo imam danes, kupim manjkajoči dre leti? Ob trajanju te zgodbe pa me stalno spremlja še ena misel Draga moja dežela Slovenija, če bi imel možnost, bi se hotel zate še enkrat borili! Štore, 26.9. 2004 Rafael Zorita Kozjanskega odreda 6 Štore Premalo nas cenijo Bilje 1. januar 1991. Nič nenavadnega. Vse je bilo novo in čez nekaj dni sem se prijavi! za vozniški izpit. Tega sem JO. maja uspešno opravil. Kmalu za tem je prišel veliki junij in vpoklican sem bil v svojo enoto, enota zračne obrambe Občine Ljubljana Šiška. Moja dolžnost je bila služiti narodu in braniti ter obranili samostojno in neodvisno Slove nijo. Konec junija seje naša enota premaknila na ljubljanski grad. kjer smo imeli odličen pregled nad mestom, predvsem pa nad takratno Vojašnico maršala Tita. Imeli smo še stare uniforme in to bi me kmalu drago stalo. Ko sem bil ponoči na staži Je okrog polnoči prišel iz bližnjega bifeja sobo-rec. Imel sem nekoliko daljše lase, ki so plapolali v vetru, in zamenjal meje za nasprotnika ter namerila vtomatsko puško proti meni. Kot blisk me je prešinila misel, da moram ukrepali umirjeno in ne dati razloga, da bi spregovorilo orožje med nama, ki sva bila na isti strani. Na srečo sva se hitro sporazumela in spustila orožje ter usmerila cevi proti tlom. Pozneje smo doživeli še prelet letala vrste mig, kije nad nami prebilo zvočni zid. Na srečo ni bilo nič hujšega, le v nekaterih delih Ijttblja ne so popokala okenska stekla. V enoti smo bili pripravljeni za bojno delovanje, vendar nam na srečo ni bilo treba. Ko zdaj spremljam dogajanja v naši Sloveniji, imam občutek, da naša vlada, del politike in deljavnosti premalo cenijo tisto, kar smo naredili leta 1990 in 1991. Moti me, da nam priznavajo nekatere pravice šele po 50. letu. Na žalost jih marsikateri veteran ne bo dočakal. ker na nas nekdo varčuje, da lahko daje nekaterim, ki uveljavljajo svoje pravice že skoraj 60 let. David Dragaš Za dušo in srce Giede na število članov veteranske organizacije je povsem jasno, da se veterani ukvarjajo z najrazličnejšimi zadevami. Tako je pred časom eden izmed naših članov izdai zgoščenko, ki je napisana ravno za nas in vse, ki jim je pri srcu tisto, kar nas spominja na naš narod in slovenstvo. Na zgoščenki z naslovom Najlepši slovenski samospevi je posnetih sedem biserov samospevov iz slovenske pevske zakladnice, ki sta jih napisala skladatelja dr. Benjamin Ipavec (1829-1908) in Kamilo Mašek (1831-1859). Tenorist Andrej Ažman, sicer veteran vojne za Slovenijo, na njej prepeva naslednje samospeve: VABILO (B. ipavec), POD OKNOM (F. Prešeren/K. Maček), POZABIL SEM MNOGOKAJ DEKLE (B. Ipavec), IZ GOZDA SO PTICE ODPLULE (B. Ipavec), CIGANKA MARIJA (B. Ipavec), MAK ŽARI (B. Ipavec) in ČE NA POLJANE ROSA PADE (B. Ipavec). Andrej Ažman se je rodil 25. marca 1961 v Ljubljani. Po poklicu je organizator informatik. Od leta 2002 je samostojni kulturni ustvarjalec in je avtor ter urednik projekta Kulturna točka, povezava in predstavljanje kulturnih ustanov in njihovih dejavnosti (www.kulturasi.net ). Njegova velika ljubezen je slovenski samospev (glas in klavir). Zgoščenko lahko naročite po telefonu 041 855 094. OB 60. OBLETNICI TRAGIČNE SMRTI FRANCA ROZMANA - STANETA V spomin na legendarnega komandanta V začetku novembra je minilo 60 let, odkar je v nesreči tragično umrl legendarni partizanski poveljnik Franc Rozman - Stane. Do nesreče je prišlo pri preskušanju novega orožja, ki so ga zavezniki poslali partizanom kot pomoč. Šlo je za minomet britanske izdelave, ki mu je pri poskusnem strelu razneslo mino v cevi. Komandant Stane je bil smrtno ranjen in je 7. novembra 1944 podlegel ranam. Prane Rozman - Stane je postal poveljnik slovenske partizanske vojske 13. julija ¡943 in je lo nalogo opravljal prahu in koščkih ometa v bivalnih prostorih. Povsod pa ni bilo le to. V tešeči, Koriti) ki in delu Bovca niso bili podrti samo dimniki in razbila strešna kritina. Od marsikatere obnovljene hiše ali stanovanja je ostala le še žalostna podoba, ki jc spominjala na vse drugo kot na varen dom. Začela sc je kalv arija, ki še v edno traja. Tudi tokrat najbolj prizadeti niso ostali sami in pozabljeni V akcijo so stopili tudi veterani vojne za Slovenijo in obiskali solovariše, ki so bili najbolj prizadeti. Iz številnih območnih združenj po Sloveniji so se oglašali veterani ter prizadetim ponudili strokovno in fizično pomoč. Posočje je obiskal generalni sekretar ZVVS Jože Kuzman, Popeljali so ga na ogled Bovca in Čezsoče: tam so ga prizadeti gostoljubno sprejeli, Zdenko Čopi pa ga je seznanil s položajem, v katerem so sc znašli prizadeti prebivalci. Številna območna združenja so sc na akcijo, ki jo je organiziralo predsedstvo ZVVS. odzvala in prispevala pomoč za prizadete. Pomoč so prispevala območna združenja ZVVS Radovljica-Jesenice, Trbovlje, Domžale, Kranj. Maribor, Krško, Gornje Posočje, Šmarje -clje. Gornja Radgona, Slovenske Konjice, Mežiška dolina. Bela krajina. Ruše in Dolenjska. Skupaj se je na računu zbralo 512.000 tolarjev. Zbrano denamopomoč sta predsednik Z.VVS in predsednik (JZIVS Gornje Posočje tremprizadetim (lanom Izročila /s, novembra. Preedscdstvo OZZVS Gornje Posočje je med akcijo imenovalo tričlansko komisijo, ki je obiskala vse člane območnega združenja, da bi tako laže razdelili zbrana sredstva, ne da bi kogarkoli prizadeli Predsednik sekti je območnega združenja iz Drežnkc Bojan Breginc je v pogovoru s člani ugotovil, da med njimi ni težko prizadetih, zatoso pomoč namenili na|holj prizadetim na Bovškem. Komisija, ki jo je vodi! Metod Ciril Leban, jc v sodelovanju z generalnim sekretarjem Jožetom Kuzmanoin sklenila, da bodo sredstva dodelili trem najbolj prizadetim članom, ki so v potresu izgubili dom. Dne l K. novembra jc predsednik pokrajinskega odbora la severno Primorsko Vito Bregu« v Bovcu sklical sejo odbora. Po uradnem delu sestanka odbora so se jim pridružili Se predsednik ZVVS Srečko Lisjak, generalni sekretar /VVS Jože Kuzman in člani komisije za pomoč prizadetim. Predsednik ZVVS in predsednik OZVVS Gornje Posočje sta trem najbolj prizadetim članom podelila čeke v višini 167.000 tolarjev. Prejciuitiki pomoči so sc predsedniku in vsem darovalcem zahvalili za finančno in moralno pomoč. D mg za drugim so ugotovili, da je nesrečo mnogo laže premagovali, če veš, da ti ob strani stojijo tudi tisti, s katerimi si stili v okopih za svobodno In samostojno domovino. Iskrena hvala vsem. ki ste našim najbolj prizadetim članom darovali in ponudili pomoč. Pavel Četrtič, besedilo in foto Predsedniki treh veteranskih organizacij r Občini Sevnica Anton Jermančič, Makshniijan Popelar Iti Venčeslav-Stavko Hočevar so na sevnlikem gradu podpisali listin« o medsebojnem sodelovanju treh veteranskih organizacij. Podpis listine o medsebojnem sodelovanju Na sevniškem gradu so v torek,"). novembra, listino o medsebojnem sodelovanju podpisali predsedniki treh veteranskih organizacij v Občini Sevnica Venfcslav ■ Slavko Hočevar. Območno združenje veteranov vojne za Slovenijo Sevnica. .Maksimiljan Popelar. Območna organizacija Zveze združenj borcev NOB Sevnica, in Anton Jermančič, Policijsko veteransko društvo Sever. Odbor Sevnica. Območna organizacija Zveze združenj borcev SOB Sevnica jc organizirala podpis te listine v okviru prireditev oh prazniku Občine Sevnica. Maksimiijaii Popelar je v uvodu poudaril, da je večletna želja veteranov vseh treh organizacij, izražena na raznih srcč:injih in v sklepih vsake organizacije, konkretno obrodila sadove 25. avgusta 200-1. ko je bilo na skupnem sestanku vodstev vseli treh vodstev sklenjeno, da se pospeši priprava listine in opravi njen slovesni podpis. Slovesnega podpisa se je udeležil Štefan Teraž, podžupan Občine Sevnica in član Državnega sveta Republike Slovenije. Pozdravil jc prisotne ter čestital vsem trem veteranskim organizacijam. Za njim so oh slovesnem ]iod-pisu čestitke izrazili Rudi Smodič iz Pokrajinskega odbora Zveze veteranov vojne za Slovenijo Posavjc in v imenu delegacij OZVVS Krško in Brežice. Silvo Gorcnc. član Republiškega odbora ZZB NOB in v imenu delegacije ZB NOV Posavjc, ter Vlado Bezjak, predsednik PVD Sever Posavje Janez-Janko Mas Ponosni na svoj prispevek Veterani Ajdovščine in Vipave so julija na občnem zboru ocenili delo v preteklosti insprejeli načrte za prihodnje obdobje. Udeleževali so se številnih srečanj v okvim regije in na državni ravni. Ni jim pa uspelo doseči, da bi Imeli urejen veteranski status tudi nekateri, ki so v resnici aktivno sodelovali v pripravah na vojno v Sloveniji in v vojni, vendar sedanja zakonodaja tega ne »mogoča. Z zadovoljstvom so ¡»ozdravili novico, da Valter Likar pripravlja bilten o poteku vojne leta 1991 na njihovem območju. Predsednik OZVVS Ivan Marc je dejal, da so še vedno posamezniki In skupine. ki omalovažujejo pomen naših ciljev, ki smo si jih postavili in leta 1991 tudidosegii Marsikje po svetu so presenečeni, da smo si sploh upali nastopiti proti tako številni armadi, kot je bila JLA. in da smo povrh vsega še zmajali. Razlogi so v modrih političnih in vojaških odločitvah, ki so imele temelj v zaupanju in odločenosti vsega slovenskega naroda, da si zagotovi varno in srečno prihodnost. Veterani so soglasno podprli željo, da skupaj z združenjem Sever postanejo ena organizacija, saj so se skupaj bojevali za iste cilje. Striniali so se tudi s priključitvijo ZB NOV. Program dela za naslednje leto je obsežen, obsega dejavnosti za prostore združenja, organizacijo številnih srečanj in prizadevanja za ureditev še marsikaterih problemov. Dela prav gotovo ne ho zmanjkalo. Mirko Šterman Zdaj ima svoj prapor tudi OZWS Sevnica. Razvitje prapora OZWS Sevnica Župan in poslanec Državnega zbora Republike Slovenije Kristijan Jane je v jedilnici Lisce v Sevnici v soboto, (i. novembra, razvil prapor OZWS Sevnica. Pokrovitelj razvitja prapora je bila Občina Sevnica v okviru praznovanja svojega praznika. Prapor mu je pomagal razviti prvi praporščak Viktor Stritar. Po razvitju prapora ga je župan izročil podpredsedniku OZWS Sevnica Jožetu -Janiju Koširju. Ta se je v imenu veteranov zaobljubil, da ga bodo skrbno varovali in ponosno nosili na srečanjih, ki sc jih bodo udeležili. Prapor je v varstvo vzel drugi praporščak Franc Golob. Slavnostni govornikgeneralpodpolkovnik Albin Gutman jev jedrnatem in vsebinsko bogatem govoru med drugim dejal: »Nismo se dali ustrahovati takrat niti se ne damo danes! J1A je bila tutli vojaško poražena, pa naj je to komu danes prav ali ne!« Pohvalil je vse na novo izvoljene organe OZWS Sevnica in še posebno predsednika Venčcslava- Slavka Hočevarja, saj se je članstvo v pol leta pod njegovim vodstvom povečalo s 56 na 285 članov. V kulturnem programu je sodelovala Železničarska godba Zidani most pod vodstvom Franca LlpovSka, program pa sta odlično povezovala Jože Hočevar in Metka Meke. Predstavniki različnih društev in organizacij so pozdravili številne veterane ter goste in jim čestitali k razvitju prapora. Čestitali so jim tudi za zelo zanimivo predstavitev knjige spominov, v kateri ho zapisana kronika OZWS Sevnica od ustanovitve i'). aprila 2001. Predsednik OZWS Sevnica Venčeslav - Slavko Hočevar je podelil lično izdelana pisna priznanja sedmim prejemnikom, ki so vsak na svoj način storili nekaj več za OZWS Sevnica in njen nadaljnji razvoj. Pozdravil in pohvalil je še vse članice in člane OZWS Sevnica, da so se v tako velikem številu udeležili razvitja prapora, ter jih povabil, naj se tudi v prihodnje udeležujejo vseh prireditev, ki jih organizirala zveza in območno združenje. Priznanja so prejeli: župan Kristijan Jane za vsestransko pomoč, Rudi Sinodič, Član predsedstva OZWS Posavja in hkrati predsednik OZWS Krško, za pomoč pri vnovični oživitvi dela OZWS Sevnica, Drago LupŠina, sekretar Združenja slovenskih častnikov odbora Sevnica, za pomoč in sodelovanje v skupni pisarni Janez-Janko Blas za konkretno organizacijo ponovnega delovanja OZWS Sevnica z občnim zborom 13. maja 2004 in članstvo v predsedstvu, Marjan Gracar za ponovno oživitev OZWS Sevnica in kot sekretar ter blagajnik OZVVS Sevnica, Ljubo Motore za soustanovitelja OZWS Sevnica 19. aprila 2001 ter Alojz Završnik za vodenje nadzornega odbora OZWS Sevnica in konkretno vodenje delovnega predsedstva občnega zbora i 3. maja 2004. Venčeslav - Slavko Hočevar se je v imenu predsedstva 0ZWS Sevnica in v svojem imenu iskreno zahvalil vsem donatorjem za finančno pomoč za prapor ter vsem, ki kakorkoli pomagajo OZWS Sevnica, saj je od nekaj manj kot 500 upravičencev ta status veterana uveljavilo že 65 odstotkov upravičencev. V OZWS Sevnica pa se ne včlanjujejo predvsem mlajši, ki še niso stari 50 let, verjetno zato, ker še ne morejo po zakonu uveljaviti svojih pravic, Nalo je delegacija, ki so jo sestavljali Ivan Koncillja, Viktor Stritar iti ¡Joris Anion, položila Šopek rdečih nageljnov k spomeniku narodnemu heroj« Alojzu Kolmanu ■ Maroku. Janez -Janko tllas Veteran št 25 ■ december 2004 Prikaz bitke iz leta 1848 Območno združenje veteranov vojne za Slovenijo 1991 iz Murske Sobote je 26. septemhra pripravilo strokovno ekskurzijo na Madžarsko. Pridružili so se jim še borci NOB in člani Združenja slovenskih častnikov in tako se je 1 1 udeleženk In udeležencev ekskurzije s tremi avtobusi navsezgodaj zjutraj odpeljalo proti Blatnemu jezeru. Na polovici poti med Blatnim jezerom in Budimpešto so se ustavili v Sze-kesfehervarju pri tamkajšnji madžarski veteranski organizaciji BEOSZ, predstavniki katere so jih pospremili do kraja Pakozd. Tam je 29 septembra 1848 pod vodstvom Lajosa Kussutha potekala za Madžare zmagovita bitka nad hrvaškim banom Josipom Jelačičem, ki je vojni pohod organiziral po nalogu Dunaja, > zavarovanju ideje o samostojnosti, kar nam je naložil referendum, se je 17. decembra 1990 v vasi Kočevska Reka postrojila I. brigada Slovenskevojske, bolj znana po kratici MORiS. Pripadniki enoto so ne glede na možen napad enot Jugoslovanske armade v snežnem vremenu ponosno stali v postroju. Celotna enota se je aktivno udeležila osamosvojitvene vojne IWI. leta in na celotnem ozemlju Slovenije — — -----rt dosegla ogromne uspehe i '"¿^ I in rt™|ut°- I Prvega postroja 1. briga- .Al . i ■ i/j de Slovenske vojske MO- „ RiS so se takrat udeležili tudi predstavniki Vlade I Republike Slovenije s I predsednikom Lojzetom /—fJ^M Peterletom, ki jc takrat za s ' flff tiste čase izrekel eno od ■ ^ -ŠKt vizionarnih misli, in sicer I^^M^Vln ■ (tasedajiedišiposlo- B^J venski vojski". I (¡lede na to. da je od ta- ^^B krat minilii že 14 let, sc I zgodovinski dogodek če- I dalje manj omenja v jav- H nosi i. prebivalci kočev- ' iM I sko-nbniSke doline pa se zavedajo takralne po-—irt'1'n1 po prvem postroju Zadovoljna po razdelitvi hrane enote. ga veterana v vojni za Slovenijo priznala 5HI) pripadnikom Teritorialne obrambe, 55 imlicisioiii ¡n 175 oboroženim pripadnikom Narodne zaščite. /.brani podatki kažejo, da doslej 405 pripadnikov Teritorialne obrambe, ki so sodelovali v osamosvojitveni vojni, od izpostave za obrambo se ni zahtevalo izdaje potrdila o sodelovanju v osamosvojitveni vojni. 216 pripadnikom TO pa je Izpostava za obrambo - pisarita Idrija že izdala potrdilo o sodelovanju v osamosvojitveni vojni, vendar postopka za uveljavitev statusa vojnega veterana vojni za Slovenijo prt UE Idri ju če niso aačeli. To so bile glavne ugotovitve predsedstva 07. WS Idrija - Cerkno, ki je obravnavi te problematike namenilo zadnjo sejo Predsedstvo je pohvalilo dejavnosti Upravne enote Idrija, ki je izdala posebno zgibank» »Status in pravite vo|nega veterana- (na razpolago |c strankam) ter z javnim pozivom v časopisu Idrijske novice pozvala občane, ki so sodelovali v osamosvojitveni vojni, da uveljavijo slatus vojnega veterana. Predsedstvo se je zavzelo za to, da bi Izpostava za obrambo - pisarna Idrija tistim udeležencem osamosvojitvene vojne, ki zaradi različnih razlogov niso vpisani v seznam pripadnikov Teritorialne obrambe in so bili udeleženi v osamosvojitveni vojni, omogočila. da laliko v dokaznem postopku tudi z drugimi verodostojnimi dokazili (listine, izjave prič ipd.) dokažejo svoje sodelovanje v osamosvojitveni vojni, Predsedstvo OZ VV5 Idrija - Cerkno se je zavzelo za lo. tla bi čim več udeležencev osamosvojitvene vojne uveljavilo slatus veterana. Za lo bo v sodelovanju /. L'G Idrija in Izpostavo za obrambo - pisarno Idrija spremljali) uveljavljanje statusa vojnega veterana v vojni za Slovenijo na območju občin Idrija in Cerkno. Na srečanjih in drugih dejavnostih, na spletni strani vvH-w.zdnizenjevvvk.si ter z informacijami v javnih glasilih bo udeležence osamosvojitvene vojne spodbujalo k ureditvi statusa vojnega veterana ter jih obveičalo o pravicah in postopkih za uveljavitev statusa. Če ho potrebno pravno zastopanje, bo predsedstvo zagotovilo, da ho udeležencem na razpolago tudi [ravna služba ZWS. Predsedstvo območnega združenja je podprlo prizadevanja ZWS za lako spremembo Zakonao vojnih veteranih, ki ne hodiskrimlnatorcndo tistih, ki so aktivno sodelovali v pripravah in vojni za Slovenijo. Pri določanju meril pa je treba skrbeti, da z določitvijo jireširokega kroga upravičencev zakon vojne za Slovenijo ne bi razvrednotil. Predsedstvo predlaga, da se prouči možnost, da se status veterana podeli tudi specifični skupini pripadnikov CZin gasilcev,ki so opravili sanacijoobmočja poeksplozijiskladišča orožja na Črnem Vrhu nad Idrijo. Marijan Platiie Obisk Vojaškega muzeja na Kalemegdanu Sindikat delavcev vipavske vojašnice je novembra a člane pripravil nekajdnevni izlet i' Novi Sad in Beograd. Prvi dan so si ogledali Peirova-radin in Sremske Karlovce. Od beograjskih znamenitosti naj omenimo Dedinje, cerkev sv. Save. Kalemcgdan in Avalo, Posebno pozornost so namenili ogledu Vojaškega muzeja na Kalemegdanu Za temeljit ogled razstavljenih eksponatov v notranjih prostorih ni bilo dovolj časa, zato so nekateri udeleženci več pozornosti namenili ogledti raznega orožja in vozil na prostem v ožji okolici muzeja. Njihovo pozornost je pritegnil biser, to je možnar škoda 30,5 cm, M. 141 l/JO. Zasnova in načrtovanje možnarja sega v leto I l)0S oziroma 1906. Pri konstruiranju je sodeloval ludi Slovenec, podmaršaljoža Toinše plemeniti Savskodolski. Moč, prebojnost, natančnost in gibljivost so bile odlike tega orožja. Za prevoz in premikanje ntoinarja na bojiSču so razvili poseben heneinsko električni vlačilec porsebc 7. močjo 101) KM. Možnar je upravljalo devet mož. dodamo pa Se Sest do osem mož. Možnar je avstro-ogrska vojska uporabljala na vseh bojiščih, ludi na soški fronti, nemška vojska pa v Belgiji, Franciji in na ruski fronti. Na soški fronti je v sestavi goriškega topništva delovalo pet baterij. Ena od teh je bila vkopana pri zaselku I lumarji na Banjški planoti, ena pa pri Mostu na Soči. V nekaterih državah srednje in južne Evrope je bil možnar škoda .W,5 cm v operativni uporabi vse do začetka druge svetovne vojne. Danes obstajata samo dva ohranjena primerka, prvi na Kalemegdanu in drugi v v ojaškem muzeju Rovercto v Italiji Besedilo iit fola: Zvonko Upovšek Eden od dveh še obstoječih primerkov moinarja škoda kalibra .fO,5 nn je razstavljen i Vojaškem museju no Kalemegdanu r Beogradu. Osrednja točka Jesenskega izlela Je bil ogled Tehniškega muzeja v Bistri. Delovni veterani iz Bele krajine Skladno z letnim načrtom dela je OZVVS Bela krajina v jesenskem času uresničevala predvidene dejavnosti. Septembra so za člane organizirali izlel. Tokrat je bila osrednja ločka ogled Tehniškega muzeja v Bislri. Poleg tega so se odpeljali Se do Cerknice in si ogledali Dolenje jezero. Sprehodili so se tudi skozi naravni park Rakov Skocjan. Prek Ribnice in Kočevja so se vrnili v Belo krajino, kjer s« z družabnim srečanjem v Dra-gaiiiin zaokrožili lep dan Oktobra pa so za člane pripravili srečanje in kostanjev piknik na Smuku nad Semičcm, Kljub deževnemu vremenu so se pri lovski koči srečali. krepili prijateljske vezi in se poveselill, Seveda ni manjkalo obujanja spominov na dogodke iz osamosvojitvene vojne za Slovenijo. Tudi novembra niso mirovali. .Skladno z Lislino o .sodelovanju z ZZB NOV so sc udeležili dveh dogodkov. Najprej so sc ob dnevu spomina na mrtve udeležili osrednje komemoracije v Beli krajini za borce, padle v drugi svetovni vojni. Slovesnost je bila pri spomeniku na čričku v Črnomlju. Številna veteranska delegacija se je udeležila tudi spominske slovesnosti ali obletnici smrti slovenskega komandama Pranca Rozmana • Staneta. Bila je 7. novembra na Lokvah pri Črnomlju, kjer je pred 611. leli komandant Stane umrl v tragični nesreči. Čeprav se bliža konec leta, deln še ne ho zamrlo. Predvidevajo, da bodo dobili in razdelili maskirne uniforme, ki jim jih bodala Slovenska vojska. Nekaj članov se bo opremilo tudi s slovesno veteransko obleko. Do konca leta se bo zvrstilo še nekaj manjših dejavnosti in tako bodo veterani iz Itele krajine uspešno sklenili leto. Slavko Malešlč Si. 25. DECEMBER 2004 veteran Letos so veterani vojne zu Slovenijo in borci NOV obiskali letalsko bazo SV v Cerkljah ob Krki iti Sedlarjevo. Skupen izlet člani ZVVS in ZZB v Storali poleg vseh dejavnosti vedno načrtujejo udi skupen letni izlet. Že po ustaljeni tradiciji obiščejo eno od vojašnic Slovenske vojske in kraj ter spominsko znamenje iz obdobja NOli. Tako so letos obiskali letalsko bazo v Cerkljah ob Krki in Sedlarjevo. Poleg čudovitega vremena, ki je stalen spremljevalec njihovih srečanj in izletov, so bili v letalski bazi tudi nadvse prisrčno sprejeti. Poveljnik baze stotnik Borut Angeli jim je s sodelavci opisal in prikazal delo in življenje v bazi. Človek ima resnično kaj videli. Ob vračanju proti domu so se ustavili v Sedlarjevem in se oh spomeniku, kjer je legendarna 14. divizij;! v noči med 6. in 7. februarjem 1944 prešla hrvaško-slovensko mejo ter prišla na Štajersko, poklonili temu pomembnemu dogodku. Ustavili so sc v enem od gostinskih lokalov v Podčetrtku in v prijetnem druženju preživeli preostanek dneva. Srečko Križanec Nadvse uspešna prireditev V počastitev dneva državnosti so veterani z območja Notranjske 19. junija na MaSunu pripravili že K. srečanje članov obeli veteranskih združenj iz osamosvojitvene vojne 1991 (ZVVS in Združenja Sever), ki se ga je udeležilo več kot 1200 članov in njihovih družinskih članov. S tem nadvse uspešnim srečanjem je več kot 1200 članov in njihovih družinskih članov počastilo spomin na dogodke iz let 1990 in 1991 ter dan državnosti. Govorniki Vojko Stembergar, predsednik Območnega združenja ZVVS Postojna,Jernej Posega, župan Občine Postojna, v imenu petih občin regije ter Fabio Steffe, predsednik Policijskega veteranskega združenja južnopritnorske regije, so poudarili predvsem pomembnost druženja vseh, ki so sodelovali v osamosvojitveni vojni 1990- i 991, in naloge, ki veterane Sc čakajo. Srečanje, ki je potekalo v resnično prijateljskem in tovariškem ozračju, so popestrili pevci zbora 47. območnega Štaba iz Ilirske Bistrice in ansambla Snežnik. V.Š. Foto: Tomo Šajti, Primorske novice Prejemniki veteranskih priznanj Veteran št. 25 ■ december 2004 Srečanje ptujskih veteranov OZVVS Ptuj je konec oktobra ob dnevu veteranov pripravilo vsakoletno srečanje članov. Tokrat so sc odločili za pohod do šest kilometrov oddaljenega doma lovcev na Drstelji. kjer so se med pripravami na vojno in tudi med vojno leta 1991 zadrževali deli posameznih enot TO ter izvajali naloge. Na zbirališču je veterane pozdravil predsednik združenja Stane Žitnik in udeležence pohoda podrobneje seznanil s sedanjimi in prihodnjimi dejavnostmi organizacije ter pohodom, ki je bil pred njimi Predsednik Območne Organizacije ZB NOV Mitja Mrgole je izrazil zadovoljstvo, da veterani, borci in pripadniki Združenja Sever aktivno sodelujejo. Bil je prepričan, da bodo sodelovanje še okrepili. Na poti so se udeleženci pohoda ustavili na domačiji narodnega heroja Jožeta Lacka; sprejel in pozdravil jih jc njegov siu Milan Lacko. Opisal je dogodke iz NOV na ptujskem območju in dejavnosti zavednih Slovencev Pred domačijo narodnega heroju Jožeta Lacka je veterane pozdravil njegov sin ,Milan Lacko. pred drugo svetovno vojno. Poudaril je, da so veterani vojne za Slovenijo le nadaljevali boj borcev NOV, saj tudi ta vojna ni potekala samo deset dni, kot trdijo nekateri, marveč se je začela veliko prej. Začela se je najmanj z -mitingom resnice», če ne že prej. Na Drstelji jc poliodnikepozdravil destrnjški župan in takratni poslanec v državnem zboru Franc Pukšič; bil je zadovoljen, da je tudi Destrnik v osamosvojitveni vojni igral pomembno vlogo. -Vem. da še niste dosegli vseh pravic, ki vam gredo, a v parlamentu se bom zavzemal, da jih boste dosegli," je poudaril Frane Ptikšič. Sledilo jc sproščeno srečanje takratnih sohorcev in prijateljev, med katerim so si imeli veliko povedati. Veliko je bilo povedano tudi o mačehovskem odnosu države do njih, vendar so ugotovili, da so težav že vajeni. Lojze Cajnko Srečanje častnikov TO V počastitev 26. oktobra obletnice odhoda zadnjega vojaka JLA z ozemlja Republike Slovenije in s tem zmage slovenskih oboroženih sil v osamosvojitveni vojni za Slovenijo je OZ VVS Idrija * Cerkno pripravilo srečanje častnikov iz poveljstva TO Idrija in poveljujočih častnikov v enotah, ki so v osamosvojitveni vojni za Slovenijo delovale na območju občin Idrija in Cerkno. Srečanje je bilo v petek, 22. oktobra, na turistični kmetiji Želim1 na Straži pri Cerknem, kjer je bila med osamosvojitveno vojno nastanjena enota TO. ki je varovala barikado na cesti Idrija-Tolmin. S krajšo slovesnostjo, na kateri sta o pomenu takratnih dogodkov spregovorila predsednik OZ VVS Marijan Plališe in brigadir Bogdan Beltrani. ki je v osamosvojitveni vojni poveljeval Pokrajinskemu Štabu TO za severno Primorsko, so navzoči zaznamovali odhod zadnjega tujega vojaka z ozemlja Republike Slovenije. V kulturnem delu prireditve je nastopil nonet France lievk iz Otaleža. Dobro obiskano srečanje so častniki Teritorialne obrauibe izkoristili tudi Strokovni izlet Vodstvo Območnega združenja vojne za Sloveniji) Kočevje je vsakoletni strokovni izlet pripravilo li. oktobra, in sicer je njihove člane pol vodila na avstrijsko Koroško. Namen izleta je bil obiskali mesta, kjer seje pisala prva zgodovina Slovencev. Pot jih je vodila skozi ljubeljski predor do avstrijskega naselja Brcže. To jc tig, ki sc s pravici) sklicujc i la svojo zgodovino, saj okolico krasijo stari gradovi. sam irg pa jc še sedaj obdan i vodnim jarkom Tam so obiskali tudi ntcsino cerkcv. vodnjak in Se nekaj pomembnih objektov iz zgodovine irga. Pot so nadaljevali do gradu Ojstrica se povzpeli skozi štirinajst grajskih vrai na vrh in si ogledali muzej, ki ima veliko število eksponatov iz zgodovine gradu oziroma posestva graščaka. V drugem delu izleta so obiskali vojvodski prestol ter cerkev svele Iane (I lenima). izlet je ves čas strokovno vodil član /druženja Mihael 1'etrovič ml., ki je odele-icncetn znal prikazati ta povedati najbolj zanimivo vsebino, pojasnili pomen posameznega kraja v svojem času in tako povezoval obiskovalce z zgodovino. Popoldne so se skozi Ijulicljski predor vrnili nazaj na slovensko siran polni prelepih vtisov. ?.a dober konec so se uslavili v enem od gorenjskih guslišč. v katerem so po dobri brani in pijači tudi zaplesali ler lako uspešno zaokrožili letošnji izlel. Nepozabni dogodki so sc mnogim članov vtisnili v spomin in so se zadovoljni vrnili nazaj v Kočevje, z mislijo, da sc leta.! 005 ponovno udeležijo izleta in sicer na Štajersko (Pekre - Maribor-Pol lorje). Da jc bil izlel uspešen, sos svojimi izdelki pripomogli tudi pokrovitelji: pekama liram Kočevje, pekama Blatnik Dobrepolje z nepozabnim pecivom ler pivovar- Izlelje strokovno rodil dan združenja kočevskih veteranov Mihael Petrovič mi, kateremu so udeleženci pozorno prisluhnili. ni llnion in Laško i že preizkušenimi kakovostnimi izdelki kakor tudi Radenska Z odličnimi sokovi. 1 željo, da hi jih šc naprej podpirali.se jim kočevski veterani najlepše zahvaljujejo. Darko Čop Folo: Toni Vovko SLOVENSKI VETERANI NA SVETOVNEM PRVENSTVU V AMATERSKI GONIOMETRIJI Uspešni nastopi posamično in ekipno Da veterani še nismo povsem za »slaro železo», so na 12. svetovnem prvenstvu v amaterski eoniometriji (najpogosteje to disciplino imenujejo tudi lov na lisice), ki je bilo od 7. do 12. septembra v Brnu v Češki republi- ki. to trije tudi dokazali. Tekmovanja se je udeležilo več kot 300 tekmovalcev iz 29 držav iz Severne Amerike. Avstralije. Azije in Evrope. V slovenski reprezentanci je bilo H tekmovalcev iz 7. radioklubov iz vse Sloveni- Ekipa članov'/.veze veteranov vojne za Slovenije na svetovnem prvenstvu v amaterski gontometriji; od leve proti desni stojijo Ivan Lazar Jože Onlč In Jože Kosi. je. Generalni sekretar Zveze veteranov vojne za Slovenijo Jože Kuzman pa je poskrbel, tla so bili slovenski veterani, ki so bili člani te reprezentance, tudi enotno oblečeni. Tekmovanja so se kot člani in zastopniki Zveze radioamaterjev Slovenije udeležili člani ZWS Jože Kosi in Ivan Lazar iz Ormoža ler Jože Onič iz Slovenskih Konjic. Kosi jc nastopil v starostni kategoriji M 40, Lazar v M 50 in Onič v M 60. Vsi pa so tekmovali v dveh disciplinah, in sicer na ultrakratkem valu (UKV) 144 MHz in na kratkem valu (KV) 3,5 MHz. Letos je slovenska ekipa kot celota dosegla enega od boljših rezultatov na velikih tekmovanjih doslej. Prav tako so se dobro odrezali tudi veterani. Kosi je s kolegom vkategori ji M 4U na UKV dosegel ekipno 5. mesto, posamezno pa je bil 20., Lazar je žal bil v svoji kategoriji M 50 sam iz. Slovenije in jeT>ll na UKV posamezno 17., Onič pa je bil med posamezniki vM 60 na UKV 26., s kolegom pa sta bila ekipno 8. V disciplini KV je bil Kosi v svoji skupini posamezno 22.. ekipno sla bila s kolegom v ekipi 8.. Lazar je bil posamezno 41.. Onič posamezno 18., ekipno s kolegom pa prav tako 8. Slovenske ekipe so se doslej udeležile že (i svetovnih in 5 evropskih prvenstev. V njih so skoraj vselej bili tudi naši trije veterani, ki so vedno dostojno zastopali Slovenijo v svetovni ali evropski eliti. Iz nekdanjih repnhlik Sovjetskezvcze, Češke, Slovaške. Nemčije (še posebej DDR) in Madžarske vedno prihajajo na ta tekmovanja ljudje, ki jim je to bodisi poklic (veliko je oficirskega kadra med njimi) bodisi so hili nekoč tekmovalci v raznih tekaških disciplinah v teh državah, zato se tekmovalci iz drugih držav težko kosajo i njimi. Pa vendar se zgodi, da jim kdo iz katere druge države 'izpuli« kakšno visoko uvrstitev. Tudi našemu Kosiju je pred leti uspelo enkrat doseči 5. mesto. Čeprav niso več rosno mladi, so vsi vendarle prepričani, da bodo, če bo -mašina- služila, kol je treba, še nekajkrat z veseljem nastopili na raznih tekmovanjih ter dostojno in ponosno na prsih nosili tako grb Slovenije kol ludi grh ZVVS. Ob tem upajo, da jim ho tudi veteranska organizacija stala ob strani in jih podpirala. Prepričani so. da ne bodo razočarali. Veteran ŠT 25 • DECEMBER 2004 DAN, KO JE SPODLETEL ATENTAT NA HITLERJA IN PROPADEL VOJAŠKI PUČ V NACISTIČNI NEMČIJI Lahko bi bil dan preobrata, vendar... Koledarje kazal 20. julij 1944, in če bi potekal tako, kot so načrtovali nekateri, bi bil lahko izjemno pomemben dan v drugi svetovni vojni. V nadaljevanju preberite anatomijo dneva, ki bi lahko bistveno spremenil potek vojne in tok zgodovine. Vse je kazalo, da bodo sile osi izgubite vojno. Na zahodu Evrope so zavezniki počasi prodirali v notranjost zasedenih držav, čeprav so se jim Nemci krčevito in vztrajno upirali. Na vzhodu je sovjetska vojska prodirala na zahod in nemška fronta je bila tik pred razsulom. Tudi marsikateri Nemec se je spraševal, ali ni vojna že izgubljena. Tako so razmišljali tudi nekateri visoki častniki v nemški vojski in odločili so se: Hitlerja je treba odstraniti z oblasti. Kako? Z atentatom! Dan sc je začel na vojaškem letališču Ranusdorf blizu Berlina. Mlad nemški plemič pol kovnik Claus von Siauffenberg je z njega odlelel do skrivnega Hitlerjevega štaba. Spremljal ga je njegov pribočnik Werner von Haetfen. Siauffenberg je Imel v aktovki poročilo o okrepitvah na vzhodni fronti in skoraj dva kilogranta eksploziva. Če bi bil atentat uspešen, hi bil Hitler oh poldnevu že mrtev. Mlad polkovnik in njegovi somišljeniki so nameravali končati vojno z Veliko Britanijo ter ZDA in jo nadaljevati s tradicionalnim nemškim sovražnikom Rusijo oziroma Sovjetsko zvezo. Siauffenberg je bii najmlajši polkovnik in lahko bi rekli vzhajajoča zvezda takratne nemške vojske. Povedati je treba tudi, da je bil hkrati zelo zavzel nacist. Na začetku vojno j t hi! vdan llt-tlerju, nato je spoznal, da njegov vzornik potiska državo v sramoto in katastrofo. Nepotrebne žrtve med vojaki in grozodejstva vojske nad civilisti so von Sta-uffenherga spodbudili k ukrepanju. Hitler je bit bolnih In zasvojenec Štab nemškega diktatorja na vzhodu je bil v eni ml zelo varovanih vojašnic z izvrstno komunikacijsko opremo. Hitler se je tam počutil varnega. "Julija I ')4'i se je Hitler umaknil Kdo je bil ilovek, ki je pripravil zadnji in tudi neuspešen atentat na Hitlerja? Claus roti Siauffenberg seje rodil 15. novembra 1907 t' bavarskem mestu Jettingen. BII Je IretJI sin višjega dvornega maršala na uiirttem-berškem kraljevem dvoru. Ko Je bil dovolj star, se Je odločil za vojaški poklic. Ko je prišel leta 19j.i na oblast Hitler. Je v nJem videl možnega rešitelja Nemčije. Oči pa mu je odprla I. I. -kristalna noč' leta 1938, ko so po vsej Nemčiji zagorele židovske sinagoge In hiše. V Tuniziji Je bil 7. aprila 1943 hudo ranjen. Ko Je po okrevanju prišel Iz bolnišnice. Je bil popoln p roti nacist. Spel se Je prijavil za fronto, vendar so ga zaradt Invalidnosti zavrnili. Posta!Je pomemben člen v vojaški organizaciji in je skrbel za rezervne sile nemške vojske. Claus von Staiiffenbergje bil po materini strani pravnuk slovitega generala Cneisenaua. Njegov rod je izhajal Iz staremu švabskega plemstva in njihov priimek se je v listinah pojavil že davnega leta 1262. --,— v bunker sredi vzhodnopruskih gozdov. Vedno je spal na preprosti vojaški postelji,» pravi zgodovinar in Hitlerjev biograf Joachim Fesi. »Na nočni omarici je imel samo materino fotografijo.« Hitler je vedno živel špartansko in čedalje bolj se je zapiral vase. Vsako jutro nui je osebni strežnik Heinz Linge prinesel poročilo o nočnih bombardiranjih in preprost zajtrk. »Hiller je imel enako strogo rutino kot Stalin in očitno so si diktatorji v tem pogledu podobni,-pravi Joachim fest. »Toda Hitler se je v nasprotju z Kooseveltom in s Churchillom sam oblačil in slačil. Ni želel, da bi ga kdo videl napol oblečenega, niti strežnik niti sodelavci. Tisti čas je bil Hitler zelo melanholičen. Mučila ga je nespečnost, zato je pogosto delal vso noč, v posteljo je šel Šele med 6. in 7. uro « Dejstvo je. da se jc Hitler vrtel v začaranem krogu. Vojaški porazi so vplivati na njegovo zdravje, kar je oslabilo njegovo vojaško presojo. Poslal je paranoičen samotar. Hkrati je postal zasvojenec z zdravili in odvisen od osebnega zdravnika prof. Thea Morclla Hitler se jc predčasno postaral in izčrpal, bil je tudi bolan, saj je imel parkinsonovo bolezen. Leva roka se mu je namreč stalno tresla. Hitler jc imel tako kot Roosevelt šibko srce in bil je tudi hipohonder, saj jc nit dan pojedel 28 vrst tablet. Najpomembnejše pa je bilo sredstvo, ki mu ga je vbrizgaval MorelL To je bila mešanica siiifonamidov, izvlečkov iz žlez, glukoze, hormonov, adrenalina in drugih sestavin. Mešanica je učinkovala lakoj. Toda Morell je moral odmerke zdravil nenehno povečevati. Za zasvojenost so vedeli le najožji sodelavci. Hitler je bil najmlajši voditelj, ne pa tudi najbolj zdrav. Zdravstvene težave so prikrivali vsi štirje voditelji. Šihko zdravje pa jc zelo vplivalo na njihove odločitve v vojni. Toda na začetku vojne je bil Hitler za generale idol. »Bil je izvrsten strateg v ofenzivnih operacijah, v katerih je lahko nepričakovano napadel sovražnika,- pravi njegov biograf Joachim Fesi. -Pri obrambnih operacijah pa je bil skrajno ne-domiseln,- Drzen načrt za atentat Siauffenberg in Se skoraj >00 nemških Častnikov so menili, da Hitlerjeva taktika ne bo pripeljala do zmage. Se več. Grof Siauffenberg je bil zgrožen nad Hitlerjevimi odločitvami in dejstvom, da jim vodilni generali sploh ne nasprotujejo. Zarotniki so sklenili prelomili prisego in ubili svojega vrhovnega poveljnika. Hitlerjeva tajnica Krista Schroder se je pozne- 28 Veteran ÄT 25 • DECEMBER 2004 je spomnila, da je Hitler julija 1944 sludl atentat. Vendar si ni mislil, da ga hod» poskušali ubiti nemški častniki. Pričakoval je, da ga bodo poskušali ubiti hri lanski agenti. Načrt za atentat na Hitlerja je bil dnen. Na sestanku ob 13. uri naj bi govorili o razmerah na vzhodni fronti in Stauffenberg naj bi predstavil načrt vpoklica rezervnih enot, v aktovki naj bi v konferenčno sobo pretihotapil dva britanska peklenska stroja. Nastavil tuj bi ju čim bliže Hitlerju. Stauffenberg naj hi zaradi nujnega telefonskega klica odšel iz sobe. v njej pa naj hi ostala aktovka s peklenskima strojema. Bombi naj bi hiti dovolj močni, da hi pobili vse v prostoru. Zarotniki so upali, da bodo potem z Veliko Britanijo in ZDA sklenili premirje in vse sile poslali v boj s Sovjcti. Vsaj tako so načrtovali. ■Vem, da je moj oče vsaj trikrat načrtoval atentate na Hitlerja,» pravi grof Bethold Slauffenherg, sin zadnjega atentatorja na I lit-letja. -Tisti 20. julija 1944 je bil samo zadnji,- Kljub temu da se je laltko skoraj brez ovir približal diktatorju. Stauffenberg Se zdaleč ni btl idealen atentator. Leto prej bi pa na severnoafriškem bojišču skoraj ubili. V puščavi je njegov' konvoj opazila britanska letalska patru ija. V napadu je hil hudo ranjen. Izgubil je desno roko in dva prsta na leviti. Od njiju M a ostala samo strelja. Bil je tudi ob levo oko. Nikoli si ni dal narediti steklenega očesa, vedno je nosil črno obvezo. Nenavadna izbira, ampak tako se je odločil sam. Toda zaradi teh hib je bila verjetnost napake večja. Celoten načrt je hil tvegan. Toda Stauffenberg je bil obupan. Le dva dni prej so skozi Moskvo gnali 57 tisoč nemških vojakov. Sovjetska vojska bi bila lahko kmalu na nemških tleh. Konservativni plemič nI ho-lel živeli pod sovjetsko oblastjo in moral je nekaj narediti. Časovna stiska Stanffcnlierg je medtem pristal na letališču Rasienhurg in prišel do vhoda v Hitlerjev štab. Z diktatorjem naj bi se sestala ob 1,4.110. Toda Hitler je v bunkerju sklenil, da se bo posvetil zavez- niku. italijanskemu diktatorju Mussullniju. Svoji tajnici Kristi Schrodcr jc naročil, naj prestavi sestanek s Stauffenbcrgom na 12.30. Stauffenberg jc sicer že bil v štabu, vendar je menil, da ima še uro časa za aktiviranje dveh bomb. ki naj hi ju pretihotapil na sestanek. Sprejel gaje feldmaršal \Vilheliii Keilel in mu sporočil, da se bo sestanek začel pol ure prej. Kei-tel je hil namreč Stauffenbcrgov šef in Hitlerjev tesni sodelavec. -Keitel seveda ni vedel za načrtovani atentat. Predvsem je upal, tla bo Stauffenberg naredil dober vtis na Hitlerja, ki je zaradi nihanji razpoloženja potreboval dobre novice.- pravi zgodovinar joachtm Fest. Hitro se jc moral nečesa domisliti. Bilo je zelo vroče in Staitffen- nek. Stauffenberg se je takoj lotil priprave prve bombe. Britanski bombi sta bili lepljivi. V vsaki je bilo 0.9 kilograma eksploziva. Te bombe so aktivirali tako. ila so prelomili kapsulo s kislino. Ta je prepojila stično žico, ki se je začela topiti in je razpadla v 10 do 20 minutah. Nato je majhna vzmet sprožila detonator. Aktiviranih bomb ni bilo več mogoče deaktivirati. Čeprav hi moral von Stauffenberg čez nekaj minut podiakniti bombo Hitlerju, so se njegove le-žsvc nadaljevale, saj je bil v vedno večji časovni stiski. Zunaj je čakalo več častnikov in Staiiffenbcrgu ter Haefiiiu so vpili, naj prideta na sestanek. Stauffenberg je vztrajal, di mora Hitlerja ubiti on, toda zaradi pohabljenih rok je k- stežka aktiviral vžigalnik. Zaradi poškodb so Po ¡letih letih vojne Je Hitler postal paranoičen samotar in zasvojenec z zdraviti. Vse to je vplivata na njegove odločitve v vojni. herg je vprašal, ali bi se lahko kje osvežil in preoblekel srajco. To je bil seveda izgovor, da je lahko aktiviral bombo. Stauffenberg je odšel v sobo za gosie. Haeften se mu je pridružil. Na drugi strani kompleksa se je Hitler pripravljal na sesta- mu morali naredili posebne klešče. da je lahko aktiviral bombo s preostalimi prsti. I'ri prvi bombi mu je uspela zlomiti kapsulo s kislino. Eksplozije bombe ni bilo več mogoče preprečili. Ko je hotel Stauffenberg aktivirati drago bombo, je v sobo vsto- št. 25 • pil kurir in prosil, da naj pohiti. Kurir je opazil, tla jc grof v aktovko pospravil enega od zavojev. Vendar ni vedel, za kaj gre, Stauffenherga je zagrabila panika in druge bombe ni mogel aktivirati. Von Haeften je v zmedi pobral «aktivirano bombo in Slauffenherg je moral ira sestanek s samo eno bombo. Sestanek se je začel V zgradbi, v kateri naj bi razpravljali o razmerah na vzhodni fronti, je bilo napeto. General-polkovnik Adolf Kepslngcr je hil živčen, saj hi moral on poročati. Zgodovinar Joachlni Fest pravi, da ni imel nihče dovolj poguma, da bi Hitlerju povedal, da je začela vzhodna frontna črta že razpadali. Ob 12.30 je v barako vstopil Hitler in na vratih je dejal, naj bodo pri svojih poročilih vsi kratki in jedrnati. Hcusingerja je vprašal, kakšne so razmere na vzhodni fronti. Medtem ko je Heusinger Hitlerju previdno posredoval slabe novice, je hil Slauffenherg Se vedno na poti v barako. Do eksplozije bombe v njegovi aktovki je bilo še nekaj minut. Poli nazaj ni bilo več. Stauffenberg je moral bombo nastavili čim iHjlj 1)1 i/o Hitlerja. Von Haeften naj hi ga nato s pretvezo spravil iz barake. Toda uspeh zarote je bil odvisen od tretjega zarotnika generalmajorja Erica Fellgeihla. Ta bi moral takoj po eksploziji bombe telefonirati v Berlin in sporočiti, ila je atentat uspel. Nato hi moral prekiniti vse zveze, tako da iz Volčjega brloga ne bi nihče mogel nikamor poklicati. Tako hI bil Hitlerjev štab odrezan od sveia, Kobigenerali vBerlinu i/vedeli, da je Hitler mrtev, naj hi vojski s telegramom sporočili, da so oblast v državi prevzeli oni. Če bi šlo vse po načrtih, naj hi Slauffenherg oh svoji vrnitvi v Berlin zahodnim zaveznikom predlagal pogojno vdajo Nemčije. Bomba [e bila tik ob Hltlerlu Ko je Hitler poslušal slabe novice o dogajanju na vzhodni fronti, Je moral Stauffenberg izročili aktovko z bombo Keltlovemu pribočniku. Prosil ga je, naj mu določi sedež čim bliže firerju, da ga bo lahko slišal, DECEMBER 2004 VKTEHAM 29 C Umetniška snovanja J) UMETNIŠKA SNOVANJA VETERANA DARKA ERHARTA Magična sila človekovega duha Človekov duh je nemiren popotnik, ki tava sem ter tja in išče možnosti za svojo potrditev, za svojo veljavo. Telo navdaja s silno željo, močjo in ukazuje naprej, to ni pravo, treba je poiskati nekaj novega, nekaj bolj vznemirljivega, nekaj drugačnega. Med ljudi z nemirnim duhom, ki jih sili v vedno nova iskanja, sodi tudi Darko Erhart, ki ga večina veteranov pozna kot prizadevnega sekretarja Območnega združenja veteranov vojne za Slovenijo Domžale. Darko Erhart je bil po odsluženem vojaškem roku, med katerim je končal Šolo rezervnih oficirjev v Hiteči, razporejen v 55. območni štab TO Domžale. Leta 1991 je sodeloval v vojni za Slovenijo, od leta 1995 pa je član veteranske organizacije. Omenili smo njegov nemirni duh, ki ga je pripeljal v - za vojaka - nekoliko nenavadno območje človekove dejavnosti. To je umetnost. Lahko bi rekli, da se njegov duh še ni mogel odločiti, kateri del umetnosti je tisti, ki ga najbolj privlači. Je to slikanje, je to kiparstvo, je to pisana beseda, kdo bi vedel. Zaenkrat je v vseh enako dober. V letošnji aprilski številki Veterana smo Darka Erharta predstavili kot slikarja in kiparja. Tokrat smo se odločili za nekaj pesmi, ki kažejo, kakšna so iskanja njegovega duha na tem področju. (KuB) POGANSKI TEMPELJ Belina kože v ritmu bobna valovi, Boginje Črne nedrjih topline, templju prvinske notranje moči. devica v ognju čistosti žari Po obokih, kamnitih stebrih večnosti, v igri z njo se strast rodi Srce bojevnikov davnine, njen ples, žrtev, mlada kri jih oživi, da besneč vihar se dvigne iz teme damine, kot hudournik v krvavo zoro se zlije v nižine. Vihar besnečih mož na divjih konjih, tepta pod sabo vse, ki so se tujcu vdali, z ostrino meča nje očistijo telo, vseh, ki so jo umazali, in zmečejo v globino brezna vse, ki Domovino so izdali Šele tedaj poleže se besnečih možvihar, Sele tedaj se vrnejo v objem topline v poganskem templju, bojevniki se vrnejo v davnine. VOJAK S praznimi očmi se ozira po bojnem polju, na katerem so umrla njegova čustva. misli postanejo eno s hladnim jeklom, ki se zarije v mehko meso Tišina. Hladna tišina v njegovi duši, Počasi stopa po svoji poti v objem Boginje, ki bo pregnala urok usode in rešila njegovo srce hladnega objema praznine USODA VOJAKA Usoda vojaka, pot je prekleta, iger slava minljiva je s smrtjo prežeta. Vleče ga pot, usoda prekleta, iz bitke v bilko, kjer smrt gotova se mu obeta. Za slavo Živi, se za Domovino bori, ponos svoj v zmagah potrjuje, na koncu osamljen ostane, pozabljen umre DUH BOJEVNIKA S krvjo naroda zemlje prepojen e rojen, kot ptič Feniks vedno znova vstaja iz pepela, da zaščiti Njo, pred tujci in majhnostjo posameznikov, svojo največjo ljubezen Domovino. On, ki hodi z ognjem v duši, on, v čigar srcu živi DUH BOJEVNIKA. OSAMELEC Zemljo objema jesen, toplota ljubezni izgine. Kje je spomladanske sreče polet, ko mi veter poreže krila> Da, to sem jaz, kaj me ne vidiš? Na skali sivi osamelec sem, zaradi srčnih ran upognjen, ob stvaritvi pomladi vino pil rujno, ozelenel. Vdan v usodo čakam sivino, zimo, krvnika, da mi kazni odmeri, da meprebiča, zato, ker sem ljubil. Tišino poletne noči prepolovi blisk, iz višine zagrmi narava. Popotnika na samotni poti objame nevihta in ga ponese v večnost, ko se zazre v nebo. Da, stvarnica ima rada ljudi, ki si ji upajo pogledati v obraz. Pogled v globino oči, kjer se prelivajo sile stvaritve in razdejanja. V trenutku, ho se smrtnik dotakne izvora večnosti, spozna, da bistva ni, kise jo mora naučiti mirno prenašati Skrivnosti noči, dveh duš objetih moči, gozdič v katedralo vzbrsti. Sij ognja dehti, Boginja, tvoj ples, poželenja, strasti, v pesmi narave, si grešnica zame. Iz naju v ljubezni goriš, v objemu mojem nedolžna se zopet zbudiš Nedolžnica se zjutranjo zarjo rod i, v soncu zenita živi, skrivnostna se v mraku spremeni. Nešteto odtenkov obraza, med sencami in mavrico jutranja zarja, poletja radost, okrutna nevihta noči, da, vse to si ti. ŽENSKA. Belina kože v ritmu bobna valovi. Boginja Črne nedrjih topline, templju prvinske notranje moči, devica v ognju čistosti žari. Med sencami stebrov večnosti, nedolžna pleše v objem strasti. Njena žrtev, na oltarju mlada kri, žarek sonca v rosi jutranje slasti, svetloba na obzorju z dnevom v eno se stopi. Veteran ŠT. 25 • DECEMBER 2004 ZA VETERANSKE SKUPINE 10% POPUSTA