Poštarina plačena u gotovon. God. XII. Broj 12—13. G Zagrebu, USKRS 1940. ISTRA Pojedini broj Uln K Narod, boji se odreče tna i jedne stope kr vi ju 1 znojem otaca svo¬ jih natopljene zemlje nije dosto- jan da se nazivlje narodom PRAZNIK VSTAJENJA . . . SRETAN USKRS Okopnio je snijeg, a proljetno je sun ce ugrijalo vlažnu zemlju, koja se puši Nad njom lebde tanke, bijele magli ce Pirnuo je topli lahorak, zanjihao gra nje, na kom nabubreni pupoljci jedva čekaju čas da probiju koru i izvire na jasno sunčano svijetlo. I glavice evije tova, visibaba bijelih, jagiaca žutih, ša frana šarenih i ljubičica piavih, koketno se naherile i klanjaju se suncu Mravinjak je još prazan. Duboko do lie pod zemljom, stisnuti jedan uz dru> goga spavaju mravi, poput umornih ra' dnika, koji su se cijelog ijeta dosta na mučili, pi. su i zaslužili da se preko zi me do sita naspavaju Gliste i hrušteve ličinke koje su se ukopale duboko u zemlju, u naidublji rov svoga rudnika, dokle ne siže snaga zime, meškolje se več i miču. Na raspukloj kori starih stabala vide se rupice. Izgledaju kao na pol otvore na vratašca kučica u kojima spava u gusto zapredenoj mreži pauk. No i on se več budi, več se proteže i izvirkuje, Na trepetljiki njiše se o svilenoj nit mala zipka, umjetnički smotana. U njoj težko čeka mali, slabi Ieptirič, dok gra' ne prolječe. Debeli se i tusti puž dobro osigurao protiv zime. Svoju je kučicu zatvorio trostrukim vratima: najprije vapnenim slojem, a zatira dvaput kožom. On je najudobnije prespavao zlmu. Ko kakav ugojeni buržuj! I čeka. Čeka, čitava majka priroda, čeka dok svane i opet sunce, dok i opet ogrije prolječe. Ljudi, koji su se stiskali cijele zime, dok su nad krovovima njihovim hu- jale oluje, bure i sniježne mečave, ljudi koje je ljuta studen kao okovala i odu- zela im svaku slobodu kretanja, ljudi koji su drhtali od leda koji ih je bio 1 čeznuli makar za jednom samo zrakom sunčanom — osječaju da se vani nešto zbiva. Da pucaju ledeni obruči, da se topi snijeg i raskravljuju sante, koje su im pritiskale dušil i tijelo. Njihovim žilama krv teče življe. Lagan lahor, koji je pokucao i na nji¬ hove dveri, koji je taknuo i njihove pro- zore, najavljuje, da se bližaju ljepši da¬ ni. Dani, kadno če zazeleniti uvela gra- na, kadno če prelistati i procvasti ba- demovi, kadno če mlado, jasno, proljet¬ no sunce sinuti i pred njihovim vratima. Duše se razblažuju, pogrbljena se le¬ dja uspravliaju, skučena se prša sire, da i opet jednom, nakon duge zime slo- bodno udahnu punim grudima, zraka... Uskrs je! Zemlja je topla, zrak miriše, ptice več pjevaju, zvonovi bruje i najavljuju Uskr- snuče. Sve što nam je izgledalo kao da je zamrlo, kao da nikada više ne če oži- VELIKA NOČ V ZNAMENJU VOJNE Velika noč je praznik mira, toda le¬ tos ga ne praznujemo v tem znaku. Okoli nas je bojni ples. Velik del Evrope rešuje medsebojne račune z orožjem in po sedanjih znakih nikakor ne vemo, kdaj bi mogel končati ta ve¬ liki spopad med nasprotnimi velesilami. Ne samo to, marveč bati se je da se vojna vihra ne razširi na sosednje kraje, ki še uživajo mir. Kakor so zadnji meseci potekli v znaku povečanja že obstoječih sovraž¬ nosti, tako tudi Velika noč prihaja v znamenju na splošno poslabšanega po¬ ložaja v Evropi. Res je da so obstojali neki znaki na podlagi katerih bi se bilo dalo sklepati da se pripravljajo spre¬ membe na bolje. Razvoj zadnjih dni e medtem pokazal, da so taka upanja bila le gole iluzije. Mislimo s tem na prihod in poto¬ vanje Rooseveltovega emisarja Sumner- Wellesa in njegove stike z voditelji in državniki v Rimu, Berlinu, Londonu in Parizu. Mislimo tudi na prenehanje sovražnosti v Finski, katera je svoj mir plačala z velikimi žrtvami v ljudstvu in materjalni škodi ter z odstopitvijo Rusiji nekaterih .ažnih točk in delov svoje¬ ga teritorija, na prvem mestu z izro- vjeti, sve što je proživjelo črni Veliki 1 čitvijo starega finskega mesta Viipurija Petak Zime, budi se na novi život. I svake ; odpeljali na pokopališče. Smrtna nesreča Gorica, marta 1940. — Na cesti Go¬ rica—Kanal se je prve dni marca zgodila težka prometna nesreča, ki ie zahtevala življenje 15-letnega dečka Cirila Žabarja. V namri. da bi se malo popeljal, ie Žabar skočil na zadnji del prikolice nekega kam¬ iona, ki je prišel iz Vidma. Ko je hotel skočiti s prikolice, ie pri tem zgubil rav¬ notežje in pade! pod kolesa, ki so ga na mestu zmastila. Šofer, ki je takoj opazil nesrečo, je vozilo tai ustavil, toda nesreč¬ nemu dečku ni bilo več bomoči. NASTRADAO OD VLASTITE PIŠTOLJE Motovmi — 26-godišnji Martin Pa- storčič (sada se zove Pastorella) iz mo- tovunskih Novaka iduči na rad u polje ponio je sa sobom pištolju. Iduči poljem noga mu je zapela i on je pao, a nabita pištolja mu je tom prilikom opalila, te¬ ško ga ranivši u desno rame. Karabi- nieri ne vjerujuči da se dogadjaj tako zbio kako ga Pastorčič prikazuje poveli su istraeu- BROJ 12 — 13 . »ISTRA« STRAINA 3. Soča - wit iielega premoga G?ega?išsi?a briška hči planin je danes popolnoma drugačna... Ko gledamo z okoliških hribov na Sočo in njeno srebrno strugo, ki se vije proti jugii kjer pcfaja njen tek počasnej¬ ši in se poslavlia otožna od svojih rodnih gora, se nehote spomnimo na našega gori- škega slavčka - Simona Gregorčiča — in njegovo pesem Njegova . brhka hči planin je danes popolnoma drugačna. Še vedno je hči planin, toda ni več prosta kot je bila nekdaj. Na več krajih so io ujeli v spone, da bi novi gospodarji izkoristili moč njenih bistrih valov. Ti so hitrih korakov odha¬ jali po globoki strugi brez koristi proti morju in liudje so se domislili, da bi bi¬ lo vredno izkoristiti jih, da bi bilo treba vso to ogromno silo »Soče vode.« izrabiti za človekovo delo. Danes stojijo ob strugi in v skalnatem obrežju velike električne na¬ prave. med njimi največja podzemna cen¬ trala v Evropi. Ob strmih bregovih se dyi- gajo visoki stebri daljnovodov, ki nosijo moč soških valov v obliki elektrike v ve¬ lika mesta, v velike industrije, do malih obrtniških motorjev in dajajo svetlobo raz¬ tresenim vasem daleč od njenega teka po Furlaniji, po Krasu m Istri. Na mestu, kjer je naš pesnik občudoval njen hitri tek. ie danes jezero. Tehnika in novi ljudje so po¬ polnoma spremenili obraz kraja. Pesnikov giob na Libušnjem ne sliši več žuborenja valov svoje ljubljenke... Sedaj ječijo ti valovi s strašnim šumenjem le še v tur¬ binah električnih central. 2E ZA ČASA AVSTRIJE SO STROKOV¬ NJAKI Mszinišljali, kako bi vodo Soče izkoristili. Vendar pa je takrat prevladovalo mnenje, da so pogoji za to neugodni. Takrat pa seveda tehnika še ni toliko in tako napre¬ dovala kakor danes.. Ko so prišli naši kraji pod Italijo, so novi gospodarji kaj kmalu uvideli, da niso pogoji za gradnjo velikih central tako, neugodni, kakor so to mislili Avstrijci. Italija je še razen tega vedno hudo občutila pomanjkanje premoga in ga je skušala nadomestiti kolikor se je dalo z belim premogom — elektriko. Leta 1920. je bila na pobudo Jadranske električne družbe v Benetkah, kateri nače- ljuje znani grof Volpi, ustanovljena Ele¬ ktrična družba za Julijsko Benečijo (So- cieta eiettrica della Venezia Giulia), ki je kmalu napravila obsežen načrt za izkoriš¬ čanje soškega vodovja. Najprej so bile po¬ vezane vse male hidrocentrale na Furlan¬ ske in napravljen električni vod napetosti 50.000 V med Vidmom, Tržičem in Trstom. Na Opčinah je bila zgrajena velika tran¬ sformacijska kabina. Daljnovod so še po¬ tegnili do Ptjle in za Istro je bila ustanov¬ ljena posebna električna družba, ki naj bi skrbela za potrebe puljske in kvarnerske pokrajine. Pozneje Je bil iz Furlanije (Sa- cile) izpeljan 115 km dolg vod visoke na¬ petosti 1 30.000 V do Oočin, kjer so po¬ stavili transformacijsko postajo za 150.000 V. Zaradi povečanja števila industrije v Julijski Krajini, je bilo treba misliti še na večje količine elektrike. Ko se je pojavila potreba elektrifikacije vsega železniškega omrežja v Julijski Krajini, je prišel ob¬ sežni načrt električnih naprav ob Soči v čisto realno področje uresničitve. Ob Soči so prvotno nameravali ZGRADITI ŠEST ELEKTRARN od katerih, pa bodo dve gotovo odpadli. Naivišje ob toku Soče leži še ne dogra¬ jena kobariška elektrarna, ki bo dajala 88.000. 000 kvvh; tolminska hidrocentrala bo dajala 38.000.000 kwh. Največja centrala pa leži pri Doblarjih in je vsa zgrajena v živi skali s 135.000.000 kwh. Pri Plavah bo kmalu dokončana elektrarna, ki bo dajala 80.000. 000 kvvh. Malo niže od Plav so na¬ meravali prevrtati Sabotin z velikim tu¬ nelom in speljati vodo iz Soče v umetno jezero, ki naj bi nastalo na močvirju v Prevalu Zdi se, da so ta del načrta že opu¬ stili, ker so bile tehnične ovire precej ve¬ like in bi zaradi vodnega bazena nastalo v Prevalu veliKO jezero s kapaciteto od 125.000. 000 m a ki bi pogoltnilo tudi mnogo dobre zerrh e okoliškim kmetom. O tem de¬ lu načrta se ne govori več. Iz tega jezera bi voda odšla po podzemskem rovu do ele¬ ktrarne v Ružiču in naprej do zadnje ele¬ ktrarne na Soči ob Gradiški. Po načrtu bi vse elektrarne dajale'pol milijarde kvvh letno. S hitrim temoom so se 1. 1937. lotili og¬ romnega dela Najprej so pričeli z deli za največjo elektrarno ob Soči s podzemno hidrocentralo pri Doblarjih, ki je bila dogotovljena že lanskega leta. O tem ve¬ likem delu Smo že pisali v našem listu. 50 m visoki jez pri Doblarjih je zajezil vodo in tako je nastalo veliko jezero ob Sv. Lu¬ ciji. Kjer si je prej Soča izsilila v teku ti¬ sočletij pot skozi živo steno, vseh teh glo¬ bin sedaj rd več in jih pokriva voda no¬ vega iezera ki se razteza proti Modrejam lir v strugo Idrijce. V izredno hitrem tempu so pričeli takoj nato, ko še ni bila dogra¬ jena prva Hidrocentrala z deli za drugo elektiaino niže pri Plaveh. 4000 delavcev je delato v treh izmenah noč in dan. Delo je bilo preračunano na 2 leti in pol, je pa bil rol zaradi pospešitve skrajšan za celo leto. Jez za to elektrarno je zgrajen pri Ajbi, kjer je manjše jezero z 1 rniljonom kub metrov vode. Od tu vodi 7 KM DOLG TUNEL ki ie po obsegu večji kakor železniški za enotirno železnico do dveh ogromnih tur¬ bin pri Plaveh. Predor ima premer 6 m in pol, v eni sekundi gre skozi njega 80 kub. metrov vode. Jez je širok kakih 50 m in ga držijo 4 mogočni obstranski stebri, vi¬ soki 40 m. Zapornice na jezu se premikajo iz daljave s pomočjo posebne priprave na oljni pritisk. V tem delu je struga skoro suha. le sem pa tie ie še nekaj vode. Teh¬ nična dela so zaradi trdega apnenca in dolomita zelo težka. Vse te rove in pro¬ store za ostale naprave ter za gradnjo je- za ie bilo treba izvrtati v živo skalo. Po¬ rabili so za minerska dela nič mani kakor preko 80 ton najsilnejšega streliva, izko¬ pali pa so s tem preko 290.000 kub. metrov skale in zemlje. Nova elektrarna pri Dablarjih je že pri klopljena na staro električno omrežje. V tem letu bodo dovršene turbine dajale 250,000.000 kwh letno. Italiji se mudi, da bi čimprej in čimveč sile izvlekla iz soške vo¬ de, ker je zaradi pomanjkanja premoga v državi sami, kakor tudi zaradi današnjega vojnega stanja v Evropi prisiljena na čim- večje izkoriščanje belega premoga. Teh 250 miljonov kvvh, ki iih bosta dajali obe cen¬ trali je tudi velikega pomena za italijansko avtarkijo. S to produkcijo električne sile bo Italija lahko nadomestila 200.000 ton premoga. To pomeni, da ji ne bo treba uvoziti iz Nemčije ali od kje drugje 20.000 vagonov premoga, kajti vsa ta električna sila bi odgovarjala, ako bi jo preračunali v termični efekt, zgoraj omenjeni količini premoga. Da ie to za Italijo danes še po¬ sebno važno ni treba omenjati, ker smo ravno v zadnjih dneh čitali, kake težave obstojajo za Italijo pri dobavi premoga iz Nemčije. Zaradi tega pomen soških ele¬ ktrarn raste z dneva v dan. Poseben pomen imajo te ELEKTRARNE Z VOJAŠKEGA STALIŠČA Vse bodo napravljene pod zemljo prav za prav v živi skali in vsako bombardiranje tako s topništvom kakor z aeroplani bo brezuspešno. Edino bi mogli pri tem trpeti zunanji objekti, ki se omejujejo le na po¬ samezne jezove in druge manjše nebistve¬ ne naprave. Pa še to bi bilo posebno te¬ žko, ker so jezovi že sami po sebi v skri¬ tih globelih in po obsegu majhni (50 m dolžine). Od vse elektrarne je videti sa¬ mo to, kako gredo iz zemlje debele bakre¬ ne žice, ki so potem speljane na visoke železobetonske stolpe. Da bi bili ti stolpi letalom nevidni, iih bodo maskirali. Od Ajbe. kjer že stoji jez, pa do izhoda vode iz centrale v Doblarjih se bo v krat¬ kem razprostiralo drugo jezero na Soči. Dolgo bo 5 km, a vsebovalo bo 3 milj one kb. metrov vode. Jezero pri Sv Luciji, ki ie popolnoma spremenilo okolico ima 9 miljonov kub. met. vode in voda v strugi se ie vdignila skoro do Tolmina. Centrala pri Doblarjih, kjer je nastala nova naselbina, ki se sedaj skupno z Doblar.ii imenuje Isontinia. ima tri turbine, od katerih sta dve v obratu. Kakor smo že omenili, naivišje ležeča hidrocentrala bo pri Kobaridu. Tu bodo za¬ jezili Sočo in pravili največje umetno je¬ zero v Italiji, ki bo imelo 50 miljonov kub. met. vode. ki bo služilo za pogon elek¬ trarne ob njemu ter tudi za rezervo za ostale centrale, ako bi jim primanjkavalo vode. TODA SOČA ŠE NI DOVOLJ UKLENJENA. Človek hoče da mu da še poslednje sile. Ta že itak tako obsežni načrt, bo še razširjen. Za enkrat pa ne vemo še prav ničesar o nadaljnem delu le čitali smo o tem prav majhno omembo v italijanskih listih. Prvo elektrarno pri Doblarjih so pričeli delati 1937 in ie bila že 1939 v obratu, centralo pri Plaveh so pričeli delati 1938 in bo v obratu že v teku tega leta Koba¬ riška centrala, za katero so že pričeli prva dela, bo zgrajena za dve leti. Ko bo¬ do te elektrarne končane, bodo dajale Ju¬ lijski Krajini in Furlaniji toliko energiie. da ne bosta več navezani na uvoz premoga. Koliko dela in koliko žrtev je bilo tre¬ ba za to moderno delo tehnike! Delo ie zahtevalo tudi človeške žrtve. Pri gradnji centrale pri Doblarjih ie na tem polju ča¬ sti palo 18 delavcev. Intenzivnost, hitrost, in velik obseg dela jih je zahteval. Toda te žrtve ne bodo pozabljene. Kmalu jim bodo postavili dostojen spomenik, spome¬ nik ob jezu. ki bo popotnika spominjal nanje. * Z vsem tem kar smo opisali, je ponov¬ no pripostavljena trditev, da naša zemlja ni ravno tako revna, kot smo jo smatrali. Res ie, da ni pri nas videti bogatih žitnih polj, da so mesto njih marsikje polja kra- škega kamenja, brez vode in skoro brez rastlinstva, vendar je pridnemu in podjet¬ nemu iskalcu naša zemjja pokazala, kaj premore. Danes Italija črpa iz Julijske Krajine ne samo velike količine belega premoga temveč ima tu tudi največji pre¬ mogovnik črnega premoga da ne našteva¬ mo zopet vrsto drugih bogastev.^ KOLONIZACIJA SLOVENCEV V MAHOVLJANIH Iz društva »Istra« v Banjaluki smo prejeli naslednje podatke. Pred 55 leti se je naselilo v vasi Maho- vljanih blizu Banjaluke okoli 50 italijan¬ skih družin iz Južnega Tirola takrat še pod Austrijo. Odbrali so si ta kraj poleg nemške kolonije radi tega, ker je tu radi brdovitega zemljišča za vinogradništvo in sadjarstvo, kateremu so bili Tirolci najbolj vajeni, ugodnejši teren, nego v sosedni ra¬ vnini. Ostali so vedno avstrijski državljani (Tirolci) in niso sprejeli bosanske pripad¬ nosti, kakor so morali to pozneje došli Ti¬ rolci, ki so se naselili v bližini Prnjavora. Zato niso imeli od prevrata sem nobenega državljanstva. Naša vlada jih je večkrat pozvala, naj zaprosijo jugoslovansko dr¬ žavljanstvo, ali temu pozivu se je od¬ zvalo le nekoliko družin. Nato je stavila naša vlada ultimatum, da se odločijo aii za jugoslovansko državljanstvo, ali da v toku 1 leta zapuste zemljo. Večina se je odločila, da sprejme italijansko državljan¬ stvo, ker jim je italijanska vlada obljubila zemljo v Italiji. Do sedaj je odšlo v Italijo 30 družin. Pišejo, da so bili tara dobro sprejeti in da so dobili nanovo urejene kmetije v dovoljni površini niže Rima. Po¬ leg poslopij dobili so tudi vso premičnino (pohištvo, odeje, živino, orodje itd.), ter tudi denar po številu članov družine (go¬ spodar 1000 lir, žena 500 lir, drugi družin¬ ski člani po 100 lir.) Razen denarja, ostane vse drugo državno. Ta delno ugodna poročila so izvabila v Italijo še one, ki so mislili tu ostati. Zato prodajajo, kar kdo ima. Kupi se lahko po ceni. Kraj je iep in precej rodoviten. Po¬ sebno je ugoden za vinogradništvo in sa¬ djarstvo, bolj v ravnini pa za poljedelstvo. Prej so preskrbovali tirolski kolonisti Ba¬ njaluko z grozdjem in deloma z vinom. Trte so krasno rodile in v Mahovljanih je bilo prav lepo in veselo, posebno ob nede¬ ljah. Prišla je pa pred par leti tudi v Ma- hovljane trtna uš, ki se je jako hitro raz¬ širila po vseh vinogradih. Svarilom pred¬ sednika tamkajšnjega društva »Istra«, ki je prvi opozoril Tirolce na nevarnost, ki jim preti, niso verjeli. Iz Italije niso dobili pouka, kako se jim je proti trtni uši pona¬ šati, od jugoslovanske strani pa tudi prav malo. Trte so pomrle in glavni vir dohod¬ kov je usahnil. Šele zadnja leta se ie pri¬ čelo spreminjati spet nekaj na bolje. Ali sedaj so se skoraj vsi odločili za odhod. Pravijo, da imajo tu premalo zemlje. To je res, ker imajo ti Tirolci veliko otrok in ostanejo vsi večinoma doma ter si zemljo delijo. So pa drugače pridni, dobri, zado¬ voljni in veseli ljudje. Vas Mahovljani se nahaja 23 km. od Banjaluke ob veliki asfaltirani cesti, ki pelje v Bosansko Gradiško in Okučane (v Slavoniji). Posestva, ki so naprodaj, se nahajajo deloma v ravnini, večinoma v nizkih brdih. Zemlja je plodna tako imeno¬ vana »prahulja«, katere vrhnja plast ob¬ sega 40—70 cm debeline, je peščeno-llov- nata, rahla, spodaj pa glinasta. Vodo rada vpija, a spodnja glinasta plast jo pridr¬ žuje, zato ne trpe rastline z globokimi ko¬ reninami suše. Izvrstno rastejo v tej zem-. Iji trte in sadno drevje, posebno če se jih redno obdeluje in včasih pognoji. Kame¬ nja za zidanje sicer ni tu, nahaja pa se v sosednji vasi. Studenci so na več mestih in dajejo dobro pitno vodo Skozi vas (hiše so rastresene, vsaka na svojem zem¬ ljišču) teče potok v pol ure oddaljeno re¬ ko Vrbas. Hiše v Mahovljanih so zidane po južno- tirolskem načinu, nekako podobno kot na Goriškem. Sredi vasi je cerkev (župnik Ceh, ki pa zna tudi italijanski), a poleg cerkve je šola. kjer poučujejo šolske sestre. V bližini (2 km od Mahovijanov) je ko¬ pališče Luktaši s toplo vodo proti revma¬ tizmu. Od Mahovijanov do Gradiške se razteguie kakih 40 km dolga in široka plodna ravnina, kjer je naseljenih kakih 800 bogatih nemških družin (tu so oboga¬ teli). Preko Vrbasa proti Banjaluki je kopališče Slatina, kjer je nad 40 sloven¬ skih emigrantskih družin iz Julijske Kra¬ jine. Cene posestvom so različne po legi, zemlji in poslopjih, zato bi moral kupec sam vse pregledati. 7a hektar obdelane zemlje zahtevajo približno 6.000 do 10.000 Din. n. pr. tako nudi: Cimadon 3.32 ha za 14.000 Din. Piffer 8 ha (dober vinograd) za 70.000 Din, hišo za 10.000 Din, drugo za 16.000 Din itd. Prav velikih posestev italijanski kolonisti nimajo, so pa na pro¬ daj v Mahovljanih in v Slatini (do 30 ha). Kupci naj se obrnejo na društvo »Istra« predsedniku Ant. Štrekeiju — Daničičeva ul. 17 pri Rebrovačkom mostu. Nekai posestev so kupili naši emigranti nekaj Štajerci s severne državne meje. Nekaj posestev (bolj v ravnem) pa je kupila hrvaška »Napretkova« zadruga ter SRETAN USKRS želi svitna svojim suradnicima, pretplat nicima i čitateljima kao f svim prijate- Ijtma lista UREDNIŠTVO I UPRAVA »ISTRE * Kako je sadanji broj lista zapravo dvobroj (12—13) to če iduči broj lista (14) izači u četvrtak 4. aprila. jih bo dala kmetom katolikom, po nabav¬ ni ceni z namenom, da se ohranijo v Ma¬ hovljanih katoliška cerkev, župnija in šo¬ la. v kateri poučujejo šolske sestre. Vse do sedaj so poučevale še v ita¬ lijanskem jeziku!! Društvo »Istra« v Banjaluki se je obr¬ nilo na ministra za poljedelstvo g. dra Cubriloviča s prošnjo, da bi država dala onim našim emigrantom, ki nimajo za na¬ kup zemlje dovolj sredstev, posojilo. Do sedaj še pa ne znamo, koliko bodo naši prošnji ugodili. Najprej so nameravali na¬ seliti sem bosanske kmete iz Vrhovine (pristaše zemljoradničke stranke) in so — kakor čujemo, določili za nakup 2 milijona dinarjev. Večino zemlje pa so že sedaj pokupili Slovenci in »Napretkova zadruga« zato bo najbrže propala kombinacija z »Vrhovci« (ovčarji). Tudi kmetje iz okoli¬ ce bi radi dobili zastonj zemljo italijan¬ skih kolonistov. Toda prijavilo se je zelo mnogo kupcev iz Slovenije — večina ju¬ goslovanskih emigrantov iz Istre — in upanje je, da bodo ti prej pokupili italijan¬ sko zemljo nego pride počasna vlada z kreditom. Po konvenciji med Italijo In Ju¬ goslavijo smejo namreč dosedanji lastniki razpolagati z svojo imovino do marca 1942. I. in kar ostane, bo odkupila država po najnižji ceni. Naše mnenje je, da bi vzeli naši emigranti-interesenti zapuščena posestva vsaj v najem in v tem slučaju bodo oni prvi, ki jih bo morala vlada pri oddaji zemlje upoštevati. Lahko pa tudi odkupijo zemljo proti plačilu na obroke. Večina italijanskih kolonistov je odšla v Italijo ob polovici marca. Zato se mora¬ jo interesenti požurili, če hočejo še kaj dobiti. Odhod Italijanov Iz Mahovijanov Dne 14 t. m. je odšlo iz Mahovijanov 74 italijanskih družin s 363 člani, ki so prišli dne 15 t. m. ob 2 popoldne na trža¬ ško postajo. Na meji pri Postojni so jih sprejeh funkcionarji stalne komisije za po¬ vrnitev Italijanov iz zamejstva in komi¬ sariata za emigracijo in kolonizacijo. Na postaji v Trstu so jih sprejeli prestavnik: najviših oblasti tako civilnih, vojaških in fašističnih. Spravili so jih na kosilo v re¬ stavracijo Dreher, nakar so si razgledali mesto. Naslednjega dne so odpotovali v novo bivališče v Pomezijo. Dan: LIPI Pri vaški cerkvi dolgo lei v vetru pošumevaš, kot tajne pesmi blag šepet v srce mi prepevaš. Neviht rohnečih sto in sto čez vas je že vihralo, posulo jo, a ti, drevo, nesmrtno si ostalo. In si Pv nalo zopet cvet na novo zašumelo, zorane njive zrlo spet in deda hišo belo. In ko je prišla zvezdna noč pod tabo spet zarajal v kolu narod je pojoč, te kresa svit obdajal. A zdaj je spet zlovešč oblak nad domom se razgrnil, da ga odel je nemi mrak, mu tužne čase vrnil. Na novo ljube pesmi spev pod tabo je usahnil, le tuge čuješ nem odmev — in kresa soj je ugasnil... Le ti, drevo košatih vej, v prostosti še samevaš in lepše kakor nikdar prej nje zarjo mi opevaš. Ti morda veš, da kot nekoč spet rod bo moj prepeval, da kola spev donel bo v noč. in kres te spet reševal. Zato v bližini tvoj šepet s tolažbo me napaja, ker v srcu zbuja nado spet. da prosta zarja »-‘staja ... STKANA 4, »ISTRA« BROJ 12—13 Moj prvi susret s barbom M. Laginjom Bilo je jednog ranog proljetnog ju¬ tra. Dan pri j e doputovao sam u Pulu da posjetim dra Laginju i da mu ispo- ručim nekoje želje naših vidjenijih na : rodnih ljudi u Sovinjaku i okolici. Jos prije svitanja uputio sam se pustom puljskom obalom, da dočekam dan i bu- djenje grada, što je još uvijek tonuo u punom jutarnjem snu. Po ulicama goto¬ vo ni žive duše. Gdjegdje samo po koji pometač strugaj uči lij eno po pustim pločnicima svojom dugačkom oštrom metlom, po koji stražar ili izgubljeni pas... U arsenalu več se polako stale raza- birati mrke silhuete »Belone«, »Mo : narcha«, »Wiena«... Inače je i tu jos svuda vladala tišina i mrtvilo... Bio sam toga jutra jamačno jedan od prvih koji su svojim koracima budili gluhe i zatravljene ulice mrtvoga grada. čim su se otvorila vrata na kavani »Miramare« (ako se je več tako zvala), prva je črna kava iznesena njemu — našem ranoraniocu Barba Mati. Ostah neko vrijeme neodlučan da li bih mu več onako rano pristupio. Vidio sam kako je mirno i bezbrižno stupio k stolu pred kavanom, kako je konobar položio do njega snop novina, što ih je mirno i gotovo nehaj no stao prevrtati, dok se nije naposljetku udubio u či- tanje. Da mu se približim? Hoču li mu sme- tati?... Teško je bilo odlučiti se. Ja još mlad, neiskusan i neodvažan za ovako- ve susretaje bio sam u sto muka kako da to izvedem. Stupiti iznenada pred njega, o kojem sam toliko čuo i čitao i kojega smo svi smatrali gotovo nekim božanstvom. Pa još k torne ona njegova tajanstvena smirenost, dostojanstveno držanje tijela i na oko nehajni i smrzli pogledi ispod onih njegovih velikih na- očara... To je bio razlog, da se moja šetnja po gluhoj puljskoj obali i nehotice pro- dužila. Naposljetku se ipak odvažih i stupih pred njega u nekom strahopoči- tanju, što jamačno nije izbjeglo nje- govom pronicavom oku. — Veleučeni, čast mi je ... Ja sam Kraljič, učitelj u Sovinjaku ... — Drago mi je, da vidim i tog našeg malog kralja — našali se davši mi znak da sjednem. — Vi ste dakle iz onog na¬ šeg malog Osinjaka — nadoda i ne če¬ ka j uči da nastavim. — Jest, šalju me u poslu izbora. — A kako naš stari žigante? — Zabrinut je. Veli, da su oni iz Po¬ reča poslali u Buzeščinu dosta novaca 1 da bi nam to moglo znatnije umanjiti uspjehe. — Sve je, mladi moj prijatelju, mo- guče, ali o jednom nemojte nikada dvo- jiti. Kokoši doduše zoblju sve što im pod kljun dodje, ali naposljetku njihovo ja- je ostaje — uvijek bijelo ... Može dodu¬ še da bude katkada i ponešto uprljano, več prema kokošin j cu, koji su kod nas, kako vam je to poznato, gdjegdje još dosta nečisti i neuredni, ali jaje se dade naposljetku oprati... Tamo na Mirni imate dosta bistre vode ... Jedno je sa¬ mo važno, a to jest, da uvijek nastojite kako vam »ne bi lisice posvema opusto- šile kokošin j ce ... Razumio sam dobro smisaa njegovih riječi pa nadodah: — Treba im podmetnuti Stupicu na zgodno mjesto. — Jest. Stupicu, a kad lija dolija, onda je blago pogladiti i pustiti na slo- bodu. Ona če to več upamtiti i u drugoj zgodi biti mnogo opreznija. AJ Stupici bi se inače posvema lako polomila noge, a osveta osakačenih uvijek je naj gora ... — Ali ako ne dolija — osmjehnuh se. — Ni brige vas. Ostavite je da i na¬ dalje ulazi u vaša sela, jer čete se tako najbolje s njom upoznati. A kad se do¬ bro upoznate, onda vam neče ni posao biti osobito težak ... Pse držite medju- tim zavezane, jer nije nikada dobro da se nekoga ganja lavežom ... Ovako je otprilike tekao naš razgo¬ vor onog ranog proljetnog jutra, kad sam sjedio uz starog borca onako mirna i nikada ničim smučena ili iznenadjena. Nego moj je zadatak bio nešto od¬ red j eniji. Imao sam donijeti u Sovin jak njegove jasne poruke i upute. Tako je bilo zaključeno na našem sastanku na Stenicama u prvom jeku izborne borbe. I ako mi J e bilo sa ono nekoliko njego¬ vih riječi izrečeno gotovo sve, ja sam ipak i dalje nišanio na nešto, što bi bilo milije onima koji me ovamo poslaše. — Vele da ce biti terora — počeh nanovo — i da če nastojati na Seljake uplivisati raznim šikanacijama i zastra- šivanjem, a možda i čim gorim. — Sve se može!... Ali to neka vas ne smučuje ... Neka otkriju svoje kar¬ te... Mladji če izdanci možda i podleči i nemočno sagnuti vrške k zemlji. Ali vjerujte mi, da če ih oni jednom i opet pridignuti i uspraviti. Glavno je medju- tim da ostanu oni naši stari panjevi, a cakovih imade, Bogu hvala, i u vašem kraju dosta.,. Terora se ne bojte! Te¬ ror je uvijek posljednja karta što je neprijatelj baca u igru. A onda mu u rukama ne ostaje više nista... A zatim Još nadoda: — Pozdravite mi sve tamo i kažite starom »Furlanetu« (žigantu) ovo: Barba Mate je miran. Več je davno otkako kreše o jedan te isti kamen a da mu još nije uspjelo izbiti iz njega tako- vu iskru ko j a bi mogla da od jednom svuda osvijetli i zapali. Ali mi nečemo sustati. Kresat čemo i dalje svi složno. • t'|f| . A onda ustane, stisne mi desnicu i udalji se svojim odmjerenim i usprav- nim hodom gubeči se u več oživjeloj ulici iz koje je jasno odjekivao njegov sigurni korak ... Zagledavši se za njim u meni je ne¬ što zadrhtalo a iz ustij u izvio mi se uz¬ dah: Velik je naš Barba Mate! ... Jos. A. Kraljič I KAKO JE OSNOVANA PRVA HRVATSKA ŠKOLA UFULI JE DNA US POMEN A NA LAGINJU Kao svaki dan uputio sam se u jedan sai poslije podile u kavanu Narodnog doma. Putem vet iz daleka vidio sam kako * stari* nehamo hitro koraca. Morao sam ubrzati korake da ga dostignem. Stigavšl ga upitah ga kuda se danas tako rano uputio, jer on nikada prije dva sata nije dolazio u ka¬ vanu. On me pogleda i zadovoljno me pozove, da ga elije.dim. — To mora da je nešto važna, primje- tih. — 1 jest! odgovori, dodji da vidiš kako se radi i kako se mora raditi. Tako u razgovoru došli smo do prvih kuta predgradja Sijane krenuli smo u prvu lijevu uliticu i pred jednom kutom zavi knu: »Dobar dan ljudi božji! je li gazdo Frane kod kute?* U to se pojavi mala debeljušasta šjora Marija obradovanu našim dolaskom — Bog jim daj zdrnvljt »šjor dotur* i vama »šjor* Križ — koja vas srita nosi sirno Neka izvole malo u sobu, vaje tu zvali mog Frana. Nije trebalo zvali Frana (a to je bio Franc Raner) jer je tek što je tuo glas barba Mata bio vet uz nas Nakon pozdra¬ va upita dr Laginja Frana Ranera za novu kutu što se gradi, a buduti da se gradila uz njegovu vet postoječu, to smo odmah pošli da je razgledamo »Stari* je pomno pregledno kutu i onda dao razne upute. Na kraju te »komisije* pitao je Raner zašlo te irebati ova zgrada. — Za školul brate moji i budite pono- san, što te se prva hrvatska škola otvoriti u kuti Frane Ranera. »A Bog jim dal zdravlje lipi moj gospo- dine* tuo se glas »šjore* Marije koja je došla za nama. Sve je bilo utanateno: velilina kute, vi¬ šina prozora, mjesetna najamnina 1 rok do kada ima zgrada biti dovršena. Iduti u grad, primjetio sam »starom*. — To je sve lijepo, a od kuda Vam d ječa? — Ne brini se; ima ih vet 48 upisanih. — A učiteljica? — — I tu vet imadem! E, a sada ono najglavnije, tko te sve to platati? — Ne brini se! Bog te i dobri ljudi po¬ moti. Negdje u rujnu mjesecu pregledane su prostorije po školskom vijetu kotorske oblasti u Puli Dr. Laginja je platao cijelu jednu godinu najam za školir, platao uti- teljicu i uopte podmirivao sve troškove skoptane s tom školorn Kako sam nije ništa imao jer je sve što bi zaslužio vratao opet narodu, to je za pokrite tih troškova potpisivao mjenice i moljakao na sve stra ne za pomot. Bez banketa, bez glazbe, bez govorancijn tiho i skromno otvoren je prvi razred hr vatske škole s neko 48-ero djece, da ih dru ge godine bude vet oko stotinu Trete se godine moralo iznajmiti još 2 sobe u su sjednoj kuti Andrije Turka Kad bi ovako nabrajao dalje, onda bi morao spomenuti. da je u nepunih 10 godina bilo u svim školama i podružnicama preko 10 učitelj¬ skih sila sa preko 800 djece, koja su se odgajala u hrvatskom narodnom duhu Pa ne samo to! Ta su djeca imala takav upliv, da se i u kutama nije smjelo drugafije ne¬ go hrvatski govoriti. LAGINJINA BASNA O IKARU More želi preletiti Ikar mladič ponositi. DS mu otac dva prebila Namazana voskom krila; I poleti u visinu Pod sunčanih zrak toplinu. Sunce vosak mu raztopi Pak u more Ikar hlopi. Da je letil malo niže Svoju želju on dostiže ... Slu Saj sada moj narode Kuda ove reči vode: U pismenih naših ljudi Neka želja ti se budi, Pisat nauke visoko, K ud nevidi svako oko. Pak polete nad oblake Pod sunčane žarke trake, Krila jim se tu raztope I u bezdan jadni hlope; .4 ne mogu postignuti Zelje, kd jim srce mufi. Ja pak neču, maj čin sine, Letit nebu u višine; Dizat ču se tik nad morem ■leda puku što pomorem. Nizko hoču pisat basne, Neka svaki ima hasne. ODLOMEK IZ RAZGOVORA ... in če te v šoli učijo, otrok, da Bog je te njihove meje postavil, ne veruj, ne veruj jim in pomni, kaj ti je oče, preden je v smrt šel, pravil: Meje, res jih je postavil Bog. pred trinajst sto leti jih je postavil in ni jih premaknil ne en trinog, čeprav nas s škorpijoni in biči je gnjavil O meje, žive meje srca so naša, ki v vsej tej naši ubogi zemlji bijejo in ko brušeni biseri sijejo v žarkih ljubezni, a nihče ne vpraša, kaj trpijo, ko trdi čas iz njih spleta venec, ki vredna ga naša zemlja je sveta' Ta srca — drugo za drugim ugašajo, a v zemlji tej naši spet zagore in božjo resnico do zadnjega dne bodo žarela in v zubljih ognjenih pisala sleherno noč preko nje: Tu so naše meje, tu so naše meje!... Tako ti je oče, preden je v smrt šel, otrok, z zadnjo besedo o mejah pravil. — To pomni in vedi, kod in kako je Bog meje slovenske postavili ZAVETNA SLIKA VA CRIKVICI SV. NIKOLE Prid nju padaju ničice na stotine žujavih kolen; čuda se ruk svaki dan svečano i pobožno sklope, a voščane prsti jene stare mornarske udovice dvaput na leto ju z blagoslovjenu vodu pokrope. Na dan mornarskog patrona zapali stinj va kandilu, Crjeni plamik rasvitli bark »Liubav brače« z Punta, koga pakleni cikloni hitaju zi vala na val, i komu su jarbuli pali i pod moren puca punta. Prid nju padaju ničice žene, matere i sestre, i mole skrušeno svetog Mikulu po dvi cele ure, da gre za brodon po moru i čuva drage moinare od svih nepogod i pokor; od dažja. strele i bure. VRBANSKI OSAL To je neznani junak — mučenik otkad se zleže sve do smrti. Kadigod je ko zlo to se na njegovoj koži strese; koliko vritnjaki na dan capa to ne bi ni vrag zbrojil, svako i največe brime mora brižan da na sebi ponese. Sve on mora da snosi. Debeli kolač i brukve ..a postolih. i čaval s kin ga dičina pod trbuhom z gušton badaju. Još i kozu vežu, da se za njin pufen cinba i nateže, pak se smiju i gjedaju dal mu suze kapju i padaju. Sve drva za zimu, grozje i čelu mihoju pripeja doma, a retko pokaže svoje pravo lice i zvrne se na putu. Tada obično zašpeheče z nogu; zariče ča ga grlo nosi, da ga oc čuje priko briga va svakon škaru i kutu. Z malin je siromah kuntenat. Po letu mu je slaščica trava, a po zimi mora glodat i hrskat suho šibje i rožje. Teško njemu ako nigdi priko gromače opruži glavu, aš onda dobro zapameti sve sveče i svetice božje. IVO ŽIC-KLAČIČ PAZINSKA JAMA (FOJBA) Nisi nikada sit, kako ni pazinska jama vode. (Pazinska poslovica' Dan i noč voda šumi i va črno žrelo teče. Tako zgini pod zemljo i nijedan ne zna kamo gre. Nad jamon visijo vrtiči, botege i oštarije Tu se ceste križajo po keh paseva svet ča iz Vlašije A tamo na škale stoji Kaštel — se para — sada na če se va jamo zaval Kade so »konti« stiskali našega kmeta a on je mora mučat, trpet i služit. Dan i noč voda šumi samo kadkada zabuči huje. Voda se več raste... glej jezero, kade se val za valon zdiguje. Ma i to požere Fojba nikad sita. Onput se opre i... Bože na nebesih! Kakoj z oblaki zagrmijo glasi od jezero besi. VRLINOV BROJ 12—15 »ISTRA« STRANA 5. Laginjina briga za našu omladinu čitatelji ovih mojih redaka, kojima su dobro poznate prilike, u kojima se je u Istri odvijao naš narodni pokret prije tridesetak godina, razumjet če ovu neznatnu epizodu iz našeg narodnog života, koja mi dolazi u pamet i koju bih želio iznijeti pred čitatelje naše »Is¬ tre« osobito one mladje, a u vezi s pro- slavom svijetle uspomene našeg nezabo- ravnog narodnog vodje, oca Istre, pok. dra. Matka Laginje. Bilo je to negdje god. 1906. Bio sam tada nastavnik-suplent na velikoj hr- vatskoj gimnaziji u Pazinu. Iza dvogodi- šnjeg službovanja bio sam nešto obolio. Bolest je bila takve naravi, da sam se počeo baviti mišlju, da napustim nasta- vničko zvanje, komu sam se bio svom dušom odao. Iako teška srca, pomišljao sam da ostavim školu i da stupim u slu- žbu naših Društava za štednju i zajmo- ve. takozvanih Posuj ilnica. U takvom raspoloženju otišao sam jednog dana iz Pazina u Pulu, da tamo potražim pok. dra. Matka Laginju, koji je tada bio na čelu takvih društava i koga sam, prema narodnom odgoju, u prvom redu imao da upitam za savjet po tom pitanju, koje nišam smatrao sa¬ mo ličnim nego i donekle narodnim pi¬ tanjem. Došao sam k njemu bez ikakvih po- teškoča. j er se do njega kao i do svih naših narodnih prvaka u Istri moglo u ono doba doči bez zaprijeka. On me je vrlo ljubazno primio i up¬ ravo očinski saslušao. Ispripovijedio sam mu svoj slučaj i iznio sam preda nj svo- ju nakanu da napustim nastavničko zva¬ nje i da ga zamijenim nekim drugim, na pr. službom kod naših Posujilnica, kojih je tada bilo u Istri prilično lijep broj. Na koncu svoga razlaganja za- molio sam ga, da mi dade svoj savjet, koji ču poslušati u svakom slučaju, ako je to od koristi za našu narodnu stvar u Istri. Veliki naš narodni vodja pozorno me je saslušao i pustio da do kra-ja izgovo¬ rim što sam želio. Dok sam govorio, po- smatrao me je svojim blagim očima, iz kojih je otsjevala sva plemenitost i do¬ brota njegove duše, a kad sam završio, potapkao me po ramenu rukom pa mi mirnim umiliatim glasom reče otprilike ovo: »Dragi sinko, ja te dobro razumi jem. Vidim da dobro gledaš na život i na svO; ju buclučnost. Ali mislim, da nisi bas naj pametni) e cdlučio ovo što si mi is- pričao. Ja ne mislim, da je ta tvoja odluka opravdana niti mislim,'da bi trebalo, da se ti rastaješ sa zvanjem, kojemu si to¬ liko odan. Ne, ne ti ne smiješ da zdva- jaš! Tvoje če se zdravlje popraviti. Ti si ješ mlad Ti češ moči ponovno da se pnhvatiš knjige, pa češ položiti i drugu polovicu svoga profesorskoga ispita i po¬ stat češ valjanim učiteljem i odgojite- ljem naše mladeži. A takvih mi trebamo, i te kako ih trebamo! Trebamo ih mno¬ go više nego što ih dosad imamo. Oso¬ bito trebamo dobrih odgojitelja naše mladeži I zato, dragi sinko, ostani ti pri svome dosadašnjem zvanju! A za Posujilnice čemo se več pobrinuti. Nači čemo i za tu službu potrebnih činovni- ka i mnogo lakše nego za učitelj sku službu. Budi miran i pod ji u Božju prirodu, negdje tamo uz morsku obalu u tvoju lij epu Moščeničku Dragu, pa se tamo odmori i prikupi novih snaga i moči češ da se ponovno vratiš čil i zdrav u ško¬ lu k mladeži«. Dok je on tako govorio, posmatrao sam ga pobožno kao da slušam glas svoga duhovnog oca, koji me tješi i bo¬ dri u nevolji i očajanju. Svojim mirnim i blagim riječima, i nada sve svojim krotkim pogledom, on je ulijevao u mo¬ je srce nove nade i pouzdanja u život i Naše istarski zastupnici Laginja, Spinčič i Mandič, za vrijeme zasijedanja bečkog parlamenta otsjedali su obično u skromnom alisolidnom hotelu Holler u Alserstrasse u Beču. Nečak pokojnog Laginje, nedavno preminuli ing. Ivo Simčič i pisac ovih redaka, u generaciji 1908-1912., jedini smo od Pazinčana študirali šumarstvo na Visoko j školi za kul turu tla (tako je Bodenkultuiru preveo Dr. Laginja) u Beču i više smo godina zajedno i stano¬ vali. Bili smo nerazduživi prijatelji i bratski dijelili i dobro i zlo. Vrijedno je napomenuti, da naš izbor šumarskog študija, jednoga od najtežih i najskup- Ijih, nije bio slučajan. Mi smo ga oda- brali po savjetu tih naših dobrih otaca, jer je Istra tada največma oskudijevala na narodnim šumarima ... Nekoliko puta — ne baš često, — kad bi tamo prema kraju mjeseca ponesta- la i zadnja sredstva i presahnuli svi i najskromniji izvori, mi smo se oko pod- neva uputili u hotel Holler. Tamo smo uvijek najljubeznije bili pozvani da pri- sjednemo k zajedničkom stolu i odmah su bila naručena dva objeda više... Jednom takvom prilikom pokojni Dr- Laginja obrati se k meni i upita me: »A šta ti Ante sada učiš?« »Spremam se za pojedinačni ispit iz bujičarstva, gospodine narodni zastupni- če« — odgovorih. Nato če on, pogladivši si mirno bra- dicu, popravivši zlatne naočare i prija- I zno uperivši pogled u mene: moju ijepšu budučnost. I ja nišam če- kao, da on posve završi svoj govor, več sam skrušeno prihvatio njegovu ruku, stisnuo je čvrsto i zahvalio mu na savje¬ tu obečavši mu ujedno, da ču ga poslu¬ šati. I poslušao sam ga, — a bio bih ga poslušao i kad ne bih bio uvjeren u mo- gučnost njegova ispunjenja. jer je kod nas u Istri vladala tada u našim naro¬ dnim redovima savršena discipliniranost, po kojoj smo mi mladji naše narodne prvake ne samo poštivali i voljeli nego smo se i pokoravali njihovim savjetima i željama u svakom narodnom poslu. To smo mogli da činimo to više, što smo znali, da su se i oni ranije tako pokora¬ vali stranačkoj disciplini i narodnoj po¬ trebi te su kao disciplinirani narodnja- ci vršili svaku dužnost, koju je narodna stranka od njih tražila, i polazili su svu- da, kuda ih je stranka slala. Zato je naša narodna borba u Istri u ono zlat- no doba imala i tako divnih uspjeha! Prof. Ivan Ivančič (Sušak). »Lijepo, lijepo! Samo ti marljivo uči, bujice u Istri počinjaju na¬ šem narodu svake godine velike šte¬ te. Ali, nešto da ti kažem. Pret- prošle smo godine t eškom mukom isposlovali pomoč za uredjenje je- dne bujice u Istri od 150.000 kruna. Prošle je godine ta bujica bila po struž¬ il jacima uredjena, a ovog prolječa veli¬ ka voda sve je opet raznijela, da je sa¬ da stanje gore nego je prije bilo. Zato zapamtite d ječo dobro što ču vam sada reči. Učite marljivo i položite sve ispite da što prije budete od pomoči. Ali kad budete išli uredjivati ovakvu jednu bu- jicu, podjite okolnim seljaci- ma i pitajte ih, kako su oni sami dosada očuvali svoje oranice i livade od bujičnih nesreča, pa dobro slušajte šta če vam reči. Mnogo je bistrine duha i mnogo praktičnoga iskustva u našem seljačkom narodu, i da su učeni struč- njaci prošle godine uradili kako sam ja sada vama savjetovao, vjerojatno je da do ovako velike nesreče ne bi došlo!« Spinčič i Mandič potvrdili su ove La- ginjine riječi, što znači da su dobro znali na šta je pri torne mislio, a mi smo ih dobro upamtili za cijeli svoj život. Nesumljivo je, da je u tim blagim riječima bilo i ponešto opravdanoga ogorčenja, ali je istina i to, da nam je taj savjet. u našoj dugogodišnjoj praksi često veoma dobro poslužio. Ing. Ante Ružič JEDNA USPOMENA IZ BEČA FRANCUSKA I HRVATI Značajna razlaganja „0bzora” Zagrebački »Obzor« objavio je ovih dana (u broju od 16. III.) na svojoj po- litičkoj stranici, u rubrici Stranačko kre- tanje, interesantna razmatranja kao od¬ govor listu »Vihor«. glasilu pokreta Zbor u Splitu, koji je napao Francusku Bez obzira na samu polemičku stranu, koja za nas ovdje nije od interesa, smatramc potrebnim prenijeti neke stavke iz Ob- 1 zorova članka posebno zbog toga jer se u njemu dodiruju neka pitanja, koja su ne samo aktuelna nego su i od princi¬ pi j elne važnosti. »Nikad nije bilo, a nema ni danas u hrvatskom narodu — veli »Obzor« — protufrancuskih osječaja. Nema ih zato, jer izmedju Francuza i Hrvata nema su- protnih interesa, a francuski duh i fran¬ coska kultura oplemenili su hrvatsku književnost i proželi snažno mnogobroj- ne hrvatske intelektualce. — Nije pak puki slučaj, da su upravo najnekompro- misniji borci za slobodu i nezavisnost Hr¬ vatske bili frankofili, Kvaternik je tra- žio u Napoleona III. pomoč za nezavis¬ nost Hrvatske, kao što su nekoliko stoti¬ na godina prije njega Zrinjski i Franko¬ pani bili u vezi sa Ljudevitom XIV., hti- juči osloboditi Hrvatsku habsburške do¬ minacije. „I§THU" 2 Drugo je pitanje, ovisno prije sve- ga o geografskim uvjetima, kakav oblik takva pomoč može u konkretnom slu¬ čaju poprimiti. No o torne ovdje nije ri- ječ, več samo o kulturnim afinitetima, kao i o tom da je apsurdno tvrditi da Hrvati mogu biti ugroženi od Francuza. Ovu je činjenicu jasno uočio i otac hrvatskog nacionalizma Ante Starčevič, izraziti borbeni frankofil, koji je u Fran- cuskoj vidio prirodnog prijatelja, pače saveznika Hrvatske u borbi protiv Habs- burgovaca i njihove germanizatorske po¬ litike. Uostalom svaki hrvatski čovjek, koji ima i'malo polit, instinkta, mora neizbježivo uočiti, da nam je Francuska prijatelj, da ona nemože ugroziti naše interese, pače da je u interesu Francu- ske, da hrvatski narod bude jak i Slobo¬ dan. Ova je činjenica tako jasna i nepo- bitna, da su svi hrv. političari koji su vodili borbu za slobodu Hrvatske, bili frankofili i tražili u Francuskoj pomoč. Zato imamo gotovo jedinstvenu pojavu, da su ne samo Kvaternik i Starčevič, da- kie dva najizrazitija predstavnika hrvat¬ skog nacionalizma,. več i Strossmayer, Stjepan Radič, Supilo i Trumbič, koji su želili okupiti sve južne Slavene u jednu državnu zajednicu, bili frankofili i traži¬ li u Francuskoj moralnu i materij alnu pomoč za ostvarenje naših narodnih ci¬ lj eva«. K 50 LETNICI DR. Kar mož nebesa nam poslala, da večni nas otmo grobov, vse mati kmečka je zibala, iz kmečkih so izšli domov. (Gregorčič S.) Tiho in skromno je praznoval petde¬ setletnico svojega življenja naš rojak, pesnik in pisatelj prof. dr. Joža Lovren¬ čič. V naši javnosti je šla ta obletnica mimo skoro neopaženo, čeprav bi mož, kot je on, zaslužil malo več pozornosti in priznanja za svoje veliko in neumor¬ no delo, ki je vsega z vročo ljubeznijo posvetil svojemu narodu, posebno odtr¬ ganemu delu izza meje. Njegovi ljub¬ ljenci — dijaki — so priredili za ta ju¬ bilej svojemu voditelju skromno, pa za¬ to tem bolj prisrčno proslavo, čestitke so bile izrečene z ono ganljivo prepro¬ stostjo in iskrenostjo, ki so jo zmožna le mlada, nepokvarjena srca, prihajale so iz duš, ki so na široko odprte, priprav¬ ljene, da dr. Joža seje vanje dragoceno seme prave vzgoje in žarke ljubezni do naroda, da v njih učvrsti neomajen po¬ gum in silo za bodoče delo, ki ga bodo pre : ali slej prevzeli na svoja ramena ti mladi ljudje — ta novi že v svobodni domovini rojeni in vzgojeni rod. On skrbi, da v teh mladih 1 j udih ne bo zamri spomin in hrepenenje po domu očetov, on je med njimi sejalec bodoč- JOŽE LOVRENČIČA nosti, v katero veruje z vso silo svoje velike duše... Prof. dr. Joža Lovrenčič se je rodil 2. marca 1890 v Kredu na Kobariškem kot najstarejši srn siromašnega kmeta, že v ljudski šoli je s svojo bistrostjo vzbudil pozornost učitelja, ki je končno pregovoril starše, da so ga poslali v gimnazijo v Gorico. Tam je prvo in dru¬ go leto stanoval v Alojzi j evišču, dobo od drugega do sedmega razreda je preživel v Malem semenišču, zadnje leto, v os¬ mem razredu, pa se je sam preživljal. Po maturi se je odločil za filozofijo ter je na graški univerzi študiral slavistiko in latinščino. L. 1914 je dokončal štu¬ dije, leto kasneje pa je bil promoviran za doktorja. Po opravljenem študiju je bil nastavljen na goriški gimnaziji, ka¬ sneje je odšel na gimnazijo v Trst. Te¬ daj se je razvijala prevratna akcija za združitev vseh Jugoslovanov in dr. Joža Lovrenčič je bil med vnetimi borci ti¬ stih dni. Kot tak je sodeloval v zača T snem narodnem predstavništvu v Beo- gfadu kot goriški odposlanec. Iz Beogra- ga so ga 1919. poslali na mirovna po¬ gajanja v Pariz. Kot je znano je bila na žalost kljub vsemu prizadevanju Go¬ riška izgubljena. Dr, Lovrenčiču ni pre¬ ostalo drugega, kot da ostane v novo stvorjeni svobodni državi in se tu po¬ sveti delu. Nastavljen je bil najprvo na n. drž. real. gimnaziji v Ljubljani, kjer je služboval 12 let, nato na III. drž. real. gimnazji, dokler ni bil v jeseni lanskega leta premeščen na drž. učiteljišče, kjer poučuje še danes. Slavljenec uživa slo¬ ves enega najboljših profesorjev v Ljub¬ ljani. Kot mnogim našim pesnikom in pi¬ sateljem je tudi dr. Lovrenčiču vzbudila zanimanje za književnost njegova stara mati, ki mu je s pripovedovanjem prav¬ ljic in bajk razgibala fantazijo, že v ljudski šoli, je pridno prebiral leposlov¬ ne spise. Kot šolarček se je poizkusil z zlaganjem pesmic, krajših povesti in, smešnic, kar je vzbudilo učiteljevo po¬ zornost in tako odločilo njegovo usodo. V Alojzijevišču je s pesnikovanjem na¬ daljeval. Ob narodnih in Gregorčičevih pesmih se je navduševal za narodno stvar, hudi boji obmejnih Slovencev za politi¬ čno enakopravnost in uveljavljanje pa so njegovemu domoljubnemu ognju olja le še prilivali. Oglaševal se je že v »Vrtcu«, kjer je priobčil svojo prvo pe¬ sem »Kaj me žene v gaj« pod pseudo- nimom Rastko Staroselski, v zavodu pa je izdajal tudi svoj leposlovni list »Po¬ mladni cvet«. Radi nerazumevanja, na katero je naletelo njegovo pesnikovanje pri vodstvu Alojzijevišča, je zavod za¬ pustil in se preselil v Malo semenišče. Iz tedanje dobe je že polno njegovih pe¬ smi, med najbolj znanimi pa so »Rdeče rože«, ki jih je Zofka Kvedrova objavila v Domačem prijatelju. Lovrenčič se je že tedaj poizkusil tudi v dramatiki in kot sedmošolec je spisal trodejanko »Gorsko življenje«, ki so jo z uspehom igrali najprvo v rojsnem kraju pisatelja potem pa še po drugih podeželskih odrihr Iz impresionističke čustvenosti slo¬ venske nove romantike je našel pot v ekspresivno slikovitost, s katero je us¬ tvaril lepe individualne podobe; njegova erotika se tedaj umirja in prehaja v meditativnost; doživetja njegovega ide¬ alističnega duha se nagibajo k mistič¬ nosti. Oblikovno se je razvil iz kratke ki¬ tice, ki mu jo je dala narodna pesem, preko soneta v svobodni verz in indivi¬ dualno moderno formo, včasih afori¬ stično stisnjeno, včasih bukovsko ši¬ roko. Kot akademik je sodeloval pri Ljub¬ ljanskem Zvonu,' kjer je priobčil cel ci¬ klus svojih pesmi (1910), »Gorica« je priobčila njegove »Rdeče verze«. L. 1917 je zbral svoje pesmi, raztresene po naj¬ različnejših slov. revijah, in jih izdal v zbirki «Deveta dežela«. Kasneje so se tem pridružile še pesmi z begunskimi motivi, katerih začetek je v krasni pe¬ snitvi »Očenaš«. L. 1916 so nastale »Gor¬ ske pravljice«, ki so izšle 1. 1921 in v ka¬ terih je združil epske, posvetne in legen¬ darne pesmi. V njih je prekrasno izra¬ ženo hrepenenje begunca po domu. »Trentarski študent« (1915—22) je sad njegovih romantičnih teženj, ki so našle svoj predmet v domačih srednje¬ veških sholarskih motivih. To delo je začetek Lovrenčičeve epike. Pesem spa¬ ja klasicizem z narodno pesmijo in raz¬ pleta domačo fantovsko zgodbo o štu¬ dentu, ki se je zapisal hudiču (Faust) Kasnejše delo »Kronika Trente« ni več v organski zvezi s prej šn j inf delom. Te¬ daj je pisal tudi podobe iz ljudskega življenja rojakov na Goriškem, kot »Mlin ob Nadiži«, »Podrehar« i dr. Najvišji vzpon je dosegel Lovrenčič v letih po vojni, ko je zavzel med slo¬ venskimi pesniki zelo vidno mesto. Kljub izredni plodovitosti v tem času pisal je prav v vse slov. revije za mejo — pa v povojnih letih ni izdal nobene pesniške zbirke, ki bi pokazala v celoti njegovo silo. Pozneje je pisal mnogo tudi v prozi. L. 1927 je izšel njegov roman »Pubblius in Hispala«, leto pozneje povest »Pereči ogenj«, nato zgodovinska povest iz 14 stol. »Cesta in njen vozel«, 1929. povest »Božja sodba«; 1. 1931 je izdal zbirko legend »Tiho življenje«, 1934 legendo »Pastir z belo ptico«. 1. 1938 pa legendo o Mariji in pastirici Urški (za 400 let¬ nico Sv. Gore pri Gorici).- V tem času je napisal tudi druga dela, tako: »Dom ob Soči«, »Anali izumrlega naroda« mladinsko povest »Tonca iz lonca«, »Ce- rovški gospod«, »Soča voda je šumela«, »Zaklad ob Nemiljščici« i dr. Zadnja leta se je posvetil predvsem mladinske¬ mu slovstvu ter sodeluje v Vrtcu in Na¬ šem rodu, predvsem pa v dijaškem li¬ stu Mentor, katerega urednik je od 1930 1. Njegova dela so priobčevali skoro vsi slov. listi, kot: »Gorica«, goriški »Novi čas«, »Mladika«, goriški »Naš čol¬ nič«, tržaški »Novi rod«, Ljubljanski »Zvon«, »Dom in Svet«, »Slovenec«, »Amerikanski Slovenec«, »Vrtec«, »Gru¬ da«, »Zora«, »Mentor« in drugi. Lovrenčič je tudi prevajatelj. Znani so njegovi prevodi, kakor: »Zadnji dne¬ vi Ogleja«, »Eufemija«, »Mesto ob mor¬ ju«, »Prigodbe malega Nonnija«, »Go¬ lobje in jastrebi«, »Stržek in njegovo burkasto življenje«, »Mož gozda« i dr. Kot globok in vesten opazovalec kul¬ turnega življenja na Goriškem je na¬ pisal dela: Goriški memento (1920), Pregled goriške slovenske kulturne zgo¬ di, 'ne, Slovenci v Italiji (1930), Sloven¬ ska beseda ob Soči m Adriji. V »Sloven¬ cu« je objavljal kulturne slike s poto¬ vanja po Goriški. Napisal je tudi bio¬ grafije naših odličnih mož z Goriške¬ ga, tako: Staniča, Gregorčiča, Sedeja, Trinka, Vodopivca Abrama i. dr. Letos je izšel njegov »Kažipot na Sv. Goro« in »Trentarski študent« v predelani iz¬ daji. Jubilantu iskreno čestitamo in mu želimo še dolgo, dolgo vrsto let plodnega in uspehov polnega življenja! (***) STKANA 6. »ISTRA« BROJ 12—13. JOŽE KRAPS: VELIKA NOC V IDRIJI So dnevi, ko se v človeku zbude spo¬ mini. Tedaj se pred njim zvrste slike iz prošlosti, že nekoč doživete, a že umrle. To se dogaja zlasti ob velikih praznikih kakršna sta Božič in Velika noč. Jasne in čiste priplavajo pred te in ti vzbude na- ■ smeli. Največ slik je iz mladosti. Takrat so nastale, da sam nisi vedel kdaj in so se zajedle vate liki svetloba v fotograf¬ sko ploščo. Nosil si jih s seboj, a nisi ve¬ del zanje. Hodil si z njimi po širnem sve¬ tu in zdaj pa zdaj se je ta ali ona dvignila takorekoč iz pozabljenja, in si jo zaznal, kakor da se dogaja znova. Lepe so take slike, pa se jih od srca razveseliš, ko pridejo, in te kakor odsev prošlosti povabijo, da zaživiš z njimi in da ti je praznik zares praznik, prav radi njih samih. Prazniki so zame v resnici obnova slik iz mladosti. Ne samo zame, za vsakogar. Doživljaš skrivnost praznika, pa se ti po¬ javi slika istega praznika, kakor si ga do¬ živel sam nekoč, morda še mlad deček; ali ni kakor, da bi ti postavil vazo z deh¬ tečim cvetjem na praznično mizo? Ni li praznik vse lepši, sončnejši, skrivnostnej- ši? Zame vsaj je tako! Božič mi prinese kopico slik in razvrščam jih, kakor otroci jaslice ali kakor razvrščamo fotografije po albumu. Velika noč, ta prelepi praznik vstajenja, pa mi zopet odpira predale in jemljem jih iz njega, skrbno odpiham z njih prah. Jemljem jih v roke, kakor dra¬ gocene spominke z božje poti... Oko se zaiskri, krog tebe je praznik, duh pa plava nazaj v čase, ki so bili... Velika noč v Idriji! Lepa si bila. Zdaj sern te doumel. Velika noč v mestu med gorami, kjer je življenje teklo tako na svojevrsten način! Ne doživim te več! Ali si res namenjena samo mladim ljudem, otrokom? Ali so pirhi namenjeni samo ne¬ dolžnim in čistim dušam? Imam vtis, da je tako. Brskam po spominu. Slika za sliko pri¬ haja, druga je lepša od druge. Bi li bilo narobe, če jih nekaj izberem, zapišem? Meni so ti spomini dragi, kakor malo kaj. Morda bo še kdo drugi našel v njih kaj lepega. Najde se kdo, ki bo v njih videl tu¬ di sebe. Naj bodo te zgodbice pirhi, spo¬ min vstajenja... BOŽJI GROB Veliki četrtek. Sonce sije izza Gor, upira žarke v Kobalove planine, boža sivi grad, da se blešče zlate številke njegove ure na malem stolpiču. Strehe pod gradom bleste. Nebo je sinje modro. »Jože!« Kliče nekdo pod oknom. Po¬ gledam. Na kameniti stezi ob plotu stoji Slavko. »Pojdi, greva nosit deske za božji grob!« Doma ni nikogar. Mati je odšla za nakupom. Ne pomišljam dolgo. Misel, ki jo je sprožil Slavko, me prevzame. Su knjič oblečem in odhitim venkaj. Na stopnicah se domislim: Vsekakor je tre ba zakleniti duri. V mislih na božji grob, največje veselje otrok, zaklenem duri, ključe pa vtaknem v žep... Pred cer¬ kvijo je gruča otrok. Pomešava se med nje. Kmalu pride cerkovnik. »Otroci, za mano! Pa počasi! No, no, le pazite, zares!« Tiščimo za njim na podstrešje. Od- kaže nam delo: deske, barvane in pisa¬ ne, ravne in zavite Stebre, angeljčke z napisi, križ z sulico in gobo in se mnogo takih lesketajočih se stvari. Oj naš bo¬ žji grob! Da bi ga videli! Ni to božji grob, kakršnega vidite po vaseh. Par desk in par lesenih vojščakov, to je vse. Ne. Naš božji grob, velik je, sredi cerkve stoji. Okrog njega moreš na vse štiri strani. Znamenit je, saj ima takšnega le cerkev sv. Štefana na Dunaju, samo, da je naš nekoliko manjši. (še manjšega, skoro za igračo pa je izdelal pokojni Klemen. O tem znameni- tom Klemenu, bi se dalo napisati, tudi marsikaj). Kopičijo se deli in kosi pri stranskih vratih cerkve sv. Barbare. Nosimo in vlačimo. Pot teče po licih... Sonce se je bilo dvignilo visoko. Ves bel je trg pred cerkvijo. Visoko gori v zvoniku udari ura. Poslušam... štirje udarci, na to globoko: deset, enajst, dvanajst. Nato zahrešči in zaropoče — tudi meni zaropoče, mravljinci lezejo po hrbtu. Roka seže v suknjič in v žep in otipa v njem ključ! Ključ! Nisem imel ogledala s seboj, ali vem, da sem bil rdeč. Poldne je. Mati se je vrnila in ne more noter, še preje se je vrnil oče z dela. Kaj bo! Slavka, prijatelja ni bilo nikjer, tudi ostalih vrsta se je bila razdrečila. Božji grob se je umaknil veliki skrbi: tepen boš! Tekel sem čez trg po ozki ulici, čez Nikavo in kamenitem klancu navzgor. Srce pa je tolklo: te-pen, te-pen! Pred hišo je bil vrtiček, ob njem klop. Ondi sta sedela: mati s cekarjem, oče s kar¬ bidovko. »Tako! In midva te čakava, falot! Kje se potepaš?« »Božji grob«, sem izjecljal. Zdi se mi še danes, da je beseda božji grob vplivala pomirjevalno na mater. »Ključ daj že vendar!« je hitro de jala. Tresoč se, sem ga izvlekel. Nekaj mi je priletelo krog glave, na račun bo¬ žjega groba. Hujšega ni bilo. Kakšno kosilo smo imeli tistega velikega četr tka, pa se ne spominjam več ... SLAVKOV »BLAGOSLOVLJENI« OGENJ Tisti veliki četrtek in delo za božji grob sta se zame nesrečno končala. Slavko se je bil vrnil domov zgodaj. Ve lika sobota pa je bila zanj nesrečen dan. Prišel je pome, da greva po blagoslovlje¬ ni ogenj. Gobe, ki sva jih iztaknila v tičniških gozdovih, sva imela pripravlje¬ ne, suhe in zmehčane. Mati mi je nekaj naročala o hitri vrnitvi in o dvanajsti uri, pa sva s Slavkom vzela gobe, pri¬ trjene na dolgo žico in odšla pred cer¬ kev. Prostor pred njo je bil poln otrok, sredi gruče pa je cerkovnik pripravljal les. še vedno so prihajali otroci. S Slav¬ kom sva ostala zadaj ob zidu. Ko je čez nekaj časa prišla procesija ministrantov z banderom in duhovni¬ kom, se je gruča otrok strnila okoli lesa Slavko pa mi je tedaj dejal: »Nikar ne tišči v gnečo! Segel je z roko v žep in privlekel vžigalice. Začu deno sem ga pogledal, češ, kaj namera vaš. Pa se mi je nasmehnil navihani Slavko in dejal: »Gobo prižgem! Bo tudi veljalo! Ho¬ češ tudi ti?« Odkimal sem in mu zatrjeval, da tak ogenj ni pravi, medtem pa se je že vžgal sredi trume otrok les. Otroci so se pulili za žerjavico in ogorke, zapustil sem Slavka, pristopil bliže in prižgal... Ko sem nato z očmi iskal Slavka, ga nisem našel. Oddal sem ogenj doma in pri teti, pa sem stopil k Slavkovim ter vprašal po prijatelju. Zasmejala se je njegova mati: »Ali si tudi ti ogenj tako nosil?« »Kako?« Povedala, ml je zgodbo njegovega »blagoslovljenega« ognja: Vračal se je Slavko od cerkve, vrteč žico z gorečo gobo preko kamenitega mosta čez Nikavo domov. Goba pa je prav v trenutku, ko je tekel čez mest, pregorela tik ob žici v potok. Slavko se je nagnil čez zid in glej, goba leži in se kadi na produ. Slavko ne pomišlja mno¬ go, steče po stopnicah do vode, zaviha si hlače in — v Nikavo. Ali joj! Preden doseže prod, se mu na- spolzkem kame¬ nju spodrne in Slavko, čof v vodo. Ni do¬ segel tleče gobe, obrnil se je, in, moker do pasu domov. Pri Slavkovih so bili tiste Velike noči brez ognja. Brez škode, saj, kakor mi je Slavko povedal, itak ne bi bil blago¬ slovljen ... LATERNE To je zgodbica iz poznejših let. Bil sem že večji in študent. S Slavkom, če tudi ni študiral, sva bila še vedno prija telja. Preden pa zgodbo začnem, moram povedati še nekaj. Pri procesiji, ki je v Idriji na veliko soboto zvečer, nastopa tudi godba. Ču¬ dovita ta godba! Ne samo po svojih inštrumentih, ki morajo, biti za ta večer zlikami in očiščeni, da se iskre, kakor zlato, tudi ne po izvrstni zbranosti gla¬ sov, ki prihajajo iz svetlih glasbil, ampak po posebno slikovito oblečenih godcih, Za procesijo so nosili — kar vidim jih — slikovito uniformo, ki ji je dajala posebno dostojanstvenost kapa, vrh ka tere je čepel živo rdeč šop iz perja. In še nekaj. Ker se je procesija vršila že v mraku in večeru, je bilo godcem treba luči, da so videli note pred seboj. Luči pa so bile posebne »laterne«, ki so bin¬ gljale na drogu, ki je bil tudi pobarvan z rdeče belim trakom. Te laterne so bile hranjene, ker je bila godba rudniška, v samem gradu. Velike sobote pod noč pa sojih spravili na dan in razpostavili na grajskem dvorišču. In kdo je nosil te laterne? Kdo pač! Otroci, dečki. Bila je posebna čast, ki pa jo je užival tisti, ki je velike sobote popoldne prej dospel v grad. Koliko je bilo teh latern, se danes točno ne spominjam. Mislim pa, da okrog dvajset. Tudi jaz sem jo mahnil v grad. Ali žal, otrok je bilo več ko la¬ tern in žalosten sem se vrnil brez časti. še to omenjam, naj večja čast pa je bila za onega, ki je nosil laterno kot prvi pri kapelniku in pa morda še za onega, ki je svetil ob — bobnu. Boben je bil za naše pojme najimenitnejši inštru¬ ment! Tako sem tiste sobote — brez later¬ ne in časti opazoval procesijo. Godba je stala pred zvonikom in čakala. Vstaje¬ nja. Laterne so se pozibavale med godci. Pri kapelniku je stal ponosno Pavle izza grada! Pavle, poveljnik Zagradar- ske grupe, ki je vodila ljute borbe z na¬ mi. Prontarji. V cerkvi je duhovnik odpel Alelujo, zunaj je pa vdarila godba. Množica se je razvrstila v sprevod. Po¬ časi je nastopila godba svoj korak. Pavle, ponosen na svojo čast, je po¬ skušal s korakom godcev. Ne vem iz kakšnega vzroka, pa glavne procesije ni hotelo biti,, zato se je godba vstavila. Pavle pa, v svoji časti, možato naprej... Laterna je bingljala sama med pretrga¬ no vrsto, šele ko je godba znova udarila koračnico, se je zavedel. Ozrl se je — godba daleč za njim. Tistikrat sem Pavletu od srca pri¬ voščil veliko zadrego... . VESELE VELIKONOČNE PRAZNIKE želita vsem svojim sodelavcem, naroč. nikom in čitateljem ter prijateljem lista. UREDNIŠTVO IN UPRAVA »ISTRE« * Ker je ta številka našega lista dvoj¬ na številka (12. in 13.), bo izšla nasled¬ nja (14.) številka »Istre šele 4. aprila. Pogled na Idrijo NA VELIKI PETEK (PRED TRIDESITI LET) Da se ne puzobi noš lepi zajik... Sonce je počelo teplit, nebo vedrit, a gora i dol zelenit. Tu je znamenje da je blizi velika fešta proleča — Vazen. Fe- šta joj, pršuta, vina i pinc. Na velika šetimana saku leto se »pametim dneva Velikiga petka, tamo pred eno tridesiti let. Bože moj, koku vreme leti koku Sa¬ jete pu nebi, a mi saki don stareji i bli¬ že smrti. Me par da je Smrt naj veča pravica na ten sveti. Sakimi ona pride i kliče ga Bogi ne račun, prije ali po- njer. Kada se pugledam u špegu vidin bele lose i bele muštače. Zbogom mla¬ dost, nozet ne deš več prič, orko tič... Koku bi bilo lepo, da smo vaj ki mlodi. A Boh zno, da li bi bilo tu dobro? Pistimo tu ča, ne banda. Tu je filo- žofia, s katerun ne moreš prič na kraj. Boje da van povedam, kaj mi se dogo¬ dilo na Veliki petek pred tridesiti let. U to vreme son biu oš frkalas i delau hiže u ariji. Deboto saku večer son ho- diu u Narodni dom. Tamo smo šteli foje, hitili koka briškula, pu leti igroli ne bale, a znali smo i zakontat: »One dvi naranče«, »Pismo ču ti pisat« itd. Tu se zno, da nismo bili žejni. Bilo je onka kvartini, onega dobrega iz vinograda poli Praščori, iz Sovinjaka i iz Mluna i Vrha. Istina da van povedam, doma son kasno prihojau. Tu bi mi mugu posve- dočit moj dobar prijateu i kumpare Mi¬ ran iz štrpeda. š njim son hodiu pu noči doma. Orko svet, ma smo čakuloli... Donka to kasno prihojanje doma nič ni pijažilo moji soda pokojni noni, boh je pumili. Več boti mi je guvurila: »Ja- komič, ma koj 'se ne bojiš kasno hodit doma? Doli ne Križišči saka noč u pu- noči plešeju strige. Pazi dubro, prije ali kasneje če ti ena zgrabit«. Jaz son se moji stari noni smijau i son ji reku, da nima ne sveti strin, Strige so slabe ženske, a kudlaki slabi moži. Ne Veliki petek tega božjiga leta smo jeli fini bakala u Narodnim domi, ki ga je bila skuhala gospa od Bodula Petri- ša. Bakala je riba, riba treba čuda vode, čuda oj a i — tu se zno — čuda vina. Nekaj prije punoči son šu pumolin do¬ ma dobre voj e. Sobon son vaj ki nosiu ena debela polica od dreva Vrah me ne zeu, ako ni imela tra eno pet kili. Sada se ne spametim, ki mi je biu šen- kao, ma se mi se pero, da to Šenk mi je biu sturiu profesor Bačič, sada u pen- žijoni u Jibjoni. Dobar človek, si smo ga imeli rada. Je nosiu ena mojhona bela špicasta bradica. Gren jaz toku pumolin doma pu ce¬ sti. Noč je bila vedra, a mesec je sve- tiu, da je biu en pijacer. Ne jenbot čujem jaz iz largiga en čuden glas, koku da bi neki zdihevau ne smrtni puste ji. Son pučeu mislit: ki vrah je tu? Stujim eno vreme tiho. A nič nison vidiu. Morate znat, da son anka oni bot biu krotkiga vida, koku son i danas. Kaj čemo, saki oltarič ima svoj križič — je reku moj dobri pokojni čača). Oni glas je pučau još več zdihevat. Son sobom son si reku: Jakomič kura jo! 1 son šu nopret. Vidi vraga, ne sred ceste se nekaj belega zibalo i žalosno zdihevalo. Bela spadoba, da ni tu ona striga, za kotere mi je guvurila moja nona? Da vidimo, nozet ne grem! Stisnem boje moja drenova polica. Bela spadoba i jaz smo bili več blizi, na pu metra. Nison ji vidiu ni glova, ni no¬ ge, ni roke. I ona je daje žalosno zdihe- vala i se počela koku da bi raskoračevat. A jaz zdignem moja polica i zamohnem kuliko son mugu nad glova bele spado- be. . . E, e, ma spadoba je otskočila dva metra na banda i zakričola: »Kaj si munjen, Jakomič, tr češ me ubit! Ja son zrman Frane!« A jaz, koku da ne čujem. son se teu pukazat jinak. son zakričau: »Ako si živ zadnja ti je jera» ako si duh. mrt, bog te’ pumili!« Od spudobe se sturiu zrman Frane, a bela ruha je pola ne cesta. Vero po- kanka on se je tresu koku veja. poznau je on dubro forca moje police. Jaz ni¬ son biu u stiohi, ma vero ni mi bilo joku lepo pri deši. Koku dvo zrmana smo šli doma i on mi je reku da ga je puslola nona da me prestroši, du ne bin doma kasno prihajevau. Ma ji ni šlo za roka, brižni. Oš dugo smo Frane i jaz čakuloli i ispili en litro belega mačka- tela. Toku son jaz pasau u noči ne Veliki petek pred tridesiti let. Profesor iz la- tinskiga je u jinažiji guvuriu: »et mi- minisse juvabit«, dobro se je i tega spa- metit — ene noči iz lepe mladosti. Jakomič Franečičev Sv. Lucija na Pazinštini. Daleko od ljudi crekvica sama stoji. Okoli nje med grajami ledina za ledinom se zeleni. Tu so zidiči i dolčiči kade ovce pasejo na mire Med gustimi štrpedi so jame, ke strašijo pastire. Ma njih ni strah. Po ledinah se igrajo. Zdravi i jako kakoj dren veselo kantajo. Kada pak počnu vihri i dažji šumet pul crekve se saki stiska i zvija i moli da bi ih od sakega zla očuvala Sveta Lucija. VRLINOV BROJ 12—13. »ISTRA STRANA 7. POHOD ISTRANA U ZAGREBU Iz uspomena na Laginju Godine 1890. održavala se u Zagrebu zemaljska izložba. Dr. Laginia dolazi u Pulu, pa malo iza svog dolaska pozivlje Istrane da posjete Zagreb, glavni grad Hr¬ vata, da posjete dra Antuna Starčeviča, idealnog borca za hrvatska prava, da po¬ sjete zemaljsku izložbu i da vide napredak svoje brade. Posebni vlak išao je iz Trsta preko Divače i Ljubljane u Zagreb. Svi naši poslanici, učitelji, više svečenika, tr- govaca i Seljaka, u svetnu oko 400 Istra¬ na pridruži se izletnicima što u Divači što u Sv. Petrm U Zagrebu bili smo lijepo primljei i pogoščeni. Prva je naša briga bila da se idemo pokloniti dru Anti Star- čeviču. Slijcdeči dan po našem dolasku, J. Jakac, učitelj iz Lanišča, a kasniji profesor u Kastvu, razvio je oko 10 sati u jutro na Jelačičevom trgu veliki barjak. oko kojega se okupismo svi Istrani sa Laginjom, Spin- čičem i ostalim narodnim zastupnicima na čelu, te podjosmo u redovima preko Zri- njevca u Starčevičev dom, kraj kolodvora, da pozdravimo svog idejnog vodju. Tu je prof. Spinčič održao vatreni pozdravni go¬ vor, na kome se je dr. Ante Starčevič sa- suzama u očima zahvalio i poljubio prof. Spinčiča sa napomenom: »Taj cjelov vri- jedi i za svu mojii braču iz Istre«. * LAGINJA U VOLOSKOM Haračenje lihvara u puljskom i pore- Ckom kotaru dostiglo je bilo oko godine 1885.—1890. svoj vrhunac. Naš je seljak molio i tražio pomoč na sve Strane, a kad je doznao za spretnog i mladog advokata u Voloskom. on je pješačio do njega i predavao mu parnice za likvidaciju zamr- šenih dugova. Lično sam poznavao četvo- ricu seljaka iz puljskog kotara, koji bi- jahu njegovi klijenti dok je ioš bio _u Vo¬ loskom, a sigurno je, da ih je bilo i više. On je bio popularan na Puljštini još prije nego li je tamo došao, prije nego li ga je narod lično upoznao. Osim toga su bili kod njega i popLegovič iz Medulina, Velikonja iz Juršiča i Benigar iz Valture, kao što i Marot iz Marčane. Nije on došao u Pulu po kakvom naredjenju kako to tvrdi vaš dopisnik mdv, jer to društvo nije tada još ni postojalo, nego je osnovano tek kasni- je. Nije on došao ni po želji tada več po- stoječeg Pol. društva za Slovence i Hrva¬ te u Trstu, kome je bio na čelu njegov drug prof. Mandič. U ono vrijeme nije bi¬ lo osim po kojeg popa i učitelja nijednog advokata, ni suca, ni ljekara, ni činovni- ka Hrvata sve od Kastva i Kopra do Pule, a nije tu bilo ioš nijednog javnog ureda, u kojem bi se bilo pisalo hrv. jezikom, ni¬ ti nije do tada bila još nijedna opčina u našim rokama. Egzistencija dra M. Lagi- nie bila je u Puli osigurana, ali on mjesto da svoju zaradu bilježi u knjige, često bi još podao seljaku, koliko mu je trebalo da se vlakom vrati kuči, a biljegovinu mo- rao ie često da podmiri iz svoga džepa. * KAKO JE OSNOVANA ISTARSKA POSUJILNICA God. 1891. bio sam namješten u Medu- linu. Jednog dana, usred zime, a krasnog i toplog sunčanog zimskog dana dodje mi poziv iz Pule od odvjetničke pisarne dr. M. Laginje, da dodjem narodne subote po podne na sastanak u njegovu pisarnu__radi osnutka jednog novčanog zavoda, koji če štititi našeg seljaka od plačanja lihvarskih kamata. Sobom da dovedem i svoje prija¬ telje Petra Lorencina i Jakova Kirca. Pošao sam odmah do Ive Zuccona, ko¬ jega nadjoh na »baladuru« kako na suncu pažljivo proučava »rimsko pravo« Pozvah ga za subotu da podje sa mnom u Pulu. On mi se nasmiješi i reče: Milijun _ tato¬ vih zadrugara kao što sam ja, ne bi Istri ništa pomoglo, jer ja ni otac nemarno ni krajcara u kuči. Dogovorismo se da čemo 0 Uskrsu običi sve one naše svečenike i učitelje u porečkom i pazinskom kotaru, koji se ne bi odazvali Laginjinom pozivu. U odredieni dan podjohuPulu sa svo¬ jim dvjem prijateljima iz Medulina. U maloi kancelariji na »rivi« iznad kavane i hotela »Miramare«, vlasništvo Laniščana Vratoviča sa krasnim vidikom na arsenal 1 ratne brodove, nadjosmo več popove: Kirca, Velikanju, Benigara, Cotelja, Filipli- ča, Vrpku, Grašiča, Ptašinskog i Gorca; učitelje: Rajčiča, Magošiča, Kinkelu, Turka i Svetličiča; privatnike, osim spomenutih Medulinaca Fr. Flega iz Buzeta, Marota iz Marčane, Bertoša iz Pazina, Defara iz Tinjana i Perkovič-Raponju iz. Smoljana. Iz Pule bilo je nekoliko imučnijih radnika- posjednika, te arsenalskih i mornaričkih ni¬ zih i štabnih potčasnika. Bilo nas je oko 30 i jedva smo se strpali u premalene prostorije. ... • Kada nam ie dr. Laginia obrazlozio cilj sastanka i način zavadjanja i upropaščiva- nja naših seljaka od strane nesavjesnih ljudi, izabran je akcioni odbor a u julu radni odbor, u koji je ušao i Medulinac Jakov Kirac, tamošnji naš prvak i trgovac. Vodstvo Posujilnice povjereno je bdo ne- što kasnije Stj. Gjiviču, Dubrovčaninu, koji je bio ujedno i urednik »Naše Sloge« kroz više godina. Uložaka se je pri konsti¬ tuiranju prikupilo vrlo malo, nu dr. Lagi- nja je izjavio. da se nada da če mu u torne pomoči več postoječa Roparska i Tr- ščanska posuiilnica, a u slučaju veče po¬ trebe da če se obratiti i na Kastav (Bra- tovštinu hrv. ljudi), a eventualno i na Vo- losko. Josip Svjetličlč DELA NAŠIH SKLADATELJEV IZ ČITALNiŠKE DOBE NA PROGRAMU AKADEMSKEGA PEVSKEGA ZBORA V LJUBLJANI Letos, ko obhaja slovenska Univerza Kralja Aleksandra 1. v Ljubljani dvajset¬ letnico svojega obstoja, je Akademski pevski zbor, tehnično in muzikalno najbolj kultivirana pevska edinica v naši državi — kakor jo je že pred leti opredelila glasbe¬ na kritika — priredil v njeno proslavo ve¬ lik koncert 11. t. m. v veliki unionski dvo¬ rani v Ljubljani in 16. t. m. v Mariboru. Za svoj program je črpal dela iz dveh glasbenih epoh pri Slovencih: iz dobe či¬ talnic in iz dobe po čitalnici — na prehodu v novo. ki ji je dajal moderno smer men¬ tor, odličen glasbenik in estet, sedanji vseuč. prof. dr. Gojmir Krek ko je začel izdajati strokovno-glasben list »Novi akordi«. Med onimi avtorji, ki so zastopa¬ ni na koncertnem programu, je artistični vodja in dirigent Akademskega pevskega zbora g. France Marolt sprejel tudi dela treh dobrih glasbenikov iz čitalniške dobe. ki so delovali, organizirali in ustvarjali po¬ membna dela v naših krajih. To so Hra- broslav Volarič, Avgust Leban in Josip Kocijančič. . H r ab r o s 1 a v V ol a r i č je bil ro¬ jen 13. oktobra 1863. v Kobaridu kot sin godca, očeta Andreja. Glasbe se je najprej učil pri F. Carli-ju, učitelju, ki ga je pou¬ čeval teorije in klavirja. Pozneje je stopil v učiteljišče v Kopru in se tu učil gosla- nja, klavirja, harmonije in kontrapunkta pri Czastki. Po dovršenem učiteljišču 1. 1882 je učiteljeval v rojstnem kraju, kjer je ustanovil in vodil Kobaridski zbor. Vleklo ga je v Tolmin, kjer je bil sklada¬ telj Danilo Fajgel; pri njem se je izpopol¬ njeval v glasbenih študijah. Ta ga je vzpobudil h komponiranju. Pozneje je slu¬ žil v Livku nad Kobaridom, v Kozani pri Gorici in nazadnje v Devinu, kjer je umrl 30. septembra 1895. Njegova glasbena de¬ la kažejo močan glasben talent; melodija, prežeta s slovenskim duhom in občutjem, mu gladko teče. Njegova najboli znana dela, kar jih je bilo objavljenih so »Ve¬ nec četveroglasnih pesmi«, »Gorski odme¬ vi«, zbirki moških ter mešanih zborov. Dalje »Narodne pesmi«, ki so bile zbrane po Kobariškem, priredil jih je za moški zbor. Za klavir je izdal parafrazo »Po¬ zdrav iz daljave«, nadalje »V domačem krogu, potpuri slovenskih narodnih nape¬ vov za klavir«. Na žalost je ostalo mno¬ go njegovih del v rokopisu. Josip Kocijančič je bil rojen 16. marca 1849, v Kanalu ob Soči in istotam umrl 10. aprila 1878, Študiral je na dunaj¬ ski univerzi in v Gradcu, ter je položil pravno-zgodovinski izpit. V Kanalu je bival kot notarski koncipient pri dru Kollerju, pozneje v Ormožu pri dru. Gerščaku. Že v zgodnji mladosti je kot samouk pokazal izrazit talent za pevovodjo. V tistem ča¬ su so nanj močno vplivale čitalniške »be¬ sede«. Poučeval je doma in na tujem či¬ talniške zbore in sicer v goriški Čitalnici, v Čitalnici v Kanalu, ki jo je sam usta¬ novil, dalje v »Sloveniji* na Dunaju. Zbiral in prirejal je narodne pesmi, ki jih je iz¬ dal v dveh zvezkih. Na njegovo glasbeno delo so vplivali takratni goriški glasbeniki Anton Hribar in Avgust Leban, na Dunaju pa F. Tovačovsky, takratni dirigent zbo¬ ra pravoslavne ruske cerkve in Slovan¬ skega pevskega društva. Izdal je en zve¬ zek izvirnih skladb: »Čuti v napevih«, osem moških zborov. Avgust Leban je bil rojen 5. sep¬ tembra 1847 v Kanalu ob Soči. Maturiral je na gimnaziji v Gorici, nato je dovršil še učiteljišče. Kot učitelj je služboval v Sovodniah pri Gorici, v Ajdovščini ter na goriški vadnici. Glasbe se je učil v Malem semenišču v Gorici ter Dri goriš- kem stolnem organistu Schreiberju har¬ monije in kontrapunkta. Izdal ie nekaj pesmi za moški in mešani zbor v Pra- protnikovem Učiteljskem tovarišu in Tom¬ šičevem Vrtcu. Po njegovi smrti v Go¬ rici 30 maja 1879, je njegov brat Janko izdal »Pet cerkvenih pesmi za moški zbor«, »Glasi s Primorja« »Svetni moški zbori«, potem »Skladbe Avg. Lebana«. I-I1I — mešani, moški zbori ter dva sa¬ mospeva, »Pobožni vzdihi« (latinska maša za mešani zbor in orgle) V Glasbeni zori je izšel moški kvartet »Pod oknom«, v Fr. Maroltovih »Nagrobnicah« pa pesem »Na- grobnica«. Tudi ta je zbiral narodne pesmi in jih izdal pod naslovom »Venec ipav- skih narodnih pesmij«. Na njega kot sa¬ mouka ie vplivala predvsem narodna me¬ lodija. Omenim še Josipa M i c h I a. ki je po rodu Čeh, rojen 25. februarja 1879 v Slanih na Češkem, a je vendar velik del svojega znanja in časa posvetil slovenski glasbeni kulturi na Goriškem. Glasbo je študiral na konservatoriju v Pragi in sicer vijolino ter fagot, predavanja iz kompo¬ zicije pa je poslušal pri Ant. Dvoraku. L. 1902 je prišel za učitelja glasbe k Pev¬ skemu glasbenemu društvu v Gorico, ki je bilo podružnica Glasbene matice lju¬ bljanske. Na šoli je jučil teorijo in violino in vodil dijaški zbor. s katerim je izvedel več koncertov. Z mešanim zborom goriške Glasbene matice je pripravil Dvoržakovo »Stabat Mater«- in »Te Deum«. Griegov »Olaf Trygvason«, Bloudekovo opero »V vodnjaku« in več vokalnih koncertov. Tik pred svetovno vojno je pripravil Beethov¬ novo »Missa solemnis«. vsled svetovne vojne pa do izvedbe ni prišlo. L. 1909 je ustanovil prvi slovenski godalni kvartet, v katerem so bili Karlo Sancin, Silvan Pe¬ čenko, Josip Michl in Avgust Pertot. Ta kvartet je izvajal dela najodličnejših sve¬ tovnih skladateljev, kakor Beethovna, Bo- rodina, Čajkovskega, Dvoržaka, Griega, Haydna in Mozarta. Po vojni 1. 1921 je prišel na šolo ljubljanske Glasbene matice, kjer je poučeval več predmetov in za¬ časno vodil tudi zbor Glasbene matice ter orkester Orkestralnega društva Glasbene matice. L. 1925. se je vrnil v rojstni kraj. kjer živi še danes. Program velikega koncerta APZ: Hra- broslav Volarič: »Izgubljeni cvet«, »Nos«; Josip Kocijančič: »Popotna pesem«; Avg. Leban: »Nagrobnica«; Fr. Gerbič: »Vabi¬ lo«, »Pastir«, »Rožmarin«; Stanko Pirnat: »Pomlad in jesen«; Josip Michl: »Sokra¬ tova smrt«, balada; Anton Svetek: »Kaj bi te vprašal«, »Majolčica«; Alojzij Sachs: »Idila«. »Vzdih«; Josip Michl: »Atila in ribič«, balada. Zanimanje za koncert, ki je bil v pone¬ deljek 11. t. m. v veliki unionski dvorani je bilo toliko, da je bila dvorana že par dni poprej popolnoma razprodana. Po dvo¬ rani smo opazili poleg najvišjih krogov slovenske inteligence tudi veliko število naših rojakov. 'Hvaležni smo APZ-ju. da je — kakor že svoječasno na koncertu slov. narodne pesmi 1. 1935 in na lanskem koncertu, ko je izvajal našega Hajdriha m F. S. Vilharja — predstavil z le njemu dano možnostjo umetniške interpretacije dela naših tvorcev, on kot najboljši zbor pred najvišjo slovensko intelektualno dru¬ žbo. Pesem je učinkovala prepričljivo in zapustila v nas globok vtis... — z—č. KULTURNA KRONIKA Demarinovi predloži za organizaciji! nastave u Banovini Hrvatskoj U pedagoškom mjesečniku Hrvatskog pedagoškog književnog zbora »Napredak«. u svesku za mjesec ožujak, napisao je profesor josip Demarin, jedan od njegovih urednika članak »O priiedlozima i projek- tima za organizaciju nastave u banovini Hrvatskoj« Tim člankom uredništvo »Na- pretka« otvara anketu o reformi školske nastave. Demarin veli: »Refoimni pokret nove škole, koji se širi po svim kulturnim zemljama, razvija se na principu aktivnosti u duhu dječje samoradnje i na principu života u duhu slobode i 78'ednice. Svi znaci pokazuju. da če nedaleka budučnost bilježiti velik us- pieh i žarna 1 pedagogijske nauke, ali koli¬ ko se god bude i dalje javljalo novih stru¬ ja mislimo, da se ne če moči više ni je- dna od njih udaljiti od pedocentričnog sta- jališta i od glavnih načela radne pedago- gije. U, tom pravcu može da se vrši i re¬ forma naše škole kao i organizacija na¬ stave u bcnovmi Hrvatskoj. ali treba se pri tom stalno voditi našim posebnim na¬ rodnim. sodjalnim, kulturnim i školskim prilikama Mi se ne možemo zadovoljiti samo podacima iz inače bogate i vrijedne strane pedagogijske literature, mi ne smi- jemo da se og edamo i povodimo samo za onim. što se radi na strani: naša je duž- nost da upalimo svoje vlastito svijetlo i da pokažemp svoje vlastite sposobnosti. Ispitivanj-in naših specijalnih uzgojnih pri¬ lika. naročito na selu, i proučavanjem na¬ šega čt vieka moči čemo da što bolje raz- radju.ietno i rješavamo naše odgojne i na¬ stavne probleme na našem domačem tlu promatrajuči ih 's vidika naših potreba i naše duševnosti. Prosvjetne smjernice hr¬ vatskog seljačkog pokreta imadu služiti kao temelim putokaz za organizaciju na¬ stave i za izgradniu prave narodne škole u novim promijenienim prilikama našeg narodnog života«. ALOJZ GRADNIK- »ZLATE LESTVE« Ljubljana. — V kratkem bo izšla pri založniku Vidmarju ki urejuje Novo založbo, nova zbirka pesmi našega ro¬ jaka dr. Alojza Gradnika. Zbirka je že v tisku in bo izšla morda že po prazni¬ kih Zbirka nosi naslov »Zlate lestve«. Obsega mnogo nkm 1 - j mi ter cik'n~ :'o sonetov. Kakor se še vsi spominjamo, je naš rojak izdal pred dvemi leti za veli¬ konočne praznike pesniško zbirko »Večni studenci« Kakor izvemo, so bile mnoge pesmi iz nje preresne - -'dan¬ ščino, češčino in slovaščino. Z njo je naš rojak dobil prvo nagrado ljubljanske mestne občine. Vsi ljubitelji naše lepe pesmi z zanimanjem pričaku¬ jejo nove Gradnikove zbirke. * DOBRODELNA PREDSTAVA ZA MARIJA KOGEJA V petek dne 15 t m. je šentjakobski oder v Ljubljani priredil dobrodelno predstavo v korist našega bolnega ro¬ jaka skladatelja Marija Kogeja. Vrli šentjakobčani so uprizoriti Nušičevo za¬ bavno veseloigro »Ujež«, ki jim je dobro uspela pred zaseden" dvorano. ♦ NJEGOŠEV »GORSKI VIJENAC« NA TALIJANSKOM »Njegošev Gorski Vijenac « nedavno je izašao u novom njemačkom i talijanskom prevodu »Gorski Vijenac« prevela je na njemački gdja Katarina. Jovanovič sa pred¬ govorom Pavla Popoviča, a izdala je milchenska »SiidostAusschuss der Deu- tschen Akademie«. Talijanski prijevod Um- berta Urbanija izašao je u izdanju Garznnti u Milanu »Gorski Vijenac« je preveden na sve slovenske jezike«, isto tako na francuski, madžarski i švedski Švedsko izdanje izašlo je 191$ godine u Stockholmu, i ono je ujed¬ no i najljepše. * ČAKAVSKO NARJEČJE GRADIŠČAN¬ SKIH HRVATA. »Hrvatske Novine«, koje izlaze u Beču kao »glasnik gradiščanskih Hrvatov«, do¬ nose u mdnom od posliedniih broieva čla¬ nak pod naslovom »Jezikoslovne crtice« u kome ie izmediu ostalog rečeno; »Narečje kim su naši stari pisci obično pisali, i kim i mi danas pišemo zove se čakavsko. Mi gradiščanski Hrvati ali Hr¬ vati na Ugrih smo vsi ikavci. no nismo či¬ sti ikavci... Dokle su se zdola u Hrvat¬ skoj pojedina narečja borila iedno s dru¬ gim, čini se da te borbe kod nas niie bilo. Naša sela u glavnom i danas govoru onako kako su i pri simodoselenju govorila. Sa¬ mo su se iedne riči izgubile ill prominile. Izgubili su se na primer ili se samo u ne¬ kih naših sela govoru ioš ovi zovu obliki: oče, majko dido. babo. sestro! A isto tako je i s aoristom, od koga ie ostal samo oblik: ia rekoh — pak i imperfekt. A gdo od nas zna ioš ča znamenuiu one stare ri¬ či: sablast i napast? Tako su naši stari pre 400 leti i Otacnaš nešto drugačiie mo¬ lili nego danas. Ali uveliko se na našem jeziku kroz minulih 400 let nije mnogo prominilo.« ♦ FRANCE BEVK V JUGOSLAVIJI Zagrebški »Obzor« je prinesel krat¬ ko vest, da se v Zagrebu mudil naš ro¬ jak pisatelj France Bevk. Pred tem je prebil nekaj dni v Ljubljani. VA JARDINU Majištral se po dragi jigra i goni vali. Kallči punih jadar burtižaju do Prnibe, Trojne i nazad; va njih mladiči tararajkaju i kantaju. Va mostiru zvoni, kosiči i gardelci šviču; va jardinu po klupah slde stari mornari i jedva se miču. Jedan se tuži na križa; mučno skuca i govori kako če brzo daž. Drugi se žali na starosti mižerju, i bruntuia kako je sve na svitu sama prevara i laž. Jeni se spominju svojih mladih dni, pravjaju na dugo i široko kuda su sve putovali; čuda od njin još i sada srce zajigra, kad se spomene Polu ali Lošinj Mali. Kosuati Roko gladi bradu. pomalo piuie i floča: »Judi moji, sve je to lipo, ma ni ga do Barcelone; tamo smo ja i niki pokojni Murajčič jimeli divojku za nikolike bunbone. Dica za zičičen čuče i hahaju... Ščite jedan drugon na oko; potiek se smlju ] pravjafu svuda po selu, ča je šjeputaril stari ded Roko. IVO ŽIC-KLAČIČ STRANA 8. »ISTRA BROJ 12—13 ERNEST JELUŠIČ UZ 30-GODIŠNJICU SMRTI ZASLUŽNOG UČITELJA Živio je i radio u ono gotovo idilično doba u Istri. Istakao se u nacionalnom radu kao učitelj i kao pjesnik. Bio je izvrstan nastavnik, vrlo inteligentan, po¬ nosit i ugladjenih manira, škola mu je prvo rasadište na polju kulture, a onda pero. Pisao je pjesme i članke. Toliko je bio aktivan, da ga ne smijemo zabo- raviti. Uspomene nas osvježuju duševno. Ernest Jelušič rodio se u Kastvu 1865 godine, a svršio je učitelj iste u Kopru 1884. Kao mladi učitelj želio je učitelj e- vati negdje na Kastavštini. Najprije je učitelj e vao u Lipi kod Klane i Kastva, na selu. često je posječivao Kastav,-gdje je učestvovao u svim priredbama i zaba¬ vama. Tu je počeo i pjesnikovati. Kada je pazinska opčina 1890 god. prešla u naše ruke, ko joj je bio prvim načelnikom Kastavac Dr. Dukič, bio je iste godine i Ernest Jelušič imenovan za upravitelja hrvatske škole u Pazinu. I tu je on u školi, u čitaonici, u pjevačkim i tamburaškim zborovima. Njegova dvo- razredna škola imala je više djece nego sedmerorazredna talij anska. Jelušieeva prva žena Zorka Brozovič (Kastavka) i sinčič umroše u Pazinu. Postepeno se pogoršavalo njegovo zdra- vlje. Bio je umirovljen. Prešao je na Družbinu školu u Puli. Tu se oženio s učiteljicom Ružom Benigar, s kojom je imao sinčiča Tihoraja. Mi smo učitelji tada imali svoje sta- leško udruženje »Narodna Prosvjeta«, ko j e sam osno vao sa drugom Svjetlici- čem godine 1896. Da proslavimo 10-go- dišnjicu te naše prve učiteljske organi¬ zacije u Istri radio sam na torne da osnujemo njezino glasilo. I za Novu Godinu 1906 izadje 1., broj »Narodne Prosvjete« koju je Ernest Jelušič kao urednik uredjivao tri godine. Pojava našega glasila silno je obradovala sve naše učitelje. Program »Narodne Pro- sviete« je potpisao tadanji odbor: J. Bačič, V. šeoič, Fr. Barbalič, Fr. Baf, Iv. Medvedič, koji su bili ujedno i sa- radnici lista. „ Ali dobri naš Ernest oboli u Puli Podje na liječenje u Zagreb, koji mu je bio politički i kulturni ideal, kao i svi- ma nama. I tu ga je neočekivano za¬ tekla smrt koja je nas u Istri iznenadi- la i ražalostila. Na Mirogoju, gdje poci- vaju več toliki naši muževi, lezi spo¬ kojno več punih 30 godina i dragi Er¬ nest Jelušič. Vmko Šepic Položaj naših učitelja Za priznanje godina službe provedenih u Istri. Mnogima našim učiteljima koli služe ovdje i 15 godina, nije priznato u državnu službu vrijeme koje su proveli u učiteli- skoj službi u Istri i vrijeme provedeno u učiteljsko j službi u Jugoslaviji u svojstvu učitelja dnevničara ili kontraktualnog. Do toga je došlo ponajviše s razloga što se s tim priznanjem, kod mnogih, otezalo do mjeseca ožujka 1931 god., a kad je stupio na snagu Zakon o činovnicima od 31. III. 1931, zatekao ih je več kao činovničke pri¬ pravnike ili činovnike, pa im se prema tom Zakonu nije više moglo priznati spo- liienuto vrijeme. Tako su ti pojedinci ostali prikradeni u svojim pravima i ako to svojim radom nisu zaslužili. Čovjek se i nehotice pita kako ie rao- guče da ima još i danas takvih kojima nije priznato u državnu službu po nekoliko godina provedenih u učiteljsko! službi u Istri i godina provedenih u svojstvu učitelja dnevničara ili kontraktualnih kod nas i ako su stekli naše državljanstvo još pred 12 do 15 godina. Neki su podnosili molbe Ministarstvu prosvjete. da im na osnovu § 54 Zakona o državljanstvu i drugih specijalnih riie- šer-ja prizna gorespomenuto vrijeme uči¬ teljske službe u Istri i kod nas. a i Vlasti Banovine Hrvatske pozivajuči se i na § 44 stav. 8 Financijskog zakona za 1939-40 god. u vezi § 54 Zakona o državljanstvu, ali su bili odbijeni s motivacijom da se spomenuti paragraf Zakona o državljan¬ stvu ne odnosi i na Istru. Da im se barem sada ublaži položaj, trebalo je da mjerodavne vlasti uvrste u Financijski zakon za 1940-41 novi paragraf na temelju kojeg bi se priznalo učiteljima iz Istre, ukoliko su stekli naše državljan¬ stvo. vrijeme provedeno u učiteljsko! slu¬ žbi u Istri 1 vrijeme provedeno u Jugosla¬ viji u svojstvu učitelja dnevničara ili kon¬ traktualnog. I. M. učitelj. ZAJAM HIPOTEKARNE BANKE ZA OTKUP NEKRETNINA OPTANATA >Službene Novine « od 16. III objavile su uredbu, kojom se ovlaščuje ministar po- Ijoprivrede, da upotrijebi svotu od jedan i po milijuna dinara od zaklade zajma kod Državne hipotekarne banke u Beogradu sa otkup nekretnina od onih osoba, koje su u smislu sporazuma od 1. ožujka 1939., sklop- Ijenog izmedju Jugoslavije i Italije, odluHle prihvattti talijansko državljanstvo. Otkup- Ijena zemlja rlodijelit 6e se agrarnim intere- sentima, koji 6e zemlju dobiti na otplatu bez kamate u roku od dvadeset godina. Dr¬ žava 6e se za to vrijeme vknjižiti na tom zemljištu. ITALIJA IMA POD ZASTAVOM MILI JUN VOJNIKA | Iatemifani koroški Sloveiaci TALIJANSKI PODTAJNIK U MINI STARSTVU RATA O REORGANIZACIJI TALIJANSKE VOJSKE Podtajnik u talijanskom ministarstvu rata general Sodu govorio je u koopera- tivnoj skupštini. Izjavio je, da su vanj- sln dogadjaji iziskivali temeljitu reorga- nizaciju talijan. vojske. Kadrovi su po- jačani, a povečan je i broj stručnih Voj¬ nika. Italija danas ima pod zastavom milijun ljudi, mladih i sjajno opremlje¬ nih. Govornik je zatim iznio plan po ko- jem če 132 bataljuna milicije uči u sa- stav redovne vojske. Prikazao je i plan o obrani zemlje. Posebna pažnja posve¬ čena je vojničkoj organizaciji sjeverne Afrike i Egejskih otoka. Sadanji evropski sukob — rekao je general Sodu — uzeo je nepredvidjeni preokret i Italija je dočekala ovu situa¬ cij u raznim mjerama, koje se svode na ovo: pojaeanje granica na poluotoku i u Libiji, ogromne pripreme cklopljene armije u dolini rijeke Po, primjena mje- ra o ratnoj pripremi stanovitih jediniea. Svemu ovome je cilj omogučiti da vojska u slučaju potrebe može odmah stupiti punom snagom u akciju. što se tiče pojačanja granica general je izjavio, da polukružni vijenac Alpa pretstavlja značajan bedem. Dodao je: »Sistem naših utvrda ne treba smatrati umjetnim več, kao elemenat koji dopu- njuje i pojačava prirodni sistem odbra¬ ne Več odavna pristopili smo na svim granicama izradbi ovih utvrda, j er smo uvjereni da je jiajpreča potreba jednog jakog naroda u nedotakljivosti njego- vog teritorija. Dužnost nam je nalagala što jače učvrstiti granice da bismo lakše mogli odoljeti svakej eventualnosti. Veliki obranbeni sistem — o ko jem je govorio Sodu — nosit če ime »alpinska brana liktorskog emblema« a seže od Li- gurskog mora na zapadu do kvarnerskog zaljeva na istoku. Ova alpinska brana koja je duga oko 500 milja i zaštičuje granice prema Francuskoj, švicarskoj, Njemačkoj i Jugoslaviji, »bit če u sta¬ nju odbiti svaki napadaj«. * GENERAL PRICOLO O TALI JANŠKO J AVIJACIJI Državni podtajnik za a vijači ju gene¬ ral Pricolo održao je takodjer ekspozej. On predvidja da če zrakoplovne snage predstavljati u ratu odlučni faktor, a svoje riječi potkrepljuje uspjesima nje- mačke vojne avijacije u ratu protiv Po¬ ljske. Proračun za avijaciju, što ga je fašistički parlamenat sada odobrio, pret¬ stavlja rekord. »Državi je danas potre¬ bno — rekao je general Pricolo u svom ekspozeju, da predvidi djelovanje rata na zemlji, u zraku i na moru. Ratovanje en masse protiv vojnih objekata i otvo- renih gradova još nije počelo, j er se na- padač očito boji reakcije napadnutoga. Ipak nema sumnje, da če zaračene Stra¬ ne zapodjeti ozbiljnije akcije s pomoču svojih zrakoplovnih snaga.'Nedavno smo bili svjedoci — rekao je general Pricolo — sjajne akcije njemačkog zrakoplov- stva protiv britanske trgovačke flote u Sjevernom moru. Veliki broj brodova po¬ topljen je njemačkim bombama iz zra¬ ka. Ova činjenica je od velikog značenja za talijansko zrakoplovstvo, j er Sredo- zemno more predstavlja za nas život. Mogu vas uvjeriti da su beskrajne mo- gučnosti represalija, koje se pružaju na¬ šem zrakoplovstvu« Jugovzhodna Evropa in njen promet z Italijo VL U, J /o D/ TUTTO ■ /L ■ COAlMe C CIO OBLL’BUROPP SUD-OMBNTALi U-SVOlCi CON- L '/TAl/A _ Tržaški dnevnik »II Piccolo« od 8. decembra 1939. je objavil sledeči zani¬ miv članek o trgovinskih odnosih Jugo¬ vzhodne Evrope in ga opremil s sliko, ki jo reproduciramo. Balkanska in turška tržišča imajo velik pomen, bodisi kot producent j e su¬ rovin (žita, sočivja, lesa, živine, volne, rudnin ih petroleja), ali kot kupci izdel¬ kov. Res je. da ta tržišča ustvarjajo MANJINSKI PROBLEMI Nifemei ix Jugoslavile ne šele u Reich najrazličnejše industrije, ki naj zado¬ stijo čimdalje večjim javnim in privat¬ nim potrebam, toda kljub temu imajo in bodo imela jugovzhodna tržišča vedno potrebo po tehničnih izdelkih industrije. Odtod obsežne možnosti, ki se nudijo italijanskim izvoznikom. Oglejmo si statistiko med bojujočimi se državami, Italijo in Jugovzhodno Ev¬ ropo. Uvoz: uvažajoča država: odkod »Deutsches Volksblatt « (Novi Sad), gla¬ silo Iiulturbunda, piše da se u posljednje vrijeme šire medju jugoslavenskim Nijem- cima letci, u kojirnh se veli, da je osno vana jedna njemačka zadruga sa zadačom, da vrši preseljavanje Nijemaca iz Jugosla¬ vije u Reich. List tvrdi, da nikakva zadru¬ ga nije osnovana sa tom sadaiom, te da se Hm letcima želi izasvati zabuna medju ju¬ goslavenskim Nijemcima. Na koncu » Deu¬ tsches Volksblatt« piše, da je nedavno sa- opčeno, da ne dolazi u obzir iseljavanje Nijemaca iz Jugoslavije u Reich MADJARI U SLOVAČKOJ I SLOVAC1 U MADJARSKOJ Prema posljednjem popisu pučanstva u Slovačkoj ima 57.897 Madjara. Ova na¬ rodna manjina posjeduje danas dva dnevnika, mnogo tjednika, bogatu lite¬ ratura, svoju političku strankuj* svoje škole, razne ustanove i t. d. Slovaci u Madžarsko! poduzeli su do sada mnogo napora da bi izgradili ne¬ ki organizacioni oblik, putem kojeg bi mogli da razviju svoju narodnu kultu¬ ra. No poznato je, — veli »Slovak Press« — da su prilike u Madžarskoj veoma te- ške, u koliko se to tiče slovačke narod¬ ne manjine. Inozemna štampa često pi¬ še o sudbini 632.000 Slovaka u Madžar- sokj. Sa slovačke Strane čine se svi mo- guči napori, da bi Slovačka živjela u što boljim odnosima s Madžarskem. Slova¬ čka manjina u Madžarskoj trebala bi da bude most izmedju obje države. U Madžarskoj postoje odbori i usta¬ nove, koje podupiru madžarsku manji- nu u Slovačkoj svim mogučim sredstvi- ma. Tamo se organizira sakupljanje no¬ vca za madjarske kulturne domove u Slovačkoj. Slovački ustav predvidja i osigurava kulturne odnose manjine s materinskim narodom. U Bratislavi postoji sada pokret s ci¬ ljem da se organizira posebni odbor, ili ustanova, koja bi imala zadaču da se bri¬ ne jedino za kulturne potrebe slovačke manjine u Madžarskoj. Time bi se cen¬ tralizirala briga za slovačku manjinu u Madžarskoj, a taj odbor imao bi zadatak da iz slovačke manjine u Madžarskoj iz¬ gradi upravo taj most, kojim bi se pre¬ brodili nesporazumi izmedju Madžarske i Slovačke SUSRET BRAČ E NAKON 140 GODINA U Rumunjskoj živi oko 70.000 Jugosla vena, večinom Srba, ali i 10 — 11.000 Hrvata. Glavna hrvatska naselja nalaze se oko Kra sove, t. j. 85 km, zračnom linijom, jugo istočno od Temišvara, dok su ostali raštr- kani istofno i zapadno od ovog grada. Za padno od Temišvara blizu jugoslavenske granice nalazi se veliko selo Keša, u kome ima pored Rumunja. Madžara i Nijemaca i oko 300 Hrvata. Ovi Hrvati doselili su se oko 1800 godine iz Turopolja u Hrvatskoj. Danas živi u Keši 68 porodica jednog i istog prezimena — Mikšiča, Oko 1750, go dine jedan dio velike porodice Mikšiča, koji su još od 1225. godine plemiči, preselio se iz Turopolja u Slatinu ili u Hotnju (do da¬ nas to nije sasvim' sigurno utvrdjeno), a odande je devet porodica oko 1801 god. krenulo u Banat. Sedam porodica nastanilo se u Keči, a dvije u Neuzini. U staroj domovini još je ostalo Mikšiča, što dokazuje nedavni sastanak ovih Mikšiča sa Mikšičima u Rumuniji. Veliko-gorički župnik Mijo Stepanovič poceo se zanimati za sudbinu turopoljskih Hrvata, i Hrvati u Keči putem njega doznali su da ima Još njihove brače Mikšiča u Hrvatskoj, u selu Hotnji. Počeli su se dopisivati i sve više se ispoljavala obostrana želja da se brača na- kon 140 godine ponovno sastanu. Na poziv brače Mikšiča iz Reče Miho Mikšič iz Hotnje krenuo je na put u Keču, gdje je stigao 5 veljače. Hrvati u Keči pri- mili su Mihu Mikšiča sa oduševljenjeni i priredili mu zajedničku večeru na k o jo j je bilo na okupu oko 80 Mikšiča. Oni su me¬ dju sobom sakupili i dobrovoljnih priloga i vokrili putni irošak brata Mihe. »Ravnopravnost« prinaša da so nem¬ ške oblasti internirale Rada Vuteja, urednika »Koroškega Slovenca«, iz Ce¬ lovca Internacijska doba znaša pet let, ki jih bo moral prebiti v prisilnem biva¬ lišču v Weimarju. Prav tako so nemške oblasti internirale Franca Einholzerja, vpokojenega učitelja, ki se nahaja v Da¬ chau. Z njim se nahajajo še kmetovalec Gril, Polde Černič in Šime Martinjak. V okolini Pliberka so bili aretirani pred Božičem Avgust Mlinar, Štefan Pečnik in Franc Bricman. Vzrok temu so pre¬ ventivne mere zaradi sedanjega vojne¬ ga stanja. POVODOM PROMJENE NA ČELU TALIJANSKOG POSLANSTVA U BEOGRADU Mjesečnik »Ravnopravnost« donosi: Ta- lijanski poslanik Mario Indelli napustio je Beograd, a na njegovo mjesto došao ie Mameli. Ime g. Indelli ja vezano je s akci- jom u cilju poboljšanja jugoslavesko-tali- janskih odnosa, koja je 1937 dovela do sklapanja sporazuma izmedju obje države. Taj sporazum je značajan j s gledišta ma- njinskog problema, ma da ne sadržj for¬ malne odredbe u pogledu jugoslavenske manjine u Italiji. Izjava koju je dao tali- janski ministar vanjskih poslova Ciano predstavnicima jugoslavenske i Strane štampe upučuie na to da se ipak toni pri- likom pregovaralo i o tom pitanju, i da su sa talijanske strane učiniene stanovite kon¬ cesije. »Ja sam obavijestio g. predsjednika vlade o povoljnim uputama. rekao je Cia¬ no, koja su data mjerodavnim talijanskitn vlastima što se tiče učenia i upotrebe srp- sko-hrvatsko-slovenskog jezika j u pogle- gu bogoslužja na istom jeziku. A sada ču vam saopčiti da sam dobio od predsjed¬ nika Mussolinija jedan telegram kojim mi je stavljeno u dužnost da predsjednika vlade i jugoslavenskom narodu saopčim ovo: Danas na dan potpisivanja jugosla- vensko-taliianskog sporazuma Duce je pu- stio na slobodu 28 političkih osudjenika ju¬ goslavenske narodnosti, koliko ih je svega bilo ostalo na izdržava iju kazne u Italiji«. JOŽE KRAPŠ: POMLAD Od juga, od morja prihaja pomlad v naše doline, bregove, cvetje razsipa povsod preko trat, taja snežene vrhove. Ob Soči zeleni se vstavi najprej, v dolino vipavsko pogleda, potem na Tolminsko jo mahne naprej odtajat vrhove od leda. Tja na Postojnsko pomlad hiti; v dolino srebrno zavije, od tam se zopet na Kras ji mudi, kjer burja čez kamenje brije. Dvigne roko in burji veli: »Dosti je že te norčije! Tudi tu treba lepih je dni: tudi tu sonce naj sije!«... Ko prehodila deželo je vso. pomlad se takrat vstavi, še senkrat s pogledom objame zemljo, nato pa vetriču pravi: »Cvetje sem svoje raztresla povsod, sedaj še*ti svoje opravi! Pojdi povsod, kjer prebiva naš rod. pa ga prisrčno pozdravi!« * STARI ZV ANE Svi smo ga znali, i straha od njega imali; i nikad ni diei da ' „ ni jene same čerišnje, a čuda hi je ima. Ni sam hi ni ija, zaš poredan je bija. Sve je stiska. I ni isti prave ni stija, a vajka se tužija da ničega nima, a svega je ima dosti za svoje stare kosti. Jedanpnt je ubelija, ma likara ni zva zaš je govori ja: »Ki bi toliko plati ja!« Su mu žene govorile: »Zvane, kokoš ubi i juhu popi, pak ee ti dobro biti. i moči češ hoditi!« A on je reka: »Znan da če me strt> ta nesritna bolest, svejeno prije smrti kokoš neču ubiti, ču raje umriti; ma na sve svoje. koliko da je — ču jeno pojisti jaje! LJUBO BRGIC BROJ 12—13. »ISTRA STRANA 9. Riječ-dvije o „koledvama“ (Prilog Dvorničičevoj raspravi o čakavštini) Moj prijatelj i drug iz austrijskih pržuna, iz ratnih vremena , dr. Mate Dvorničič, za- počeo je u »Istri« krasnu raspravu o čakav¬ štini. Želim samo da kažem i ja par riječi o »koledvama « i » kolejanima«, i par riječi o torne što u Kastavštini pripovijedaju kako je nastalo ime Volosko (»Istra« br. 4 i br. 5). Koledve se zovu u Kastavštini starinske » kantuneti« ili pjesme, koje se *kantaju« od Katarinine ili sapravo od prve nedjelje Ad venta, do Triju Kralja. Oni, koji » kantaju« te »kantuneti«, 'U koledvaju zovu se kolejani Običavalo se započeti koledvanje sa sta rinskom koledvom: — Kate Katarina —. Na Tri Kralja se je pak završilo sa onom poznatom »Tri kralji jahahu«. Jedna koledva bila je koja se koledvala u korizmi, a zove se: Muka Boga Gospodina , na raspetju Bož- jeg Sina. — U Marieljima su običavali se¬ lom iči kolejani na Stjepanju ili Stipanju i na Mlado ili Novo Leto. Koledvala su obično dvojica, ali i ielvo- rica Na Stjepanju koledvali su koledve o Isusovu rodjenju, i o »Stipanu Mučeniku«. Na Mlado Leto koledvali su više šaljive koledve rugalice npr.: — Kad se komar z muhun ženi, — Neč se j’ čera oženilo — i još neke druge. Ako su kolejani odrasli ljudi daju im vina i novaca. Ako su djeca, daruju ih na- raniama, jabukama. orasima a i novcem. Kolejani su na Mlado leto obično za,vr¬ šili pred svakim vratima ovako: — Dajte dajte našu plaču Naša plača vela mala: Sir, pogača, dva kolača, Bukal vina, dva soldina. Ako nan je vi ne date Zet čemo Van gospodara. Gospodara, gospodinju I polah njih su družinu. Ovim, htio sam upozoriti nato da imamo i u Kastavštini sačuvanu starinsku pjesmu ili koledvu, Hz vremena sunčanog mono¬ teizma, iz doba našeg svudavida«, kako kaže Dvorničič. Kako novljanski tako i kastavski »kole¬ jani« prijete da če uzeti gospodara — ako im ne daju »plaču«. Sada par riječi o torne što narod priča, kako je postalo ime Volosko. Ja ču ispri- čati kako sam čuo pripovijedati od pokoj- noga Matiški Androka. On je znao od svakog mjesta po koju pridu. O mnogim pak mjestima govorio je u Štihovima. JV. pr.: V’ Reku po kašu retku V’ Opatiju po rdkiju V a Lovran po kostanj Moščenice po koščice Klanu po ribu slanu Na Volosko po gospocko. Za postanak imena Volosko pripovijedao je barba Androk ovako: — Kade j danas Volosko Mo f nekada mičo ribarsko selo. Zvalo se f »Javoriki«. Zato aš je okole rasla se gola golcata ja - vorika. Va to ribarsko selo da su v’ noči pri¬ hajale pune barki voli. Ti voli da su tati — valjda gusari — nejde nakrali i va Javo- rikah znikrčevali. Onput da su jih tati od tamo dugo nar pred va šumu gnali, i va šume poklali Zarad teh voli da j’ selo Javoriki dobila ime Volosko. Ono mesto pak tamo duga va šume, kada su tati voli, klali, da f dobila ime Klana. To bi bila današnja naša Klana. Ta priča se mnogo ne razilazi sa Dvor- ničičevom tezom o postanku imena Volosko. Od boga govedarstva Volosa, sigurno je nastalo i ime vol. Pa tako je od imena vol moglo nastati ime mjestu. Volosko. Ivo J ar d a s. LAGINJINA USPOMENA DUBOKO ŽIVI Komemoracija 10-godišnjice smrti Matka Lag in j e u Zagrebu Istrani u Zagrebu komemorirali su 10- godišnjicu smrti Matka Laginje Oca Istre i bana Hrvatske nizom priredbi, koje su pokazale, da Laginjin duh živi duboko u srcima naših ljudi. I ne samo naših ljudi — jer su zajedno s njima sudjelovali u odavanju počasti Matku Laginji i pred¬ stavnici zagrebačkoga gradjanstva, čime su sve ove komemorativne priredbe zado- bile značenje šire narodne manifestacije. U subotu 16. III. odslužene su u crkvi Sv. Marka zadušnice, kojima ie prisustvo- vao impozantan broj vjernika na čelu s članovima pokojnikove rodbine. Mišu je služio kanonik mons. Slamič a na orgulja- ma je svirao učitelj Dukič. U nedjelju prije podne održana je u Hr- vatskom glazbenom zavodu svečana aka¬ demija, koju je priredilo društvo »Istra« uz suradnju medjudruštvenoga odbora i su- djelovanje dvaju poznatih zagrebačkih pjevačkih društava — medju njima »Kolo«, jedan od najboijih zagrebačkih pjevačkih zborova. Akademija je započela deklamacijom Balotine duboko pointirane pjesme »Na Rečini«. Nostalgični ugodjaj ove pjesme iz¬ vršno se poklapa s pjevanjem mješovitog zbora, koji je diskretno iza pozornice pra- tio deklamatoricu gdjicu Anku Dujmovič s Brajšinom »Mažurano moja«. Ravnatelj gimnazije Fran Novljan odr- žao je na to predavanje u kojem je prika- zao životni put Matka Laginje, počevši od onoga časa, kad je započeo školovanje najprije u rodnom mjestu Klani i zatim na Riječi, pa sve do dana kad je zaklopio svoje oči u Zagrebu pred 10 godina. Potom je nastupio mješoviti zbor HPD »Kolo«, koji je pod ravnanjem svog diri¬ genta Borisa Papandopula sjajno izveo »Pater noster« od Jakoba Gallusa-Petelina. SH jedila ie Papandopulova kompozicija »Zbogom«, koju su Kolaši i Kolašice dali na njima svojstven umjetnički način. Muski zbor HPD »Zvonimir« otpjevao je Tacli- kovu »Molitvu« pod ravnanjem Borisa Ko- marevskoga. Za svoju serioznu izvedtou bili su »Zvonimiraši« — kao prije toga i zbor »Kola« — nagradjenl srdačnitm odobrava¬ njem. Ovu liiepu istarsko-hrvatsku priredbu u čast velikog i zashižnog sina naše Istre zaključio je mješoviti zbor društva »Istre«, koji je pod ravnanjem svoga zborovodje Bekara otpjevao hitnnu družbe Sv. Cirila 1 Metoda od Brajše-Rašana, koju su svi prisutni saslušali stoječi. U 8 sati na večer izveden ie u Radio- stanici posebni program posvečen uspome- ni Matka Laginje. Priredba, koju je orga¬ nizirala Matica hrvatskih kazališnih do- brovoljaca, trajala je puni sat i pol. Svi oni. koji su imali prilike čuti ovaj prenos, a napose Istrani zahvalni su organizatori- ma i izvadjačima za ovo veče, kad je u znaku Matka Laginje došla opet do riječi naša pučka i umjetna pjesma — naša »Crljena zemlja«. Ernest Radetič, preda- vač, konferansijer j autor, članovi Matice hrvatskih kazališnih dobrovoljaca, istarski mješoviti zbor i njegov dirigent Bekar, re¬ citator Ivan Jelenovič, »pučki« pjevači Bo- žac i gdjica Bušljeta, te gdje Draga Kun- dič i gdjica Jelka Brajša, zajedno sa svo¬ jim pratiocem na kiaviru s g. Brajšom — svi su oni zadužili radioslušače svojim ne¬ sebičnim zalaganjem za uspjeh večeri. * ZADUŠNICE U SPLITU Split. — U ovdješnjoj crkvi Sv. Fi¬ lipa odslužene su povodom obljetnice smrti Matka Laginje, zadušnice, kojima le pri- sustvovao velik broj Istrana i ovdješnjih rodoljuba. Zadušnice ie odsluž '0 sam pre- svijetli biskup Dr. Bonefačič. * KOMEMORACIJA MATKA LAGINJE U SUŠAKU S u š a k. — U nedjelju 17. o. mj. pri- redjena je u Sušaku svečana komemoraci¬ ja desete godišnjice smrti oca Istre Matka Laginje u Jadran-kinu. Komemoraciju je priredilo društvo »Istra«. Proslavu je otvorio lijepom uvodnom riječi predsjednik susačke »Istre« g. Juli¬ jan Jerina, nakon čega je slijedila recitaci¬ ja Bostjančičeve pjesme »Piše mi mat...« Ravnatelj muške realne gimnazije u Krku prof. Ivan Dorčič održao ie iza toga vanredno snažno i koncizno predavanje o Laginji kao čovjeku, političaru i kultur- nom i Javnom radniku, te o značeniu nje¬ gove pojave u životu hrvatskoga naroda uopče, a istarskog seljaka napose. Pota- nje se pozabavio i s Laginjinim djelova- njem za vrijeme njegova banovanja, o če¬ mu je dosada malo govoreno. Predavanje g. prof. Dorčiča saslušano je s velikim in¬ teresom. Nakon toga recitirali su Zdenko Murat i Albert Crnia nekoliko čakavskih pjesa- ma čime je komemoracija zaključena. * (Daljnji izvještaji o komemoraciji Ma¬ tka Laginje, koji su naknadno stigli, bit če objavljeni u idučem broju, koši izlazi — kako je na drugom mjestu istaknuto — u četvrtak 4. IV.) Občni zbor društva „Soče“ v Celju zlij, Baša Anton, Repenšek Miloš. Revi¬ zorji: Dr. Bavdek Josip, Kurinčič Frane Sadar Ciro. Pri slučajnostih so številni delegat; bratskih društev izrazili pozdrave občnem zboru. Nato se razvila živahna debata, v katero so posegli številni člani in zastop¬ niki. V glavnem se ie vsa ta debata su¬ kala okrog problemov, ki zadevajo vso na¬ šo emigracijo. Končno je bila sprejeta re- zolucija, kjer se poziva Zvezo, da skliče kongres, na katerem naj se iznesejo vsi predlogi in mnenja in naj se končno ure¬ dijo razmere, ki danes vladajo v vrstah emigracije. -- RAD JUGOSLAVENSKE MATICE * U ZAGREBU Donosimo kratak izvještaj o radii Jugoslovenske matice u prošloj godini. Godine 1939 obratilo se Matici u Za¬ grebu 148 novih emigranata Od tih je došlo u Jugoslaviju 1939 godine njih 64, dočim su 84 došli prijašnjib godina, ali su se obratili Matici za prvi put tek go¬ dine 1939. Iz Istre ib je došlo 81, iz Tr¬ sta 7, iz Gorice 2, iz Rijeke i Zadra 10 , iz ostalih krajeva 48 — Po zanimanju su radnici 43, djaci 11. kučanice 12, me- haničari 8, priv činovnici 9, zidari 7, trgovci i trg. pomočnici 6. ostali su dru¬ gih raznih zvanja. U njenom su radu Maticu podupira- le njene podružnice i povjereništva. Od 20 podružnica i povjereništava podupr- li su je novčano: Kastav 5040 Din, Osi¬ jek 2000 Din, Sisak 302 Din, Sl. Požega 1600 Din, Varaždin 1000 Din, Zagreb, ženska sekcija Jugosl. matice 5800 Din — ukupno 15.802 Din. Uz to su neke podružnice i povjere¬ ništva pomogli Maticu raspačavanjem njenih reklamnih i propagandističkih kalendara radeči u smislu ciljeva Jugo¬ slovenske matice Jugoslovenska matica imade i nekoliko plemenitih dobrotvora, koji se sječaju svoje brače u svakoj prilici bilo radosnoj bilo žalosnoj preko ove ustanove. Hvala im! — Novi tele¬ fonski broj Jugoslavenske matice 43-75. ♦ SESTANEK DRUŠTVA »TABOR« Kamnik. — Prosvetno in potporno društvo »Tabor« v Kamniku sporoča svo¬ jim članom, da se bo vršil na Duplici v nedeljo dne 31. t. m. društveni sestanek, ako nam bo mogoče za ta dan dobiti po¬ trebnega predavatelja, sicer se bodo za ta sestanek poslala pravočasno običajna va¬ bila. Odbor. ♦ POROKA Kamnik. — Ob koncu letošnjega pu¬ sta so se poročili naši rojaki, člani društva »Tabor« v Kamniku, Stergar Leopold, do¬ ma iz Ročinja pri Kanalu in Angela Ko¬ gej iz Idrije, ter Lapajne Josip, doma iz Kojskega pri Idriji, in Ogrič Frančiška do¬ ma iz Idrije. V novem zakonu jim želimo obilo sre¬ če in zadovoljstva. V zadnji številki smo prinesli kratko po¬ ročilo o tem občnem zboru, ki ga sedaj spopolujujemo. V nedeljo 10. marca popoldne so se zbrali celjski Sočani v salonu Narodnega doma, da položijo obračun svojega letnega delovanja. Občni zbor je bil lepo obiskan ter so se ga tudi udeležili številni zastop¬ niki bratskih emigrantskih društev. Rakov- šček je pozdravil delegate društev. Spo¬ mnil se je tudi našega naroda preko meje pa tudi naših umrlih članov ter ob kratkem komemoriral našega velikega do¬ brotnika in književnika pok. vladnega svetnika Emila Lileka častnega člana na¬ šega društva. Iz tajniškega poročila je razvidno, da se ie društvo v danih razmerah udejstvo¬ valo in delovalo, kolikor je pač moglo. V svojem uvodu se je tajnik spomnil 70 let¬ nice društvenega predsednika tov. Rakov- ščka ter mu je čestital. Blagajniško poročilo je podal tov. Franca. Sledilo Je poročilo odseka Kluba Primork, ki ga je podala predsednica tov. Šmidova. Poročilo omladinske sekcije je podala tov. Olga Rustjeva. Odsek je pričel delo¬ vati še le pred kratkim. V imenu nadzornega odbora ie poročal dr. Bavdek ter je predlagal razrešnico s pohvalo, ki je bila soglasno sprejeta. Novi odbor je sledeči: Predsednik Rakovšček Josip, tajnik Fili Janko, blagajnik Franca Peter. Odbor: Venturini Franc, Klemenc Stanko, Rosil jan Ambrož, Godnik Viktor, Poženel Dominik, ( Batištuta Josip, Pertot Ivan, Repenšek An¬ ton, Šmid Angela, Sadar Angela, Rustja Olga. Namestniki: Orel Anton, Jeras Ba- NAŠI POKOJNIKI P t PAVŠIČ ANDREJ V Domžalah je dne 14. t. m. po kratki bolezni v visoki starosti od 80 let umrl Pavšič Andrej, oče Milana Pavšiča, člana društva »Tabora« v Kamniku, črkostavca iz Grgarja pri Gorici. Pokojnemu blag spo¬ min. Milanu in ostalim sorodnikom naše is¬ kreno sožalje. f JOŽEF FILIPČIČ V Celju je umrl ravno na svoj god naš rojak Jožef Filipčič, star 67 let. Bo¬ lezen ga je dolgo časa mučila in je za¬ radi tega moral pred letom prodati go¬ stilno. Pokojnik je bil doma iz Sv. Kri¬ ža na Krasu in se je takoj po prevratu preselil v Celje. Bil je značajen in od¬ ločno zaveden Kraševec. Sožalje! MATE DVORNIČIČ: ČAKAVSTINA U KOZMOLOGIJI I HISTORIJI Nastavak I Lipu Maru snube na sve strane. Svi susjedi traže njezinu ruku, t. j. svi su- sjedi i Bizant i Mlečanin i Madjar tra¬ že naše krajeve za sebe. Evo jedna sa strane Bizanta: Spodi grada Carigrada voda izvire, Tuda seta mlada Mare, vode uzimje. S gradi gjeda mladi Ive Pa n j oj govori: Uzmi mene mlada Mare Budi za mene! Uzmi ovi zlatan prsten baš je za tebe! Neču tebe ni taj prsten Nije za mene!« Onda «Cvilu to mi cviljaše drobna ptica lastavica Ona mala ptica, Cvilu to mi cviljaše drobna ptica lastavica, Ona mala ptica, Ona cvilu cviljaše Zadru gradu na pridvratju Ona mala ptica« itd. »Lipa Mare u bostanu zrasla, lipa Mare oj. U bostanu va Vrbniku gradu, milo ... drago oj! Nju mi prose bam, lenerali, milo drago oj j Neču bana, neču jenerala, milo drago oj! I Neg mladiča, koga san odbrala, milo drago oj!« »Lipa Mare papar pleve puli mora sama druga«. I Lipa Mare jest glavna ju¬ nakinja našega naroda sve do pogibije Petra Svačiča 1097, i do pacta conventa 1102. kad svršava njezina junačka karijera, a zamjenjuje je Lijepa Jelena odnosno Kraljica Lepa (našega Sisolskoga!) »Popuhnul je tihi vetar I odnesal Mari krunu Nina nena zlato moje 1 odnesal Mari krunu. Lipa Mare progovara, ki bi meni krunu našal Njegova bin juba bila, njegova bin juba bila. Našal ju je jedan mali, jedan mali črni moro (tj. Madžar, Koloman!) Volela bin se utopiti, neg morova juba biti!« Kraljiču Lepu zamjenjuje Kraljeviča Marka supruga Jelena kči kneza Hla- pena. Ali još natrag da podjemo, a da se vratirno na Marka od Prilipa kralja! Na str. 222 Molmenti Pompeo: La storia dl Venezia piše: »Sotto la ducea dl Pie- tro Tradenico (836—864) itd. i pirati slavi, che infestavano il Golfo Adriatico approdati nascostamente ad Olivolo irrupero il giomo ultimo di gennalo nella cattedrale mentresi celebravano... i matrimoni, rapirono le fanciulle, or- nate di gioielli, e spiegate tosto le vele, »si dessero verso Caorle«, »Un infe- stissimo pirata istriano di nome Ga- jolo«. (La festa delle Marie). — »Vir quidam improbitatis permaJdme Gaiolus nomine«. — Sad da čujemo našu narod- nu o čuvenom našem gusaru ili vodji gusara istarskih, koji ne zaostaje za Neretljanima. Pjesma se pjeva uBrlbiru: »Plominčice mlada nedaj se splominat Dokli ne objubiš dobre majki sina Dobre majki sina mlada Galiola, Gallolova mladost koti 1 jabuka. Galiolova jubav koti i naranča!« Ista se pjesma pjeva na pirovima 1 u Selcima samo se ovdje zamjenjuje Gajolovo ime sa Plerinom ako to nije ista osoba! Kričina i Selca nisu baš tako blizu! Bugarski kan dakle vladar koji je vla- dao od 803—814, htjede da na Balkanu i u Podunavlju stvori jednu jaku sla- vensku državu ujedinivši sve Južne Sla- vene zajedno. Mora da je bio silno obljubljen od naroda slovinslaog, ali njegov lijepi naum spriječi smrt posve nenadano. Naša narodna pjesma, koju Je meni i našem istarskom kružoku pjevao u voj- noj bolnici u Szatmar-Nemmety seljak Ive Ujčič iz Beleja glasi ovako: »Oj Krumiču milo dobro moje, Milo dobro po se danki tvoje. Knrnilč se je kruto razbolio. Prvi dan ga febra uhitlla, Drugi dan ga va postiju vrgla, Treti dan je Krumič mrtav bio Ni ga htila mati pokopati Dokli ga ni jubčica vidila. Njega pride jubčica viditi. Lipo ga je ona narišila. Na grobu mu naranču sadila, Na ruki mu rožice kladala, Kraj naranče vodu propustila, Ki je lačam da naranče jide Ki je žejan da se ponapile«. Sa našom nar. junalunjom Marom bezuvjetno sa jednom malom retroakti- vom spojena je i pjesma Albus-kraj (Longobardski kralj koji je 568 osvojio sjevemu Italiju!), a koju je ispjevao narodni pjesnik Ivan Grškovič-Rošič u Vrbniku, pjesnik samouk sličan Slipo- mu Martinu iz Medulina. Ovu je pjesmu Nazor preradio u prozi. Ta Rošičeva nar. pjesma počima: »Tiho je more kako kal Po njen se vozi Albus kraj I š njime mnoga gospoda«. Taj Rošič živio je pred nekih 70 go¬ dina — Uz kralj icu Lepu narod naš uzeo je za narodnog junaka i malog Radojicu tj. sina Dimitrija Zvonimira i kraljice Jelene-Lepe Sužnjevi čekaju od njega da ih spasi turskih okova: »Boga moli četrnajst sužanja Nit za sreču ni za zdravje svoje Več za zdravje malog Radojice«. Nastavit če se STRANA 10 ♦ISTRA« <3RUJ 12 — 13 , 5851—bddoo Dječje polucipe od laka. Zakopčavaju se na špangu. Za TJskrs najbolji dar. 8222—48801 Dječje polucipele od jakog boksa, sa nepoderi- vim domenim donovima. Za živahno djecn ne« •na bolje ni trajnije obnce. 5461—44800 Dječje cipelice od smede mekane kože, širokog (Mika. Preporučujem o ib rr.li njihove udobno¬ st. 6822—44809 Jake dječje polocipele, izradeoe od boksa, sa be žnim donovima i potpeticama. 5(842—64832 Omiljene dječje polocipele od laka, okrašene na risto sa kožnim donovima. Praktične i udo- bne. 28425—6608 Ženske lakovane cipele od game, na špang« Za blato i kišo veoma podesne. 4944-44604 Djevojačke cipele od jake kože, na špangu I kož nim donovima. Kadimo ih o crnoi i smedoi **&■ 2405—6558 Udobne i lagane cipele, od diftina, sa srednjom potpeticom. Vrlo pogodne za ured i šetnju. 9937—63624 Jeftine muške polucipele od jakog boksa, sa kožnim donovima i potpeticama. 2945—44637 Praktične i jake ženske cipele od boksa, na špangn. Za štrapac i šetnju. 2927—44650 Udobne cipele od boksa, tubastog oblika sa kožnim donovima i potpeticama. Pogodne za svaki štrapac. 2405—66115 Moderne ženske cipele od finog mekanog črnog ifi smedeg boksa, sa ukrasnom mašnom na risto 3939—64622 Izdržljive moške cipele od boksa, sa jakim na ram šivenim donovima i potpeticama. 2625-46154 Veoma odohne cipele od finog boksa, preko rista okrašene okusnim jezikom. Kadimo ih u cntoj i smedoj boji. DIREKTOR Moške flor čarape, sa lijepim dezenima u sviro bojama. Prsti i pete naročilo su pojačani. o svim modernim ho¬ jama. Zadovoljavaju ukns i potrebe sva¬ ke dame. Odgovorni urednik: ERNEST RADETIČ, Krajiška ul. 12. — Vlasnik i izdavač: Savez jugosl. emigrantskih udruženja. Masarvkova u! ’Ra II — Broi telefona 67-80 »Istra« izlazi svakog tjedna u cetvrtak. -Broi čekovnog računa 36.789.. - Pretplata za cijelu godinu 48 D, za pola godine 24 D. za inozemstvo dvostruko. za Ameriku 2 dolara na godinu. Oglasi se računalu oo cjemku. — Tisak: Jugoslovenska Stampa d. d.. Zagreb. Masarykova ni. 28a. — Za tiskaru odeovara - Rudolf Polanovič- Uica br, 131. — Rokopisi se ne vračaiu.