★
ES
PRIMORSKI DNEVNIK
TRST torek 21. junija 1949
________glasilo	osvobodilne	fronte	slovaškega	nahoda	za	tržaško	ozemlje
Cena 15 lir - 10 jugolir - 2.50 din
Končni rezultati volitev
v tržaških okoliških občinah
V jutrišnji številki bomo objavili podrobne podatke o izidu volitev prejšnje in zadnje nedelje na posameznih voliščih
Poštnina plačana v gotovini ,1/,A /19^ Spedizione in abbon. postale >JXGV.
Za stranke, ki so proti priključitvi Trsta k Italiji je glasovalo 75,2 °|0 volivcev, za stranke, ki so za priključitev, pa 24.8 °|o volivcev okoliških občin
Stov.-ital. Ijtidsliu tronla	148	21.90	3
SIM	845	51.86	8
Slov. dem. zveza	182	26.83	4
OBČINA	GLASOV	y/ /0	SEDEŽEV
• »v i v* (Volivcev De vin-Nabrežina	2969, volilo 2856, udeležba 96.19 °/0)		
_Sl(i(f.-itaj. ljudska fronta	395	14.53	3
SIAU	949	34.92	7
Slov. dom. /.vc/.a	752	27.67	6
Unionu democratici italiani	569	20.93	4
Delavsknkmeoka /.veza	51	1.87	6
2aC£Omk (Volivcev 743, volilo 695, udeležba 93.53°/0)
Repentabor (Volivcev 356, volilo 325, udeležba 90.12 °/0)
Slov. ital. ljudska fronta	86	26.49	4
SIAII	97	29.78	4
Neodvisna eosiiodarska zveza	142	43.59	7
Dolina (Volivcev 3163, volilo 2721, udeležba 86.02°/0)
Slov.-ital. ljudska fronta
siau
Neodvisna gospodarska lista
MILJE
481	15.29	3
1466	55.37	11
772	29.22	6
(Volivcev 8111, volilo 7357. udeležba 89.98 %)
Slov. ital. ljudska fronta
HP
Krščanska demokracija
Socialistična stranka Jul. krajine
Italijanska rep, stranka
323	4.40	1
4182	57	17
2846	27.62	9
564	7.66	2
242	3.29	1
Yseh volivcev v podeželskih ob inah je volilo 13.713. od tena 10.295 ali 75-2 odst. za stranke.
so proti priključitvi Tržaškega ozemlja k Italiji. 3418 ali 24-8 odst. za stranke, ki so za Priključitev Trsta k Italiji.
v vseli šestih občinah cone A Tržaškega ozemlja <t. j. s Trstom vred) je glasovalo za stranke, kj so proti priključitvi ozemlja k Italiji 71431 ali 39.2 odst., za stranke, ki so za pri ključitev Trsta k Italiji, pa je Slasovalo 110.418 ali 60.8 odst-volivcev.
(Ako odštejemo od 110.41* voliv-
cev tistih najmanj 40.000 volivcev, ki jim ukaz 343 daje volivno pravico v nasprotju z določbo mirovne pogodbe, je v resnici za priključitev k Italiji glasovalo samo okrog 70.000 volivcev ali manj kot polovica volivcev, ki bi smeli imeti na lemelju mirovne pogodbe volivno pravico).
* * *
Rezultati volitev v ostalih občinah dokazujejo, da je kleveiniška kampanja proti Jugoslaviji dejansko na liniji anglo-ameriškega imperializma, kakor rezultati volitev v tržaški občini. V slovenskih vaseh, kjer je prebivalstvo skoraj v celoti podpiralo borbo slovenskega
in italijanskega delovnega ljudstva, je danes — po zaslugi Vidalijevih jrakcionašev — položaj že tako resen, da mora zaskrbeli vsakega iskrenega demokrata.
Povsod se reakcija utrjuje. V dolinski občini je zanjo glasovalo 29 odst. prebivalstva; il nabrežin-ski slcoro 51 odst.; u repcntaborski skoro 44 odst.; v zgoniiki 27 odst. in v miljski skoro 40 odst..
To so rezultati klevetniške kampanje proti novi Jugoslaviji in frakcionaši si morejo čestitati ob tako lepem auspehus, ui je v tako očitno korist reakcije in imperializma.
Nezaslišano mešetarjenje
SZ pristala na illiiskoausmisko meto iz leta m
Ta pristanek pomeni kršitev načela samoodločbe narodov in težak udarec borbi jugoslovanskih narodov in vseh zasužnjenih narodov sveta, ki verujejo, da se pri urejevanju mednarodnih odnosov z njimi ne bo postopalo kot z navadnim blagom
PARIZ, 20. - Štirje zunanji ministri so imeli včeraj tajno sejo, danes popoldne pa plenarno sejo. Na zadnji plenarni seji so govorili o mirovni pogodbi z Japonsko. Acheson je ugovarjal pristojnost sveta zunanjih ministrov in so se končno sporazumeli, da bodo na. daljevali preučevanje po diplo. matični poti. Namestnika zunanjih ministrov so že zjutraj pripravili končno poročilo, ki so ga izročili novinarjem. Pozneje so se na zahtevo Višinskega štirje ministri ponovno sestali ob 20.50. Na seji je Višinski zahteval, naj bi k poročilu dodali še dodatno pojasnilo o neki točki glede Avstrije. Sporazumeli so se, da bodo o tepi razpravljal po diplomatični poti.
Sklepi sveta zunanjih ministrov so sledeči:
I. NEMŠKO VPRAŠANJE.
V uvodu je rečeno, la bodo štiri države nadaljevale z napori za obnovitev nemške gospodarske in politične enotnosti in sporazumeli so se o sledečih točkah:
1. Na četrtem zasedanju glavne
skupščine OZN, ki bo v septembru, si bodo žtirj vlade po svojih zastopnikih na tej skupščini izmenjale svoje mnenje o datuma prihodnjega zasedanja sveta zunanjih ministrov glede Nemčije in o drugih morebitnih dogovorih
2. Okupacijske oblasti se bodo v Berlinu posvetovale na štiri-stranski podlagi v smislu izjave štirih ministrov, da bodo nadaljevali z napori za vzpostavitev gospodar, ske in politične enotnosti Nemčije.
3. Ti razgovori bodo imeli predvsem namen omiliti učinke sedanje upravne razdelitve Nemčije in Berlina, posebno glede sledečih vprašanj:
a) Raztegnitev trgovine ter razvoj gospodarskih in finančnih odnosov med vzhodnim in zahodnimi področji ter med Berlinom in po. sameznimi področji.
b) Razvoj osebnega in blagovnega prometa ter izmenjava informacij med vzhodnim in zahodnimi področji ter med Berlinom in posameznimi področji.
c) Preučitev vprašanj skupnega
interesa glede uprave štirih sektorjev Berlina, da čiJn prej mogoče pride do normalnih pogojev v
mestu.
4. Da jim pomagajo pri nalogi glede 3. točke, se bo lahko vsaka posamezna okupacijska oblast po-služila pomoči nemških izvedencev in tozadevnih nemških organizmov. Ncjnci, ki se bodo nanje obrnili, bodo morali izmenjati vse ksristne informacije, pripraviti poročila in v pr-meru medsebojnega sporazuma predložiti predloge okupacijskim oblastem.
5. Vlade ZDA, Francije, Velike Britanije in Sovjetske zveze so se sporazumele, da bo njujorški dogovor od 4. jnaja 1949 ostal v veljavi. Da se izboljša in spopolni do. govor glede osebnega in blagovnega prometa med vzhodnim in zahodnimi področji ter med Berlinom in posameznimi področji bodo okupacijske oblasti vsaka v svojem področju imele dolžnost podvzeti potrebne ukrepe, da zajamčijo v normalnih pogojih delovanje železniškega prometa ter rečnega in
cestnega prometa, da omogočijo omenjeni osebni in blagovni promet ter poštne, brzojavne in telefonske zveze.
6. Okupacijske oblasti bodo priporočale glavnim nemški.m gospodarskim organizmom v vzhodnem in zahodnih področjih, naj omogočijo ustanovitev tesnejših gospo, darskih vezi med posamezni.mi področji ter naj dejansko izvajajo trgovinske in druge gospodarske dogovore.
II. MIROVNA POGODBA Z AVSTRIJO:
Zunanji ministri so se sporazumeli o sledečem:
1. Avstrijske meje: Ostale bodo one od 1. januarja 1938.
2. Pogodba z Avstrijo bo določala! da bo morala Avstrija zajamčiti zaščito pravic slovenske in hrvatske manjšine V Avstriji.
3. Piačiio reparacij se od Avslri. je ne bo zahtevalo, toda Jugoslavija bo j.me!a pravico zapleniti, obdržati ali likvidirati avstrijsko imo-vino, pravice ali interese, ki so na jugoslovanskem ozemlju.
Umrl /e na/ved// hrvatski pesnik
VLADIMIR
Vojni zločinec Magazinovič
in praška Iav a borba**
REOGRAD, 20. — List «Politika»
»hše, da so v stanovanju znanega '’0jnega zločinca Magazinoviča, ki bil pred kratkim obsojen, našli Sistno lista «Nova Borba«, ki je bi-j*1 naslovljeno na njegovo ljubimko fdSLLI BATIČ, znano ameriško vohunko stanujočo v Trstu.
Vojni zločinec Magazinovič, ki ga
2n Pos*°)nsko sodišče obsodilo na tet ječe zaradi težkih vojnih zlo-. ‘nov, ki jih je izvršil v Srbiji, je vojni stopil v informacijsko službo, ki je delovala v Italiji in Trsi n. kamor je bil zbežal leta 1944 skup-10 Z ostanki okupacijskih sil.
agent imperializma in vojni ločinec se je po objavi resolucije 1'tbrmbiroja obrnil na uredništvo 'sta »Nova borba«, ki izhaja v Pra-81, ter je zaprosil za pošiljanje tega sta, ki da po njem vprašujejo in s® čitajo «napredni ljudje«. Magazi-h-j.. ’ kakor je sam izjavil na suhcu, se je posluževal člankov lista Tov« borba«, da je napisal svoj čla-« o »položaju v Jugoslaviji«, in , sv°ja poročila informacijski služ- j daljnja imena duhovnikov 1 Imperialistov.
«N0
“Folltikii« objavlja
pismo lista
ha p8 korba«, j® bilo naslovljeno ljubimko Magazinoviča in ki so
našli
v njegovem stanovanju.
i katoličani
iai(
A, 20.
Sledeče uradno
*«AU Znočil,,
šlnfC*': V liedf‘1)° ziulraj ie nad -. J1
je bilo Objavljeno danes
katedrali Sv. religiozno o-
Via. u,'sef Beran v n '*	izrabiti
to| - " Z!l nnpt-d nrnli vladi in ka-n*Vi * 8kci*‘- Njegove izj ve se kij( ,,a Ponest navzočih verni-rjjs’ *?' so obsodili poizkus izko-anja verskega opravila za ak-
cijo proti državi. Nadškof se je nato vrnil v svojo palačo.
Češki listi mnogo pišejo o ustanovitvi pokrajinskih odborov kato liške akcije. Praški radio je govoril a vlogi češkoslovaške katoliške akcije ter poudaril ogromen razvoj te organizacije, v kateri je včlanjenih že več kot tisoč poštenih m patriotskih duhovnikov, kar predstavlja zgodovinski svetovni dogodek. Dostavil je: Važnost kato liške akcije je v tem. da njeni pripadniki kot vsi odkriti katoličani verujejo, da papež predstavlja Kristusa na zemlji, toda ni mogoče da bi ga smatrali kot političnega voditelja Vatikana, kajtj to poli tiko narekujejo vatikanski zavezniki, ki hočejo za vsako ceno mo titi red v državah ljudske demo | kracije, da b; tako ovirali delavce | teh držav pri gradnji socializma v j miru in svobodi.
Poročilo, ki je bilo objavljen i lanes popoldne v Pragi, navaja na ki si- se
priključili katoliški akciji ter pravi, da je reakcionarni del duh- v ščine v zadnjih dneh okrepil svoj pritisk nad tistimi duhovniki, ki so se izjavil za proglas iz 10. juniju. j Hierarhi katoliške cerkve zatrjujejo v svojih napadih proti demokratskemu ljudskemu režimu, da v C.SR ni popolne verske svobot.-. V tesnicl pa obnašanje nekaterih škofov napram naprednim duhovnikom ni drugega kot pravu prc ganjanje, pravi omenjeno poročilo. Patriotični duhovniki delajo na to, da pride do prisrčnega sodelovanja med cerkvijo in državo. Zavedajo, se, da imajo pri tem zaslombo vlade in velike večine vernik--v. Zato se ne boje groženj episkopata.
Vatikanska kongregacija svetega
oficija je proglasila češko katoliško akcijo za razkolniško. S tem si, obenem proglašeni za razkolnike in odpadnike vse cerkvene in laične osebe, ki so zavestno pristopile k tej katoliški akciji, zlasti pa še tisti, ki jo širijo.
BEOGRAD, 20. — Javljajo, da se je sovjetski poslanik Lavrentijev vrnil na sovjetsko poslaništvo v Beogradu,
BEOGRAD, 20. — Danes je v starosti 83 let umrl največji hrvatski pesnik in predsednik prezidija Sabora LH Hrvatske Vladimir Nazor.
Nazor se je rodil 39. maja 1866 na otoku Brač v Dalmaciji in se je pojavil v hrvatski literaturi oh koncu 19. stoletja, v dobi, ko je ži-velo njegovo ljudstvo pod avstro-ogrskim jarmom. Nazor je vnesel v hrvatsko literaturo, ki je v takratni dobi zdrknila v dekadenti-zem in pesimizem, nov poživljajoči doprinos in je dal svojim prvim delom borbeni in patriotični značaj.
Pozneje je njegov vpliv na pa-triotične težnje in težnje po narodni osvoboditvi tik pred prvo svetovno vojno postal vedno bolj izrazit in demokratični elementi so se vedno jasneje javljali v njegovih spisih. V stari Jugoslaviji je Nazor nadaljeval s poveličevanjem svobode že od prvih dni fašisTčne okupacije v Jugoslaviji. i_,eta 1941 se je pridružil osvobodilnemu gibanju in v decembru 1942, čeprav mu je bilo 76 let, se mu je posrečilo uiti iz okupiranega Zagreba na osvobojeno ozemlje ter je siavil svoje sile v službo ljudstva v borbi, v službo revolucije. Kljub vsem naporom, združenim s partizansko vojno, je Nazor nadaljeval svoje literarno delo, ki je bilo vse prepojeno z ljubeznijo do delovnega ljudstva in s prezirom do zasužnje-valcev ter do sejalcev mrinje in teme.
V dneh napada proti graditvi socializma v Jugoslaviji je Vladimir
ires. vojnih, i
Crne gore
CETINJE. 20. — Ob navzočnosti 200 delegatov se je začel drugi kongres vojnih invalidov Crne gore. V poročilu o delu črnogorskih invalidskih organizacij ;e poudarjajo važni uspehi, ki so jih dosegli pri normalizaciji in utrdjtvj teh organizacij.
Nazor dal nov dokaz svoje vdanosti do ljudstva. Njegove zadnje pesmi objavljene v januarju t. I. izražajo njegovo vero v pravično stvar jugoslovanskega ljudstva.
Poročilo, ki ga je objavila Zveza pisateljev ob Nazorjevi smrti, poudarja še posebno: cMilijoni ljudi naše dežele so z bolestjo zvedeli o smrti Nazorja, kajti z njim je preminul eden največjih pesnikov našega jezika. Toda ponosni smo, da je naša dežela rodila takega pesnika. Naše ljudstvo čuti globoko žalost nad izgubo starega in ne-klonljivega borca, toda ponosno je, da je tak borec utrdil vrste ljudstva v najtežjih dneh njegove zgodovine, kajti Nazorov lik je nesmrtna in svetla priča slavne poti, ki jo hodijo jugoslovanski narodi«, j Maršal Tito je poslal predsedni-i ku vlade LR Hrvatske Vladimirju Bakariču brzojavko, v kateri izraža vladi LR Hrvatske in hrvatskemu ljudstvu sožalje zaradi smrti Vladimirja Nazora. V brzojavki je rečeno med drugim: «Sedanje in bodoče generacije naše dežele bodo gojile trajno hvaležnost do Vladimirja Nazora, ki je do konca svo-
jega življenja delil vse trpljenje zvestnih sinov naše domovine, ki so s svojo krvjo zapečatili srečnejšo bodočnost jugoslovanskih narodov«.
Maršal Tito je izrazil sožalje tudi Nazorov; sestri Irmi Nazor.
Državni odbor, ki je bil sestavljen na podlagi sklepa vlade LR Hrvatske, javlja, da bo pogreb velikega pesnika 21. junija. Do tega dne bo truplo izpostavljeno v palači Sabora v Zagrebu.
Sovjetsko - Iraoeoska
trgovinska pogajanja
PARIZ, 20. - Danes popoldne je odpotovala iz Pariza v Moskvo francoska gospodarska delegacija, ki ge bo pogajala s sovjetsko vlado za sklenitev trgovinskega dogovora. Pogajanja se bodo začela v sredo.
Svetovna konferenca
kovinarskih delavcev
TORINO, 20. — Jutri se bo začela svetovna konferenca kovinarskih delavcev ob udeležbi 25 držav ter predstavnikov Velike Britanije in ZDA ki bodo navzoči kol opazovalci. Med drugimi so udeleženi tudi predstavnik; Jugoslavije, Trzta. CSR, Romunije, Madžarske, Fran-cije, Albanije, Avstralije, Španije in drugih. Na konferenci bodo raz. pravljali o ustanovitvi svetovno sindikalne zveze za kovinarsko stroko, v kateri bo včlanjenih 4 milijone delavcev.
pila je policija z oklepnimi avtomobili. Sedem ljudi je bilo ra-njenih.	•
V Genovi pa se nadaljuje stavk.) pomorščakov, k; se je razširila tudi na pristanišče Savona. Stavko so proglasili, ker se ne izvaja zakon o pokojninah za pomorščake, ki dobivajo zelo nizko pokojnino.
Bližnja vladna kriza na laponskem
TOKIO, 20. — Omenjajoč izjavo Maocetunga o skorajšnji ustanovitvi kitajske koalicijske vlade, je sekretar komunistične partije Japon-ske izjavil, da bodo japonski komunisti morali sodelovati pri bodoči japonski koalicijski vladi. Na. povedal je. da bo sedanja Jošidova vlada kmalu padla zaradi finančnih' in gospodarskih težav.
4. Sovjetska zveza bo prejela od Avstrije 150 milijonov dolarjev v prosto zamenljivih devizah in plačljivih v 6 letih.
5. Dokončni dogovor bo vseboval:
a) Avstrija mora prepustiti vso imovino, pravice in inteTese, ki jih ima ali jih zahteva iz naslova nemške imovine, ter podjetja, ki delajo za vojno industrijo, poslopja in druge nepremičnine v Avstriji, ki jih ima ali zahteva iz naslova vojnega plena: namestniki bodo prejeli navodila, da čim točneje določijo kategorije vojnega plena, ki je bil predan Avstriji (izvzemši rafinerije in imovino donavske paroplovne družbe, ki preide Sovjetski zvezi na podlagi drugih paragrafov čl. 35 pogodbe, kakor je določeno v predlogih Sovjetske zveze od 24. januarja 1948 ,in ki bodo na splošno podvrženi avstrijski zakonodaji). Iz tega sledi, da bo izročena Sovjetski zvezi imovina donavske paroplovne družbe, v Bolgariji, Romuniji in na Madžarskem ter sto od sto imovine družbe v vzhodni Avstriji na podlagi seznama, ki ga bodo namestniki sporazumno določili.
b) Lastnina pravice in interesi, ki preidejo v last Sovjetske zveze ter imovina, pravice in interesov, ki jih bo Sovjetska zveza odstopila Avstriji, se prenesejo brez slehernega bremena ali terjatve s strani Sovjetske zveze ali Avstrije.
6. Nobena od bivše nemške imovine, ki postane last Sovjetske zveze, se ne bo mogla odtujiti brez pristanka Sovjetske zveze.
7. Namestniki bodo čim prej nadaljevali delo, da dosežejo sporazum najpozneje do 1. septembra 1949 o osnutku celotne mirovne pogodbe.
* * *
CELOVEC, 20. — Osvobodilna fronta za Slovensko Koroško je včeraj organizirala številna zborovanja v zvezi z vestmi, da je svet zunanjih ministrov v Parizu rešil vprašanje mirovne pogodbe z Avstrijo, ne da bi upošteval zahteve koroških Slovencev ter zahteve jugoslovanske vlade do Avstrije.
Govorniki so poudarili, da je odklonitev sovjetskega zunanjega ministra, da bi sprejel jugoslovanskega poslanika v Parizu Rističa, razočarala ljudstvo Slovenske Koroške. Predstavniki slovenskega prebivalstva so izjavili, da se koroški Slovenci ne bodo nikoli sprijaznili z
(Nadaljevanje na 2. strani)
Stavke v Italiji
RIM, 20. — Stavi-;, kul,..:), kih delavcev se nadaljuje in v več krajih je prišlo do incidentov, ki so jih povzročili stavkokazi, ki jih ščiti policija. Do incidentov je pri. šlo n. pr. v Castelletto di Serra-vallo v pokrajini Bologna. Nasto-
La lisoluzione deli’ Utficio intoimazioni
collaudata a Trieste
Gli esponenti locali del conscr-vatore e clericale Governo di Roma scoppiano dalla gioia per il fatto che il Fronte Popolare Italo Slavo, nelle elezioni per i comuni della zona A del Territorio di Trieste, non hanno raccolto troppe migliaia di voli, e le masse ade-renti alTUAIS si sarebbero squa-gliate in parte cd ih parte avreb-bero votato per le correnli indi pendentiste d per la lista dei comu-nisti cominforinisti, segnando cc-si la sconfitta dei sostenitori del Trattato di Pace e del Territorio dj Trieste. ■
Con la polilica di riccttazione. sostentumento e sistemazione ecn-nomica e giuridica delle diverse decine di migliaia di esuli di ogni nazionaiita. con 1’inseriniento di tante migliaia di elementi estranei alla vita cd agli interessi cittadi nj nelle liste elettorali, certamen-te il compiacimento degli irreden-tisti per 1’esito delle elezioni tro-va appoggio dai fatti.
La stampa reazionnria interna zionalc conferma il successo dei revislonisti del Trattato di Pace e. non si deve nasconderlp, i difen-sovi del Territorio di Trieste han-
no registrato un insuccesso che si trasforma in sconfitta per tutte le forze demoeratiche di Trieste e del mondo.
La politiea dei vidaliani, il loro cquivoco programnia nelle elezioni per i comuni della zona A del T. L.T., la loro impostazione della eampagna elettorale, hanno fatto si che decine di migliaia di voti soggettivamente dati per il rispet-to del Trattato di Pace e per il T.L.T. hanno potuto essere com putati in sede internazionale qua-II voti dati per lTtalia.
Infatti la stampa conservatrice e clericale romana, quella in gene-re portavoce del capitale iinanzia-rio italiano asservito alTimperia lismo d’oltre Oceatio, e la stessa stampa dei monopoli americani, proclamano essere Trieste etnica-mente tutta italiana ju quanto che i complessivi voti ottenuti dalle liste democristiana, repubblicana, socialista, liberale, Blocco Italiano, Movimento Sociale Italiano c quel !i della lista comunista sono tutti Voti di italiani che vogliono il ri-tprno di Trieste allTtalia.
Tutti questi organi di stampa seritenziano boriosamente che la
stragrande maggioranza degli elet-tori di Trieste con il suo voto ha dimostrato non esistere per Trieste uh problema etnico da risolve-re in quanto che non esistono a Trieste due nazionaiita, due popo-li, semmai poche migliaia di sloveni di fronte a piu centinaia di migliaia di italiani.
Secondo questi giornali, seeondo le stesse opinioni dei circoli uffi-ciosi delle capitali occidentali. si sarebbe cosi liquidata la complica-ta ed aevidentemente artificiosa« qqestione della pluralita etnica della zona A del Territorio di Trieste.
Fatti questi di estrema gravita per le coriseguenze che potranno avere ai danni della classe operaia e di tutti i democratici di Trieste.
Ricordare oggi ai lavoratori che per diversi anni. dal 1941 in po:, slavo era diventato qu; sinonimu di comunista, di rivoluzionario, di partigiano, e' importante.
La lotta contro gli slavi a Trieste (slavocomunisti) e’ stata la lotta contro la democrazia, contro il progresso contro i poteri popolari della Jugoslavia, contro il social: smo delFURRS, e l'odierna inter-
pretazione dei fatti elettoralj data dagli esponenti delTimperialismo. in sede di bilancio dell’opera di un anno di frazionamento del movi-mento demoeratico da parte dei vi-dalisti, e’ oltremodo significativa.
La reazione sa su quale fronte si trovi la Jugoslavia. che cosa avvie-ne in Jugoslavia e che cosa essa rappresenti nel blocco politico strategico del socialismo; gli agenti delTimperialismo a Trieste san-no che cosa rappresentino in que-sto settore di lotta il Fronte Popolare Italo-Slavo ed il movimento di Vidali.
Le riserve e le proteste dei co-minformisti vidaliani sulla valuta-zione e sulTinterpretazione delle forze politiche e delle cifre elettorali nor^ hanno valore: ancora una volta sono i fatti che contano e non le parole, oppure le intenzioni.
I dirigenti del Fronte Popolare avevano previsto che si arrivera a questa situazione e che la reazio ne avrebbe tratto il maggior van-taggio possibile dal servizio che Vidali ha reso e sta rendendo alla
Rusi v Jugoslaviji
obsojajo iniormbirotevsho kampanjo
Kampanja jo poslndica nacionalističnega odklona nekaterih voditeljev komunističnih partij, ki izkoriščajo resolucijo, da prikrijejo svoje napake
BEOGRAD, 20. - Člani ruske narodne manjšine so imel; konfe. renco v Ruskem Krsturju v Vojvo. dini. Na koncu so sprejeli resolucijo, s katero obsojajo klevetniško kampanjo Sovjetske zveze in držav ljudske demokracije proti Jugoslaviji in proti njeni graditvi socializma.
Klevete proti naši državi, kjer živimo bratsko združeni z jugoslovanskimi narodi, je rečeno v resoluciji, so posledica odklona podpornikov resolucije Informbiroja z marksistično-leninistične linije. Ta kampanja je posledica nacionalističnega odklona nekaterih voditeljev komunističnih partij, j;i izkoriščajo resolucijo, da zakrijejo svoje napake.
Uspehi, ki so jih dosegli Rusi v kulturnem, političnem jn gospodarskem življenju, široko potrjujejo, da je bilo narodnostno vprašanje v novi Jugoslaviji pravično rešeno. Danes se ruski otroci učijo v treh licejih svojega materinega je. zika, dočim niso imeli prej nobene take šole.
Mi delavci ne moremo verjeti lažni kampanj; Informbiroja, češ da komunistična partija izvaja na vasi politiko kulakov, ker vsak dan sodelujemo z uspehom v borbi za omejitev in eliminacijo kapitalistič. n ih elementov na vasi.
BUDIMPEŠTA, 20. — Ljudsko sodišče je v soboto izreklo sodbo proti 19 članom razpuščenega madžarskega sionističnega gibanja, ki so bili obtoženi, da so ustanovili organizacijo za tajno prehajanje preko meje. Glavni obtoženec je bil obsojen na tri leta zapora
(Continua in Z.a pagina.)
jena nsita na k uslavni ureditvi
ŠANGHAJ, 20. — Na koncu zasedanja posebnega pripravljalnega odbora so sklenili, da se v bližnji bodočnosti skliče politični svet. katerega naloga bo, da med drugim izvoli začasno vlado, ki bo upravljala pridobljene pokrajine ter šči-
tila državne koristi, dokler se ne skliče ustavodajna skupščina. Ta svet bo sestavljalo 510 delegatov, ki bodo predstavljali 45 raznih strank in organizacij.
Pripravljalni odbor je sestavljalo 138 delegatov, ki so predstavljali 23 strank in skupin. Komunistična partija, revolucionarni odbor kuo-mintanga (t. j. tisti del kuomin-tanga. ki je nasproten Cangkajšku > in demokratska zveza so imele po sedem delegatov. Druge organizacije kot narodno osvobodilna vojska, delavski sindikati, združenja kmetov, univerze in razne organizacije so imele po enega do sedem delegatov.
Preden se je svet razšel, je pripravljalni odbor izvolil komisijo 18 članov, katerih oblast bo trajala do sklicanja političnega sveta. Za predsednika je bil izvoljen Maoeetung, za podpredsednike pa komunist Cuenlaj, voditelj disidentskega kuo-mintanga Lišisen, predstavnik demokratske zveze in dvp brez strank. Naloga te komisije bo, da pripravi ustavo za kitajsko ljudsko demokratično republiko. Izbrati bo treba tudi novo kitajsko himno in zastavo.
Cez 6000 študentov obeh spolov je stopiio danes v pomožne oddelke osvobodilne vojske, da bi se udeležili pohoda na Kanton.
V srednji Kitajski se pričakuje obnovitev ofenzive demokratične vojske. Na otoku Hainan se čeŠalje bolj širi vpliv prisotnosti partizanov na tem otoku.
Zmi,) n IttimMpdoiui
LONDON, 20. Danes so se pričela mednarodna tekmovanja v te. nisu v Wimbledonu. Jugoslovan Mitič pri žrebu ni imel sreče, kajti že v prvem kolu se je moral spoprijeti z lanskim zmagovalcem wimbledonskega turnirja Falken-burgom ter izgubil v štirih setih. (2:6, 6:2, 6:8, 4:6). Cucelli je premagal Avstralca Huberja v treh setih. Punčec je nadvladal Kitajca Choya s 6:4, 6:2, 6:0.
Jugoslovan Palada je premagal Angleža Sunarta s 4:6, 10:8 1-6 6:0, 6:3.
Nezaslišano mešetarjenje
s Slovensko Koroško
(Nadaljevanje s 1. strani)
zgodovinsko krivico, ki prepušča za-veznlško ljudstvo v suženjstvu šovinizma velike Nemčije.
Ze Štiri dni prej, kot se je izvedlo za strašno in za ves slovenski narod kakor tudi za vse jugoslovanske narode usodno vest, da je tudi Sovjetska zveza kakor o-stale tri imperialistične države pristala m krivične meje z Avstrijo ter na ta način dopustila, da ostane v suženjstvu naja Slovenska Koroška, je predsednik Društva jugoslovanskih književnikov tov. Dušan Timotijeuič na beograjskem radiu podal komentar vesti, ki so krožile, da bo namreč Sovjetska zveza pristala na zahteve imperialistov ter da so zunanji ministri ZDA, Velike Britanije in Sovjetske zveze odklonili sprejem jugoslovanskega veleposlanika v Parizu Marka Rističa. V kometarju pragi Timotljevig med ostalim:
»Ta vest Je zbudila ogorčenje slehernega Jugoslovana. Stališče za-padnih sil za Jugoslavijo ni novo. Storili so tisto, kar se je po njihovem prejšnjem zadržanju o njih moglo pričakovati t. j. odklonili so vse tri točke, ki jih je predložil jugoslovanski predstavnik. Te tri točke, ki se tičejo popravka jugoslo-vansko-avstrijske meje, politične, gospodarske in kulturne avtonomije tistega dela Slovenske Koroške, ki bi ostal pod Avstrijo kakor tudi plačila reparacij s strani Avstrije Jugoslaviji.
Toda način postopanja Sovjetske zvezen, nadaljuje komentator, uče-prav ni nov v odnosih med Sovjetsko Zvezo in Jugoslavijo, je nov v odnosu do vprašanja mirovne pogodbe z Avstrijo. Na zadnjem zasedanju namestnikov zunanjih ministrov v Londonu je sovjetski delegat do kraja potrdil jugoslovanske zahteve. Danes pa, ko se avstrijsko vprašanje razpravlja na svetu ministrov, je sovjetski zunanji minister skupno z zunanjimi ministri zapadnlh držav odklonil sprejeti jugoslovanskega predstavnika, (eprav tega ni storil glede avstrijskega zunanjega ministra dr. Gruberja in poslušal njegovo obrazložitev*.
Nato omenja Timotijevič vest, da bo Sovjetska zveza prenehala podpirati jugoslovanske zahteve glede Slovenske Koroške za ceno koncesij zapadnih sil Sovjetski zvezi ter navaja vesti, ki govorijo
I o 150 milijonih dolarjev izplačlji-\ vih v šestih ali sedmih letih, o vesti torej katerega od sinoči dalje ni več domneva temveč kruta in žalostna resnica. Timotijevič nadaljuje:
«Do danes smo sprejemali vesti o trgovanju s Slovensko Koroško v zvezi s sovjetskimi zahtevami kot klevete na račun Sovjetske Zveze.
Danes, »o tem dejanju sovjetskega zunanjega ministra, pa smo osupli. Sovjetski pristanek na mešetarjenje bi predstavljal nedostojno dejanje in pristanek na sporazum bi bil enakovreden z izdajstvom malega naroda, ki se je bori! med vojno na strani Sovjetov. Ta pristanek bi pomenil kršitev načela samoodločbe narodov, pomenil bi težak udarec za borbo jugoslovanskih narodov in vseh zasužnjenih narodov sveta, ki verujejo, da v razgovorih pri urejevanju mednarodnih odnosov ne bodo postopali z njimi kot z navadnim blagom, vsaj kar se tiče ene od velikih sil».
«Pričakujemo, da bomo jutri ali pojutrišnjim zvedeli za ključ sovjetskega stališča. Stališče ostalih treh sil nam je jasno*.
Nato poudarja Timotijevič, da se v Slovenski Koroški teror in nasilje s strani fašistov in avstrijske vlade vedno bolj večajo, ker pač upajo, da bodo štirje zunanji ministri glede viega tistega, kar so fašisti počenjali skozi štiri leta, zaprli oči. Nato omenja Timotijevič nespremenjeno jugoslovansko stališče, ki ga je ponovno poudaril pomočnik zunanjega ministra Aleš Bebler v odgovor ameriškemu novinarju Singletonu, in takole zaključuje svoj članek:
«Jugoslovansko stališče ne more biti bolj jasno in precizno.
To stališče ni stališče sovražnikov mednarodnega sodelovanja, hkrati pa tudi ni stališče trgovcev, ki trgujejo s svojo častjo in z usodo svojih bratov; to Je stališče ljudi, ki ostajajo zvesti načelu, po katerem je treba pri urejevanju vseh mednarodnih odnosov spoštovati pravico narodov do svobode.
Ta pravica, poudarja jugoslovanska vlada, mora biti priznana zatiranemu ljudstvu Slovenske Koroške, ki se že tisoč let bori za svojo svobodo in ki se je med zadnjo vojno borilo z vso srditostjo za to, da bi to svobodo doseglo na strani Jugoslavije, na strani protinacistične koalicije, na strani Sovjetske zvezen.
La lisoluzione
collaudata a T ries'e
(Continuazione dalla l.a paginaI
reazione itsliana ed a cjuella in-ternazionale.
Che ij »segretario generalen del P.C.I. di Trieste (Jo chiemano or-mai tuttj cosi), si compiacia deli’e sito deli« elezioni e stilli 1’ennesi-ma marcia funebre «1 Fronte Po-polare Italo-Sisvo e’ cosa che si comprende lacilmente: ta parte del la sua politica di rottura con il «passato» per pnter sostenerc la sua eroica «missione» a Trieste.
Cio che no.n si comprende lnvece e’ che Vidali agisca sotto la coper-tura della direzione del Rartito Co munista IteJiano e che rjueeta as-suma la responsabilita del fatto che una sconfitta della classe ope-raia e della sua avanguardia sia registrata per un successo delle forze antiimperialiste.
Ed e’ un segrio tli preoceupante decadenza e di revisionismo della teoria e della pratica del movimen to comunista internazionale la se-rie dj attacchi di dirigenti del P.C I, contro ij Fronte Ropolare, che reppregenta le sole forze democra-tiche di Trieste che non hanno ca-pitolato, che non hanno ceduto neppur sotto il fuoco concentrato di tutta la reazione triestlna.
Sapplamo che per rnolta gente, date le difficolth di una difesa del le poslzionl avanzate della demo-crazia a Trieste, e’ stato plfi como-do aeivolare sul terreno opportuni-stico preperato da Vidali, diserta r* da una lotta fatta controcorren. te, adagiarsi aile abitudini piccolo borghesl trasferendosi dalla prima llneu su poslzionl di comoda re« trovia.
Ji Fronte Popolare non e’ nato e non combatte soltanto per avere pochi o molti rappresentantl ne) cornune. Esso difende j principi e le eongulste della guerra di libe-razlone trni momento in cui somi combattuti ed avversaU nel modo piu aceanito da tutti j partiti, quel lo di Vidali compreso.
I compiti del Fronte Popolare so. no quelli di difendere Ja lotta pur-tigiana, la concrela fratellanza fra glj jtaliani e gli slavi, ed il earat-tere progressista e rivoluzionario di tutto il movjmento degli anni passati, e si erge contro la canea $eiqvinista e revanzista dei nuovi imperialisti italiani.
Dev’essere piu comodo anche ai dirigenti del P.C.I. orientare le masse operaie triestine sulle stra de che portano all’effimero quieto vivere ed alle iJlusioni di un bepes-sere che dovrebbe derivare dalla amministrazione italiana su Trie-std.
U Fronte Popolare rappresenta quel)e forze che hanno tenacemen-te combattuto contro la borghesia di Trieste e che pel maggio 1045 hanno seardinato dalle Joro seeo lari priviiegiate posigioni le crie-che nazifaseista esponenti del ca-pjtalismo locale ed internazionale, E' doveroso chiedersi, oggi. ad elezioni finite, quali sarebbero stati i risuhati se attraverso la brec-cia aperta nelle forze demoerati
che di Trieste dalTinfelice risolu-zione d^JTU., ijpn si‘jfosie inseri-ta 1’az'ione disgregatrice e passiviz-zante del gruppo Vidali? Doman-darsi, in una parola, se futte le forze democratiche cosi com’erano unite e. compatte fino ad un anno fa, si tossero presentate alle elezioni potrebbero oggi 1 portaparola delTimperialismo cantare vittoria e minacciare l’esistenza del T.L.T. e del relativo trattato di pace?
Certamente no. Decine di roi-gliaia di aderenti appartatisi ,nu-merosi «compagni di strada facen-do», tanti elementi intellettuali non avrebbero prejo paura dell'i-nasprirsi della lotta a seguito della proposta dei tre Grandi per il ri-torno del T.L.T. allTtalia, e non avrebbe fatto breccia le dichiara zioni a ripetizione del generale Ai-rey sulle necessith di disfare il Territorio di Trieste.
Ed avrebbero seguito i dempera-tici conseguenti, i eomunlsti, nono-stante le difficolta, nonostante la pesantezza della lotta, e si sareb-be vinta anche la ba.ttaglia delle elezioni «amministrative», se le a-vrebbero indette!
Il Fronte Popolare Italo-Slavo constata, trae insegnamenti e con-tinua la sua lotta intesa a far si che i fatti distruggano le menzo gne, rompano la diffidenza ed il sospetto, e le eslgenze della lotta dei lavoratori dj Trieste costringa-no i sedicenti rivoluzionari a scen-dere sul terreno dei fatti positivi per dimostrare che non lottano par Ja classe operaia, per la demo-crazia e per 1’unione degli jlaliani e gli slavi, ma che sono bensl per il revisionismo, per la socialdemo crazia e per la collaborazione di classe, contro gli slavi ed i popo-li jugoslavi e per il ritorno dello imperialismo italianr, a Trieste.
«Giusto»
THZASKI DNEVNIK
„Na počitnice v Slovenijo gremo'
sc hvalijo naši malčki, ki že -a nestrpnostjo čakajo odhoda prve skupine otrok v počitniške kolonije
Delo za počitniške kolonije je v polnem teku — kako tudi ne, saj je pred vrati poletje in naši otroci si morajo prav v tem času okrepiti svoje zdravje ter si nabrati novih moči, da bodo pričeli novo šolsko leto z večjim uspehom in veseljem-Nestrpnost je iz dneva v dan večja; uboge mamice že ne vedo, kako bi ulolažlle neugnanost svojih malčkov, ki se jim zdi čakanje le preveč dolgo in zamudno. Toda pred odhodom je treba vendarle odpraviti zdravniški pregled in tu-di na konec šolskega leta je treba počakati. Tako morajo otroci še na zdravniške preglede — a tudi ti pripomorejo vsaj za korak bliže odhodu na počitniške kolonije, Zdravniški pregledi so dnevno od 9 do 12; vršita jih zelo požrtvovalno id z vso natančnostjo zdravnika dr. Mašerova ir, dr. Daneu, ki tudi določita, kateri letoviški kraj bi bolje prijal otrokovemu zdravju. Zdravniški pregledi bodo trajali do približno 25. t. m.; matere, kj morda še niso poslale svojih otrok, naj zato store to hitro, da otroci ne bi zamudili odhoda prvih skupin, ki gredo v Slovenijo na počitnice.
Med veselimi obrazki otrok, ki se pripravljajo na odhod V Slovenijo, smo naleteli tudi na dva objokana Tržačana, ki sta jih morali mamici z vso silp privesti na zdravniški pregled, čeprav nista zato še prejeli obvestila. Zaman so bile vse tolažbe, da bodo prejeli obvestilo kasneje ter da bodo šli pač s prihodnjo skupino na počitnice. Otroka sta kar naprej jokala in tarnala, da doma ne bosta ostala, da hočeta Z ostalimi na počitnice, da s.ta prav onadva tista nesrečneža, ki bosta šla zadnja v Slovenijo itd. Bilo je treba mnogo lepih besed in obljub, da sta se vendarle potolažila- V zvezi s tem dogodkom opozarjamo vse matere, ki ge niso prejele obvestila za zdravniški pregled kot tudi obvestila za sprejem v počitniško kolonijo, da bodo to v kratkem prejele in tako bodo njihovi otroci odpotovali s prihodnjimi skupinami. Odhod prve skupine tržaških otrok bo okrog d julija-
Opozoriti moramo, da bodo zdravniški pregledi otrok iz okoli, ce, kot lansko leto, v posameznih krajih. Tako bodo zdravniki vršili zdravniški pregled v posameznih krajih, kar pa bo še posebej objavljeno.
Seveda je med otroci veliko povpraševanje, kakšne stvari morajo vzeti s seboj na letovanje. Da ne bodo nosili s seboj tudi nepotrebnih stvari, opozarjamo, naj ima vsak osebno perilo (in sicer za dvakratno menjavo) čevlje in po možnosti tudi sandale, kopalke,
brisače, zobno pasto in krtačko, milo in seveda nekaj obleke ter po možnosti volneno jopico ali plašč.
Dan odhoda kot tudi dan prihoda otrok v Trst bodo materam pismeno javile referentke na terenu. Zato naj se matere ne vznemirjajo. Njihovi otroci bodo odpotovali iz Trsta v varnem spremstvu ter se bodo prav takem tudi vrnili.
Obveščamo starše, ki bi želeli poslati svoje otroke v ' počitniške kolonije, da jih takoj vpišejo; v kratkem bo namreč vp*sovanje zaključeno in lahko bi se zgodilo, da bi po nevednosti ah nepazljivosti staršev ostal kakšen otrok doma.
Mamice naj medtem poskrbijo, leka, svoj monogram ali po možnosti napisano celo ime; tako se stvari ne bodo zmešale in izgubile.
Kdor bi želel podrobnejše informacije o potovanju otrok, o dobi bivanja, o kraju, kjer bo otrok da bo imel vsak kos perila, ki ga bo vzel otrok s seboj, kot tudi ob-preživel počitnice, naj se obrne na glavni odbor AS1ZZ v ul. Ruggero Manna od 9 • 12 Vprašanje, ki je tudi povezano s počitniškimi kolonijami, je prav vprašanje nabiranja prostovoljni ih denarnih prispevkov, s katerimi bi bili kriti vsaj potni stroški za prevoz otrok. Naprošamo vse starše, da prispevajo po svoji moči v ta nabiralni fqnd, ki bo omogočil kritje vsaj najnujnejših stroškov. Do sedaj je prispevalo že več družin, ki so poslale svoje otroke na počitnice v Slovenijo; tokrat bomo našteli nekaj imen ~~ v prihodnjih naših številkah bodo objavljena tudi druga imena.
Z Beethovnovo »Mtsso solem-nis» je Tržaška filharmonija v soboto zvečer v gledališču »Verdi » zaključila ciklus simfoničnih koncertov, ki so se zvrstili po končani operni sezoni. Dirigentu Luigiju Toffolu štejemo v posebno zaslugo, da se je lotil tega mogočnega dela za zbor, soliste in orkester, ki zahteva ogromno število izvajalcev, ker se je s tem ponovno dokazalo, da je Trst sam dovolj močan kulturni center ter se mu ni treba postavljati v vrsto provincialnih mest, ki žive od tuje milosti.
cMisso solemnis» je Beethoven napisal v tretjem, zadnjem razdobju svojega ustvarjanja obenem z ostalimi deli, ki jih štejemo med njegova najboljša, kakor so zadnje klavirske sonate, IX. simfonija in G poslednjih kvartetov. uMisso solemnis», ki mn je zadala največ truda izmed vseh njegovih del, je skladatelj sam smatral za svoje najbolj dovršeno delo. Osnovna vsebinska poteza ji je ista, kakor pri nekaterih drugih Beethovnovih delih: borba in zmaga, z drugimi besedami eskozi temo k svetlobi». «Missa solemnis», razdeljena na pet delov: Kyrie, Gloria, Čredo, Sanctus in Benedictus, Agnus Dei, ni samo običajna liturgična skladba za spremljavo cerkvenega obreda, marveč je zunanji izraz velike duševnosti umetnika, ki ja s tem dal izraz svojega notranjega trpljenja in s tem trpljenja vsega človeštva. V «Missi so-lemnis* ni površne mistike, pač pa ogromno visoke človečanske ideje. To mogočno delo vsebuje
nekatere odstavke, ki sO najlepši, kar so bili sploh kdaj zapisani, pa bodisi da so to globoke čustvene zamisli i* «Ky rien bodisi mogočni zvoki eGlorie* bodisi prekrasne polifonske izpeljave Zborovskega stavka z vmesnimi vložki pevcev solistov, k: učinkujejo kakor komorni kvartet.
Luigi Toffolo je velikanski ansambel izvajalcev vodil s spretnostjo, ki bi mu jo lahko zavidal tudi dirigent svetovnega slovesa. Temeljito poznanje »Afisse so-lemnis» mu je omogočilo, da je izoblikoval njeno veličastno zgradbo tehnično in muzikalno dovršeno in se izognil nevarnosti razcepljenosti posameznih skupin nastopajočih in nevarnosti dina. mične neuravnoteženosti istih. Zbor, sestavljen iz pevcev opernega zbora in akademije za zborno petje, kateremu je bil v pomoč še dirigent Glauco Curriel, predstavlja homogeno, -dobro uglašeno telo in se čudimo, da ga Pri toliki množici kvalitetnih zborovskih del svetovne literature ne čujemo pogosteje, Solistični kvartet so sestavljali Susanna Danco, Lutsa Ribacchi, P>etro Monteanu in Mario Petri ter s svojimi sonornimi, čisto uglaše-nimi glasovi doprinesli svoj delež. Orkester Tržaške filharmonije je dobro izpolnil svojo, tokrat nekoliko podrejeno vlogo. Tehnično popolno je violinske sole v «Benedictusu» izvajal prvi violinist Tržaške filharmonije Giannl Pavovich. Orgelski part je izvajal organist Emllio Bu-solini.
Čiščenje volivnih lepakov
Naše mesto je dobilo ponovno skorajda svoje normalno lice. Hise.
ki so bile še prav posebno v zadnjem času volivne kampanje naravnost prelepljene z lepaki raznih političnih strank, so sedaj že precej očiščene. Se na dan volitev so se Tržačani lotili čiščenja zidov, oken in vrat; toda delo je šlo le počasi od rok. Lepaki so bili tako močno nalepljeni, da so morali uporabiti precej vode, pr-den so jih potrgali z zidov.
Tudi cestni pometači so imeli v teh dneh mnogo dela. Bilo jc treba pomesti in očistiti kupe papirju, ki so bili še edini ostanki tisočer in tisočev uoliunih le.pak.ov. Toda počasi je bilo tudi to delo opravljeno in mesto je po tolikih tednih te-penja- in lepenja izgubilo svoje volivno lice.
Te čistke so prav gotovo najbolj veseli lastniki hiš, ki so kar s težkim srcem gledali na prelepljene Zidove svojih hiš in poslopij. Morda še nekaj dni in še zadnji bolj «odporni» lepaki bodo izginili z zidov. Ostali bodo morda le še nekateri, ki so biti nalepljen^ previsoko, da bi si jih kdo upal odstraniti; no, kar ni zmogel narediti človek, bo prav gotovo dopolnila narava. Nekaj dežja in vetra in V Trstu ne bo več nobenega znaka o votivni kampanji.
»MB
Torek 21. junija
Alojzij, Miloš Sonce vzhaja ob 4.15, zahaja ob 19.58. Dolžina dneva 15.45. Luna vzhaja ob 1.03, zahaja ob 15.07.
Jutri sreda 22. junija Akacij, Gostimir
SPOMINSKI DNEVI
1908 je umrl sloveči ruski skladatelj N. A. Rimsky-Korsakov. Rojen je bil leta 1844.
Vsaka «proslava bratstva«, ki jo vidalijevci priredijo, je vedno in povsod kot »prava proslava bratstva«. Ljudje na deželi so takih prireditev tako veseli, da nam na naše uredništvo pošiljajo pisma sledeče vsebine:
«V četrtek 16. t. m. so vidalijevci pripravili v Nabrežini neko proslavo, o kateri so že ves teden prej govorili, da bo proslava bratstva med Slovenci in Italijani. Ker smo bili radovedni, kako bodo vidalijevci proslavljali to bratstvo, ki so ga v resnici razbili, smo prišli na prireditev. Prvo, kar smo opazili, je bilo to, da nismo videli niti ene slovenske ali italijanske zastave z rdečo zvezdo, pač pa same rdeče zastave. Kam so poskrili zastave z rdečo zvezdo, simbol bratstva med Slovenci in Italijani? Najbrže se sramujejo pokazati danes pred javnostjo z zastavami, ki so nas sprem žjale v borbi protj nacifašizmu in s katerimi smo vodili zmagoslavno borbo na našem teritoriju proti an glo-ameriškemu imperializmu.
Vzroki, ki danes vldalijevce vodijo, da počenjajo vse to, so nam vsem predobro znani in zato ne bomo zgubljali besed, da bi jih vnovič in vnovič prikazovali našemu poštenemu in zavednemu ljudstvu, Le tako naprej! Čaka ves lepo plačilo.
Kako je sicer vsa «proslava bratstva« ta dan uspela, pa si lahko
vsak sam že kar misli, ko je bil že začetek tako lepo nakazan.
Nebrežinec
PRESKRBA
Še o tragediji j Kazensko sodišče obsodilo
v ul. Molin a vento
Ljubavna tragedija, ki se je izvršila v nedeljo zjutraj v ul. Molin a vento, je še vedno predmet splošne pozornosti. Ljubosumni Mario Gradara je v besnem tn slepem ljubosumju ustrelil Emilo Furla-netto. Vzroki, ki so privedli Gra-daro do usodnega koraka, so več ali manj že znani, saj se je časopisje na široko razpisalo. Oba ljubimca sta se spoznala na plesu v gledališču Rossetti pred poldrugim ietom. Njuno prvo idilično razmerje pa je zmotil drug konku-rent, kateremu je, kot kaže, Furla-nettova rada ustregla.
Gradara je na policijskem zaslišanju razložil vse ozadje njegovega razmerja s pokojno Furlanetto-vo in vzroke, ki so ga privedli do tega, da je izstrelil proti nji tri smrtonosne strele. Policijska preiskava, izvršena takoj po njegovi a-retaoiji na njegovem domu. je na. šla še en samokres in zavoj muni-cije.
Plamen gorečega bencina ga je opekel
55.1etni sodar Colamaritano Franc iz ul. Bergamasco 16 je včeraj zju. traj kot običajno delal pri skladi-šču vina pri pomolu pred ribarnico, kjer ima tvrdka, Preda Dopie-nico svoje skladišče. Colamartino se je mudil pri tovornem avtu, na katerem so bili polni sodi vina. Prav ko je neki mehanik nalival bencin v avtomobilski motor, ki je bil v pogonu, se Je bencin vžgal in plamen je oplazil sodarja tako močno, da so ga morali odpeljati v bolnišnico na kožni oddelek.
dve sleoarki
Gostovanje SNG za STO po Slovenskem Primorju
V TOLMINU danes ob 20
Ženitev
V TOLMINU jutri ob 20
Oigeiij in pepel
V AJDOVŠČINI 23. junija ob 20
Ženitev
V AJDOVŠČINI 24. junija ob 20
Ogeiii in pepel
V SEzANi 25. junija ob 20
Ogenj in pepel
V SEŽANI 26. Junija ob lf
Ženitev
48-letna Valerija Furlani, por. Baiz s Sv. Sobote 377 in 46-letna Frančiška Ložar vd. Živec iz Kor-za št. 11, sta lani pozimi napravili načrt, kako bi na lahek način in brez truda prišli do zaslužka. V ženski bujni fantaziji sta sklenili, da bosta izkoriščali one, ki bodo iskali delo ali pa stanovanja. S tem predlogom je prišla na dan Furlanijeva.
Tako se je Furlanijeva predstavljala ljudem kot ženska, ki ima na mestni občini precej vpliva pri nameščanju novih uslužbencev. Hvalila se je, da pozna nekega fukcio-narja na mestni občini. Tako je Furlanijeva zagotovila Luci L‘če-novi, Mariji Mintronovi in Mariji Dapretlovi, da jim bo preskrbela službo na mestni občini. Seveda pa je bilo treba za tako zagotovilo odšteti Furlanijevi nekaj denarja. In tako je zginilo v posredovalki-ne žepe nekaj tisoč lir. Toda zade. va se pri tem še ni končala. Furlanijeva je prišla v stik z novimi žrtvami in sicer z Marijo Mitron, vd. Scisioni in nekim Pasqualom Priscidarom- Ta dva sta se zatekla k tej «vpljvni» ženski v čisto drugi zadevi- Potrebovala sta stanovanje. Tudi y tem primeru je bila določena tarifa. Prva je plačala 9000 Ur, drugi pa položil 14.000 lir. Pri vseh teh poslih pa je Lužarjeva dobro igrala svojo vlogo kot pomožna sila. V privatnih pogovo. rih je ta namreč zaupno pripove. dovaja, da ima Furlanijeva res velik vpliv na mestni občini. Zadnja žrtev, ki je nasedla sleparijam in je tudi svojo lahkovernost naj-draže plačala, je bila Helena Živec.
Vsaka stvar pa ima svoj konec. Tako se je končalo tudi delo posredovalke. Metni občini je namreč prijlo na uho, da se nekdo izdaja za to, kar dejansko ni in na ta na-čin lovi žrtve na limanice- Sledile so tožbe in včeraj sta bili obe ženski sojeni in obsojeni od tukajšnje, ga sodišča. Obtoženk pa seveda ni bilo, ker so jo pred časom odkuri-le. Kazen je bila zato precej ostra. Furlanijeva je bila obsojena na 4 leta in 0 mesecev ječe *n plačilo 24.000 lir globe, Ložarjeva pa na nekaj manj, in sicer leto dni in 6 mesecev ječe ter še na plačilo 6000 lir globe.
Pijana oba sta se takoj začela kregati. Iz kreganja pa je nastal pretep. Pri tem pa je Capotorto pošteno plačal tako da so ga morali z rešilnim avtom Rdečega križa odpeljati v bolnico. Med tepežem, mu je mornar prisolil tako močno po čeljustih, da mu je prebil zgornjo ustnico.
Na policiji je Capotorto pijan pripovedal, da so ga tepli «sJavo comunisti«. Najbrže se mu je v pijanosti tako mešalo, da je sanjal na svoje zgodovinsko poslanstvo in na pretepe. Laž pa ima kratke no. ge. Tako je tudi Capotortova laž splahnela. Sami policijski agenti, ki so intervenirali med pretepom in ločili oba nasprotnika, so pojasnili, da jih Capotorto ni dobil od «slavo-comunistov». pač pa od a-
meriškega mornarja.
S prebito ustnico so ga prepeljali v bolnišnico
Pa*quale Capotorto iz ul. Del Prato l, po poklicu kovač, sicer pa mnogo bolj poznan kol član pretepaških »»kvader« iz ul. Cava. na, se je včeraj ob 3 zjutraj zapletel v pretep z nekim ameriškim mornarjem. Ob tej zgodnji jutranji uri se je Capotorto vračal domov precej vinjen. Na vogalu Borznega trga z ul. Roma je usoda nanesla, da je srečal ameriškega mornarja.
ŠPORT
Kolesarska dirka za plaketo „Nostra lotta"
Nedeljske kolesarske dirke v Istri za pokal «Nostj-e Iptte« se je udeležilo 25 kolesarjev. Proga je bila dolga 90 km, Borba za prvo mesto je bila posebno ostra med Fontanotom in Sallierjem in se mora Sellier za svojo zmago zahvaliti samo večkratni okvari na kolesu, ki jo je imel Fontano!
Na cilj so prišlj v sledečem redu: 1) Sellier. 2) Fontanot, 3) Sti-bel, 4) Rmaldi itd.
Odbojka
V tekmovanju za «Pokal padlih iz ladjedelnice Sv. Marka« je premagala DSZ ES - Zol Ji vo 0-3; DSZ ES - Skorkljo 3—0 in Sv.
Marko - Dijaško FD z 3—0.
Košarka
Na tekmovanju v košarki med Magdaleno iz Trsta in Poletom iz Maribora je ženska vrsta iz Trsta zmagala z 21 -15, dočim so moškj zgubili s 36 - 16.
Nogomet
V nogometnem tekmovanju za prvenstvo Tržaškega ozemlja je Ponziana B premagalo Koštalungo z 9—o. Goli so kar deževali in so se vsi igralci Ponzinne izvrstno izkazali. Druga takma Magdalena • Rojan se prizna Magdaleni z 3—0, ker se Rojančani niso predstavili.
Na čelu lestvice je še vedno Au. rora z eno točko pred Skedenjem in z qsmimi pred Tovarno strojev * % *
Prijateljska tekma Aurgra - Odred. Ob priliki športnega praznika v Kopru je bila v nedeljo tudi prijateljska nogometna tekma med Auroro h Kopra in Qdredqm iz Ljubljane, ki je kljub ostri borbi končala prijateljsko — remi, Koprčani so zabili gpj v prvem, Ljubljančani pa v drugem polčasu-
Obvestilo
Vinogradniki — kmetje!
Poleg toče, katere ie ni mogoče preprečiti, sta najhujša sovražnika vinogradov peronospora ali strupena rosa in cidij ali grozdna plesen.
Borba proti njima je tem uspešnejša, čim vestnejše opravimo škropljenje z modro galico in praženje z žveplom. Glavni pogoj za ! dve opravili sta dobra kakov.,;t modre galice in žvepla ter pravilno delovanje škropilnic in žveplal-nikov.
KMETIJSKA NABAVNA IN PRODAJNA ZADRUGA V TRSTU — sedež UL. U. FQSCQLO št, 1 (TEL. 94-386) — ima naprodaj v svojih prodajalnah v Trstu (ulica Mercadante št. 4) in v MUjah — no znižanih cenah — n« drobno tn na debelo, pristno jugoslovansko modro galico, pripravljeno iz Čistega bakra, in najfinejše žveplo na trgu z 95 do 100 stopinj Chgncel. Pri i«! so naprodaj tudi škropilnice in žveplalnlki svetovno znanih tovarn, ter sploh vsakovrstne kmetijske potrebščine po zmernih cenah.
GRADNJA NOVE OSNOVNE SOLE PRI SV. ANDREJU
TRST, 17. (AIS) — Oddelek za javne naprave ZVIT je danes sklenil pogodbo s tržaškim gradbenim podjetjem Alessio Lenari y približnem znesku 119,500.000 lir za začetna dela gradnje osnovne šole v bližini novih stanovanjskih hiš pri Sv. Andreju.
TRZASK/, BORZA
Zlati šterling 8100. papirnati šter-ling 1900, telegrafski dolar 620, dolar 615, švicarski frank 155, 100 francoskih frankov 180, avstrijski šiling 23, zlato 1000 lir.
ROJSTVA, SMRTI IN POROKE
Dne 19. in 20. junija 1949 se je v Trstu rodilo 12 otrok (mrtvorojen I), umrlo je 11 oseb, porok pa je bilo 11,
Civilne poroke:	čevljar Kravos
Alojz in gospodinja Valič Pavla,
Cerkvene poroke: dijak Montgo-mery Erwln B. in računovodkinja Bullo Giuliana, vojak ameriške vojske Knez John R. in gospodinja Oli« Giuliana, uradnik Hankinsop Royce Noel in uradnica Delamt Henrika, livar Žagar Rudolf in gospodinjska pomočnica Micali Vida, mehanik Fabiani Eugenio in gospodinja Gajta Marija, šofer Perko Virgilij in gospodinja Stefani Dorina, učitelj dr. Stopper Alfredo in dijakinja de Bassa Karolina, uradnik Dussi Italo in gospodinja Petrini Franka, pek Goia Germano in gospodinja Monon Marija Immaoo-lata, uradnik Urzi Franc in uradnica Oliva Marija.
Umrli so; 23-letni Kukagja Em nio, 2 leti star Destasi Josip, 60-letna Križo Marija, por. Fibič, 43-letni Albert Silvester, 38-letna Gia-comini Viktorija, 71-letna Kenk Marija, vd. Mulloni, 78-letna Franc Katarina, 27-letna Furlanetto Emilija, por, Klamar, 74-letpi Battisluzzi Eu-gepij, 59-letni Gessi Natalino, 68-let-n! La Rosa Peter.
Delitev dodatnih bolniških nakazil. Občinski prehranjevalni urad
(Veliki trg 4, soba 35) je pričel deliti bolniška nakazila za stirimeseč-je julij—oktober. Nakazila bodo delili tudi uradi v Rojanu (ul. Gine-stre 9), na Opčinah In na Proseku. Pri dvigu teh dodatnih nakazi! morajo prizadeti pokazati osebno izkaznico in navadno živilsko nakaznico. Za stroške je treba plačati 5 lir za vsako nakazilo. Urnik je od 8 do 12.
Obvestilo mlekarnam. Sepral sporoča, da morajo biti do 2B. t. m. pre-
notirani vsi dodatki za mleko za mesec julij in to za. bolnike, noseče žene. dojilje in umetno hranjene otroke.
Živilske nakaznice. Sepral sporoča, da morajo potrošniki do 28. t. m. izročiti naročilnice živilskih nakaznic svojim trgovcem v Trstu in v podeželju. Do istega roka morajo to storiti tudi upravniki civilnih in vojaških menz za štirimesečje julij-oktober. Ker bodo trgovci na drobno dobili samo toliko živil, kolikor bodo dobil naročilnic, je potrebno, da oddajo vsi potrošniki naročilne od-rezke v določenem roku. Nove sezname je potrebno napraviti tudi za potrošnike za kruh.
Pri odvzemu naročilnic in vpisu v seznam odjemalcev morajo trgovci vtisniti žig svoje tvrdke na levi strani tiskovine, na desno stran pa vpisati zaporedno številko seznama.
Razen rednih živilskih nakaznic morajo biti vpisani v seznam odjemalcev tudi lastniki dodatnih, prednostnih, za brezposelne, za upokojence in siromake, kakor tudi do-datnih nakaznic' AVIS.
Potrošniki se morajo vpisati tudi za mleko v poljubni mlekarni za prihodnje štirimesečje.
Spremembe oddaj radia jugoslovanske cone Trsta
Radio jugoslovanske cone Trsta obvešča poslušalce o sledečih spremembah oddaj. Pri’ čenši z današnjim dnem.
Ob delavnikih se prične Jutranja oddaja ob 6.30 in traja do 7.30. Opoldanska oddaja bo od 12 do 15. Večerna oddaja traja od 17.45 do 23.30.
Ob nedeljah se prične dopoldanska oddaja ob 7 in traja do 13, večerna pa od 17.45 do 23.30.
Poročila v slovenščini so oh 7, 13, 14.45, 19.30 in 23.15; v hrvaščini ob 18. Poročila v italijanščini ob 6.45, 12.45, 14 30, S 19.15 in 23.
Ob nedeljah zjutraj ostane oddaja poročil neizpremenjena, to je ob 7.13 v italijanščini in 7.30 v slovenščini.
UPRAVA RADIA JUGOSLOV. CONE TRSTA
OF
Danes ob 20 bo v ulici Ruggero Manna 29 redna seja okrajnih tajnikov OF. Priporočamo točnost in gotovo udeležbo.
DAROVI IN PRISPEVKI
Popravek. Namesto cvetja na grob tov. Mahniča daruje družina Per-havc 1000 lir za Dijaško matico in ne 100, kot smo pomotoma objavili.
elovije POT na BHi
Tudi letošnje poletje, od 1. julija do 15. septembra priredi Planinsko društvo v Trstu letovanje na Bledu v Sloveniji za člane in prijatelje.
Prospekti, informacije in vpisovanje v trgovini Marčel Nadlišek, ul, Giuliani št. 13.
Izleti Planinskega društva
Planinsko društvo priredi 26. t. m. izlet na Višarje in Lovca. Vpisovanje do 25. t. m. v čevljarni Gec v Rojanu, ul. Tra i Kivi št. 3.
3. julija izlet na Učk.>. Vpisovanje do 22. junija pri Geču v Rojanu.
Opozorilo prosvetnim društvom
Prosvetna društva, ki nameravajo prirediti komemoracijo za O. Zupančičem, opozarjamo, da ima SHPZ zbrano gradivo za program, ki ga lahko društva dvignejo na sedežu Corso Garibaldi 4, III.
Obveščamo društva, zlasti mestna, da bo SHPZ priredila dve osrednji komemoraciji, in sicer prvo splošno ter drugo za Cicibane.
Samo še jutri slikarska razstava tržaških židovskih umetnikov
Te dni je bila otvorjena slikarska razstava tržaških slikarjev židovske narodnosti, prirejene v prostorih tržaške židovske skupnosti na trgu sv. Katarine 4,1. Med razstavljenimi deli so n. pr. umetnine znanega tržaškega slikarja Parin-a, ki je umrl v nemškem koncentracijskem taborišču, Razstava je odprta vsak dan od 18. do 23. ure do srede 22. junija. Vstopnine prosto.
Ml RADIO IIBi
JUG. CONA TRSTA
Torek 21. junija 1949.
6.30: Jutranja glasba. 6.45: PotOf čila v italijanščini in v slovenščini. 7,15: Jutranja Riasba. 12.00: Pester opoldanski koncert. 12.45: Poročil* v italijanščini in v slovenščini. 13-15: Pevski koncert tenorista Pertol* Dušana. 13.35: Ruske narodne Pes.' mi. 13.50: Predavanje v italijanščini. 14,00: Popoldanska lahka glasba, «4.30: Pregled tiska in poročila * italijanščini nato v slovenščini. 17.45: Vaški kvintet. 18.00: Poročila v hrvaščini. 58.15: Simfonični p'es* in baleti. 18.59: Kulturni pregled v. slovenščini. 19.00: Glasbena medigra. 19.15: Poročila v italijanščini in v slovenščini. 19.45: Lahka *US’ ba. 20.00: Opera - Bellini: »Norman, opera v 2 dejanjih; v pavzi: Kulturni pregled v italijanščini. Nat® plesna glasba. 23.00: Zadnje vesti v italijanščini in objava sporeda za naslednji dan. 23.05: Zadnje vesti v slovenščini in objava sporeda za na' slednji dan. 23.10: Večerne melodije. 23.30: Zaključek.
TRST II.
Torek 21. junija 1949.
7.15: Napoved časa in poročil8« 7.30: Koledar. 7.35: Jutranja glasbal 8.15: Napoved časa in poročila, i 1.3®-Odlomki iz oper. 12.00: Novi sve! 12.10: Solistična lahka glasba. 12.451 Napoved časa in poročila. 13.06! Skladbe za čelo. 13.30: Lahka glasba. 14.00: Poročila. 14.15:	Dnevn'
pregled svetovnega tiika. 14.30: Popoldanska glasba, nato Citanje večernega sporeda. 17.30: Plesna glasba. 18,00: Komorna glasba. 18.30: Lahka glasba. 19.00: Angleščina P® .radiu. 19,30: Pestra glasba. 19.45: Napoved časa in poročila- 20.00: Znani valčki. 20.15: Glasbena medigra. 20.30: Skladbe za 4 klavirje«1 20i45: Slovenske lirike. 21.00: Vzori mladini. 21.30: I. dejanje Čajkovskega opere: «Pikova dama«. 23.00: Serenade in nokturni. 23.15: Napoved časa in poročila. 23.30: Kaj vanl nudi jutrišnji spored? 23.35: Polnočna glasba.
Poizvedba
Ako bi kdo kaj vedel povedati o usodi tov. Valenčič Ivanke (Maruške), naj sporoči na naslov:
Maljavec Marija Zabiče št. 64, okraj II. Bistrica.
Omenjena je bila rojena 4,10.1919. v Novi vasi pri Jelšanah, okraj Ilirska Bistrica. Aretirana je bila od Nemcev 2.6.1944. v Novi vasi ter odpeljana v tržaške zapore, Od takrat ni o njej več nobeneea Rlasu.
Nočna služba lekarn
Alia Madonna del Mare, Largn Piave 2; AlTAnnunziata. trg Val-maura 10; Davanzo. ul. del Bosco 25; Millo, ul. Buonarroti 11; Hara-baglia v Barkovljah in Nicoli v Skednju imata stalno nočno službo
KINO
ROSSETTI. 10.30:	»Jerihonskt	zid*.
Cornel \Vilde, Linda Dame!
EXCELSIOR. 16: «5irena v Kongu,,' Hedy Lamarr, VValter Pigeon.
FILODRAMMATICO. 16:	»Izginul*
raziskovalec«, Spencer Tr»cy.
FENICE. 16,30: »Nedolžna diva«, Malta Eggert.
ITALIA. 16: »Njegovo visočanstvo in sobarica«, Hedy Lantarr.
ALABARDA. 16: »Zakon časti«, Al>n Ladd.
VIALE, 16: «V kalnem«, James C*" gney, Ana Sheridan.
GARIBALDI. 16, na prostem ob 21.36« «Cakal Te bom«, Errol Flynn 16 Bette Davis.
MASSIMO. 15.30: »Gospodovalec mor' ja«, Douglas Fairbanks, Margaret Lockvvood.
NOVO CINE. 16: «Vescla dvojČK8»> Stan Laurel in Oliver Hardy,
KINO OB MORJU, 15,30: «DŽUngl« v plamenu«, Dolores Del Rio.
IDEALE. 16: «Otok siren«, B. Gable« G. Montgomery, C. Romero.
ARMONIA. 14: »Zakrinkani mož«, Teter Lorre, Evelin Keyes.
ODEON, 16: »Skriti Tarzanov zaklad«. Johnny Welssmueller.
MARCONI. 16, in na prostem ob 20-45: «Zapeljana mladina«.
BELVEDERE. 16: »Pozdravljeni, prijatelji«, Barvni film. Walt Disney *n »Blesk Manhattana«.
ADUA. 14: »Crne oči Londona«.
SAVPNA. 14: »Zmešnjava«, Ana Seri-dan,
AZZURRO. 16: «Oni iz Virginije«.
RADIO. 16: «Divja kri«.
VITTORIA. 16: na prostem ob 20.30: »Po zločinu diši«, U. Bogart, C. Tre-vor,
VENEZIA. »Kapitan Kidd«.
KINO v LJUDSKEM VRTU. 20-45:
»Gospa pa taka!«, Rosalind Russel'-
NA GRADU SV. JUSTA. 21.30: rimskim soncem«, R. Castcllani.
AUSONIJA - terasa ob morju - 21-45-»Zvonovi pri Sv. Mariji«, Bi”* Crosb.v In Ingrid Bergman.
SKOLJET • na prostem - 21: »Na obalah Hudsona«.
KINO NA OPČINAH- »Južno od otok* Pago-Pago«.
KINO V SKEDNJU. «Za vedno In za en dnn«.
ZAHVALA
Vsem, k. sn spremili r :•» nepc mbljenega
ANGELA CIAKA
,na njegovi poslednji poti, se prisrčno zahvaljujemo. Kor.tovel 91. VI. 1949.
Zalujnča družina CIAK
ZAHVALA
Globoko ganjeni se zahvaljujemo vsem tistim, kj SP spremili našega dragega.
JOSIPA MAHNIČA
k zadnjemu počitki!
Trst 21 Vf, 1949,	Žalujoča	DRUŽINA
GORIŠKI DNEVNIK
PODRUŽNICA UREDNIŠTVA IN UPRAVE PRIMORSKEGA DNEVNIKA V GORICI • SVETOGORSKA ULICA 42 - TEL. 749
Iz spomenice PFS rimski vladi
i
SililM Slmn i sMaločiil
ogabno sredstvo poitalijančevanja
Požigalec {jiiunta je vodil delegacijo k Mussoliniju s predlogom za izropanje slovenskih ustanov
priključitvijo Julijske kra-Mte k Italiji po prvi svetovni voj-#1 in tudi potneje do nastopa fa-Bzma smo imeli Slovenci samo v mestu Gorici naslednje gospodarje organizacije:
* D Zadružno zvezo v Gorici 2 '«*tno palačo na Cono Verdi 37
ulica Morelll 36:
■>) Centralno posojilnico z lastno Palačo v Gorici na Corso Verdi tl.
* kinom »Central#;
9)	Trgovsko obrtno	zadrugo s
l|,etni palačami v mestu, med nji-JH tedanji Ljudski dom na Cono
4)	Goritko	ljudsko	posojilnico
t lastno palačo v ulici Carduect «, 7;
8) Slovensko kmetijsko društvo
* ‘edelem v	ulici o,	1 >
8) Slovensko čebelarsko zadrugo s sedeiem isto tam;
.	')	Kmečko	banko o	ulici Car-
tiurci it, 2<:
•) Katoliško tiskovno društvo
* lastno tiskarno lit knjigatno;
Ne ravno gospodarske organi’ Klje, temveč dobrodelne, a z go-PodarjMm motnim temeljem so l,e »Slovensko Aloizev st ;■ ■ S' o-^Mko slrotišče#, Goriška Mohor-}eva družba«, uGoriika matica# in dolski do ms.
Kakšna je bila usoda teh orga-nl*ae!j? v maju m?, so se zbrali
* Selani federalni fašistični tajni-i* Gorice, Trsta, Pulja, Keke in
■dira pog predsedstvom poznejše-9* komisarja Ljubljanske pokraji-* Emilija OraziolHa. Predmet T**govorov je bilo roinfšenJe po-talijančenja Julijske krajine in, •r »e je zborovalcem zdelo, da ni TWii dotedanji postopek zadostnih sadov v tem oziru, so sklenili, da *e bodo poslužili ostrejših ukrepov l?r med njimi tudi uničenja vseh slovenskih gospodarskih in zatlrui, organizacij. Odposlali so k Mussoliniju delegacijo, katero je ®°flil požigalec tržaškega Narodne-9a doma Francesco Giunta, in mu Predložil ustrezajoči načrt, katere-da je Mussolini odobril, V začetku iv® .^92S- se 3« pričela ofenziva Proti vsem slovenskim gospodarnim in zadružnim orgcnlzue jam, el je dovedla do njihovega popoldan uničenja, kakor je predvideli načrt.	’	•	•
, I.) Zadružna zveza,: Mnogi ttali.
™n«kl zadružniki, ki so proučevali vprašanja in so st- pet: t&sn °čledaU. tudi slovensko zadružništvo Ji fidijski krajini ter predvsem v gorici, sq 5ii{ naravnost vzhičeni -®d to organizacijo, Želeli so, da J bila podobna organizacija razpisna po celi Italiji.
Zadružna zveza v Gorici je stala gospodarsko zelo dobro; a ker je p slovenskih rokah, jo je bilo ;r*oa uničili, Zato sta bila meseca '“nuarjg 1328, s dekretom goriške efekture razpuščena upravni od-in nadzorstvo Zadružne zveze, komisarja pa je bil imenovan ,lc! comm. Petrella, ravnatelj •assa di Rispormlo iz Parme ali ise. Njegov prvi ukrep je bil od-pstiteo strokovnega tajnika in Hniinepa strokovnjaka ter ukini. ’*u zadružnega glasila ((Gospodar-, ! list#. Comm. Petrella sl je do-."*!! takoj mesečne plaio 300U.— e, medtem ko ni dobil prejšnji dbor toliko nagrade niti za celo j - t. j. za okrog 50 sej. Čeprav jjjjllo splošno znano, da je stalo 'Oajetje no zdravih gospodarskih 'yiih, se je komisar Petrella na »Idi m Zboru, katerega je sam » c°!i pohvalil, da se mu je po-*ct[0 postamti podjetje na tako
»n»j'	*° **anl VI1	za u'
Men razvoj organizacije.
.m)mm. Petrelli-ju sledi Cacrese,
rejinji federalni tajnik in /ašistič*
1 Poslanec, ki tudi porofa občne-
J* Zboru, da sloni gospodarsko
“■nje Zadružne zveze asu basi
ptt,iitichf» Leta 1931. je sladil
®ccese.ju tretji komisar in Ea-
sitt^ ive:a le morala že zapro-
3s *a l|1!s!!n° poravnavo s skoraj
p ‘milijonov lir primanjkljaja,
.zadeti so bili zadre v ki. k ti
orali primanjkljaj kriti. Palačo
a Corso Verd; št. 37 - Via Mn-
relli št. 36 je kupil goriški Mont In Slovenci so izgubili močno zdra-vo organizacijo in eno palačo v Gorici
2) Centralna posojilnica v Gorici: Njena zgodovina je slavna. Njej se je treba zahvaliti, da se je zadružništvo tako ugodno razvijalo. Ker pa je bila v slovenskih rokah In lastnica palače na Corso Verdi 32 z restavracijo in kinom ((Central#, ji je bilo usojeno, da mora izginiti.
Revizija od strani eBanca d'lta-lla» je sicer našla vse v najlepšem redu, a tajni informator iz prefekture je javil, da je že sestavljen dekret o imenovanju komisarja. Vodstvo posojilnice je vedelo, kaj sc pravi fašistični komisar, saj je Imelo pred očmi razvoj in paševa-njc komisarjev pri Zadružni zvezi v Gorici, pri zadrugah na deželi
in pri podobnih organizacijah v Trstu. Tak komisar pomeni za člane gospodarsko propast, ker najboljše kose premoženja vtakne sam v lastni žep Zato je stopilo vodstvo posojilnice takoj v stik z «Banca Cattolica del Venetov, s katero se je sklenil dogovor, da se Centralna posojilnica spoji z «Ban-co Cattolico«, likvidatorji Centralne posojilnice pa da ostanejo Slovenci. Tako se je tudi zgodilo in slovenski likvidatorji so izplačali vlagateljem vse hranilne vloge z obrestmi vred in vse zadružne deželne posojilnice. Končni rezultat m je bil vendar le ta, da so Slo-venci Izgubili svoj močan denarni zavod in da je prešla v roke Italijanov nadaljnja slovenska palača m Corso Verdi.
(Nadaljevanje jutri)
IZ SVOBODNE GORIŠKE
Predlogi za	mmmma—m ulic
Demokratične organizacije zbirajo prispevke v podporo stavkajočim poljskim delavcem
Dr. F, M. je v svojem členku, ki ga je objavil v Novi Gorici, števil nekatere predloge zt» preimenovanje ulic v Solkanu, i z katerega povzemamo sledeče:
Za pred prvo svetovno vojno je Solkan preimenoval svoje ulice po raznih vidnejših osebah. Fašistična Italija je seveda ta imerra prepovedala in ko je priključila Solkan k Gorici, je iprtmlla solkanske ulice z italijanskimi imeni. Ze za časa NOB so v Solkanu ta imena zopet odstranili in pa priključitvi k Jugoslaviji je mestni ljudski odbor dal važnejšim ulicam nova in bolj primerna imena, nt pa rešil problema kot celote.
Tedaj so preimenovali: via Mon-tesanto v Cesto IX. korpusa, Solkanski trg v trg Jožeta Srebrniča; via Brigata Pescara v Partizansko Ulico; via Brigata Trapani v ul. M. Valenčiča; via delle Officine v Tovarniško ulico in via Silicana v Šolsko ulico.
Preostaja še nekaj ulic v Solkanu in vse one, ki so v priključenem predelu stare Gorice, kjer sc aedaj gradi Nova Gorica in ki spa. da upravno k Solkanu. Zlesti tukaj vlada glede uličnih imen prava zmeda in smo slišali le najrazličnejše predloge. Tako predlagajo za via Antonio Tonzig ime Tomšičeva ulica, za ul. Catterina Percotto Perkotova ulica, za via del Foligo-no Streliška ulica, za via delle Al-pl Giulie Alpinska ulica itd..
Mestni ljudski odbor sc bo moral lotiti tega vprašanja ne glede nu to, ali bo po dograditvi Nove Gorice to območje tvorilo eno ali dve upravni enoti. V mejah roož-nov. bo treba ohraniti staro imenoslovje in se obenem oddolžiti našim velikem ljudem. Razume se, da bomo dali glavni cesti Nove Go-rice, magistrali, ime našega osvoboditelja maršalu Titu. Via San Gabriele, ki vodi od meje v Novo Gorico, naj bi se imenovala ul. E, Kardelja.
V Solkunu samem bi lahko dali ime rojaku znanstvenika Marka Antona Plenčiča delu sedanje ulice sv. Stefana, ki bi jo preimenovali v trg M. A. Plenčiča. Začetni del te ulice skupaj z Ul, sv. Ane pa bi preimenovali v počastitev stare solkanske obrti v Mizarsko ulico.
Nadaljevanje ceste IX, korpusa od Srebrničevegu trga proti Goini-ščeku naj se imenuje Cesta padlih borcev in njen odcep proti Prevalu pa Skalniška cesta. Cesto iz Kron-berga v Solkan, in sicer od »Hra. sta# do Partizanske ul. bi lahko zaenkrat imenovali Solkansko cesto. Njeno prvo severno vzporednico pot na Ošljek in drugo pa pot v Sčednje. S tem bi ohranili stare nazive in iz istega vzroka bi lahko imenovali zvezo med Tovarniško cesto in opekarno »Ledine# in zve-
zo med Tovarniško in Partizansko pa »Na Potoku#.
Nekatere krajše ulice bi se lahko preimenovale takole: Sv. Valentina v eesta Na Breg; polkrožno ulico, ki se odcepi pri rojstni hiši Srebrniča pri cesti IX. korpusa in se ji zopet pridruži pr} postaji narodne zaščite bi lahko nazvali Klanec. Tako imenovano «Gaso» bi lahko preimenovali po znanem slovenskem planincu Solkancu dr. Klementu Jugu. Njen odcep proti cestj Šolski ulici se lahko imenuje »Med ogradami# in odcep proti cesti IX, korpusa ob stadionu pa #jgrišče»,
Via della Bianca bi lahko imenovali po domače «Blanče», Via Del Poligonu v stari Gorici bi se lahko v spomin regulacije potoka Kerna imenovala cesta mladinskih brigad, Via delle Alpi Giulie pa cesta udarnikov.
Za via del Rafut bi bilo primerno ime cesta heroja Vojka do Gabrijelske ceste, od tam dalje pa naj bi se imenovala, ul. 1. maja. Za cesto od križišča v Rožno dolino predlaga M. ime Cesta bratstva in enotnosti, Ime Rafut b; ostalo za ul. Ronco delle Vigne. ki bi se pa lahko prekrstila tudi v Zadružno ulico v počastitev prve kmečke obdelovalne zadruge na solkanskem področju.
Naselja Grčna ln Damber, ki spadata prav za prav Se pod Kron-berk bj lahko obdržala svoja se danja imena.
Seveda se bo treba spomniti tudi Imen naših velikih kulturnikov, za katere bi prihranili prečnice magistrale. Dve, ki sta že trasirapi, naj bi nosili ime F. Prešerna in I. Cankarja.
Po vseh slovenskih krajih , na Goriškem so začeli zadnje dni zbirati prispevke v živežu in denarju za stavkajoče poljske delavce v Fossalonu pri Gradežu. Izvršilni odbor DFS priporoča vaškim odborom, da čimprej izvedejo to nabiralno akcijo, ljudem pa priporoča, da naj prispevajo take vrste živeža, ki se lahko dalj časa obrani in se ne pokvari tako hitro, kakor krompir, fižol, žito, moka, mast itd.
V petek zvečer so se zbrali v prostorih Delavske zbornice v Tržiču zastopniki tovarniških odborov, sindikalnih kategorij, in raznih demokratičnih organizacij, ki so po dolgi debati sprejeli naslednje sklepe:
Potem ko so se zbrale na sedežu Delavske zbornice ter poslušale poročilo tajnika Delavske zbornice o poteku stavke poljskih delavcev, ter uvidele, da se veleposestniki branijo, proti vsakemu socialnemu in pravnemu principu , po krivdi slepe trdovratnosti Confide in brez uspešni Intervenciji vlade, sprejeti upravičene zahteve poljskih delavcev, potem ko se je vsa Italija pokazala solidarna z njimi in ae ta vedno bolj krepi in širi, so videle zbrane demokratične organizacije, da jc potrebno moralno in materialno podpreti poljske delavce v naši pokrajini.
Zato so sklenile, da bodo organizirale odbore za solidarnost, ki naj pospešijo in razširijo vsako akcijo za pomoč. V vsaki občini tržiškega okraja je treba sestaviti krajevni odbor za solidarnost. Obenem so se zbrani obvezali, da bodo pomagali tovarniškim odborom
in strokovnim sindikatom, da bodo uspešno zaključili nabiralne akcije, Zlasti pa sklep delavcev, da bodo dali v ta namen po eno uro svojega zaslužka. Zbrane organizacije so povabile vse delavce in prebivalstvo, naj pokaže svojo solidarnost s poljskimi delavci in naj sodeluje s temi odbori, da bodo na ta način podprli poljske delavce v njihovi trdi in upravičeni borbi za življenje in za mir med kmečkim življem.
Navodila za optante
Tisti Goričani, ki so optirali za Jugoslavijo, so do pred kratkim lahko brez posebnih dovoljenj odpeljali preko meje svojo urili,ago in je bilo dovolj predložiti na carinskem uradu samo seznam vseh premičnin, ki so jih odpeljali s seboj.
Zadnji mesec pa so prejeh r.a italijanskem carinskem uradu od ministrstva iz Rima nova navodila, v katerih je rečeno, da morajo imeti optanti za prevoz svojih premičnin preko meje potrdilo krajevnega odbora tistega kraja, kamor so namenjeni- Poleg tega še odobrenje italijanskega konzulata.
Informirali smo se na prefekturi bolj podrobno o tej zadevi in tam so nam izjavili, da se je treba ravnati po tej ministrski odredbi in da ni mogoče drugače. Da bi pa ne nastale kakšne komplikacije, bo kvestura podaljšala rok za odhod onim, ki si niso mogli pravočasno preskrbeti omenjenih dovoljenj.
Protest v Krminu
proti velikim davkom
Nezadovoljstvo med krminskiml davkoplačevalci je doseglo svoj vrhunec, ko so v začetku t. m. raznašali po hišah predpise za nov družinski davek.
V nedeljo 12. t. m. so se poglavarji družin zbrali v občinski hiši in se porazgovorlli o tem problemu ter prišli do zaključka, da davek ni odmerjen na osnovi realnih dohodkov davkoplačevalcev. Prav tako so ugotovili, da občinska davčna komisija v svojem današnjem sestavu ni zmožna uspešno vršiti svoje delo.
Ob koncu tega zasedanja so izbrali posebno delegacijo, ki je šla v četrtek 14. t. m. k županu. Sprejel jo je v prisotnosti občinskega tajnika in uradnika davčnega oddelka.
Delegacija je obvestila župana o nezadovoljstvu, ki vlada med občani zaradi krivičnega načina obdavčevanja in je zahtevala, da se ukine družinski davek, ki so ga pravkar uvedli ter da se imenuje nova občinska davčna komisija, v kateri morajo biti zastopane vse plasti prebivalstva.
Zupan je sprejel zahteve delegacije in obljubil, da bo občina izdala manifest, v katerem bodo opozorili davkoplačevalce, da ni treba plačati družinskega davka. Med tem pogovorom so občinske oblasti priznale, da ni bil pravilen postopek, ki so ga doslej uporabljali pri določevanju družinskega davka in da so dosedanji člani občinske davčne komisije gledali bolj svoje lastne osebne koristi, kakGr pa interese davkoplačevalcev.
IZ SLOVENSKE
i\ arml naš dokaza licani
KINO
VERDI, 17: «Trije norci .pohajajo#, bratje Marx.
VITTORIA, 17: Kolesarska dirka okrog Italije.
CENTRALE. 17: «Mesto jazza#, A.
De Cordova.
MODERNO, 17: «Dežela brez miru#, I. Pola.
EDEN, 17: «Izdajalci morja#, E. Robinson.
Opažamo, da razni italijanski časopisi, ki izhajajo v Vidmu in ki prinašajo dnevne novice pod «Cro. naca di U.dine#, ne prinašajo nikoli novic iz Terske ali pa Nadiške doline. Seveda pa imajo mnogo pisanja le takrat, kadar nas nizkotno obrekujejo in ob takih prilikah bi nas najraje postavili kar v usodne članke na prvo stran. Ako pa bi mi Slovenci iz Benečije radi čltali novice iz naših krajev, jih pa seveda^ zaman iščemo po italijanskih časopisih. Ali mar pri nas res tako mirno poteka življenje, da se nikdar nič veselega al; žalostnega ne prigodi?
Zakaj je tako, ml Slovenci videmske pokrajine prav dobro vemo in hočemo to tudi povedati.
Izpuščajo nas pri pisanju dnevnih novic zato, ker bi morali pisati naše slovenske priimke, imena In kraje. Kajpada je zanje in za njihovo politiko bolje, da molče in da njihovi dnevniki kratko malo ne prinašajo naših dnevnih novic. So pa primeri, da se le ne morejo izogniti in da bi nas pustili ob stra. ni: tedaj pa se to časopisje, ki služi italijanskemu kapitalizmu in raznim šovinističnim krožkom, poslužuje še drugih metod. Kar na lepem izp.remene naše lepe slovenske priimke v italijanske, tako na primer Turožfč postane Tursini, Matjašič pa Mattioni, ali pa še lep še, označijo le začetne črke naših imen. A s to metodo nikakor ne bodo prišli daleč in ne bodo želi veliko uspehov. «Vrag uči delali lonce, a ne pokrovke#, tako pravi star slovenski pregovor.
Pa napravimo kratek sprehod po Slovenski Benečiji in obiščimo naša pokopališča. Tu vidimo vse Rol no nagrobnih spomenikov in spominskih ploščic, ki govore, da tu počivajo ostanki naših prednikov, kajti napisi so slovenski. V nekaterih krajih p.a, da ne bi padli v oko tujci, ki po naključju stopi na pokopališče, slovenski priimki in imena, so ukazali raznarodovalci, da se uniči vse, kar je slovenskega, da bi tujcu prikrili, da pod te-
mi gomilami počivajo Slovenci. Res srce se nam trga, ko vidimo mnoge nagrobne spomenike razbite ah pa pobeljene z apnom taiko, da se lc e težavo prečita, kar je napisanega. Naj razbijejo in brišejo, da se jim izkadi srd, ki Sa Soje v svojih srcih proti nam Slovencem. S tejn da raznarodovale; oskrunjajo spomenike naših rajnkih, ki zmo jim izkazali zadnjo čast a poslovilnimi slovenskimi besedami no nagrobnih ploščicah, kažejo ti malopridneži le svojo surovost in ne-omikanost.
Pomudi,mo se za trenutek še v župniščih in prelistajmo rojstne oziroma krstne knjige, seveda ti-ste, ki n.iso bile prepisane. Naši necivilizirani raznarodovalci so v nekaterih naših krajih prišli namreč do takega viška nesramnosti, da so spremenili naše slovenske priimke v italijanske. V originalnih krstnih knjigah lahko vsakdo sam to svoje lastne oči ugotovi, kakšna so naša prava imena. Zato jc v«e za-pran, da potvarjajo italijanski časopisi Kosmače v Cosmacine; njihovo poreklo je razvidno iz krstnega lista.
O svojem slovenskem poreklu ne smemo molčati; nasprotno, naša dolžnost je, da ga povemo tudi tistim, katerim je bila do danes prikrita aji pa prikazana v napačni luči. Zaenkrat poslušajmo in slej-mo: Kdor molči, ta pritrjuje!
DRAŽBA KOŠENINE V PODGORI
V prostorih registrskega urada v Gorici bo 28. junija ob 9. uri privatna ustna dražba košenine, ki je last vodovodne uprave in leži na desnem bregu Soče, med železniškim mostom in med cestnim mostom za Ločnik. Parcela ima številke 585 in 587-3 katastrske občine Podgora. Dražba bo veljavna za razdobje od 1. januarja 1949 do 31. decembra 1951. Temeljna izklicna cena je 1400 lir in bo dobil pravico do košnje najvišji ponudnik že na dražbi sami.
Zbor motociklistov v Gorici
Preteklo nedeljo je bilo po goričkih ulicah izredno brnenje :na lih motorjev, k! j® spravilo mesto iz njegove običajne dremavosti. Mestna sekcija malih motorjev je namreč organizirala zbor motociklistov, ki so se ob 10. uri dopoldne zbrali na Travniku z najraznovrst-nejšlmi .tipi malih motocikljev od Lambrette in Vespe, ki jih je bilo največ, pa do tipov kot »Guzzino#, »Cucciolo#, «Mo.scjuito», «Furetto# in «Iso».
S Travnika so se odpeljali po obeh korzih in potem zavili na grad, kjer so predah nov prapor goriški sekciji motociklistov. Po poldne ob 15. uri je bil zopet zbor nu gradu, kjer so na glavnem dvorišču izvajali najdrznejši razne akrobacije. Slavje je bilo zaključeno s plesom, ki je začel ob 18, uri na gradu, na odprtem.
Ker vreme ni bilo preveč uged oo, je mnogo motociklistov ostalo doma in se svečanosti niso udeležili.
ISTRSKI P IV E V N 1 K
eoaauimcA ukeonižtva pkimoksksoa pmevmik* v kopru - uuc» c. battisti 301/0 priti.. - T»s. »
PRAZNIK MLADINE
Športna in telovadna manifestacija v Kopru
Sledil je nastop mladink, ki so v spremljavi godbe izvedle proste vaje. Za kratek oddih so izvedli
Praznik mladosti, pramik vseh športnikov in telovadcev istrskega okrožja je bil 19, junije. Koper sj je že v zgodnjih jutranjih urah nadel praznično lice. Mesto je zaživelo m se je kar pomladilo, toliko je bilo mladih fizkulturnikov, od najmlajših 6-letnih pionirjev pa do zrelih in že preizkušenih šport. nikoV.
Šport in fizkultura sta v našem
okrožju zavzela zelo veljj. razmah. Nastop kot je bil 1. maja in še bolj nedeljski, dokazujeta, da postaja fizkultura last najllrših ljudskih množic. ZDTV dela na te/11, da se s športnim udejstvovanjem utrjuje in širi bratstvo. T®fe's ni mogoče reči o Trstu, kjer so voditelji tamkajšnje športne organizacije ustva.
rili nekako frakcijo, ki razbija zdrave demokratične sile tudi v športu. Vse jim pride prav, samo da bi dosegi, njihove razbijaške cilje. V našem okrožju pa se v športu Iz dneva v dan jačita bratstvo in enotnost. Tu ni šovinističnega in ne nacionalističnega raz. pololenja. Kako lepo je slišat', ko se športniki pogovarjajo med seboj v vseh treh jezikih in v večini primerov tudi razumejo. Nit; od daleč ne pade nobenemu v glavo, da bi se nad tem spotikal, kaj še, le, da bj padale opazke kot se ta dogaja v Trstu.
Novo športno igrišče je oživelo ln prav tako vsa ostala manjša igrišča. Rovsod s.o bile glavne vajo za popoldanski nastop, Zaradi dežja, ki je rosil v zgodnjih jutranjih urah, se je prevoz udeležencev in fizkultumikov malo zakasnil; to je tudj vplivalo, da se je povorka športnikov in fizkultumikov vrši. la kasneje in z malo spremenjenim sporedom. Izredno čist zrak in tud) sonce, ki ni bilo prevroče, tla vplivala, da je bilo razpoloženje ra višku.
V dopoldanskih urah so tekmo-vale razne skupine v ljudskem peteroboju, s skoki na daljavo, hltrj
hoji na 5000 jn teku no 3000 metrov, metu krogle, kopja in diska, štafete in teki na krajše daljave.
Sprevod fizkulturuikov
Ob 14.30 je krenil sprevod fiz-kulturnikov' in telovadcev ob zvokih koračnic z trga Brollo po Verdijevi ulici, Belvederu in ob obrežju na športni stadion, Sprevod je bil nekaj zelo slikovitega jn lepega, ker #0 bili v*i udeleženci v športnih krojih, Nu čelu so nogUl mladinci vse športne ln narodne zastave, Navdušeno ploskanje je sprejelo fizkultumlke ln telovad. ce, ki so se po skupinah razporejali ln napolnili vse obširno igrišče,
Predsednik ZDTV tov. Abram ja imel nato krajši nagovor, v kale. rem »e je najprvo zahvalil športnikom in telovadcem za tako veli-ko udeležbo, Prav tako se je zn. hvalil ljudski oblasti in VI/JA za pomoč in pozornost, ki io posvečata športni organizaciji, Nadalje je poudaril, da bo postal ta dan vsakoletni praznik mladine, Naj bodo tak. dnevi kot nekaki mejniki, » katerimi mladina dokazuje svojo rast jn napredek, Primerjal je neto kako v Trstu nekateri ne samo ovirajo razvoj športno orga"izacjje, ampak jo zadnje čase celo razbijajo. Tov. Abram je nadalje omenil, da bo potrebno postaviti dovolj izvežbanlh in poštenih vaditeljev za flzkujturno vzgojo mladine jr. zaključil. da bomo ob pomoči ljudske oblasti je nadalje gradili šuurt-na igrišča, ustanavljali športne skupine in vzgajal; športne kadre. Se je polno odprtih vprašanj za športno udejstvovanje. Tako morje, ki je tu pr®d nami- Potrebno bo razviti tudi to vejo športa.
Sledila sta že govora v sloven. žčini in hrvaščini, nakar se je pričel nastop.
Priltaz zdravja in lepote
Kot prvi 4° nastopih p-onirji od 6 do 10 let. Ta nastop so pripra-
vili vaditelji tako, da so se pionirji usulj na igrlžče v hitrem teku in ga v trenutku preplavili kot čebele, Iz oblaka prahu «0 »e končno prikazali lepo razporejeni v vrhe. Bilo je nekaj primerov, ko eo ne-katerj zgrežiji zaznamovano nw»to In hotelj vzeti Uto drugim, kar je vzbudilo veliko veselja pri gledalcih. Na vsak način ao hoteli Ite-vilnim gledalcem pokazati, kaj so ae naučili, Eo končanih vajah so pionirji v prav tako hitrem teku zapustili igrišče. Spremljalo Jlb jc navdušeno ploskanje gledalcev.
V tem je v ozadju stadiona priplulo od nekje jadralno letalo, To je zbudilo izredno presenečenje pri občinstvu. Bilo je prvič, da so videli nekaj podobnega, Zračni šport z jadralnim letalom go izvajali gojenci Pomorskega tehnikuma iz Pirana.
Nastopili so za tem pionirji od JO do 14 let, ki so tudi dobro iz. vedli vaje. Bilo jih Je polno telovadišče in poznala se jim je že ve. lika uvežbanost ter preciznost. Tudi nje je sprejelo ljudstvo z burnimi aplavzi.
Posebno točko, ki ni bila uredvi. dena, so podali gluhonemi pionirji iz Portoroža. Izvedli so tek s krompirjem na krožnikih skoz* zapreke in štafeto na 100 metrov s kon-servnimi škatlami. Ta nastop je vzbudil veliko pozornost pri gledalcih. Bilo je prvič, da go se glu. honemi otroc; predstavili kot fiz-kulturniki javnosti. Nekdaj je bilo ukoreninjeno mnenje, da so gluhonemi le v breme družbi, Danes tega ni več. Tudi zanje jc poskrbela ljudska oblast in jim daje možnost vsestranskega razvoja. Pod skrbno nego svojih učiteljev bodo toliko pridobili, da bodo poslali istovredni vsem drugim ljudem. Vsi gledalci so bili navdušeni nad okretnostjo in gibčnostjo teh gluhonemih otrok. Velik je bil vtis, k; so ga napravili ti otroci in ploskanje se kar ni hotelo poleči.
Spremembe oddaj radia jugoslovanske cone Trsta
Radio jugoslovanske cone Trsta obvešča poslušalce o sledečih spremembah oddaj, prl-čenši z današnjim dnem.
Ob delavnikih se prične jutranja oddaja ob 6.30 in traja do 7.30. Opoldanska oddaja bo od 12 do 15. Večerna oddaja traja od 17.45 do 23.30.
Ob nedeljah se prične dopoldanska oddaja ob 7 in traja do 15, večerna pa od 17.45 do 23.30.
Poročila v slovenščini so ob 7, 13, 14.45, 19.30 in 23.15; v hrvaščini ob 18. Poročila v italijanščini ob 6.45, 12.45, 14.30, 19.15 in 23.
Ob nedeljah zjutraj ostane oddaja poročil neizpremenjena, to je ob 7,15 v italijanščini in 7.30 v slovenščini.
UPRAVA RADIA JUGOSLOV. CONE TRSTA
je bila izvedena vaja po melodiji «2e nam lepše sonce sije#, ki jo zelo skladno in lepo podali dijaki in dijakinje iz Kopra in Trsta.
Naši narodni zaščitniki so nastopili s posebno vajo z orožjem na napev narodnih pesmi in ob za ključku vaje prikazali živo sliko dviganja zastave.
Bilo je podanih še več točk, kot narodni ples, prihod kolonarjev-dii-kausv. srečanje v nogometu in nastopi pevskih zborov.
S tem je bil glavni spored proslave praznika športnikov in telovadcev zaključen.
Reportažo slik z nastopa bomo objavili v sredo na naši celi četrti strani.
moški tek na 100 in ženske na 80 metrov. C/boji eo dosegli lepe tehnične uspehe.
Prav tako lepo go izvajali mla-dinci ln mladinke skupno vaje po melodiji ((Bratje le k soncu, k svobodi!#. Posebno dobro 50 nastopile mladinke iz Dijaškega doma v Por-torožu, ki so z velikimi obroči zelo
Požrtvovalnost in zavednost bujskih cestarjev
Lep primer sodelovanja pri obnovi in za izboljšanje so dali ces-starj! v bujskem okraju, V Bujah samih sta v tem času glavna objekta dela gradnja zadružnega doma in napeljava vode v mesto, da jo bodo imeli pri rokah vsi prebivalci. Na dan mladinskih volitev so nam nekateri pripovedovali, kako so pri teh delih sodelovali tudi njihov; cestarji. Vsak cestar je delal po 15 dni in napravil po devet ur na dan in tako prispeval 135 ur. Skupno so prispevali 945 ur.
Prav na dan mladinskih volitev je bila otvoritev vodovodne pipe na sredi mesta. V kratkem bodo
graciozno izvedle težke Jn zaplete, ne vaje. Bile so nagrajene z vihar* I otvorili še dve drugi, .tako da bo nim ploskanjem. Prav tako dobro * imelo vodo vse prebivalstvo.
»lobiit- v trnovi umil
M-PA
V zalogi imamo stalno tudi kmetnske KiTtoKOVNE KNJIGE, Poslovalnice: KOPER, IZOLA, PIRAN POHTOROZ, BOJE, UMAG in NOVI GRAD.
•Nt vem, če bo vsakemu uspelo 'e(iovortti ime tega čudežnega *u®tni/{a tako, kako ga izgovarja-J0 farani »v. Bv/emije, tam nekje i.l°tl Buzetu. Tudi bi ga zastonj kolt v starih in novih koledarjih 1 u leksikonih. Hudo pa bi se 9l*rj( faranom vsakdo, ki bi mvomll v sam ob*toj (n pa v “odelnost tega svetnika.
***° t3* ušuoboditvi je bilo tuli	Uvdotvo	razgibano kakor
Iclh 1 v eoodovlni. Prvič po toli-iunt »uženjftva j* tadllmlo tnu no ter ddialo duška tnaje-ue8»[jtt ,m UJe m0goče načine, t; u,#5 vaseh »q se prirejati ml-Jen?''	,l# katerfli	f«	ljudstvo »pre-
vati	n°vodi|a	ln	»e počasi n n.
je a *“mo vladati. Razumljivo ob, - 1* prihajalo pri tem do
Im,Unov Rajate!
"•"nti,
0,1 teh	1*	b(l vsekakor
vi», K- u f}rad|nu, na meji Slo-»fce in Hrvaške Istre, Na bik Rfttlng sva bila pouab* deI;® <n tov. Petek neke no.
se : ' ttavno na ovinku, od koder c/ °dprl pogled na cerkvico sv. U^^a, je odpoved«! naš »Topo-So ter Tavčar je jezno «Scj1 . ml zabrusil v obraz: ai naj ti pomaga tvoj sv. Ci-
ratnimi špekulanti, protitjudskimi ele-
čerič, ki je za vse potreba1»
Nt hotel razumeti, da je temu kriva le pokojna Avstrija, ki se ni dosti zmenila za te kraje. Fašistična Italija pa je prevažala po teh pote/i n« oslih ali mulah na dražbi zaplenjena pohištva in pa -- ricinovo olje-.. Partizanom pa so tudi prav prišle take neprehodne poti, da jih niso mogli tako hitro zasledovati »motorizirani# nacisti, Po kratkem trudu je bila okvara popravljena in mi bi bili nadaljevali #križni» pot, da ni sopihala proti nam starejša kmetica In nam že od daleč mahata, češ na i jo počakamo, Vrla ženica, ki je bil a iz fare sv. Evfemije. nam je tak oj pojasnita, da gre tudi ona na protestni miting v Orndln, Povabimo jo v avto Ni verjela, da mislimo resno. Sai je vedela, da se vozijo v takem le veti ki eoaspudis in ne gre, da bi sedeta zraven kmetica. Ko je le prisedla, sem jo takoj povprašal, kako da se kliče ona cerkvica na tistem griču. Rilo ji je nekam nerodno. no ker me Je prepoznala. se je le vdala in začela, na veliko veselie tov. Petka, kateremu m Sin v alevo zgodba. — »E. kaj me snrasuieš. Tone. saj veš kakor Jaz!# «Je še res, toda ta le tovariš mi ne verjame pa bi hotel...#.
T O IV E
________________u------- -
ZGODBA o
ČIČERIČU
»Ben, Prt bom povedal« jaz. To je cerkuica sv, Ctčeriča#, — Tovariš Petek je prasnil v smeh, da sem se že ustrašil, da ženica ne bo hotela nadaljevati.
»Pa kakšen svetnik je prav za prav to, saj ga ni nikjer?# — silim dalje, — »Ga je ati ga ni, mi ga imama in je prav za vse potrebeI# — je odgovorila odločno. — «Ce Imaste madron tkita), ri-škclda (prehlad) ali punta (pljučnica), če se krava ne more steliti, če fant zapusti pupo, če — ma kaj vam bom še pravila. Je za vse potrebe, te ker smo pri tem, vam bom povedala še nekaj. Pred prvo svetovno vojno je prišel k nam farman s Kranjskega (Istrani so bili zelo siromašni z duhov. nikil), ki tudi ni hotel slišati za so. Cičeriča.
Takoj po prvi maši se je zgla-
sila v farovžu deputacija. Se potrkali niso, ko so vstopiti v pisarno. Ranjki župan Oreja — ti si ga poznal — se je odkaštjal in začet: Gaspud farman, mi smo priti, da vam povemo, da nismo z vami kontenti (zadovoljni). — Kaj se je zgodilo, za božjo voljo, je vprašal presenečeni župnik. Je bilo vse prav, ma u( ste pozabil zmoliti en očenaš na čast našega patrona sv. Cičeriča. — Sv. Ci-če-ri... Ja, kakšen svetnik pa je to? Počakajte, bom takoj pogledal. — Naglo je pregledal imena vseh svetnikov od najstarejših očakov in prerokov do sv■ Johan-ce, toda brez uspeha. Končno je dvignil glavo in boječe izjavil, da ga — m. Ga je ali ga ni, mi ga imamo in on nam varuje ljudi in živino že sto tet — je odločno izjavil župan, ostati pa so mu pri-
kimali. — No, no, bom pa pisal presvetlemu škofu v Trst in ko dobim odgovor, bom ■ ■.
— Ni potrebno pisati nikamor
— ga je jezno prekinil župan.
— Ce ne boste zmolil po evangeliju na glas vsaj en očenaš v njegovo čast, se lahko poberete od koder ste prišli, — Vidite — je končala svojo povest žen a — jen farman je moral popustiti. Tudi tukaj je zmagala ljudska volja#.
Med tem smo prispeli na Gra-din, kjer je bila zbrana ogromna množica ljudi iz vse okolice, ki je odločno zahtevala, da kaznujejo protiljudskega duhovnika in da ga odstranijo iz fare. >— «Ne rabimo takih duhovnikov, ki govorijo proti ljudski oblasti!# — so vpile žene. •*- »Proč e duhovniki, ki so podpirali fašizem!» — s° zahtevali borci ln aktivisti.
Mesec dni pozneje se je vršila v Kopru razprava pred ljudskim sodiščem. Med pričami se je znašla tudi naša sopotnica. Na vprašanje predsednika kaj da ve Povedati o delovanju župnika Iv, se je ta obrnila proti ljudstvu in izjavila: «Jaz nisem nikdar manjkala v cerkvi, ne prej ne zdaj. Jaz vas vprašam: alj ste kdaj slišali, da bi bil župnik zmolil en sgm očenaš za naše sinove in hčere, ki so dali svoja življenja v borbi in v taboriščih za našo svobodo? In vendar je nekdaj molil i za kralja 1 za Musolinija!» — sTako je, tako, dol s takimi duhovniki!« — je zavpila množica. — Ce še omenim, da so na razpravi prispeti otroci, žene in starci, tedaj se vidi, da je naš Istran sicer preprost in skromen, toda če se kdo drzne omalovaževati ali
žaliti to, kar so zgradili njihovi sinovi z lastno krvjo, postane neizprosen.
Toda vrnimo se v faro sv. Cičeriča. Naključje je hotelo, da sem sc znašel nekaj dni pofem v tej fari in, razumljivo, zaželel sem si ogledati tega čudodelca. Mladinka Plerina me je kaj čudno pogledala, ko sem jo zaprosil, da bi'šla z menoj do pokopališča, kjer sameva svetnik. Pristala je, čeravno ne z veseljem. Po strmem pobočju sva prispela na vrh, od koder se vidi naše Jadransko morje, katerega zaenkrat nam niso privoščili naši bivši «zavezniki«.
Na sredi pokopališča se vzdiguje, nekoliko nagnjena, skromna cerkvica, z razbitimi vrati in brez stekel na oknih. N« podstrešju vise kakor klobase številni netopirji, ali kakor jim pravijo domačini — pol tiča, pol miša. Tudi sove in čuki, ki strašijo lahkoverne ljudi, so našle varno zatočišče. — »Poglej ga tam, na oltarju« — je šepnila Pterin« in pokazala z roko proti sredini cerkvice. Imel sem kaj videti! Iz »bekača# (vrba) izdelana soha delo domačega ((umetnika». — Po licu ali obleki bi ne mogli presoditi ne spola in ne starosti upodobljene osebe. Le pri dnu, ob
nogah sohe se nahaja širok madež, znamenje, ki so ga napravile številne roke skozi stoletja, pričakujoč pomoči «za vse potrebe» . ■.
«Kdo pa ga je tako lepo pobarval?« — izgovorim na moč resno.
»E. kdo — naši ljudje! En malo so šturlasti (zabiti), en malo nimajo pravih barv in tako se pomagajo kakor morejo in znajo. Pred vsakim opasilom ga je dolžna urediti po ena družina v vasi. Lani je to napravila vdova Ančka« — se je razgovorila Pierina. Pa še k,g.ko! Oč; in lase’ mu je pobarvala s sajami, zgornji del telesa s perlinom (plavilo), noge in roke pa z — apnom. En sam pogled na tega čudodelca lahko ozdravi vsako, še tako nevarno bolezen, kot je praznoverje. <— Slišal sem, da ga zadnja leta ni nihče več prebarval. Farani so preveč zavzeti s svojo obdelovalno zadrugo ter skušajo raje z delom in pridnostjo pritj do tega, kar so zastonj pričakovali njihovi pradedje od sv. Cičeriča. Mali Pierini nisem mogel driati besede, da ne bom dajal tega v časopise, ker bi bil« škoda, da tudi drugi ne zvejo za tajnosti fare SV. Ev-femije. Pierina je danes marljiva in predana zadružnica.
Tržaška delegacija
na oblastnem luiiigresii AFŽ na Rebi
18, in 19, junija je bil na Reki oblastni kongres AF2.
Jugoslovanske žene so povabile nanj tud; delegacijo tržaških antifašistk. Na čelu naše delegacije je odpotovala tov. Spela, katera je jugoslovanske žene pozdravile s terai-le besedami:
V imenu AS1ZZ, ki vključuje demokratične žene Trsta slovenske in italijanske narodnosti zveste tradicijam narodno-osvo-bodilne borbe, prinašam vašemu kongresu prav tople pozdrave z željo, da bj njegovo delo obrodilo čim večji uspeh, Mi budno spremljamo junaške' podvige jugoslovanskih narodov Za izgradnjo socializma, pri katerih imajo jugoslovanske žene nemajhen delež. Ponosne smo nanje. Z •njimi nam vlivate vedno novih in novih moči v naši trdi proti-imperialistični borbi za zmago resnične demokracije.
Okoliščine, v katerih sedaj živimo. so izredno težke. Anglo-ameriška okupacijska uprava, ki je pri nas predstavnik anglo-
«Informacijski oportunisti vedo prav tako dobro kakor mi, da se v socializmu n3 koraka po izho. jeni cesti, da je to ostra borba proti razrednemu sovražniku, borba za dviganje dežele iz stoletne zaostalosti in borba za osvojitev tehnike. Prav zaradi tega, ker vse to vedo, je to, kar počnejo proti naši socialistični izgradnji, toliko bolj nemoralno.«
(Odlomek iz referata tov.
Vide Tomšičeve na tretjem plenumu AFZ Jugoslavije).
ameriškega imperializma, daje vsa leta odkrito in vse večjo in večjo podporo italijanski reakciji, ki propagira njena imperialistična načela. Ta nastopa pod parolo priključitve Trsta k Italiji.
Brez vsakega pridržka razkazuje stroj apetit ne le samo po Trstu, temveč tudi Po Istri Reki in Dalmaciji. Tako si za časa volivne borbe lahko videl na pročeljih hiš plakate, ki so prikazovali zemljevid Italije, raztegnjen preko teh dežel. Najstrupenejši šovinizem vre sedaj na dan z ne-zadržano silo.
Da je to tako in da danes slavi v Trstu italijanska reakcija svojo zmago, nosi po drugi strani vso odgovornost Vidalijeva skupina. Poslužila se je poznane resolucije Informbiroja in na •njeni osnovi razbila enotnost tržaških demokratičnih sil ter na tu način oslabila protiimpe-rialistično fronto v domačem in svetovnem merilu, čeprav. jt> vsakomur jasno, da je imperialističnim nakanam mogoče kljubovati in z uspehom odbijati njihove udarce samo s strnjenostjo tržaških demokratičnih množic.
Vidalijeva skupina je uvedla svojo politiko popuščanja nasproti razrednemu sovražniku v delavsko gibanje oportunistične in likvidatorske tendence, katerih posledice so prišle v sedanjih volitvah do popolnega izraza. Tendence oportunizma in likvidator-stva v delavskem gibanju so praktično razorožile tržaško delovno ljudstvo in z njimi se je v polni meri okoristila italijanska reakcija, ki se je na tg način lahko sprostila in po mili volji ter do kraja izpričala v sedanjih volitvah svoje težnje.
Čeprav so bile sedanje volitve po imenu in obliki upravne, so bile po svojem pomenu in vsebini globoko političnega in plebiscitarnega značaja. Z njimi so anglo-ameriški imperialisti zaigrali sveta farso tako, kakor so jo hoteli. Ce bi se izvedle določbe mirovne pogodbe in bi prišel guverner in če ne bi delovali v tržaškem gibanju podtalni ne-
ViV^/.V.V.VV.V.V.V.V/.V.V.V.V.V.V.V.V.V.V.-!
iskreni elementi z Vidalijem na čelu, bi na teh volitvah ne zmagala reakcija. Pokazale bi ose drugačen rezultat. Prav tega rezultata pa so se anglo-ameriški imperialisti ves čas bali in storil i so vse da so ga preprečili. Krojili so uredbe v nasprotju z določbami statuta za Tržaško ozem'je. S temi uredbami so favorizirali ljudi, ki so pribežali v Trst, ter jim dalj votivno pravico samo zato, ker so vedeli, da bodo s svojim glasom podprli reakcijo, niso jo pa priznal; pravim, po fašizmu preganjanim Tržačanom. Od takih zloglasnih uredb do vseh mogočih falzifika-tov drži dolga pot. Ob koncu te poti imamo kot rezultat vseh mogočih trikov in potvorb, ki so bile možne predvsem zaradi Vida-lijeve politike uslug imperializmu in reakciji, zaradi njegove politike likvidatorstva v delavskem gibanju ter tudi kot rezultat razdvojenosti tržaškega delavskega gibanja na podlagi krivične resolucije, neuspeh tržaških demokratičnih sil ha sedanjih volitvah. Te sile bi lahko v nasprotnem primeru, če bi vsega tega ne bilo. odnesle popolno zmago.
Prav v Trstu, ki predstavlja eno izmed najobčutljivejših točk v svetu, se vidi jasno vsa kontrarevolucionarnost inform-birojevske kampanje. Vidalijev uspeh na volitvah, uspeh med narekovaji, je bil možen samo zaradi tega. ker je vnesel s po-močjo resolucije Informbiroja in s svojim potvarjanjem resnice o Jugoslaviji, zmedo v. delavske vrste, toda če se ozremo na celotno sliko, ki jo nam ustvarjajo današnje volitve, vidimo, da je njegov uspeh v bistvu neuspeh. Uspela je le reakcija.
Slovansko - italijanska ljudska fronta, ki predstavlja tiste demokratične sile. ki so nosilke tradicij narodno-osvobodilne borbe in slovansko-italiianskega bratstva, se je našla v križnem ognju združene italijanske reakcije na eni strani in komžnformistične reakcije na drugi strani. Skromen rezultat, ki ga je dosegla, pa ne predstavlja razpoloženja tržaških demokratičnih množic, katere so bile pod težo laži prevarane v svojih najsvetejših čustvih. Ona predstavila samo osnovo za nadaljnje borbe v obrambo resnične demokracije na tržaških tleh in v obrambo resnice o Jugoslaviji.
Mi vemo, da so obtožbe, ki padajo nanjo, krivične. Poznamo jugoslovansko stvarnost in ogromni doprinos, ki ga dajajo skupno s svojim ljudstvom tudi jugoslovanske žene za izgradnjo socit-lizma. Kot so nam bile s svojo požrtvovalnostjo za časa narodnoosvobodilne borbe v zgled, tako so nam tudi danes, ko bijejo skupno s svojim ljudstvom boj na ekonomskem polju in boj za pravičnejše odnose med deželami socializma. Z bojem za izgradnjo socializma in z bojem za pravičnejše odnose med deželami socializma pa utrjuje Jugoslavija v svetu fronto miru in demokracije. Zato so uspehi, ki jih v njem dosegate, obenem tudi naši uspehi in so uspehi vseh demokratičnih sil sveta.
Prav mi, ki živimo na najbolj izpostavljenem koščku zemlje in po imperializmu najbolj ogroženem, jih tudi najbolje občutimo. Pozdravljamo jih iz srca. Porok so vaše srečnejše bodočnosti. Nam so vse večja in večja opora v naši protiimperial!stični borbi.
Naj živi nova Jugoslavija, branik miru in demokracije!
Naj živi njena pravična borba v obrambo resnice!
Naj živi jugoslovanska žena, junaška graditeljica socializma!
J
ID
Bodi že kakor koli, dejstvo je, da se jadranski iredentizem za trenutek nekako skrivaj vtihotapi v ministrsko korespondenco, 'n sicer kot osebno mnenje t«kar se mene tiče») nekega ministra, kateremu se očitno upira šel glavnega štaba in bivši ministrski predsednik. Vtihotapi se brez vsakršne priprave, po nekem vojaškem porazu, vslcd katerega postajajo njegovi ideali vedno bolj brezizgledoi, v nasprotju z vsem dotedanjim diplomatičnlm prizadevanjem. Omenjenega nc najdemo nikjer drugje razen v nekem odstavku tistega znanega navodila, ki ga je isti minister Ricasoli poslal 13. julija 186(1 admiralu Persanu: »Neizogibno nujno je, da v enem tednu uničmio sovražno brodovje in zasedemo Istro. Ce tega ne naredimo, nas zateče premirje, s premirjem pa sramota za nase orožje in tedaj bomo imeli
klavrn mir.«	.
Vendar pa se zdi, da tokrat zasedba Istre ni mišljena toliko cot dokončna zasedba, ampak kot jamstvo za boljši diplomatični Položaj Italije na bližnjih mirovnih pogajanjih. V tej težnji po čimprejšnji zasedbi Istre je vzrok, da se admiral Persano. ki ga vseskozi silijo k ofenzivi, spusti v porazno bitko pri Visu.
S svoje strani pa je jadranska emigracija pred vojno in za časa vojne skusala spreobrniti za svojo stvar nasprotujočo jili italijansko vlado in je predložila kralju, Lamarmori, scontiju-Venosti in mornariškemu ministru Depretisu več spomenic, vsebujočih narodnostne, zemljepisne in tudi gospodarske razloge v prid iredentističnega programa. Po sklenitv
in razvoj otroka
Vsa živa bitja se razvijajo, torej ne samo človek, temveč tudi živali in rastline. Razvijajo se pod vplivom sil, ki so v organizmih, in pod vplivom okolja, v katerem rastejo. Pri rastlinah in živalih ni velikih individualnih razlik, ker sta pri njih že smer in cilj razvoja določena, pri človeku pa lahko z vzgojo v marsičem spremenimo njegov duševni in telesni ustroj.
Z vzgojo lahko v znatni meri zadušimo slabe in razvijamo dobre lastnosti,-
Človek se najbolj razvija v mladosti. Razvoj otroka je odvisen predvsem od števila iet. Preden se otrok razvije v odraslega človeka .preživi štiri glavne razvojne dobe.
1.) V prvem letu starosti, t. j. v dobi dojenčka, se otrok najbolj razvije. Ze preden doseže 1 leto, napreduje toliko, da ne moremo z njim primerjati niti najpametnejše živali, čeprav je novorojenček manj razvit kot novorojena žival.
2.) V predšolski dobi, t. j. od 1 do 6 leta se otrok največ igra, ker tedaj živi otrok v carstvu fantazije. Otrok se naglo razvod, že govori, spoznava vez med vzrokom in posledico in dojema prostor.
3.) V šolski dobi, t. j. od n do 14 let. se otrok zanima prevsem za realni svet.
4.) V dobi zorenja, t. j. od 14 do 17 leta. na začne otrok graditi svojo osebnost.
Na normalen razvoj človeka vplivajo različni činitelji, med katerimi je nedvomno eden najvažnejših igra. Igra je tako tesno povezana s človekom, da ga opremlja od rojstva do smrti. Mnogi, ki se bavijo z vzgojo, so v svojih
delih pisali o igri in poudarjali njeno važnost in njeno nalogo in vsi soglašajo v tem, da je igra sestavni del vsake vzgoje.
Igra je priprava za življenje.
Igri posveti otrok največ svoje aktivnosti. Ugotovili so. da se otrok od 2—13 leta igra povprečno 4—8 ur dnevno. Cim bolj je otrok razvit, tem bolj komplicirane so njegove igre. Otrok izpopolnjuje svojo osebnost in ustvarja tudi razne oblike igre z različnimi cilji. Strast do igre in njena vzgojna vrednost sta odprla šolska vrata igri in športu. Kajti igra ne služi samo telesnemu, pač pa tudi duševnemu razvoju.
Ker je otrok po naravi nestalen. se gotovo ne bo pri igri utrudil: srce in krvni obtok sta v pravem odnosu do telesnega sestava. zato pride do prevelike utrujenosti. Pri igri, posebno pri športnih tekmah in kjer se je treba precej naprezati, se razvijata inteligenca in značaj, lenoba pa hromi telo in razum. Pri igri rasle zaupanje vase: boječi otroci se namreč čutijo enakovredne z drugimi. Ob igri se razvija tudi tovarištvo in smisel za medse-
bojno pomoč. Skupno veselje, počitek in igra povežejo tovariše med seboj, obenem pa tudi vzgojitelja z gojenci, s čimer se ustvarja odnos, nujno potreben za pravo vzgojo.
Pri igri otroka tudi najbolj spoznamo. Med igro otroci cesto tožijo drug drugega in lažejo: od tega jih moramo seveda odvajati, dasi nas to ne sme plašiti. Izkušnje so pokazale, da samo 5 odstotkov otrok ne laže.
Ker je torej igra za vzgojo otroka zelo važna, moramo poskrbeti, da se otroci čim več i-grajo in to z najpreprostejšimi sredstvi na soncu in zraku, da se telesno in duševno okrepijo.
Danes razumemo pomen igre vse drugače kot nekoč. Igra je postala moderno sredstvo za vzgojo otroka. Igro. kakor je potrebna za pravilen razvoj, imamo danes v .Jugoslaviji v otroških domovih, jaslih, šolah itd. Veliko blaginjo za otroke predstavlja tudi skupno letovišče, kjer izredno dobro vplivajo na njih razvoj skupno življenje na soncu, svežem zraku ter skupne igre.
V kmečki olHielovaini zadrugi
so lazaropoljski kioetje
naši i <1 o in in do in o v i n o
Ayto drvi po ozki soteski reke Radike. Bistra je in žuboreča, posestrima slovenskih rek, ki so jim planine topla zibel. Toda Ra-dika je makedonska reka. Na njenem levem bregu drži cesta, na desnem pa vstajajo planine tik iznad nje. Po njih teče meja med Jugoslavijo in Albanijo.
Avto drvi dalje brez odmora. Pozno popoldansko sonce mirno počiva na obronkih gora. Trudno je od celodnevne pripeke. Samo trenutka čaka, da se bo poslovilo od belih vasic, raztresenih daleč narazen po strmem bregu in znesenih skupaj kakor lastavičja gnezda. Se predno jim bo poslalo zadnji pozdrav pred svojim zatonom za Korabom, moramo biti v Lazaropolju. Cernu, ne vem. Tudi sprašujem ne. Kdo bj vedno otresal svojo radovednost? Nadležen postaneš vsem in nazadnje se zgodi, da začneš presedati še samemu sebi. Jaz pa nočem tega. Uživati hočem vsako, ped razžarjene zemlje, preko katere drži bela kamenita cesta, vsako bilko, ki na njej zraste, vsak sončni pramen, ki s.e poigrava z vejicami V nizkem grmičevju. Naš Tržačan Pinko je napisal v poslovilnem pismu svojemu dekletu, kako je pil vsako najmanjšo lepoto pri-
V1DENKA
i.-cia makedonska vasica Div-1 je stoji kakor usekana v planino, pod katero teče Pčinja. Takoj nad vasico se dviguje gost bukov in hrastov gozd. Tu in tam je videti peščico preorane zemlje, vse ostalo pa pokriva goli kamen, življenjske potrebe tega naselja, ki
Tedensko letovanje 1949
neodločno
Ricasoliju, Vi-
miru se tržaškoistrski
Pač najprivlačnejši kraj v Sloveniji, primeren za poletn. oddih je Bled. Ravno zato je Planinsko društvo v Trstu organiziralo v tem krasnem kraju tedenska letovanja, ki bodo nedvomno zadovoljila zahteve toliko letoviščarja, ki išče vedrega miru travnikov m gozdov ter čudovitega razgleda na jezero, kot turista in planinca, ki si želi slikovitih steza, ki vodijo skozi slikovite doline na gorske višine k planinskim kočam in k izhodiščem za izlete v visoke planine.
Ravno na Bledu, v tem slovi tein kraju lahko brezskrbno preživite svoje počitnice. Planinsko društvo bo gotovo tudi ob tej priliki vredno ugleda jn zaupanja, ki si ga je pridobilo v treh letih izkušnje na tem polju.
,.V.V.W.'.%WVAW.V.V.WAV%WVAV.V.V.V.,.V.
odbor, ki se je bil v nadi skorajšnje italijanske okupacije Julijske krajine osnoval kot samostojno pi-edstavništvo, še enkrat obme na italijanske rojake z. razglasom, v katerem takole obrazloži bodoče naloge iredentizma: ((Ohraniti živo misel na to, kar si moramo kot našo lastnino še priboriti, prizadevati si, da to misel vključimo v zavest naših najnujnejših interesov, budno spremljati vse avstrijske ofenzivne podvige na tem spornem področju, s sklicevanjem na civilizacijo zadrževati Avstrijo pri njenem barbarskem vladanju nad našim ljudstvom, skratka, prepustiti prej javnemu mnenju kakor pa orožju nalogo, da si osvoji naše centralne in vzhodne meje in naš Jadran.«
Toda italijansko občinstvo se za sedaj ne pusti ogreti od te propagande Brez najmanjšega razburjenja glede na najsovražnejše manifestacije proti priključitvenim težnjam na Jadranu, kakor na primer na pismo Napoleona III. italijanskemu kralju, v katerem odločno izjavlja, da je s priključitvijo Benečije njegovo delo za neodvisnost dokončano.
Ko v aprilu 1867 torinska skupščina razpravlja o mirovni pogodbi z Avstrijo, se ne dvigne nikjer, niti iz vrst skrajne levice, en sam glas, ki bi omenil Julijsko krajino ali vsaj protestiral proti temu, da se je Italija odpovedala vzhodnim mejam. Stvari se zelo nalahko dotakne edinole Benedetto Cairoli, ki vpraša vlado, če je pripravljena posredovati v obrambo nekaterih ljudi na T-rolskcm, obsojenih zaradi prestopkov, ki naj bi se bili zgodili pred amnestijo, a ki so se — kakor zatrjuje Cairoli - zgodili za njo. In tudi Cairoli, ko mimogrede omenja razmere v Julijski krajini, pekaže, kako slabo jih pozna. Pravi namreč: «Iz čustva hvaležnosti ne smerno pozabiti dejstva, da sta se tudi istrska in tržaška dežela toliko let odločno upirali Avstriji s tem, da sta se odrekli volitvam poslancev, ki bi jih morali poslati v dunajsko skupščino.« Za Cairolija torej postane en sam in osamljen upor na istrskih voliščih »dolgoletna« protiavstrijska manifestacija, pa čeprav je takrat konstitucionalizem v Avstriji štel komaj štiri leta življenja. Se več. Tak upor pripisuje tudi Trstu, čigar deželni zbor je slej ko prej redno pošiljal svoje poslance v dunajsko zbornico in je te poslance izbiral skoraj vedno med vnetimi pristaši režima.
(Nadaljevanje sledi)
šteje 90 hiš, ne morejo biti krite z nekaj metri izsušene prsti.
V sredini vasi, ki je kakor ograjeno z na pol porušenimi hišami, je gumno, kjer se Divljevčani večkrat sesiajajo. Tukaj so prebili marsikatero uro tarnajoč nad težkim življenjem. Ob času te žalostne zgodbe je bil redek oni, ki je zadovoljno sukal brke. Njim ni težko, imajo svoje gozdove, njive, koze ... Zene zahajajo tudi po ves dan na «klepet» k sosedam s predivom v roki — a najčešče tudi brez njega.
Naj si bo nedelja ali kak drug praznik, vsi se zbirajo na gumnu, da zaplešejo kolo. Mladina se veseli — stari pa sede v krogu in kimajo v znak neodobravanja.
«Svet se je spremenil«, slišiš mrmrati starčke.
Z drugimi besedami: y tej vasi vse preveč ^počenjajo neumnosti, kakor da bi resno delali.
Ob nekem praznovanju je v kolu plesala tudi mlada dvajsetletna vaščanka Videnka Stoikova. Za hip je nekaj razlagala skupini sovaščanov, ki so ob nienih besedah obstali kakor ukonani. Ujela šem njene zadnje besede:
«Nočejn več ostati tukai in kopati ta goli kamen ... Odšla‘bom v mesto. Delala bom v tovarni s stroji ! ..,
* i *
To je bilo pred tremi meseci. Videnka se je poslovila od vseh v vasi. Nekateri od sovaščanov ji niso hoteli niti dati roke v slovo, a ona je kljub temu odšla. V rokah je nosila culico, v katero je spravila vso svojo jmovino. Napotila se je proti Skopju. Ko se je nekoliko oddaljila, se je ustavila In vrgla še en pogled na vasico, ki jo je že zakrival grič. A ni ji bilo. žal — veselje jo je vso prevzelo ...
Videnka še ni videla tovarne. V vasi so razpravljali, da je to velika, zelo velika zgradba, kjer liudje delajo s stroji in ne z rokami kakor na vasi. Slišala je tudi to, da tam delajo ljudje, ki žive v slogi in tovarištvu, ki si vzalemno pomagajo, in slišala je še mnoeo drugih lepih stvari .. .
Hodeč so se pred očmi mlade kmetice vrstile slike niene nove bodočnosti. Tako zasanjani se ji zazdi, da sliši glas tovarniške sirene. ki jo kliče na delo. Prevzelo jo ie sladko čustvo !
Korakala je naprej, oblečena v svoji najnovejši prazniški obleki. Na glavi se ji je belila najljubša ruta. In ko je privzdignila rob rute. ki ji je silil na oči, se ji je zarodila misel:
»Sla bom v ono tovarno, kjer tko te naše lepe rute«, je hotela zaklicati, da bi jo slišali vsi. Tako je šla proti svojemu že določenemu cilju — tekstilni tovarni v Skopju.
* * *
Videnka stoji v zadregi pred vrati tekstilne tovarne «Kuzman Jostfovski - Pitu«. Samo nečesa se boji: ali jo bodo sprejeli na delo. Prebližal sc j; jc stari vratar in jo vprašal, kosa išče.
«Niko?ar ne iščem, samo . . . hotela bi zaposlitve ... s.
Molče je gledala vratarju v oči s strahom, boječ se, da je ne bi ^arimil Toa« ni se zgodilo to, česar se je bala. Lice starega vratarja je prešinil smeh. Cez nekoliko časa se je Videnka znašla v direktorjevi pisarni. Direktor je bil prijetno presenečen ob njenem pi-ihodu. Videnka je izrazila svojo ž<dio. da bi ostal« v tovarni Z zanimanjem je ogledovala vse. kar jo je obkrožalo. Polagoma se ie v niej izgubljala ona razburjenost, ki se loti človeka, ki se znaide v nepoznani okolici.
«Od jutri naorei na de'n». ii je ob koncu naročil ravnate!:
Sedai se je Videnka še z večio liubezniio ogledovala no tovarniških zgradbah . . . Zdelo se ii ie, da ne hodi .ampak da jo nosijo peroti.
rode. Na tiste njegove besede uhajajo venomer moje misli. Pri-šepetavajo mi: Naslajaj se ob tej prelesti in ob redki sreči, ki ti je bila dana, da vidiš Makedonijo in spoznaš nieno toplo, ponosno ljudstvo.
Nikoli si bi ne bila mislila, da je tako lepa. V stari Jugoslaviji so jo devetindevetdesetkrat ponižali. Ponižali so jo tudi s tem, da so premeščali vanjo po kazni in dajali nagrade onemu, ki je odšel tja prostovoljno. Toda vrgla je raz sebe dvojne okove in razgrnila svoja nedra: «Pridite, da se na-pijete moje lepote, moie čudovite
bežen in srečo. Utonila bo z niint v daljnem, nepoznanem mestu. Hlad njegovih ulic se je. dotaknil njenega srca. Vztrepetalo ie v sunkoviten kgču in jenjalo biti«.
«Tam gori je Lazaropolje«.
«Kj.e?»
«Tam gori v kotlini vrh pia' nine«.
Pogled je objel stožčast hrib in ozko cesto, ki se je vzpenjala V sunkovitih ovinkih po strmini.
«Tri sto metrov padca in18 §2“ tovo. Vožnja po njej mora hiti vratolomna«.
«Pa vozijo kamioni. Dobra ce-
Naslednje jutro . ..
Pred tovarno čakajo delavci, da se oglasi sirena. Med njimi v zadregi stoji Videnka. Grupa delavcev jo obkroža. Odgovarja jim na vsa vprašanja, ki so običajna, kadar se seznanjaš s tujimi ljudmi: od kod je, kako ji je ime itd. Pa se oglasi sirena. Naznanila je začetek dela. Ta zvok pa ne poziva samo delavce zbrane na tovarniškem dvorišču, ampak tudi vse Videnkine tovarišice iz Divelj. Kliče vse one, ki na vaseh težko žive, ker nimajo dovolj zemlje za obdelovanje. Vse te kličejo naše tovarne ! . . .
Delavci so se razšli po svojih oddelkih. Videnko odpeljejo v »snovačnico«. Srce se ji razširi ob pogledu na stroje kakor nekdaj ob zvokih glasbe. Tovarišice so ji pokazale, kako se dela s stroji.
2e v prvih dneh je Videnka s pomočjo izkušenejših tovarišic delala in takoj vzljubila svoj novi poklic.
* *
Nekega prostega dne je Videnka obiskala vas. Prvič po svojem odhodu. Kakor pred nedavnim je sedela na gumnu gruča kmetov. Videnka je pristopila z zavestjo človeka, k:i dela za skupnost. Kakor čebele so se zbrale okoli nje tovarišice in ostali kmetje. Spraševali so jo o novem delu, o življenju v mestu in o še mnogo drugih stvareh. Vsem je ljubeznivo odgovarjala.
Pri starih je kakor izginilo ono staro zaupanje. Drug za drugim so prihajali k njej in jo trepljali po ramenih:
«Torej tako... iti na delo v tovarno! Dobro, dobro!...«
Pridružile so se ji še druge tovarišice:
«Tudi jaz hočem s teboj!«
«Tudi meni je oče dovolil!« Prišle so k njej: Lenka, Marija, Stojana, Petranka...
Dolgo jim je Videnka pripovedovala o lepem življenju v tovarni, kako se tke na železnih statvah, kako barvajo njihove na-. glavne rute in mnogo drugih novic. Ni pozabila povedat:, da ho- J dijo v prostem času v kolektivu v kinematograf in gledališče, na manifestacije...
o njihovih sindikalnih konferencah, kjer se obvezujejo, za koliko bodo prekoračili normo, kako bodo izboljšali kvaliteto proizvodnje in kako bodo izboljšali delovno disciplino.
V vasi je ostala ves dan. Drugo jutro, še pred zoro, je krenila v mesto skupaj s precejšnjim številom tovarišic — bodočih tovarniških delavk. Pozdravljajoč z roko je klicala ostalim:
«Na skorajšnje svidenje v mestu! Naše tovarne yas čakajo!«
NEVENKA TEOHAROVA
MAKEDONSKA NARODNA NOSA.
mladosti in rasti v svobodni Jugoslaviji«.
Dolina Radike, ostaja za nami. Cesta se je stisnila k njenemu pritoku. Kot ona je bister in pojoč. S seboj nosi težko zgodbo makedonske dežele, ki jo je ljudstvo prelilo v narodno pesem in ples.
Dve postavi krilita onkraj De-brskega križišča pq zraku z rokami in nama mahata v pozdrav. Avto obstane tik njiju. Z.a vjitop prosita. Lazaropoljska muzikanta sta. Pripadata njihovi folklorni skupini, ki je 1946 leta nastopala v Parizu in zdaj gresta domov, da zaigrata gostom dobrodošlico. Igrive črne oči so polne topline in zanosa. Vse objemlje njihov brezdanji pogled. Vsakemu dado nekaj od svojega žara. Tak je, kot bi hranil v sebi vso sladkost in opojnost makedonske prsti. Vsakomur stisneta desnico. Na ustnicah se jima lepijo neizgovorjene besede ((Dobrodošli! Lahko vas pozdravimo v našem domu s pristno slovansko gostoljubnostjo. Včasih nam ni bilo mogoče«, je še zapisano nekje na dnu tistega prešernega pogleda. Zdi se, da bi z nasmehom radi skrili te poslednje besede, toda ne morejo jih. To bodo zmogli prihodnji rodovi, v katerih bo živelo trpljenje očetov samo še v pripovedki o nevestinem grobu. «V tistih časih je Živela mlada nevesta«, bodo pripovedovale babice svojim vnučkom. «Lepa je bila, kakor vila na Sar planini. Omožila se je v bajto sredi vasi«. «Kaj je to bajta babica?« se bodo upirale vanjo njihove sprašujoče oči. Razumela jih bo in jim orisala njeno uboštvo. «Zemlja je skopo rodila, je bilo malo. Ni bilo denarja, da bi povečali čredo. Zene niso smele presti na stroje, ne tkati na raz-boje pisanih čilimov. To bogastvo in znanje je bilo zaprto v razkošnih turških palačah v Skopju. Ljudje se niso mogli doma nreži-veti in so šli po širnem svetu, od koder so se vračali čez mnogo, let ali pa se niso vrnili nikdar. Tujina jih ie pogoltnila. Slutila je mlada nevesta, da se ne povrne več oni, ki mu je dala svojo lju-
sta je, le na nekaterih mestih moraš biti oprezen«.
»Kamniti nasip bodo morali na' praviti«.
»Pogozditi bodo morali, poPret ne bo dobro«.
«Ali vidite nov daljnovod. Ob Mali reki se gradi nova električna centrala, ki bo imela dovolj zmogljivosti za kritje potreb lai zaropoljske zadruge.
- Avto je sunkoma obstal. Na stu smo. Ne, ni mogoče.
((Izstopite prosim. Treba je Počakati druge, da se pomenimo za radi nadaljnje vožnje. Odkrito vam povem, nerad bi vozil «P° ^ strmini«. Ne morem prevzeti govornosti«, pravi naš stari šoferi
Da, za take poti je treba
dih, smelih ljudi, partizanske!,3
poguma in iznajdljivosti. Slovelj' ci se brez oklevanja pripravljaj na enoinpolurno pešhojo. Za m3 lo južino jim bo. Ravno do ve, čerje bodo na vrhu. Med hRf1 sem edina, ki ne morem soglas? ti z njimi. Pljuča so stisnjena 1 ne bodo mogla prenesti. Toda ce pojdejo vsi peš, bom stisnila 1 sebe zadnjo moč, če bo treba, se počasi vzpenjala za njimi, ko naj grem iz Makedonije da bi videla najboljše jug°s'°o vanske zadruge? Citala sem ze njej. Toda stvarnost zasenfihl vsako predstavo ter jo dela ne' realno.
((Izstopite prosim«.
Sele zdaj smo se zavedli, da J* treba res izstopiti. Vrata so 0 prla in ob njih se je prikaza! nekaj ljudi. Zdelo se mi je, da svojimi postavami zascnčujeJ kolibo, katere streha se, je na bj1' strani malodane dotikala tal. T je lazaropoljska čuvajnica družna predstraža. Nj.en straža je obenem telefonist. Z žico je P? vezan s centralo. Besede bežiJ° po njej in javljajo trenutno drugi v planini naš (ijoisK. dni teko, promet je velik ih niti za dan ne ustavi. Zadruga 3 širi. zadruga je zaživela svoje c dovito življenje.
MARA SAMSA (Nadaljevanje sledi-)
&■
ne
BITOLJSKI SVIRACI.
Con
NAIfOCtNINA
— lelefuiibka številka 8351
MANNA Št
ULICA
UKEDNJSTVO. ULICA MUNTLCCHlšLb, lil.	~	v	Sirim t itolpcir Ugovski''	7.UT;<iu'pr*v’i.i 00. osmrtnice 70 lit | Poštn« tekoči rtCuii za
OGLASI: od 8.30-1*2 in od 15-18. tel. 83-51. Cene oglasov. Za	Cdg.	Ijrednik	STANISLAV	RENKO.	-	Tiska	Tržaški	tiskarski	zavod.	-	PODRUŽNICE:	Gorica,	Svetogorska
lil.
A: itieseCna 260, Cetrilelna 750, pullrtii« 1400. i-Holeliia 2600 lir; Cona B: 144, 414, /92, 1440 jugulir; FI.K.I 55 185 380, za STO-ZVUt »Založništvo tržaškega tiska, Trst 11.5374 — Izdaja ZALOŽNIŠTVO TRŽAŠKEGA TISKA D. Z O. Z. — 'I’l? ul. 42 . Tel. 749 — Koper, ul. Battistl 301/a - Tel. 70