Le Valli del Natisone su Internet novi tednik Slovencev videmske pokrajine www.lmtver.lt ČEDAD / CIVIDALE • Ulica Ristori 28 • Tel. (0432) 731190 • Fax 730462 • E-mail: novimatajui@spin.it • Poštni predal / casella postale 92 • Poštnina plačana v gotovini / abbonamento postale gruppo 2/50% • Tednik / settimanale • Cena 1.500 lir - 0,77 evra Spedizione in abbonamento postale - 45 % - art 2 comma 20/b Legge 662/96 Filiale di Udine TAXEPERgUE 33100 Udine TASSA RISCOSSA Italy št. 42 (1078) Čedad, četrtek, 1. novembra 2001 Natura Cultura www.liritver.lt Nadškof je sprejel Slovence Furlanije V ospredju pogovorov skrb za slovenski jezik Predstavniki Slovencev videmske pokrajine so v petek 26. oktobra obiskali videmskega nadškofa msgr. Pietra Brolla.V središču pozornosti na srečanju je seveda bilo vprašanje slovenskega jezika. Delegacija Slovencev, ki so jo sestavljali Rudi Bartaloth iz Kanalske doline, Luigia Negro iz Rezije, Viljem Cemo iz Terske doline, Giorgio Banchig, Riccardo Ruttar in Iole Na-mor iz Nadiških dolin ter predsednika SKGZ in SSO Rudi Pavšič in Sergij Pahor, se je furlanski cerkvi zahvalila za njeno podporo v dolgoletnih prizadevanjih za dosego zaščitnega zakona. Zastopniki Slovencev so izrazili tudi željo, da bi jim cerkev ostala pri strani v sedanjem trenutku uresničevanja zakona. Na srečanju so predstavniki Slovencev spregovorili o pomenu oglejskega patriarhata za ves slovenski svet in tudi o nepogrešljivi vlogi, ki so jo v vsej zgodovini Benečije odigrali slovenski duhovniki tudi kar se tiče ohranjanja slovenskega materinega jezika. In to kljub močnim pritiskom še zlasti po priključitvi v kraljevino Italije in za časa fašizma. Slovenski verniki si Želijo tudi danes slovenske besede v cerkvi, so povedali. Želeli bi tudi, da bi kot na Tržaškem in Goriškem lahko cerkev delovala bolj koordinirano na obmejnem območju, kjer živimo Slovenci in zato predlagali imenovanje vikarja za Slovence v Furlaniji. Precej besed je bilo izrečenih tudi o dragoceni vlogi duhovnika v odmaknjenih, socioekonomsko šibkih gorskih vaseh. Msgr. Pietro Brollo je v svojem odgovoru dejal, da se zaveda kulturnega bogastva naše nadškofije in da se kot njegov predhodnik msgr. Battisti zavzema za ovrednotenje manjšinskih jezikov in kultur. Podčrtal je tudi, da bo podprl vsako ini- Videmski nadškof msgr. Pietro Brollo ciativo, ki nastane na terito-rju, ni pa za ukaze z vrha. Potrebno je, je zaključil, da prav vsi prispevajo k zmanjševanju konfliktualnosti in popuščanju napetosti ter ustvarjanju boljše klime. Polemiche e proposte sul conferimento delle castagne Mostra mercato, i motivi del disagio La mostra mercato dei prodotti tipici locali di S. Pietro al Natisone domenica scorsa ha chiuso i battenti lasciando dietro di sé, oltre all’odore delle castagne e delle “seuke”, anche qualche strascico polemico. Alla nostra redazione, Srečanje z Benečani v Novi Gorici v petek Nova Gorica je v petek 26. oktobra po- Občine je bilo namreč v Knjižnici in Pri-svetila precej pozornosti kulturnemu ust- morskem gledališču več trenutkov, ko so varjanju med Beneškimi Slovenci. Na po- se Benečani predstavili s sliko, z besedo in vabilo društva “M” - “Oder” in s podporo s pesmijo ter z gledališko predstavo. t” , ivuirnotT Nova Gorica postaja vse bolj živahno kulturno mesto, kjer se kulturne in druge prireditve množijo iz dneva v dan, ponudba je torej izredno bogata in vabljiva. Tako je bilo tudi v petek in veijetno prav zaradi tega je bil prvi del Srečanja z Benečani skromno obiskan. Spoznavanje z današnjo beneško realnostjo se je začelo v knjižnici, kjer je tudi v teh dneh na ogled razstava knjižnih izdaj iz Benečije ter Pozdrav Rastka Krošla, predsednika društva M-Oder razstava ilustraciji Luise To-masetig. Sledil je kasneje v foyeiju Primorskega gledališča, kjer je tudi na ogled razstava fotografiji Maria Magajne “S strani Matajurja”, nastop zbora Matajur iz Kle-nja. Se prej sta spregovorila predsednik društva “M” -“Oder” in prof. 2iva Gruden, ki je orisala jezikovno in kulturno stanje Beneških Slovencev včeraj in danes. beri na strani 3 così come agli uffici della Comunità montana e ad alcuni rappresentanti della cooperativa Napo, sono arrivate telefonate di protesta da parte di alcuni agricoltori per come era stata organizzato, dal punto di vista economico, il conferimento. E’, più che altro, il segnale di un malessere che riguarda tutto il settore a-gricolo delle valli del Natisone, da quello degli allevamenti (ormai pochissimi) a quello dei proprietari di prati (anch’essi, i prati, ormai rari). La storia della mostra mercato inizia una ventina d’anni fa, quando la Comunità montana si prende a cuore il problema della raccolta e della vendita delle castagne utilizzando Io slogan “Cento lire più dei commercianti di Civi-dale”. Cento lire in più al chilo non era tantissimo ma tanto bastò per innescare un meccanismo che ha portato alla costituzione della cooperativa Apo, poi trasformatasi in Napo. Una cooperativa che all’inizio funzionava, commercializzando anche 300 quintali all’anno. La realizzazione del centro di raccolta e trasformazione dei prodotti, nella zona industriale di Ponte S. Quirino, è stata per certi a-spetti un passo in avanti, ma forse ha patito il fatto di non essere stata accompagnata da una reale programmazione, da un sostegno concreto da parte degli enti pubblici, (m.o.) segue a pagina 4 ORO ORO ORO R I--- O RO ORO ORO OR BOTTEGA LONGOBARDA ACQUISTA AL MIGLIOR PREZZO ORO - ARGENTO PERSONALE SPECIALIZZATO VALUTERÀ’ E CONVERTIRÀ’ IN DENARO CONTANTE TRATTATIVE RISERVATE MASSIMA DISCREZIONE CIVIDALE DEL FRIULI Stretta S. Maria di Corte 20 TEL 0432-730932 TEL 0338-6627325 ; četrtek, 1. novembra 2001 2 A favore delle istituzioni ed associazioni slovene Finanziamenti, ok della commissione La scorsa settimana la terza Commissione consiliare regionale ha espresso il suo parere sul piano di ri-partizione degli interventi per l’anno 2001 a sostegno delle attività delle istituzioni ed associazioni della minoranza slovena, e ciò in sintonia con quanto deciso dalla commissione consultiva presieduta dalla vicepresidente Guerra e deliberato dalla giunta. Si è concluso così l’iter relativo all’applicazione dell’art. 16 della legge 38 sulla tutela della minoranza slovena e recepito dall’ultimo assestamento di bilancio regionale che peraltro aveva riaperto i termini per la presentazione delle domande. Un iter sofferto che aveva visto pole- micamente contrapposti, sia in commissione sia a mezzo stampa, da una parte la stessa giunta regionale e dall’altra alcuni componenti della maggioranza che la sostiene. Gli uffici - afferma in un comunicato stampa la consigliera regionale Bruna Zorzini Spetič - ci hanno prodotto la documentazione e resi edotti sulle sei domande pervenute entro il termine ultimo del 15 ottobre, due delle quali relative a due neonate associazioni della Slavia, venute alla luce poco più di un mese fa, con richieste di contributi già agli atti. I documenti che ci sono stati forniti ci dicono come i timori e-spressi in commissione cir- ca una poca trasparenza ed uno scarso pluralismo nella corresponsione, finora attuata, dei contributi statali -prosegue la Zorzini - siano del tutto infondati e ci inducono a pensare invece come sia in atto da parte dei commissari della maggioranza il tentativo manifesto di usare, anche per la cultura slovena, i criteri e metodi di antico sapore clientelare già con successo adoperati nei confronti del mondo culturale italiano. L’esperienza ci dice, prosegue, che già con la prossima finanziaria, a colpi di maggioranza, si vorrà decidere che per gli a-mici degli amici non valgono le regole consolidate (peraltro raccomandate dalla Corte dei Conti) che im- Bruna Zorzini Spetič ponevano un certo numero di anni di attività all’attivo delle associazioni che ricevevano i contributi, a fronte dei consuntivi presentati. Mi aspetto da parte dei colleghi della Casa delle libertà, ultimamente così attivi su questa problematica, prosegue l’esponente del Pdci, un impegno altrettanto fattivo che vada nel verso di pretendere che il governo romano, politicamente affine, ripristini nella legge finanziaria nazionale per il 2002 lo stanziamento relativo alla legge di tutela che per ora è stato diminuito di 3 miliardi e 600 milioni. Pisnio iz Ki Stojan Spetič Prvih Berlusconijevih sto dni je že 'zdavnaj mimo, da si lahko privoščimo objektivno oceno njegovega “stila” pri vladanju. Priznati mu gre samo, da ima smolo kakor D’Alema, ki se je moral že takoj na začetku soočiti z nepričakovano vojno. In vendar je tu velika razlika med njima. Brkati Massimo si je med vojno utrjeval mednarodni ugled, pa čeprav za ceno notranje nepopularnosti. Plešasti Silvio pa si ga je zapravil že na začetku vojne. V Genovi, na vrhu osmerice, so ga “veliki” sprejeli medse, le nekaj mesecev pozneje pa se ga otresajo kakor nadležnega berača. Bushu za las ni pokvaril srategije zavezništva med Zahodom in zmernimi Arabci in nič ni pomagalo, da je Italijo popolnoma (a nevprašan) vpregal v ameriški voz, tudi z odpovedovanjem sodelovanja pri gradnji evropskega transportnega letala A 400. Amerika se mu le smehlja, Evropa pa mu je zamerila. Zato ni bil po- vabljen na trojni vrh v Gandu, medtem ko na levo in desno ponuja italijanske vojake, ki jih nihče ne mara. Niti na Balkanu ne, odkar se je Italija zamerila Hrvatom zaradi kolajne “svobodni občini Zadar v pregnanstvu”. Pravijo, da je zunanjemu ministru Ruggieru nerodno in razmišlja o odstopu. Seveda, če mu bo sponzor, Gianni Agnelli, prižgal zeleno luč. Skratka, na tujem Berlusconi nima kaj iskati. Zato pa si krepko ureja lastne zadeve doma. V sto dneh je poskrbel zase, kot nihče drug na svetu. Najprej mu je večina v parlamentu spravila pod sreho zakon, da ne bo plačal davka, če bo sinovom in hčeri razdelil svoje premoženje. Potem je parlament sklenil, da ni zločin, če poneveriš proračune in tako prihranjene kapitale spraviš skrivaj na tuje. Se več, če jih pripelješ nazaj v Italijo, boš nanje plačal (namesto globe) 2,5 procentov davka, namesto 40 procentov. In, končno, z enim samim zamahom je - vedno s pomočjo disciplinirane večine v parlamentu - uredil zadevo tako, da je pridobivanje sodne- ga gradiva na tujem formalno zapleteno, retroaktivno pa uničujoče. In tako morajo milansko in druga sodišča na vrat na nos zapirati dosjeje, arhivirati preiskave, oproščati, da bo kmalu izšel iz vseh svojih sodnih peripetij čist, kakor solza. Zadnji udarec pa je zadal Raiu, torej konkurenci. Carla del Ponte, ki mu je sledila kakor lovski pes vsa leta, ko je služila v Ticinu, se mu je morala pokloniti, kakor velikemu državniku. Sedaj se mora ukvarjati samo z Miloševičem. Bogve, kaj si je mislila, ko je ugotovila, da Italija ni ratificirala pogodb, ki ustanavljata haaško sodišče za vojne zločine na ozemlju bivše Jugoslavije in mednarodno sodišče za zločine proti človeštvu v Afriki. Posebno še v Ruandi, od koder se je zatekel v Italijo duhovnik, ki je vpleten v umor nekaj tisoč ljudi, pa ga rimska vlada ne more izročiti, ker sta pogodbi še neveljavni. Skratka, če bi se Osama Bin La-den zatekel v Italijo in predal sodišču, bi glede na način pridobivanja sodnega gradiva iz tujine in odsotnosti mednarodnih pogodb o zločinih proti človeštvu, lahko še končal svoja leta v razkošni vili v Portofi-nu. Zakaj pa ne, saj je vila rajne grofice Vacce Auguste naprodaj. Ce je ne bo prej kupil Silvio. Sprava naj bo skupni cilj vseh Slovencev V Sloveniji je v zadnjih tednih ponovno aktualno vprašanje sprave zaradi polpretekle zgodovine. V zadnjih dneh smo prisostvovali številnim televizijskim in radijskim debatam ter v časopisih brali več prispevkov na to temo. O tem se je izrekel sam predsednik države Milan Kučan, ki si je zaželel, da bo sprava skupni cilj vseh Slovencev. Politična razprava o priznanju krivde za povojne poboje, o simbolnem pokopu mrtvih in o spravi se je javno začela že leta 1989. Julija 1990 je predsednik Kučan na spravni slovesnosti v Kočevskem Rogu kot predsednik predsedstva izrazil obžalovanje nad zunajsodnimi povojnimi usmrtitvami. Leta 1995 je predlagal, da državni zbor obsodi in obžaluje zunajsodne povojne poboje. Od takrat je minilo šest let in spravni načrt se ni docela uresničil. Kako na to odgovarja predsednik. “Menil sem, da je leto 1990 priložnost, da vsi Slovenci skupaj prevzamemo odgovornost ne samo za slovensko državo, ampak tudi za slovenstvo in njegovo prihodnost. Razlogi, zakaj vendarle ni prišlo do tega, kar razumemo z besedo sprava, so različni. Ali nismo bili dovolj zreli ali nismo bili pripravljeni skupaj in s tem vsak zase prevzeti bremena preteklosti na sebe ali pa ni bilo političnega interesa. Desetletnica samostojne države se mi zdi nova priložnost. Se nikoli nismo bili tako blizu, da bi to vprašanje razbremenili ideoloških razsežnosti, da bi v ospredje stopil človeški, pietetni vidik ter da bi ob spravi ugotovili tudi odgovornost za dejanja in sprožili morebitne ustrezne postopke v pristojnih organih. Vredno je poskusiti. Ob tem bi morali jasno de- finirati cilj, ki ga ne le kot država, ampak kot slovensko občestvo pri ureditvi tega problema ali pri odnosu do tega problema želimo uresničiti. Mislim, da bi bil poraz slovenstva, če bi si kot cilj postavili kaznovanje za zločine kolaboracije ali za zločine neposredno po vojni. Za prihodnost slovenstva je potrebna narodna pomiritev ali sprava. To naj bo naš skupni cilj. Ve se, kaj mora storiti država. Najprej urediti grobišča, da bodo vsi mrtvi imeli svoj grob in, če je le mogoče, svoje ime na njem, se pravi omogočiti dostojen, piete-ten odnos do vseh mrtvih. Potem so tu predlogi vladne komisije, ki jo vodi gospod Kovačič Peršin. Ustrezne postopke za ugotavljanje odgovornosti vodijo tožilstvo in organi pregona. Dolg države in državnih organov je tudi postavitev simbola, ki bi zaznamoval tragedijo, s katero smo bili Slovenci soočeni med vojno in neposredno po njej, in se poklonil žrtvam, ki jih je zahtevala. Predlog zanj je najbolj celovito in že zdavnaj formulirala gospa Spomenka Hribar. O postavitvi simbolnega znamenja je bilo tudi že doseženo soglasje v odboru, ki ga je v zvezi s pripravo obeležitve petdesete obletnice konca druge svetovne vojne vodil takratni predsednik državnega zbora gospod Školč. Slovenci smo brez dvoma soočeni z dvema hudima grehoma, ki nas bremenita. Prvi se je zgodil s prostovoljnim sodelovanjem z okupatorji, ko je bil slovenski narod obsojen na uničenje. Drugi veliki greh se je zgodil, ko je komaj konstituirana država uporabila svoje organe in vojaške enote za nezakonite zunajsodne poboje.” (r.p.) E’ gelo tra Roma e Zagabria Roma - Zagabria Scende il gelo Il governo della Croazia ha deciso di rompere le trattative sul trattato bilaterale di cooperazione con Roma in seguito alla decisione di conferire la medaglia d’oro al valor militare all’ultima amministrazione italiana di Zara del 1943 da parte del presidente della repubblica Ciampi. Si è bloccato così un accordo sul quale le due parti stavano lavorando da nove anni. Da parte italiana nessuna dichiarazione ufficiale - anche se dalla Farnesina trapelano incredulità e irritazione - e silenzio del Quirinale. Intanto lunedì 29 ottobre la Croazia ha firmato a Lussemburgo il trattato di associazione con l’UE. Vita più cara Dal primo novembre il costo dell’elettricità per le famiglie slovene aumenterà del 5 per cento, i servizi postali di base del 15 per cento e di quasi il 14 per cento il costo del telefono. I rincari operati dal governo non dovrebbero incidere sul livello dell’inflazione se non in mi- nima misura. Sono dovuti all’adeguamento alle tariffe europee ed al deficit delle a-ziende pubbliche gestrici dei servizi in questione. Rupel a Kiev 11 ministro degli esteri sloveno Dimitrij Rupel ha compiuto nei giorni scorsi una visita di due giorni nella repubblica di Ucraina. Oltre al collega Anatolij Zlenko a Kiev ha incontrato anche il presidente ucraino Leonid Kučma. La visita è stata anche l’occasione per un in- contro con le aziende slovene operanti in Ucraina. Cure naturali Si è concluso sabato 27 ottobre a Maribor il congresso della medicina complementare e naturale slovena, organizzato dal Movimento ecologico sloveno. L’assise ha tra l’altro permesso di definire il regolamento ed il codice etico dei guaritori che si dedicano alla medicina complementare e naturale. I documenti approvati verranno sottoposti al ministro della sanità Keber e dovrebbero rappresentare la base per la definizione dello status e la legalizzazione di queste forme di cura. Si tratta di un fenomeno, secondo gli organizzatori del congresso, che in Slovenia coinvolge 1000 guaritori i cui servizi verrebbero utilizzati da una fascia di popolazione che oscilla dal 30 al 50 per cento, per una cifra di 10 miliardi di talleri all’anno. Danni all’agricoltura La selvaggina, in primo luogo i cinghiali, provocano sempre maggiori danni all’agricoltura slovena. Ne da una chiara misura il livello dei rimborsi erogati. Per il 1999 la cifra era di 55 milioni di talleri, l’anno scorso era salita a 85 milioni di talleri. La selvaggina è parte insostituibile dell’ambiente naturale, ma la riproduzione incontrollata ha rotto l’equilibrio naturale. E necessario dunque, sostengono gli interessati, un’ulteriore collaborazione tra stato, mondo dell’agricoltura e mondo venatorio. Kultura novi mataj u r Četrtek, 1. novembra 2001 V Gorici so predstavili celovečerni film “Lina” Film ima korenine v furlanski zemlji Mlada arhitekta iz bogate an znane furlanske družine, Giuliana (Giuliana Musso), živi v liepi starinski vili. Sanja o velikih projektih v sozvočju, v harmoniji z okoljem an njega zgodovinsko - kulturno tradicijo. Okoli nje an za njenim hrbatom je peSCica moških, ki ima ambiciozne gradbene načr-te an eno samo skarb: “business”, zaslužak. Med njimi so nje najbližji: brat Paolo (Giorgio Amodeo), nje ljubezan Sandro s katerim sta se potem ločila (igru ga je Massimo Somaglino, sigurno najbolj dodelan lik an najbolj prepričljiva figura v filmu) an še oCe (Lauro Moia). Prav on, skoraj na smart bolan, ji zaupa, de je družina popu-noma propadla, brez vsakega denarja. An jo prosi, naj dovoli gradbeni naCrt, de se družina reši dolgov an težav, on pa skarbi an boliezni. Giuliana se ne more vic uperjati, zmaCka papirje z projekti an nje sanjami an podpiše. Na nek naCin pa zastopimo, de se ni do konca odpoviedala svojemu idealizmu. V par besiedah tala je zgodba filma “Lina”, režiserja Danila Korena, ki smo ga v predprimieri gledali v Četrtek 25. oktobra v kinu Vittoria v Gorici. Posnet je (razen majhnega dela v Benetkah) vas v Furlaniji, med furlansko ravnino an beneškimi dolinami, med prelepimi parki furlanskih vil an beneškim riekam an stazicam, kjer Giuliana išCe podpuoro an tolažbo za nje bolečine pri dvieh parjateljicah (Sandra Cosatto an Marina Vo- grig). Film se gibje med idealizmom mlade CeCe an cinizmom današnjega sveta. Ima svoje korenine v naši zemlji donas an vCeraj kot se vidi v zaCetku filma, kjer se donašnje življenje prepleta s Cedajsko obnovitvijo prihoda v mesto Patriarha Randeka, ki se ponavlja vsako lieto 6. januarja. Se buj so vidne beneške korenine, saj se del zgodbe odvija med beneškimi pustovi. Posnetki so od lietošnjega tradicionalnega pusta v ČeplešišCu. Kaj pa Lina? se bo kdo vprašal. Odgovor je v zadnjem delu filma, ki pa ga na željo režiserja ne povemo. Prav Lina pa daje filmu smisel, pomien an življenje. Režiserja Danila Korena smo v našem prostoru spoznali lani s kratkim filmom “Kje je Timoteo?”, ki ga je posnel na pobudo Zveze slovenskih izseljencev in v katerem je prikaz beneške realnosti danes. Letos se je, tudi s finančno pomočjo dežele F-JK v okviru programa za valorizacijo ljudskega izročila Furlanije, lotil bolj zahtevnega projekta, filma Lina, ki ga je publika v Gorici prav toplo sprejela. Z njim se je na nek naCin spet vrnil v rojstne kraje. Danilo Koren se je rodil leta 1948 materi iz BjaC in oCetu iz Tolmina, šele kot otrok je z družino potoval v Združene države Amerike in Kanado. Diplomiral je na Univerzi North Dakota s področja gledališke umetnosti, je tudi igralec, Režiser Danilo Koren režser. Vamil se je v Nadi-ške doline pred devetimi leti in sedaj jih vključil v svoj prvi celovečerni film. Glede igralcev smo že povedali, da je najbolj popolna figura Sandra, ostali so kot de bi bili ostali na pol poti, tudi Giuliana med njimi. Sam Koren je povedal, da je film rezultat skupinskega dela, igrauci so pa povedali, da je bilo v filmu dosti prepuščeno njihovi improvizaciji. Pomembno vlogo ima v filmu Marina Vogrig, beneška prijateljica, ki jo je precej naravno odigrala. Vidno vlogo ima tudi M. Teresa Trusgnach kot mati protagonistke. Od beneških igralcev smo še videli Adriana Gariup, Margherite Trusgnach, Lidio Zabri-eszach... Marsikateri beneški igralci pa so bili tudi razočarani, saj je bilo posnetih dostih prizorov an scen tudi v slovenskem di-laketu, ki so iz filma popolnoma izpadli. “Bojo za “Lino 2” se je posmejal Danilo Koren. Posebno pozornost si zasluži v filmu izvirna glasba Claudia Co-janiza, ki dodaja zgodbi pripovedno moC an ritem. Naj na koncu povemo, da so poleg Dežele F-JK film finančno podprli Fundacija CRUP, Pokrajina Videm in konzorcij Arengo. 0n) 3 Beneška beseda v Novi Gorici V knjižnici in gledališču kulturni utrip Benečije s prve strani Sledil je nastop Beneškega gledališča in pevske skupine Beneške korenine, ki so še enkrat uprizorile dramo Žalostni dogodek v Topolovem in doživeli topel sprejem. Za uvodne besede o sami predstavi in delovanju Beneškega gledališča je poskrbela Marina Cernetig. Srečanje se je po predstavi nadaljevalo v prijateljski atmosferi, ob zvoku harmonik in beneških ljudskih pesmi ter odlični gostoljubnosti novogoriških prijateljev. Z obeh strani je vsekakor bila potrjena volja nadaljevati po poti sodelovanja in medsebojnega poznavanja. Naj na koncu povemo, da sta z naše strani beneški veCer organizirali kulturno društvo Ivan Trinko iz Čedada in Študijski center Nediža iz Špetra. Magdalena, Gašper in hudobna teta na novogoriškem odru Pevski zbor Matajur z dirigentom Davide Clodig Izseljenci v muzeju Muzej novejše zgodovine Slovenije gosti zanimivo razstavo “Izseljenec - Življenjske zgodbe Slovencev po svetu”, ki so jo slovesno, odprli prejšnji teden, v sredo 24. oktobra v istoimenskem Muzeju (na Celovški cesti, 23) v Ljubljani. Gre za zelo obsežno predstavitev pojava izseljevanja od devetnajstega stoletja naprej, ki temelji na osebnih pričevanjih Slovencev iz vseh celin sveta, kjer so si ustvarili novo domovino. Razstava je razčlenjena v tri sklope. V prvem so o- snovni podatki in povečane fotografije parnika in lokomotive, s katerimi so šli v svet. V središču je 27 družinskih zgodb, sledi m-nožica fotografskih portretov. Razstava bo na ogled do 15. aprila 2002. La stagione teatrale a Cividale Giovedì 8 novembre si apre la stagione di prosa, musica e danza, programmata dall’Assessorato alla cultura di Cividale in collaborazione con l’Ente teatrale regionale nel Teatro Ristori, rinnovato e reso più comodo per gli spettatori. La stagione 2001 - 2002 si apre con la commedia “La cena dei cretini” di Francis Veber con Gaspare e Zuzzurro, giovedì 8 novembre. Domenica 18 novembre è in programma “Solo con un piazzato bianco”, recital con David Riondino. Martedì 27 novembre il Teatro Stabile del F-VG presenta “Anfitrione” di Heinrich von Kleist con Roberto Herlitzka, regia di Shahroo Kheradmand. Martedì 18 “Sboom!”, canti e disincanti degli anni ’60 e dintorni con Maddalena Crippa. Giovedì 17 gennaio “Sior Todero Brontolon” di Carlo Goldoni con Ivana Monti e Eros Pagni, regia di Andreè Ruth Sham-mah. Sabato 9 febbraio “Taxi a Due Piazze” di Ray Coo-ney con Gianluca Guidi, Maria Laura Baccarini, Corinne Bonuglia e la regia di Gigi Proietti. Martedì 26 febbraio sarà la volta de “Le furberie di Scapino” di Moliere, con Paolo Bonacelli e la regia di Sergio Fan toni. Martedì 5 marzo è in programma “Il paese dei campanelli” con La Nuova Operetta di Nadia Furlon. Giovedì 28 marzo Tea-tridithalia presenta “la storia di Cyrano” di Rostand con Eugenio Allegri, regia di Gabriele Vacis. La sezione danza e musica della prossima stagione si apre invece venerdì 14 dicembre con “Non solo Rondò”, Rondò veneziano e musiche da film. Venerdì 25 gennaio “Roll over Beethoven” di e con la banda Osiris e il quartetto d’archi al femminile Eu phoria. Giovedì 14 febbraio “Indiscipline” con i “Ka-taklò”, uno spettacolo di athletic dance theatre. Mercoledì 20 febbraio Andrea Mingardi in concerto. Venerdì 15 marzo Kay Foster, cantante di gospel, jazz e soul in concerto. Infine venerdì 12 aprile Teo Ciavarella Trio e Cheryl Porter in concerto con un omaggio a Mina. Tutti gli spettacoli a-vranno inizio alle ore 20.45. 4 novi matajur_________________________________________________________________________________ , , . četrtek,!, novembra 2001 AKÌUOÌIÌIO Nelle nostre Valli prime esperienze di turismo equestre Come previsto nel progetto presentato del consorzio Arengo e finanziato dal Natisone Gal “Conoscere le Valli del Natisone”, il tradizionale raduno degli appassionati di turismo equestre si è svolto quest’anno nelle Valli del Natisone. La tre giorni della manifestazione, che ha visto presenti una quarantina di cavalli, prevedeva un intenso programma nel corso del quale i partecipanti hanno avuto modo di apprezzare la bellezza della natura affrontando, nella giornata di sabato 20, un percorso di 28 chilometri (Tercimonte, Cla-drecis, Stregna, Prepoti-schis, Marcolino, San Nicolò, Oborza, Castelmon-te, San Pietro di Chiazzac-co, Tercimonte) quasi e-sclusivamente su sentieri e sterrati. A metà percorso, nell’area attrezzata a fianco della chiesetta di S. Nicolò, un abbondante pranzo è stato appositamente organizzato da una sezione locale di alpini. A Tercimonte, grazie alla disponibilità di un’azienda agricola, hanno trovato riparo notturno i cavalli. In serata il gruppo di cavalieri ha a-vuto modo di degustare la bontà della cucina locale in un vicino ristorante. Alla cena hanno partecipato rappresentanti dell’ammi- nistrazione comunale di Prepotto e componenti del consiglio di amministrazione dell’Arengo. Il raduno, dopo un’ulteriore “cavalcata” domenica mattina lungo la valle dello Judrio, ha avuto il suo epilogo nella tarda mattinata in un ampio cortile di un’azienda vitivinicola in grado di ospitare allo stesso tempo cavalli e cavalieri. L’iniziativa aveva anche finalità di verificare e sperimentare la possibilità di sviluppo nelle Valli deh Natisone di una serie di percorsi, trasferibili successivamente in un’apposita guida. L’equiturismo potrà trovare nelle valli l’ambiente ideale e, se garantiti i necessari servizi, unitamente all’offerta eno-gastronomica potrà diventare una grossa attrattiva della zona. Con la collabo-razione del Comitato regionale di equiturismo sarà ora prodotta dal consorzio Arengo una relazione i cui temi principali saranno “accessibilità e la percorribilità” (compito degli enti pubblici), “servizi” (compito dei privati), "cura dell’arnbiente e sviluppo della cultura dell’ospitalità” (compito di tutti). La relazione sarà inserita nella presentazione ufficiale del progetto “Conoscere le Valli del Natisone”. V sredo 7. v Spetru prvo srečanje tečaja slovenskega jezika Slovenski deželni zavod za poklicno izobraževanje iz Trsta v sodelovanju z Zavodom za slovensko izobraževanje iz Spetra in Gorsko skupnostjo NadiSkih dolin organizira teCaja slovenščine 1. in 2. stopnje. V sredo 7. novembra ob 18. uri v občinski dvorani v Spetru bo prvo srečanje, na katerem bodo določili porazdelitev udeležencev po skupinah in umik lekcij. Prireditelji vabijo vse vpisane, naj se nujno u-delezijo srečanja. TeCaje financira E-vropski socialni sklad preko DeZele F-JK. Za informacije tel. 0432-731386. L'Istituto regionale sloveno per la formazio- ne professionale in collaborazione con l’Istituto per l’istruzione slovena di S. Pietro al Natisone e la Comunità montana Valli del Natisone organizza un corso di sloveno a due livelli. Il primo incontro a-vrà luogo mercoledì 7 novembre, alle ore 18, nella sala consiliare di S. Pietro al Natisone. Gli organizzatori invitano tutti gli iscritti ad essere presenti perché nel corso della riunione verranno divisi per gruppi e verrà definito l’orario delle lezioni. 1 corsi sono finanziati dal Fondo sociale europeo tramite la regione FVG. Per ulteriori informazioni tel. 0432-731386. Iz doline Rezije Stare nawade za Sasvate Ise dni si zdoèdla, da tiiw UCji jé SCé Zi'wa na lipa, stara nawada. Isa na se di, da mèzina. Ja vin da ta-na Solbi-ci mèzina to jè ko jè den funaral, ti YSni zdilajo paraCet tu-w ustiriji tej den obéd ano ni kli'Cajo wso Zlahto. Za isi obèd uštir paraCawa ser, Salem, kro ano SCè driii raCi ano pa za pyt. Prit nikòj poCnet jèst jiidi ni raCéjo no rekjo za taa myrtvaa. Isi obèd an be bil za pomoet dušici od taa Clovèka, ki ni so pog’ali. Tu-w Ucji mèzina to jè na driia ric. Ni so mi rakly da wZé ne par dnuw prit nikoj Sasvate jiidi ni nasèjo ta svèn ju-din kej: kro, alibòj drtìe za jèst alibòj driie rèci ki radè jidel ano doparci te myrtvi ki so ma wojo spomonot. Iti ki riCavawa isò an raCè da Bu pranasite ta-prad waše dusi'ce ka sta wparili. Isa nawada na jè SCalè Zi'wa ano pa ti mlo-di ni SCalè delajo itako. Ta-na Solbici, ta-na ti pyrvi Ladini, ito ki jè bila ta i'Sa ki mèla forno, injyn jè ni' več, prit, rudi za Sasvate ni so pakly te sirkini kro ano an se dal Boa ji'mè. Ni so pa kiiali te koo-Cini muCnik, ki ni so dajali Bòa ji'mè fin bòin ki so bili ta-po vasy. Ni so mi rakly pa, da ni so Strašili tu-w noCy ziz ko-oci tej to se dila pa injyn. (Luigia) La proposta dopo alcune polemiche sul conferimento delle castagne “Un incontro per chiarire i problemi dell’agricoltura” dalla prima pagina Nessuno lo dice pubblicamente, ma il problema principale, in questi ultimi anni, pare essere stato il difficile rapporto tra la Comunità montana da una parte e la cooperativa, quindi gli agricoltori, dall’altra. A questo si è accompagnata una legislazione che non aiuta, come spesso succede. Ogni socio della Napo, ad esempio, deve avere la partita Iva e in più versare la quota sociale di 600 mila lire. A fronte di questo c’è un guadagno, da parte del conferitore, non esaltante, tra le 1000 e le 1500 lire al quintale. Cifre determinate dalla media tra il prezzo di vendita delle castagne a Ponte S. Quirino e quelle al mercato di Udine. La situazione, già diffi- cile, pare sia precipitata quest’anno quando alla Napo non è stato concesso il contributo da parte della Comunità montana. Come se non bastasse, la lamentela degli agricoltori riguarda anche il ritardo nei pagamenti, fino a otto mesi, dovuto però ad una prassi degli acquirenti che provengono da fuori, e che certo non hanno fretta di pagare. Qualche polemica c’è stata e ci sarà, ma gli stessi membri della cooperativa sembrano voler cogliere l’occasione per aprire un dibattito e cercare la soluzione dei problemi. Dice Danilo Dorbolò, di Oculis, che assieme al presidente della Napo Francesco Sidar resta un punto di riferimento per il mondo agricolo valligiano: “Inviterei tutti i soci ad un incontro con i nostri politici, anche con il commissario della Comunità montana, per spiegare quali sono i problemi e tentare una soluzione. Ma forse è troppo tardi, ormai è finito il tempo delle mele... Una volta tutti avevano le mucche, c’era anche competizione. Ora sei solo”. Ed è un sentimento diffuso, purtroppo. Il settore pare abbandonato in una zona che dovrebbe invece essere ideale per chi cerca, nei prodotti, la qualità, (m.o.) Na kor ku nomalo fantazije Altrokè igrače, ki se morejo kupit tu vsaki butigi! Otroc, ki hodejo v dvojezični vartac v Spietar an njih učiteljce so imiele srečo videt, kake lepe igrače se morejo sami narest. Na kor ku nomalo fantazije, kako però, kajšan kostanj, kaka griča... an kuo je lepuo se takuo tolit! Tisti dan, ki so se vse tuole navadli je biu njih učitelj Giovanni Coren iz Petjaga. Tarkaj reči zna, takuo jih zna lepuo pravt, de obedan se na utrudi ga poslušat! Aktualno novi matajur Četrtek, 1. novembra 2001 5 V soboto 10. novembra svečanost ob Krnskem jezeru Spomin na padle v 1. svetovni vojni Tudi letos se bo pod sloganom “Krn - pohod spomina 1918 - 2001” ponovila svečanost v počastitev na vse padle in umrle vojake obeh vojskujočih si strani v prvi svetovni vojni v slovenskih gorah. Prireditev bo dan pred spominskim koncem prve svetovne vojne, v soboto 10. novembra 2001 ob 14. uri pri Krnskem jezeru. Pobuda, ki jo letos organizirajo že tretje leto je doslej naletela v zelo pozitiven odziv. Pohod bo organiziran iz dveh smeri in sicer iz Bohinja, od Planinskega Doma pri Savici od 7.00 do 8.00 ure in iz Lepene, od koder je do Doma pri Krnskih jezerih slabi dve uri in od tam Se 15 minuti do Krnskega jezera. Ob lepem vremenu in če ne bo zapadlo več kot 20 cm. snega bo pohod možen in tudi delno varovan s člani GRS, vendar neorganiziran, s pia- h Prizor z lanske svečanosti ob Krnskem jezeru nine Kuhinje na vrh Krna, kjer se bodo planinci zbrali točno ob 11. uri, in preko Krnske Škrbine prišli na proslavo pri Krnskem jezeru. V primeru slabega vremena bo organiziran pohod samo iz Lepene in proslava pri Domu pri Krnskem jezeru. Prizorišče proslave bo na vzhodni obali Krnskega jezera, kjer bosta po-strojena oddelek Slovenske vojske in oddelek gorske policije. Na svečanosti bosta sodelovali tudi kvartet trobil članov Policijskega pihalnega orkestra in moški oktet iz Kobarida. Slavnostni govornik bo načelnik Uprane enote Tolmin Zdravko Likar. Naj povemo še, da bo Dom pri Krnskem jezeru odprt. Na dan pohoda bodo odprte Koča Klmeneta Juga v Lepeni, koča na planini Kuhinja, Dom na Komni, koča pod Bogatinom in GomiSčkovo zavetišče na Krnu. Nadzor nad TV dnevniki Dnevniki deželnega sedeža Rai, tako v italijanskem kot v slovenskem jeziku, bodo od danes, 1. novembra, za dva meseca podvrženi “nadzoru”. Tako sta sporočila glavna urednika informativnih programov Giovanni Mar-zini za italijanskega in Saša Rudolf za slovenski televizijski dnevnik. Posebno monitoražo je odredil deželni odbor za komunikacije (Corecom). Na račun deželnega sedeža Rai letijo že vrsto let številni očitki, češ da poroča izčrpno le o nekaterih območjih in da posveča več pozornosti nekaterim političnim silam. Monito-raža se bo osredotočila na dve interesni skupini in sicer na deželne svetovalce in parlmanetarce iz naše dežele ter na pokrivanje vsega teritorja. Namen ni zgolj preveriti število vesti, kot poudarjajo na Corecomu, temveč tudi kakovost informacije. Lastniki iz Turina za Banko Koper Turinska banka San-Paolo Imi, tretja najmočnejša banka v Italiji, po šsestmesečnih pogajanjih je postala lasntnica večinskega deleža (52 -odstotnega deleža v vrednosti 28,2 milijarde tolarjev ali približno 127 milijonov evrov) Banke Koper. Trije največji lastniki Banke Koper in sicer delniške družbe Luka Koper, Istrabenz in Intereuropa so podpisali pogodbo o predaji svojih kapitalskih deležev turinski banki. Dogodek ima velik pomen za primorsko gospodarstvo in za sodelovanje med Italijo in Slovenijo, kot so podčrtali v torek v Kopru na novinarski konferenci, ki so se je med drugimi udeležili direktor banke Koper Vojko Cok, Janko Kozmina za Istrabenz, Bruno Korelič za Luko Koper in Jože Kranjc. Delegacijo iz Turina pa sta vodila predsednika banke SanPaolo Imi, nekdanji minister Rainer Mašera in pooblaščeni upravitelj Luigi Maranzana. Faiduttiju v spomin Pred nekaj dnevi so se v Podutani poklonili spominu enega od najbolj imenitnih in obenem najmanj poznanih mož podutanske-ga komuna, monšinjorju Luigiju Faiduttiju, ki je bil politik, filozof in diploma-tik. Bil jer tudi eden od leaderjev socialnega krščanskega gibanja. Rodil se je v Svetem Lienartu lieta 1861 in je bil podkopan lerta 1931 v Lituaniji, kamer ga je pošju Sveti Sedež. Odkrili so mu ploščo v spomin krožek Aclii z Ločnika pri Gorici, ki nosi njegovo ime v sodelovanju s čedajskim krožkom Acli. Sedici giovani clandestine rispedite al mittente Dopo quello che è successo l’11 settembre in A-merica, ci si può aspettare di tutto... I controlli, ovunque, particolarmente alle frontiere, si sono intensificati. Di ciò ne è testimone la cronaca quotidiana. Ma chi avrebbe mai pensato, anzi, immaginato che Mersino Alto, un piccolo paesino appollaiato sulle pendici del Matajur, in questi giorni avrebbe assistito ad un episodio quanto mai abnormale? E non si tratta di uno scherzo, anche se ascoltato al telefono, in un primo momento sembrava tale. E’ un episodio accaduto in questi giorni, precisamente il 27 e 28 ottobre con tanto di testimoni. Passare la frontiera ove sono ancora in vigore precise leggi, non è mai stato facile. Questa volta più che uno sconfinamento c’è stata una mini-invasione, e, da come si è svolta e portata a termine, persino studiata a tavolino. E qui, per intenderci, ogni minimo particolare ha le sue sfumature. Sabato 27 ottobre, primo pomeriggio: Livia e Petar, dietro la frazioncina di Bardo, improvvisamente si trovano davanti ad un gruppo di baldanzose, aitanti e floride giovenche. Immaginate la sorpresa, se a Mersino Alto da tempo non c’è più ombra di una mucca. Alla sorpresa subentra la presa di posizione. Intanto non si intravvede la presenza di un pastore, di conseguenza si tratta di trovarsi davanti a delle clandestine che probabilmente ne hanno approffita-to del confine sguarnito lassù, dietro il Matajur. Qualcuno, addirittura, in tono scherzoso, si capisce, ha azzardato l’ipotesi che la Comunità Montana abbia voluto fare una sorpresa donando ai Mersinesi questi sedici esemplari a mo' di ripopolamento. Le sedici bellezze non si scompongono, né si meravigliano di cotanta attenzione. Anzi, sembrano proprio di trovarsi in territorio amico. In simili casi, la regola prevede di rispedire i clandestini, nel nostro caso le clandestine. Ma chi si prende tale responsabilità? Beppo, memore di una lunga esistenza trascorsa in malga, nota un particolare. Una sola di queste sedici porta appeso al collo il campanaccio, segno evidente che questa è la “pas-seur” con la quale si potrebbe trattare. Che fare? Pio si avvia verso Ca-poretto alla ricerca del proprietario. Lo trova, infatti, a Svino, il quale non si meraviglia affatto e: “Le ho viste quindici giorni fa in malga. Non è la prima volta che decidono di fare una passeggiata. Niente paura, ritorneranno da sole, poi, la guida, quella del campanaccio, è una veterana, difficile che si perda.” Prima missione compiuta. Nel frattempo, Marco vola verso il vallico di Stu-pizza per allertare chi di dovere nell’eventuale passaggi di cotanto gruppo quadrupede. In parole povere, per sbrogliare la prassi doganiera. Seconda missione. Intando a Bardo, Livia, Petar e Beppo non perdono di vista le clandestine. Nelle stalle non è possibile rinchiuderle, in quanto queste sono ingombre di tanti altri oggetti. Rispedirle? E dove? D’altra parte, se queste dovessero proseguire verso Jezera farebbero danno incalcolabile al campo di calcio non molto tempo fa inaugurato. L’unica soluzione è convincere la “passeur” a proseguire il viaggio verso Mersino Basso, da lì, poi, il tragitto verso il vallico sarà breve. Così la “passeur” in testa e le altre in fila indiana si avviano alla ricerca di altra ospitalità non prima, però, di scodinzolare le co- Località Rupinca, rancio lungo il percorso Foto Pio Coren se in segno di gratitudine e di un possibile arrivederci. Potenza del telefono e cellulari, in un baleno le valli vengono a conoscenza di questo episodio, e lasciamo a voi tutti i commenti più o meno salati o pepati! 28 ottobre, domenica: Pio, sempre via telefono, ci aggiorna che le sedici clandestine hanno trascorso la notte nei campi di Mersino basso. Dice Pio: “Forse la stanchezza, il buio e la stessa incertezza, avranno consigliato la “passeur” di fare una tappa e studiare, nel frattempo, il piano per il giorno successivo.” Il piano è stato felicemente e con tanta calma risolto dallo stesso proprietario di Svino accorso con altri tre volontari. Non disponendo di validi documenti, gioco forza, le sedici giovani hanno dovuto fare retromarcia e ripassare per Bardo, ove le ha incoraggiate un caloroso e gioioso applauso, per poi proseguire verso Zor-za, Jerep e poi salire, salire lassù, superare le due malghe, varcare, come era già accaduto nell’andata, il confine. Beppo: “Un episodio certamente curioso. Forse queste sedici clandestine sono venute a tastare il terreno di una Europa Unita, prossima anche per loro.” Quando si dice il caso! Al vallico bisogna mostrare i documenti e dichiarare la merce. Queste giovanissime chissà da quanti giorni, beatamente, si divertivano in un territorio non ancora a loro consentito. Complimenti alla “passeur” che ha saputo gestire con astuzia questa marachella, e chissà come se la riderà adesso con le sue compagne d’avventura! Storiella vera o falsa? E’ verissima e portata a lieto fine grazie anche ai vari protagonisti che l’hanno saputa gestire e-gregiamente. E di questi tempi abbiamo anche bisogno di questi simpatici e-pisodi! četrtek, 1. novembra 2001 Risultati Fagagna - Valli Natisone 2-1 S. Lorenzo - Poi. Valnatisone 2-1 1. Categoria Xavier - Ost. al Colovrat 0-1 Trivignano - Valnatisone 0-0 Prossimo turno 3. Categoria Savognese - Savorgnanese 3-1 1. Categoria Audace - Fortissimi 3-4 Valnatisone - Ancona Juniores 3. Categoria Valnatisone - Cussignacco 5-2 Audace - Savognese (01/11) Giovanissimi Serenissima - Savognese Savorgnanese - Valnatisone 0-2 Stella Azzurra - Audace Esordienti Juniores Fortissimi - Valnatisone 1-1 Lavarian/Mortean - Valnatisone Pulcini Giovanissimi Audace - Azzurra 1-2 Valnatisone - Manzanese Amatori Esordienti Reai Filpa - Baby Color 2-1 Valnatisone - Azzurra Pulcini Torreanese - Audace Amatori Tissano - Real Filpa Valli Natisone - Termokey Pol. Valnatisone - Pizz. Rispoli Osteria al Colovrat - Pizza Split Calcetto Merenderos - Diavoli volanti Segnacco - Bronx team Paradiso dei golosi - Autoudine S. Marco - Il santo e il lupo Classifiche 1. Categoria Ancona 13; Reanese, Lumignacco 11; Venzone, Unione Nogaredo 10; Collore-do di Montalbano 9; Tricesimo 8; Riviera*, Tarcentina, Flumignano 7; Majanese 6; Villanova, Aurora Buonacquisto, Tre stelle 5; Valnatisone*, Trivignano 4. 3. Categoria Gaglianese 12; Moimacco*, Ciseriis, Chiavris 10; Arteniese 8; Savognese**, Serenissima*, Fortissimi 7; Bearzi* 6; Sa-vorgnanese 4; Stella Azzurra* 3; Audace*, Donatello* 1 ; S. Gottardo 0. JUNIORES Cussignacco 7; Valnatisone, Rivolto, Buonacquisto, S. Gottardo, Lavarian/Mor-tean, Corno 6; 7 Spighe 4; Serenissima 3; Azzurra 2; Comunale Lestizza, Trivignano 0. Giovanissimi Valnatisone 12; Union 91, Manzanese 9; Moimacco 7; Gaglianese 6; Serenissima 5; Buonacquisto 4; Com. Pozzuolo 2; Savorgnanese, Torreanese 1. Amatori (Eccellenza) Osteria della salute 6; Reai Filpa, Baby Color 5; Warriors, Anni 80 4; Caffè Miani, Bar Roma, Ediltomat 3; Valli del Natisone, Termokey, Mereto di Capitolo 2; Tissano, S. Daniele, Fagagna 1. Amatori (2. Categoria) Pizz. Rispoli 5; Atletiko, Campeglio, Bar Savio 4; Team Calligaro, Linea golosa 3; Poi. Valnatisone, Povoletto, S. Lorenzo 2; L’arcobaleno 1 ; Carioca 0. Amatori (3. Categoria) Osteria al Colovrat 6, Pizza Split 5; Piaino 4; Moulin rouge, Atletico nazionale, Xavier 3; Ravosa, Moimacco, Manhattan 2; Panda calcio, Orzano 0. Le classifiche dei campionati giovanili e amatoriali sono aggiornate alla settimana precedente. * Una partita in meno ** Due partite in meno La squadra giovanile della Valnatisone surclassa il Cussignacco e lo scavalca in classifica Gli Juniores mettono la freccia Valnatisone ancora alla ricerca di una vittoria - L’Audace perde di misura in casa contro i Fortissimi Tra gli amatori vincono Reai Filpa e Osteria al Colovrat, la Valli del Natisone si ferma a Cicconicco La Valnatisone è ritornata dalla trasferta di Trivignano con un pareggio a reti inviolate. La squadra valligiana è ancora alla ricerca della prima vittoria stagionale. Il recupero con il Riviera è previsto per mercoledì 14 novembre alle ore 20.30. L’Audace ha perso di misura la gara interna con i Fortissimi. Le tre reti dei ragazzi allenati da Zambel-li sono state firmate da Michele Martinig (autore di u-na doppietta) e Diego Giglio, al suo rientro in squadra. Cancellata dagli Juniores della Valnatisone la battuta di arresto di S. Gottardo. I ragazzi valligiani allenati da Claudio Baulini dei Pulcini dell’Audace con l’Azzurra. Michele Vo-grig ha segnato il gol della bandiera dei ragazzi guidati da Antonio Primosig. Continua la serie di successi nel campionato amatoriale di Eccellenza per il Reai Filpa di Pulfero che, grazie alle reti di Roberto Sedi e Mario Di Biagio, ha avuto la meglio sulla Baby color. Battuta di arresto invece per la Valli del Natisone, ospite a Ciconicco del Fagagna. Gli škrati hanno segnato il gol della bandiera nei minuti finali della partita. La Polisportiva Valnatisone ha perso la gara con il S. Lorenzo. La rete ducale è stata opera di Catania. Paolo Chiabai (Audace) hanno travolto la capolista Cussignacco, sorpassandola in classifica. Il largo successo della Valnatisone è stato firmato dalle doppiette di Andrea Dugaro e di Gabriele Miano e dal gol di Maurizio Suber. Sul 5-0 c’è stato un po’ di rilassamento e gli udinesi hanno realizzato due gol. Un pareggio rocambolesco quello ottenuto dagli E-sordienti della Valnatisone sul campo dei Fortissimi, dove è successo di tutto. La rete del pareggio valligiano è stata siglata da Matteo Cencig. Una sconfitta di misura L’Osteria al Colovrat di Drenchia continua la sua marcia vincendo a Feletto Umberto con la Xavier. Il gol della vittoria porta la firma di Massimo Gus, a segno a 5’ dal termine. Nel calcetto vittoriosi i Merenderos con 5-4 sulla Pizzeria Sol Caribe. Il Bronx team è stato superato 10-2 dalla Rata caliente. Il Paradiso dei golosi ha battuto per 5-3 il Dlf. Dopo l’esordio vincente sul Reai Madracs per 13-7, Il santo e il lupo ha perso per 8-5 la gara successiva contro la Climair. Savognese, “prima” da ovazione Tiro, bilaterale Cividale-Idrija E’ stata una gara “tirata” fino all’ultimo colpo quella che ha visto di fronte, recentemente, Cividale e I-drija per l’incontro bilaterale di tiro a segno con armi ad aria compressa. La manifestazione, che si è tenuta nel poligono ducale, ha visto prevalere i ci-vidalesi per 2678 punti a 2666. Tra le prestazioni individuali da segnalare quella dei giovani Sonja Benčina e Alessandro Zurco. SAVOGNESE 3 SAVORGNANESE 1 Savognese: Balutto, Corredig, Luca Bledig, Saccavini, Zufferli, Mauro, Marseu, Buzzi (Valenti-nuzzi), Lombai (Parisi), Del Gallo, Meneghin. Savogna, 28 ottobre - La Savognese è finalmente riuscita a giocare la sua prima partita casalinga, dopo la sospensione del derby e lo stop di domenica scorsa col Donatello causa il maltempo. I gialloblu del presidente Fedele Cantoni hanno superato a pieni voti l’ostacolo Savorgnanese, giocando in dieci dal 7’ della ripresa a causa dell’espulsione, per doppia am- monizione, di Giovanni Zufferli. La gara, molto combattuta, ha visto passare per prima in vantaggio la squadra guidata da Bruno Mo-ricchi grazie a Saccavini che, ricevuto il pallone su punizione da Meneghin, batteva con un preciso diagonale il portiere avversario. Nella prima frazione di gioco da segnalare la traversa colpita da Buzzi. Nel secondo tempo la Savognese, dopo l’espulsione di Zufferli, si difendeva con ordine cercando, con veloci azioni in contropiede, di sorprendere gli o-spiti. Arrivava così il meritato raddoppio grazie ad u-na prodezza di Alessandro Lombai che, saltati in velo- cità un paio di difensori, mandava il pallone alle spalle del portiere ospite. A quattro minuti dalla fine del tempo regolamentare la Savognese aumentava il suo bottino con la terza segnatura opera di Del Gallo. Il centrocampista di Clenia calciava una punizione da venti metri collocando il pallone fuori dalla portata del portiere, nell’incrocio dei pali. La Savorgnanese salvava la faccia mettendo a segno nel secondo dei tre minuti di recupero il gol della bandiera. La Savognese è attesa alla riconferma nel recupero del derby in programma giovedì 1 novembre alle o-re 14.30. (p.c.) I Giovanissimi si meritano il primato SAVORGNANESE 0 VALNATISONE 2 Valnatisone : Sessa, Vecchiutti, Tiro, Francesco Cendou, Berdussin, Busolini, Beuzer, Mattia Iuretig, D’Odorico, Francesco Chiabai (Manzini), Nicholas Iuretig (Simone Clinaz). Marsure di sotto, 28 ottobre - Un arbitro che si trovava per caso sugli spalti per seguire l’incontro da spettatore ha dato la sua disponibilità a sostituire un suo collega inspiegabilmente assente. E’ grazie al signor Turco di Savorgnano se questo atteso match dei Giovanissimi si è potuto giocare. La Valnatisone ha dimostrato di meritare il primo posto in classifica vincendo anche su questo difficile campo. Nella prima frazione di gioco gli a-vanti ospiti hanno fallito quattro buone opportunità, chiudendo a reti inviolate. Nella ripresa la Valnatiso- ne in due minuti, al 7’ ed al 9’, ha fatto sua la gara grazie alle reti messe a segno da D’Odorico ed Almedin Tiro.Va inoltre segnalato l’incrocio dei pali centrato da Mattia Iuretig, oggi ri- masto a secco pur disputando un buon incontro. Cresce l’attesa per la partita in programma domenica 4 mattina, o-spite la Manzanese seconda in classifica, (c.p.) I Giovanissimi della Valnatisone con l’allenatore Chiarandini e il dirigente Manzini četrtek, 1. novembra 2001 Su an popar m Dunaju za pokazat naše jedila Paš al sta mislila Teresa Covaceuszach - Piščakuo-va iz Dolenjega Tarbja an Franco Simoncig - Juracu iz Sriednjega, de puodeta takuo deleč? Kar so parjel v ruoke oštarijo, ki sta jo daržala tata Mario an mama Paolina Juracova gor v Srie-dnjem, sta študierala na-rest kiek novega za imiet vič klientu, za imiet zadost zaslužka za na iti dielat kam drugam... Muormo reč, de pot, ki sta jo od tekrat prehodila jih je pejala zaries deleč. Lahko moremo reč, de jih poznata po cieli Italiji, saj od njih “Sale e pepe” so pisali narguorši an buj znani časopisi, gjornali, po Italiji. Seda jih bojo poznal an po sviete. 23. otuberja so bli v glavnim mieste Avstrije, na Dunaju (Vienna). Sale e pepe je vključen v konzorcju “Friuli via dei sapori” v katerem so vpisani tisti gostilničarji (ristoratori) Furlanije - Julijske krajine, ki v njih restavracijah kuhajo tipične jedi naše dežele. Tiste jedi, ki parhajajo starih navadah al pa ki nu-cajo za njih papravo, kar se pardiela na naši zemlji al pa v našim muorju. Sli so na Dunaj za se stuort spoznat. Kuhal an ponujal so njih dobruote v Hotelu Ambassador. Irniel so velik uspeh, šučeš. Pravijo, de je bluo vič ku 900 ljudi, ki so pokušal vse tele dobruote. Na koncu manifestacjo-na so bi vsi zadovoljni: gostilničarji an sevieda, Avstrijci, ki so zagotovil, zašigural, de potlè, ki so imiel parložnost jest naše dobruote an pokušat vino, ki se le tle pardiela, brez dvoma pridejo kukat an tle, za videt an spoznat še buj od blizu, kar ima urie-dnega naša dežela. “ Kronaka 2ivta v Torine pa vsaki krat, ki morejo, pridejo v rojstno Sevcè T oninac an T oninca Telekrat gremo s kolesom iz Kobarida do Žage V Novem Matajurju od 11. otuberja smo bli napisal, de Kolesarski klub Soča iz Kobarida an Občina Kobarid vabijo vse tiste, ki jim je všeč se vozit z mountain-bike, na gorsko kolesarjenje po Kobariškem. Telekrat vam predstavimo drugo progo (giro), tisto, ki so ji dali ime “Soča”. Je duga 36 kilometru an gre od Kobarida do Drežni-ce, Magozda, Trnova ob Soči, Loga Cezsoški, Zaga za se spet vamit v Kobarid. Tela pot je parmiema za tiste, ki so zadost pridni z bičikleto. Pot je malomanj vsa na čeparni grivi Soče. Uozili se bota po asfaltani ciesti, potlè po makadamski an tudi po gozdnih po- tieh. Iz Kobarida vas bo pot pejala čez Sočo čez Napoleonski most an od tam na Cepamo pruot Drežnici. Po pet kilometru an pu poti, nomalo pred vasjo zavijeta na Cepamo pruot Ma-gozdu. Po hostni ciesti, ki se odvija malomanj vsa blizu Soče, prideta do Trnovega an če sta nomalo trudni se lahko vameta v Kobarid. Ce pa sta šele frišni, moreta iti napri do Prevejka an še napri proti Logu Čezso-škemu. Za vasjo puodeta čez an muost na Soči an po asfaltani poti se vameta skuoze Zago an Srpenico v Kobarid. (Za vse druge informacije: Oton Medvež, Krilano-va Ul. 6A 5222 Kobarid -Slo) že 60 liet oženjena! Velik senjam za diamantno poroko v Torine (Savo-nera). Toninac, Antonio Sdraulig iz Seucà, rojen lieta 1909, an Toninca, Antonia Pauletig, tudi iz Seu-ca, rojena lieta 1914, šestdeset liet potlè sta si nazaj jala “ja”. Za tisto nenavadno parložnost, ki malo noviču na sviete imajo srečo praznovat, njih hčerke Adriana, Elsa an Maria so jim napra-vle ‘no veliko torto, na katero so nastavle an liep “60”! Okuole posebnih “noviču” so se zbrali tudi zeti Luciano, Michele an Piero, navuodi Roberto, Marzia, Simona an Alessia, prana- vuoda Eleonora an še puno tudi na poročno potovanje parjatelju. v Sevca, kjer sta nazaj pra- Za tako pomembno par- znovala pa z gubanco an s ložnost, tole polietje sta štrukji! paršla ku dva prava noviča Dragi Toninac an Tonin- Benečani, posebno vaša navuo-da Marta an Guidac Quanti sposi possono vantarsi di raggiungere i 60 anni di vita in comune? Antonio Sdraulig ed Antonia Pauletig - Toninac an Toninca di Seuza sì. Vivono da anni a Torino, ma Seuza è rimasta nel loro cuore ed ogni volta che è possibile vi fanno ritorno. E’ stato ca, naše doline se troštajo così anche quest’anno per vas videt še puno liet par- festeggiare qui a casa le hajat v vašo luštno Sevcè nozze di diamante, an pru sarčne voščila an Cari sposi, complimenti puno dobrega vam željo vsi ed auguri da tutti noi. BELGIJA Marsin - Kanada V spomin brata Fabia Ljubljen Fabio, premlad si pustu tel svi-et an tu veliki žalost si nas pusto brate, sestre an pa še buj tojo družino. Petanpetdeset liet je miao vič, ku pou življenja, či se živi do velike staru-ost, pa huda boliezan na gleda lieta. Poberè te mlade, ku te stare, te bogate, ku te buoge, viernike, ku na viernike, an takuo napri. Fabio, brata srna bla pa zlu malu srna kupe živiela zavoju naše liepe an barke Italie. Imeu si tri lieta, kar san šu h sudadan. Kar san nardiu mojo du-žnuost, za me plačat su mi nardil an dal pasaport, ki malo miescu potle san par-šu v Belgijo kopat uogje (karbon). Po riedku san paršu na počitnice (ferje) za te vidit rast, tebè an bratre an pasat kajšan tiedan kupe. Lieta su pasale an okuole osa-najst liet si šu tud ti služit kruh, pa še buj deleč, tu Kanada, takuo smu bli še buj deleč dan od druzega an buj težkuo se kupe uša-fat. Dragi brat, na vien punu go mez te. Nu rieč vien: di si biu an veliki dieluvac an si imeu tarkaj kuraže še za jo prodajat. An či si nardiu kaku narobe, kar si paršu v Italiju z družino, pa si hi-tru zastopu, di Italija nie še sienca pruot dažel, kjer si živeu. An lepuo si naredu iti oddot, ki si biu paršu, malo kajšan j’ biu tiste naredu, zatuo ti dien, di si biu kura-žan an san ti hvaležan. Rad san biu ti paršu da- jat zadnji pozdrav, pa nie-san imeu kuražete viditi ta na parah. Ist te vidin nimar kuražnega, ku lansko lieto, kar srna z ženo paršla na Zembu tojimu sinu Mirku. Fabio, takuo, ki san pisu dvie lieta od tega moji ljubljeni tašči Vittori, zemja te pokriva, troštan se, di ti na bo pretežka. Ma pred mojimi očmi tuoj obraz se na maj zbriše. Zadnja rieč.Ljubljen brat, kar ti tuole pišin, moje sarce j’ debelu an me boli, an moje oči su pune su-zi. V mieru počivi, tuoj brat Fausto SPETER Sarženta - Francija Žalostna novica Taz Francije, iz kraja Plessis Robinson, je paršla novica, de v tistim kraju, kjer je živiela z nje družino, je umarla Giovanna Cernoia, poročena Stefanelli. Giovanna je bla iz Sar-žente, tudi ona pa je muor-la iti po sviete. Z nje smartjo je v žalost pustila moža, sinuove, brate, sestre an navuode. Naj v mieru počiva. G Dva vojaka sta š-la damu na ličenco s trenam. Tu škomparti-mente sta bla samuo ona dva an adan duhovnik, ki je se-deu na vredič njih. Ku se j’ treno z-daru, tista dva vojaka sta se začela poguarjat, vesela de sta šla po tarkaj miescu v kasarni, pruot duomu. - Ki boš dielu na ličenci? - je vprašu te parvi. - Ist? Oh, dragi muoj, boš videu, ki bom dielu! - je hitro odguoriu te drugi -Piu ga bom cele tiedne! An ti, ka’ i-maš v programu? - A ist? Ljubu bom cele tiedne, dragi muoj! Duhovnik, ki je brau njega bibljo, jih je križam gledu an poslušu, kar sta guorila, pa jim nie jau nič. Za nomalo cajta potlè an vojak je paržgau cigaret an te drugi je začeu brat pa časopis, gjomal. - Tle je napisano lombalgite. A vieš ti, ka j’ tiste? - je v-prašu parjatelja. - Ki viem ist, po-praši duhovnika, ki imaš atu na vredič! - mu je modro odguoriu te drugi. Vojak se je obar-nu pruot gaspuodu nuncu an mu je o-likano jau: - Na zamierte ga-spuod famoštar, če vas na motem, al mi morete odguorit, če veste vi, ka je “lombaggine”? Duhovnik, ki je vse ču, kar sta se pried poguarjala tista dva vojaka, mu je resno odguoriu: - Lombalgite je ‘na boliezan zlo huda, ki prime tiste, ki piejo previč alkohola an ki previč Iju-bejo! Zaki češ tuole viedet? - je poprašu radoviedan duhovnik. - Oh nič, nič - je odguoriu vojak grede, ki je začeu nazaj brat časopis - nič posebnega, samuo ki sem tle prebrau, de papež ima adno hudo “lombalgite”! Četrtek, 1. novembra 2001 Un amore nato al ’casimiro4 aVemasso Ma ka’ so se vsi oženil v lietu potresa, tle par nas? Pari, de ja! Ce samuo pogledamo tele zadnje Nove Ma-tajurje, bomo videli, ki dost paru je lietos praznovalo srebamo poroko, petandvajst liet kupe. Se zadnji krat smo napisal o dvieh paru. Tele k-rat so na varsti pa Anna Borghese taz podutanskega ka-muna an Tiziano Manzini iz Bamasa. Za nje je lepuo napisu njih parjateu Paolo. Njim pa čestitamo tudi mi an jim želmo Se puno liet zdravih an veselih. C’erano una volta due giovani che avevano cominciato a frequentarsi ed a volersi bene a Vemasso, nel “casimiro”. Così veniva chiamato il punto di ritrovo della gioventù degli anni 69/70, che era ubicato al pianterreno di casa mia. Tutti insieme avevamo trasformato le tre stanze in una specie di “discoteca” con li- Sm f .1 M-*. bero accesso. Tutto era dovuto a quel periodo di “austerity”. Ci trovavamo tutti insieme ragazzi e ragazze delle Valli del Natisone e dunque anche di S. Leonardo, a trascorrere pomeriggi e serate parlando e discutendo sul nostro futuro. Si ascoltava i quarantacinque giri o i primi “long plaing” canticchiando seduti accordo al focolare. A noi bastava poco per divertirci, qualche passo di ballo tra di noi con qualche genitore che passava a controllare. Tutto questo era bello, ma è durato poco anche se ha comunque contribuito a far sbocciare qualche grande amore che ha portato poi qualcuno dell’allegra compagnia all’altare! La storia di Anna Borghese e Tiziano Manzini era iniziata al “casimiro”, culmi- nata poi venticinque anni fa quel sabato 16 ottobre 1976 alle ore 17.1 loro “si” hanno risposto alle domande di don Adolfo Dorbolò davanti all’altare della chiesetta di S. Leonardo. Purtroppo i nostri “eroi” di quel lontano sabato non hanno un buon ricordo: il fotografo professionista ingaggiato aveva dimenticato di caricare il rullino. Nonostante questo, nella vita coniugale di Tiziano ed Anna tutto è andato meraviglia e ad allietare la loro u-nione sono arrivati due figlioli, Manuel e Rudy, ora giovanotti. A distanza di venticinque anni, martedì 16 ottobre, alle 20 nella chiesa di Vemasso Tiziano ed Anna Manzini hanno ribadito, davanti a don Mario Qualizza, l’impegno preso in quel lontano 1976. Terminato il rito religioso, gli “sposini” hanno trascorso la serata festeggiati dai parenti e dagli amici. Stavolta però il fotografo, seppure non professionista, non ha fatto cilecca! Tra i numerosi “lampi” ha scelto per voi questo: la famiglia Manzini al completo. Tiziano ed Anna, siamo fiduciosi nel darvi appuntamento per le “nozze d’oro”, rinnovandovi ancora una volta le nostre felicitazioni. (Paolo) Raccogliamo i punti per l’Acat Ce hodeta runat speZo du Coop v Cedade, do 31. ženarja lieta 2002 moreta parskocit na pomùoC skupine Club alcoolisti in trattamento, ki dielajo na Cedaj-skem teritorju (sevieda, tudi v NediSkih dolinah). An kakuo bi jim pomagai? Zak vsaki krat, ki nar-dita speZo an placata nar-manj 25.000 (12.91 euro), vam dajo punte. Ce tele punte jih dasta tistim od Cluba alcolisti in trattamento, kar jih bojo imiel antarkaj, Coop jim šenka kiek, ki jim bo hnucu za njih dielo. novi matajur Tednik Slovencev videmske pokrajine Odgovorna urednica: JOLE NAMOR Izdaja: Soc. Coop NOVI MATAJUR a.r.L Predsednik zadruge: MICHELE OBIT Fotostavek in tisk: PENTAGRAPH s.r.l. Videm / Udine Redazione: Ulica Ristori, 28 33043 Cedad/Cividale Tel. 0432-731190 Fax 0432-730462 E-mail: novimatajur@spin.it Reg. Tribunale di Udine n. 28/92 Naročnlna-Abbonamento Italija: 52.000 lir Druge države: 68.000 lir Amerika (po letalski posti): 110.000 lir Avstralija (po letalski posti): 115.000 lir Postni tekoči račun za Italijo Conto corrente postale Novi Matajur Cedad-Cividale 18726331 Za Slovenijo-DISTRIEST Partizanska, 75 - Sežana Tel. 067 - 73373 2iro ra!un SDK Sežana Sl 51420601-27926 Letna za Slovenijo: 5.000 SIT m Včlanjen v USPI Assodato aH'USPI Ce se Sele zmisleta, kako lieto od tega smo pobie-ral tele punte za de Coop je Senkala Suolam kompjute-rje. Puno od vas je tekrat parskoCilo na pomuoC an med vsiem Suolam, tudi naša, dvojezična v Spietre, je dobila kompjuterje. Tekrat sta bli radodarni, bodita an telekrat.Tisti od Cluba alcoolisti in trattamento vam bojo hvaležni. Gli anni scorsi la Coop consumatori di Cividale hasostenuto varie iniziative e progetti soprattutto rivolti alle scuole, aiutandole nell’acquisto di materiali didattici come il computer e strumenti musicali. Quest’anno si è deciso di sostenere un nuovo progetto: si aiuteranno le associazioni di volontariato che operano nel cividalese. In particolare si aiuterà l’associazione dei Club alcoolisti in trattamento che opera nel distretto di Cividale. Coloro che effettueranno una spesa di almeno 25.000 lire (pari a 12.91 COMPRO casa tipica possibilmente in pietra, abitabile, o anche parzialmente da ristrutturare, con scoperto adiacente, in frazione di fon-dovalle compro. Tel. 0432/721248 (dopo le 20.30) -335 6160336 euro) contribuiranno con 500 punti all’acquisto di materiale e attrezzature per la sede dell’Associazione. L’iniziativa si chiuderà il 31 gennaio 2002. Il Club alcolisti in trattamento si avvale dell'aiuto di 11 club distribuiti su tutto il territorio del cividalese. Il suo è puro volontariato senza alcun scopo di lucro. Il suo obiettivo è quello di aiutare le persone dipendenti dall’alcool e cercare di portare un sostegno alle loro famiglie. In ogni club si svolgono regolarmente degli incontri settimanali volti alla di- scussione e all’aiuto di coloro che hanno deciso di curarsi dall’ alcoolismo che a tutti gli effetti può considerarsi una malattia. In questi anni l’associazione ha aiutato molte persone riportandole a nuova vita e restituendole ad una vita normale in seno alle proprie famiglie. Aiutandoci nell’ iniziativa intrapresa dalla Coop permetterete all’associazione di svolgere in modo migliore la sua attività che non conosce sosta e si avvale dell’aiuto di persone volonterose che collaborano mettendosi al servizio degli altri. RADIO TRST A OD 6. OKTOBRA DO JUNIJA NEDISKI ZVON ob sobotah ob 14.10 sodelujejo Giorgio Banchig, Riccardo Ruttar, Renzo Mattelig in drugi GLAS OD REZIJE ob sobotah ob 12. vodita Cada Quaglia in Maria Bruna Buttolo Dežurne lekarne / Farmacie di turno OD 3. DO 9. NOVEMBERJA Cedad (Fontana) tel. 731163 Premaijag tel. 729012 Zaparte za počitnice / Chiuse per ferie Minisini (Cedad): do 4. novembeija Naboijet/OvCja vas (Malborghetto - Vaibruna): do 4. novembeija Miedihi v Benečiji DREKA doh. Maria Laurà Kras: v sriedo od 11.00 do 11.30 Debenje: v sriedo ob 15.00 Trinko: v sriedo ob 12.00 GRMEK doh. Lucio Quargnolo Hlocje: v pandiejak, sriedo an òetartak ob 10.45 doh. Maria Laurà Hlocje. v pandiejak od 11.30 do 12.00 v sriedo ob 10.00 vpetak od 16. do 16.30 Lombaj: v sriedo ob 14.00 PODBONESEC doh. Vito Cavallaro Podbuniesac: v pandiejak od 8.30 do 10.00 anod 17.00 do 19.00 vsried anpetak od 8.30 do 10.00 v òetartak od 17.00 do 19.00 Carnivarh: v torak od 9.00 do 11.00 Marsin: v.òetartak od 15.00 do 16.00 SREDNJE doh. Lucio Quargnolo Sriednje: v torak an petak ob 10.45 doh. Maria Laurà Sriednje (Oblica) v òetartak od 10.30 do 11.00 Gorenji Tarbi: v torak od 9.00 do 10.00 v òetartak od 11.30 do 12.00 SOVODNJE doh. Pietro Pellegriti Sauodnja: v pandiejak, torak, òetartak an petak od 10.30 do 11.30 v sriedo od 8.30 do 9.30 SPETER doh. Tullio Valentino Spietar: v pandiejak an òetartak od 8.30 do 10.30 v torak an petak od 16.30 do 18. v saboto od 8.30 do 10. doh. Pietro Pellegriti Spietar: v pandiejak, torak, òetartak, petak an saboto od 9.00 do 10.30 v sriedo od 17.00 do 18.00 doh. Daniela Marinigh Spietar: pandiejak, torak an òetartak od 9.00 do 11.00 srieda,petak od 16.30 do 18.30 v saboto reperibil do 10.00 (tel. 0432/727694) PEDIATRA (z apuntamentam) doh. Flavia Principato Spietar: srieda an petak od 10.00 do 11.30 v pandiejak, torak, òetartak od 17.00 do 18.30 t el. 727910 al 0339/8466355 SVET LENART doh. Lucio Quargnolo Gorenja Miersa: v pandiejak, torak sriedo, òetartak an petak od 8.15 do 10.15 v pandiejak an òetartak tudi odi 7.00 do 18.00 doh. Maria Laurà Gorenja Miersa: v pandiejak od 8.30 do 10.00 anod 17.00 do 18.00 v torak od 10.00 do 12.00 v sriedo od 8.30 do 9.30 v òetartak od 8.30 do 10.00 v petak od 17.00 do 18.00 Za vse tiste bunike al pa judi, ki imajo posebne težave an na morejo iti sami do Spitala “za pre-lieve", je na razpolago “servizio infermieristico” (tel. 727081). Pridejo oni na vaS duom. Na Bumjaku np i • J v Tarbju smo srečali... Slava ura, ja, daž ku krote, pa duo bi ustavu doma sestre Basilio a n Vittorio Tomasetig -Zefačove taz Gniduce, ki pa so paršle od buj deleča saj žive dna v Piedimonte-Podgora, blizu Gorice an ta druga pa du Cedade? One so hodile na burnjak že odkar so ble mlade čičice an seda ki so nomalo zrasle nečejo vseglih parmanjkat. An kuo znajo daržat gor kompanijo! Če je za piet, jim na parmanjka obedna! Ce je za se posmejat, so te parve... Brave Vittoria an Basilia, an Buog vam di uživat še puno Burnjaku. Bomo pru veseli vas spet srečat!