Št. 5	-	Leto	V.	-	GLASILO	DELOVNE	SKUPNOSTI	»BETI«	METLIKA	-	Junij	1M
Pomemben obisk
Na pobudo občinskih komitejev ZKS Metlika in Črnomelj sta v ponedeljek, 23. 6. 1969 prišla na obisk v Belo krajino predsednik CK ZKS Popit Franc in sekretar CK ZKS Marjan Marinc. Visoka gosta sta se zanimala za razvoj gospodarstva v Beli krajini, sedanje stanje in perspektivni razvoj. Dopoldne sta obiskala našo tovarno, Komet in KZ Metlika. Popoldne pa sta si ogledala Belt v Črnomlju in kamp na Vinici.
Najprej sta obiskala v spremstvu predstavnikov občinske skupščine našo tovarno. V triurnem razgovoru z zastopniki podjetja jim je direktor podjetja podrobno obrazložil razvoj podjetja v zadnjih desetih letih, sedanje stanje in nadaljnji perspektivni razvoj podjetja. V živahni razpravi sta sc gosta posebej zanimala, kako odločajo samoupravni organi v delovnih enotah z doseženimi sredstvi in kakšna je njihova delitev na osebne dohodke in sklade. Tov. direktor in računovodja sta gosta seznanila o načinu dela in o odločanju delavskih svetov delovnih enot. Gosta sta dejala, da sta spoznala, da imamo v našem podjetju te stvari glede na specifičnost organizacije proizvodnje dobro rešene. Pri tem sta še poudarila, da v nekaterih podjetjih dobro ne razumejo stališča partije in sindikatov glede samostojnega odločanja delovnih enot in razporeditvi osebnih dohodkov in sredstev za sklade. Naš namen ni, da bi vztrajali, da morajo delovne enote v vsakem obračunskem razdobju deliti vsaka svoja sredstva. Poudarjamo le nujnost, da delovne enote vedo, koliko so teh sredstev ustvarile in za katere so bila sredstva uporabljena ter da se pri vlaganju v razvoj posameznih obratov upoštevajo ustvarjena sredstva v posamezni enoti. Pojasnili smo jim da je s statutom podjetja določeno, da o uporabi sredstev za sklade odloča delavski svet podjetja. V delavskem svetu imajo delovne enote svoje predstavnike, ki skupno odločajo o razdelitvi sredstev. S takim načinom dela
dosegamo veliko boljše rezultate.
Tov. predsednik m sekretar sta se zanimala tudi kako dela osnovna organizacija ZK v podjetju. Ko smo jim pojasnili, kaj in katso delamo, sta bila z načinom dela zadovoljna. Nista pa bila zadovoljna s številom članstva z ozirom na zaposlenost. Pripomnila sta, da moramo glede na mlad kolektiv več storiti in povečati število članov naše osnovne organizacije, predvsem iz vrst neposrednih proizvajalcev.
Po končanem razgovoru sta si visoka gosta ogledala proizvodne prostore v obratu Metlika. Izjavila sta, da je napravil nanju ogled tovarne močan vtis, ker si nista mogla predstavljati, da imamo v Metliki tako veliko in dobro organizirano tovarno. Taka ocena najvišjih političnih predstavnikov SR Slovenije nam mora biti v ponos in v spodbudo za nadaljne pametno gospodarjenje, to je prevdarno delitev dohodka na osebne dohodke in sklade.
Po končanem obisku v naši tovarni sta si visoka gosta ogledala še Komet in Vinsko klet, kjer sta se z direktorjem kmetijske zadruge ing. Gačnikom pogovarjala o problemih zadruge in njenem perspektivnem razvoju. Ob tem smo se pogovorili tudi o celotni problematiki kmetijstva v občini in ugotovili, da je potrebno za rešitev kmetijskih problemov spremeniti sedanje zvezne in republiške predpise, ker je kmetijska problematika neurejena v vsej državi.
Popoldne sta gosta odšla v Črnomelj, kjer sta se s predstavniki občine in gospodarskih organizacij pogovarjala o problemih gospodarstva v tej občini. Zvečer smo imeli skupen sestanek političnega aktiva obeh občin in predstavnikov podjetij, kjer smo se pogovarjali o skupni problematiki političnega in gospodarskega življenja v Beli krajini. Po končanih razgovorih sta tov. Popit in toy Marinc poudarila, da sta dobila vtis, da se gospodarsveniki v metliški občini zelo živo zanimajo
za nadaljni razvoj gospodarstva. To je vsekakor vzpodbudno priznanje in napotilo za nadaljnjo delo v naši občini.
Na koncu lahko rečem, da nam bo prvi uradni obisk po vojni najvišjih političnih predstavnikov SR Slovenije ostal dolgo v najlepšem spominu.
Štefančič Martin
Važno obvestilo
Ker se v zadnjem času ponovno dogaja, da nekateri člani kolektiva neopravičeno zlorabljajo bolniški dopust, daje splošni kadrovski sektor naslednje obvestilo:
Da bi bila kontrola bolniške u-činkovita, morajo vsi zaposleni iskati zdravniško pomoč v kraju zaposlitve, to je v zdravstvenem domu Metlika, oziroma v pristojnih zdravstvenih domovih, kjer so naši obrati. Le izjemoma, v primeru nenadne hujše bolezni ali poškodbe, so upravičeni iskati zdravniško pomoč pri najbližji zdravstveni ustanovi. Za vse dvomljive izjemne primere bo splošni sektor preveril u-pravičenost do bolniškega staleža pri zdravstvenem domu v Metliki oziroma pristojnih zdravstvenih domovih, kjer so naši zunanji obrati.
Ponovno obveščamo člane kolektiva, da je dolžnost vsakega, da takoj, najkasneje pa naslednji dan sporočiti svoji delovni enoti izostanek, to je v 24 urah od nastopa bol-niške.
Za vse tiste, ki tega obvestila ne bodo upoštevali, bo uveden postopek zaradi kršitve delovne dolžnosti po 109. členu pravilnika o delovnih razmerjih BETI Metlika.
Osnovna organizacija Zveze komunistov v »Beti« sprejema v svoje vrste nove člane
Osnovna organizacija ZK BETI šteje 50 članov. Pri 700 zaposlenih je toliko komunistov resnično premalo. To je bilo ugotovljeno na zadnji seji Osnovne organizacije Zveze komunistov. Že lansko jesen smo sprejeli v naše vrste osem novih članov. V glavnem so to sami mladi delavci, strokovnjaki, ki pomenijo za podjetje perspektivni strokovni kader. Tudi na zadnjem sestanku so veliko govorili o nadaljnjem sprejemanju mladih ljudi v Zvezo komunistov Slovenije.
Razmere nas silijo, da o vseh važnejših odločitvah razpravljajo družbeno-politične organizacije, posebno pa ZK. Prepričani smo, da nastajajo v večini delov, organizacij prekinitve dela ravno zaradi-premajhnega političnega delovanja
pre kulturno-prosvetna dejavnost, športno življenje itd. Komunisti so bili vedno pripravljeni zagovarjati politiko vodstva podjetja. Naše delo bo še lažje, če nas bo več, zato je tudi razumljivo prizadevanje, da vključimo čimveč novih članov v ZK.
Na zadnjem sestanku OOZK smo izvolili tudi novega sekretarja. Martin Štefanič, ki je nekaj let uspešno vodil organizacijo ZK v podjetju, je zaprosil za razrešnico, ker je prevzel funkcijo političnega sekretarja občinskega komiteja ZKS Metlika. Tov. štefanič je opravljal svojo funkcijo zelo uspešno. Vsa dogajanja v podjetju je spremljal z dobrim političnim čutom. Prisluhnil je mnenju slehernega komunista in je bil vedno voljan članom po-
Ob koncu sestanka smo komunisti z zanimanjem poslušali informacijo CK ZKS o stanju v Češkoslovaški in zadnjih spremembah v partijskem vodstvu CK KP ČSSR. Informacija je bila izčrpna. Članom je izpopolnila sliko o položaju v tej socialistični deželi po okupaciji. Prepričali smo se, da je politika našega državnega in partijskega vodstva povsem pravilna in v današnjih napetih mednarodnih odnosih potrebna, če hočemo, da nam ne bo nobena velesila vsilila svoje koncepcije socializma, tako kot je bilo to v češkoslovaški.
Člani ZK v BETI dajemo polno podporo našemu vodstvu in prepričani smo, da vseljudski odbor in mobilizacija slehernega državljana jamčita za nadaljnjo lastno pot v komunizem ter neodvisnost in suverenost naše države.
Novi sekretar osnovne organizacije ZK IVAN MALEŠIČ za delovno n izo
ZK in zaradi neobveščenosti delavcev. Pri nas do česa takega ne more priti. Kolektiv je vedno dobro obveščen o vseh odločitvah. Še pred-no smo začeli z dosedanjo rekonstrukcijo in pogajanji za gradnjo novega obrata, je aktiv ZK razpravljal o tem in podprl direktorjeva prizadevanja za nadaljnje širjenje podjetja.
Komunisti se zavedamo, da je BETI socialistično podjetje, ki se zaveda svojih obveznosti do družbe in jih tudi vestno izpoljnjujc. V BETI ni bilo nikoli vprašanje, ali se odobri pomoč za izgradnjo tega ali onega objekta v občini, ali se pod-
magati z nasveti. Za njegovo dolgoletno delo v organizaciji mu dajemo vse priznanje z željo, da bi imel tudi pri opravljanju nove funkcije veliko uspeha.
Za novega sekretarja je bil izvoljen Ivan Malešič, pomočnik vodje proizvodnje. Do sedaj je bil namestnik sekretarja, zato si je pridobil dovolj izkušenj, da bo zaupano nalogo iahko v redu opravljal. Pri delu pa mora imeti podporo celotne organizacije, kar pa mu komunisti tudi obljubljamo.
Za namestnika sekretarja je bil izvoljen Branko Brine, mehanik iz pletilnice.
Zeleni Jurij
Malo kje v Sloveniji so se tako ohranili stari ljudski običaji do današnjih dni, kot so se ohranili prav v naši Beli krajini.
Tako imajo Metličani svoje metliško kolo, most, rešetca, robčeca, kurji boj in turn, Črnomaljci črnomaljsko kolo in zelenega Jurija, vasi Adlešiči, Dragatuš, Vinica, Prelo-ka, Stari trg, Predgrad in Semič zopet svoja obredja in plese.
Da bi si tako domačini kot tujci lahko ogledali vse te plese in običaje, so v Črnomlju sklenili, da bodo vsako leto v juniju organizirali belokranjsko folklorno prireditev -Jurjevanje.
Letos je prireditev prav lepo uspela. Iz vseh naštetih krajev so prišle skupine v Črnomelj. V soboto zvečer so kresnice vabile na kres, nato pa so posamezne skupine zaplesale svoja kola ob velikem kresu. Semičani so prav lepo prikazali svojo kmečko ohcet. Naslednji dan pa so se zopet zvrstile skupine v svojih snežno belih nošah. Dekleta so sc prešerno smejala, fantje pa veselo vriskali. Zlasti razveseljivo je bilo, da je letos nastopilo veliko mladine, ki bo prenesla te lepe belokranjske običaje naprej iz roda v rod.
Trgu nudimo bogat izbor proizvodov
Ta rubrika bo odslej naprej stalna. Pomočnik vodje proizvodnje IVan Malešič nam je obljubil sodelovanje. S svojimi prispevki nas bo v vsaki številki BETI obveščal o novih modelih, doseženem proizvodnem planu, in drugem.
Moške kopalke izkane tudi na zunanjem trgu
Naš proizvodni program iz leta v leto širimo, osvajamo nove tehnologije, širimo asortiment proizvodov po številu in količini.
Naš razvojnotehnični oddelek pripravlja nove modele kolekcij, ki lahko tekmujejo z najkvalitetnejšo konkurenco, tako na domačem kakor na inozemskem tržišču.
Ni dvoma, da sodi naša priznana tovarna trikotažnih izdelkov v vrh jugoslovanske modne trikotaže. To dosegamo predvsem zato, ker je naš razvojni oddelek yedno v stiku z najnovejšimi dosežki mode v svetu, tako glede kreiranja kakor v osvajanju novih tehnoloških postopkov, novih barv, pletiv, vrst preje in drugem.
V-tem letu nudimo trgu bogat in širok izbor naših novih proizvodov, ki so edinstveni ali pa predstavljajo posebno značilnost trikotažnih izdelkov.	.	.
Malo je tovrstnih proizvajalcev, ki bi imeli v svojih kolekcijah tako obsežen sestav izdelkov. _Od kvalitetnega bombaža, prefinjenega velurja za perilo in vrhnja oblačila do izdelkov iz najlon šarmesa, lepe gladke elastične helanke in helanke v vzorcu čipkastega rašel pletiva, žakardnega pletiva in raznih tiskanih velurjev in helanke, skratka
vseh mogočih vrst pletiva, ki se pojavljajo v trikotaži.
Eden najuspešnejših artiklov v tej sezoni so kopalne obleke, tako deške, dekliške, moške in ženske, ki so izdelane iz eno ali večbarvne in tiskane helanke v raznih deze-nih.
Pretežni del moških, deških in dekliških kopalk smo izdelali za inozemsko tržišče, zlasti za Zvezno republiko Nemčijo, Holandijo in Švico, in sicer okoli 300.000 izdelkov, kar je do sedaj največja izdelana količina za izvoz. Ženskih kopalk kljub povpraševanju nismo mogli izdelati za izvoz, ker smo imeli veliko naročil za domači trg in smo želeli zadovoljiti tudi naše odjemalce in potrošnike.
Tako smo za domači trg pripravili bogat izbor ženskih in moških kopalk, ki so v glavnem že prodane. Moške kopalne hlače so izdelane iz kvalitetnega žakard pletiva v več barvnih kombinacijah elastične preje — helanke. Sami modeli so izdelani po modnih krojih ter okrašeni z elastičnim pasom. Na sliki vidimo nekaj modelov kopalk, ki so se letos prvič pojavili v naši proizvodnji.
Kreiranje in izdelava ženskih kopalk je zelo zahtevno delo. V letošnjem letu smo izdelali več vrst eno in dvodelnih kopalk iz kvalitetnega elastičnega pletiva v raznih barvah in dezenih. Kopalke se zaradi izredno uspelih krojev in kvalitetnega materiala lepo oprimejo telesa in so prijetne za nošenje.
Zenske kopalke, ki so v tej sezoni osvojile tržišče
Delo samoupravnih organov
Novoizvoljeni organi upravljanja so začeli z delom. Posebno centralni delavski svet je imel na zadnjih dveh sejah zelo obsežen delovni program. Obe seji sta bili precej dolgi. Novoizvoljeni člani so hitro doumeli način in metodo dela najvišjega samoupravnega telesa. Razprava na sejah je bila živahna, včasih polemična in konstruktivna Tudi kritičnih ocen in mnenj ni manjkalo.
V letošnjem letu stoji pred celotnim kolektivom zelo važna odločitev. O tej odločitvi in nadaljnjem razvoju podjetja je pisal v zadnji številki tudi direktor Peter Vujčič. Odločitve, ki jih bo moral sprejeti delavski svet, da bi uresničil začrtan program, bodo življenjskega pomena za naš kolektiv. Zato pričakujemo od članov, da bodo tudi v prihodnje trezno in pogumno razpravljali o teh vprašanjih.
Razprava o finančnem planu za leito 1969 je pokazala, da je le-ta pravilno zastavljen. Direktor računovodskega sektorja Jože Jankovič je obrazložil osnutek plana in dejal, da bo plan sprejet dokončno šele na eni od prihodnjih sej, ko bodo o njem predhodno razpravljali po obratih in delovnih enotah. Po predvidenem planu bo znašal celotni dohodek 87,884.461 din. Vidimo, da se bo s predvidenim planom občutno povečal dohodek v primerjavi z lanskim letom. S prizadevnostjo in vestnim izpolnjevanjem delovnih nalog slehernega zaposlenega nam bo uspelo ta plan doseči z istim številom zaposlenih.
Tako bo znašal doh. 22,157.457 din in se bo delil v razmerju 75:25 na osebne dohodke in sklade, to je 16,693.528 din za osebne dohodke in 5,463.929 za sklade.
Naše podjetje, je že vsa leta nazaj kazalo veliko razumevanje za dvig kulturne in športne dejavnosti. Tudi tokrat je delavski svet podjetja ostal zvest tradiciji. Našemu košarkarskemu klubu je odobril 10.000 din dotacije kot pomoč za tekmovanja v II. slovenski ligi.
Iz razprave je bilo razvidno, da je nastala pri nagrajevanju delavk posebna težava. Zaradi večkratnega premeščanja nekaterih delavk s stroja na stroj in s faze na fazo, so bile te delavke oškodovane. Zato je bil sprejet sklep, da se nagrade za preseganje norm več ne izplačujejo. Tehnični sektor pa je zadolžen, da prouči drug, primernejši način za boljšo stimulacijo za uspešno delo.
Delavski svet je odprl dve novi delovni mesti, in sicer mesto mojstra adjustiranja, ki bo imel precej dela z vodenjem te službe, in mesto sekretarja organov upravljanja, ki je zaradi dosedanjega raz-
drobljenega delovanja organov upravljanja zelo potreben.
Da ne bi prišlo do zlorabljanja potnih nalogov in nepotrebnih voženj, je delavski svet sklenil, da marajo vsi sodelavci, ki uporabljajo osebna vozila za službena potovanja, dobiti pred vsako vožnjo soglasje direktorja (v njegovi odsotnosti, da soglasje vodja splošnega sektorja).
Pomočnik glavnega direktorja je dolžan, da preveri celotno dokumentacijo in pogodbe o gradnji nove kotlarne. Ker je prišlo do občutnega povišanja investicij za ta objekt, je treba ugotoviti, kje je krivda za to povišanje. Mogoče 9e, je povečal obseg del ali p« so se dvignile cene. Ugotoviti je treba, ali je krivda na strani izvajalca ali investitorja.
Med organizacijami socialnega in humanega značaja so gasilci prvi po svojem požrtvovalnem in vestnem delu. Gasilska pomoč ob požaru in drugih nesrečah se ne da plačati. Samo gasilec se lahko zaveda, da je za pomoč potrebno vse žrtvovati. Ta svetilnik gasilske požrtvovalnosti so na Slovenskem prvi prižgali prostovoljni gasilci Metlike, ki so 18. septembra 1869 ustanovili prvo organizirano prostovoljno požarno brambo.
Tovariši in tovarišice: »Na pomoč!«. Ta prelepi, stoletni klic ni utihnil. Zato vas seznanjamo, da bo letos 16. in 17. avgusta v Metliki velika gasilska slovesnost ob 100-let-nici nastarejšega gasilskega društva.
Pokažimo, da smo gasilci širom po domovini dorasli svoji veliki družbeni vlogi in da imamo vse pogoje, da sprostimo naše pobude za varnost in boljše življenje delovnih ljudi.
Industrijsko gasilsko društvo BETI Metlika se je z organizacijo tečaja za izprašane gasilce, ki se je zaključil 10. maja, uspešno vključilo v praznovanje 100-letnice gasilstva. Naša aktivnost poteka pod geslom: Učiti, opozarjati, prikazovati! V 94-urnem tečaju so
Ker bi bilo po prvotnem načrtu za namestitev novih strojev za kre-pimico, za premestitev pletilnice in za skladišča premalo prostora, se dopolnijo načrti za gradnjo novega obrata.
Sindikalni podružnici iz Dobove in Črnomlja sta poslali delavskemu svetu prošnjo za plačilo enodnevnega bivanja v našem počitniškem domu v Seči. Delavski svet je prošnjama ugodil in zaželel članom kolektiva iz Dobove in Črnomlja prijeten izlet na morje.
Na sejah je bilo sprejetih še več sklepov za nabavo opreme, za oddajo stanovanj in odobritev kreditov za stanovanja. Reševali so ražnje prošnje in pritožbe tar druge tekoče zadeve.
M. Jelenič
predavatelji temeljito prikazali najpotrebnejše znanje v praktičnem delu, taktiki, tehniki, preventivi, kemiji in prvi pomoči.
Tečajniki in tečajnice so z vso vnemo sledili predavanjem in ob koncu pred izpitno komisijo dosegli prav dobro skupno oceno. Opravili so veliko družbeno koristno delo, vendar dolžnosti še niso zaključene. Kadri, ki opravljajo gasilsko službo kjerkoli, posebno pa v podjetjih, morajo podrobno obvladati tematiko požarnega varstva in gasilstva, zato se morajo tudi vedno izobraževati in dopolnjevati.
Organizatorji in obiskovalci tečaja so se močno trudili, da bi si pridobili čimveč znanja. Skupna ocena doseženega uspeha se je pokazala predvsem v osnovni izo.braz-bi posameznih kandidatov. Prav bi bilo, da bi naše gasilske desetine redno in vestno obiskovale praktične vaje. Tako jim bodo pridobljene izkušnje služile tudi pozneje, ko bodo usposabljali nove kadre.
Po zaključku tečaja je bil tovariški večer s pogostitvijo, na katerem so si gasilke in gasilci, predavatelji in organizatorji izmenjali še mnogo izkušenj o delu v gasilski organizaciji.
Ignac Stupar
Pridružimo se pripravam za proslavo 100-letnice gasilstva na Slovenskem
Nov stroj za rezanje »BETI«
elastike, izdelan v
JOŽE LUKEK ob novem stroju za rezanje elastike
Skonstruiral in izdelal ga je Jože Lukek.
Kdo ga ne pozna! Skromen in tih, a delaven je ta Jože. Ob različnih priložnostih ga potrebujemo. »Pridi, Jože, pri meni se ne dajo zapreti okna. Ključavnica na vratih je pokvarjena. Pri nas je treba montirati omaro.« S takimi in podobnimi prošnjami se obračajo nanj.
A tokrat je bilo drugače. Ni popravljal. Montiral je svoj izum, svoj izdelek. Stroj za rezanje elastike je napravil.
Ko smo ga obiskali je bil z delom pri koncu. Ni se dal motiti. Pogledal nas je in delal naprej. Dodal je le, da bo kmalu končal in takrat se bomo pogovarjali. Vprašali smo ga, kako je prišel na idejo, da bi izdelal stroj za rezanje elastike. Pripovedoval je: »Pobudo je dal tov. Oletič. To delo je do sedaj opravljalo več delavk. Stroj bo opravljal njihovo delo.
Imam izredno veselje za nova-torsko delo. 2e kot otrok sem imel motor. Popravljal sem ga, razkopal in spet zlagal. Od takrat vedno nekaj vrtam. Velikokrat se da iz odpadnega materiala napraviti koristen predmet. Tudi ta stroj sem izdelal v glavnem iz samih odpadkov. Zgotovil sem ga v enem tednu; pri tem sem opravljal tudi druga dela. Najtežji problem je bil, kako zaščititi delavko, da je ne bi stroj poškodoval. Končno sem našel rešitev in lahko trdim, da je stroj
stoodstotno varen. Sam sem ga preizkusil in deluje brezhibno.«
Vprašali smo ga tudi, kakšni so njegovi načrti za naprej. Povedal je, da bo šel ta stroj v naš obrat v Mirno peč. Za metliško konfekcijo pa bo izdelal novega, ki ga bo še izpopolnil. Za proslavo 100-letnice gasilstva pripravlja velik lesen emblem. Potrudil se bo, da mu bo dal
pravo umetniško podobo.
Ponosen je na svoj izdelek. Vesel je uspeha in priznanja. Prav je tako. Pustili smo ga in malce zamaknjen je strmel v svoje delo. Kdo ve, morda je premišljeval, kakšen lik bo dal grbu. Delaj in bodi vesel svojega uspeha. Tudi mi smo veseli.
J. M.
ČRNOMALJSKA mladina se Čestitka
je pobratila z LJUBLJANSKO
V soboto, 7. junija, so obiskali Metliko in Črnomelj učenci glasbene šole »Franci Šturm« iz Ljubljane. Šola, ki nosi ime po znanem, v partizanih padlem skladatelju, je hotela praznovati 20. obletnico ustanovitve prav v Beli krajini, hkrati pa poleg spomina pokojnega skladatelja Šturma počastiti še spomin partizanskih skladateljev Marjana Kozine in Antona Lavrina.
Tako so nastopili ljubljanski gojenci v soboto dopoldne v Metliki pred učenci tukajšnje osnovne šole, popoldne pa v Črnomlju.
V izbranem programu so se z.vr-stili učenci v igranju na klavir, kitaro in flavto. Nastopil je tudi instrumentalni ansambel.
Na koncertu pa je nastopila
znana operna pevka Bogdana Stritarjeva, ki je med vojno v partizanih često nastopala na belokranjskih odrih. Tudi prof. Janez Kuhar, znani partizanski pevovodja, se je predstavil s svojim mladinskim pevskim zborom, ki je z izrednim občutkom zapel nekaj lepih pesmi.
Vodstvo glasbene šole je predlagalo glasbeni šoli v Črnomlju, da se obe šoli pobratita, kar so Črnomaljci z veseljem sprejeli.
Ob koncu sta si obe šoli izmenjali spominska darila in s tem potrdili medsebojno prijateljstvo.
Vsekakor je bilo to lepo doživetje za ljubitelje glasbe, zlasti pa za mlade Belokranjce, ki se bodo prav gotovo še v večjem številu vpisali v glasbeno šolo.
Dragi Fančki iskreno čestita in ji želi veliko sreče na novi življenjski poti
Ivanka
OBVESTILO!
SPREMENJEN DELOVNI CAS
V NAŠI PRODAJALNI
Cenjene kupce obveščamo, da bo naša prodajalna od 1. julija dalje odprta ob ponedeljkih od 7. do 17. ure, ostale dneve pa od 7. — 15. ure, tako kot do sedaj.
m o a a
Kreatorka Marija Rus si je zamislila takšen model obleke
SILHUETA
vitka, podaljšana, pas na svojem mestu, dolžina od 5 do 15 cm nad koleni, tendenca k maksiju, ramena ravna in nikoli vatirana, krilo široko, gube, plise.
MATERIAL
novost: krepžoržet in organdi, volneni in svileni krepi, mnogo twidov, moare, matlase, metalizirane tkanine in jersey.
DESENI
geometrični in cvetni v tisku ali ža-kardu, klasični karo, ribja kost, pi-ed de poule.
BARVE
hit bela, zelena, nil zelena, koščeno bela, vsi odtenki modre, oranžne do koralno rdeče, rdečkasta, rjava v kombinaciji z belo in črno, tirkizna in siva.
TRIKOTAŽA
modni krik: vestje popolnoma kratke ali zelo dolge, veliko jerseya, ki se uporablja celo za moške obleke.
OBUTEV
čevlji so blago zaobljeni, z nekoliko višjo in tanjšo peto.
TORBICE
klasične oblike in dimenzije. NOGAVICE
temne ali zelo svetle z zanimivimi motivi.
POSEBNOSTI
mnogo pasov iz blaga in kože, kovinskih verižic in okraskov, okrasni našitki, ešarpe in rute.
MODNI KRIKI TE SEZONE
bela barva, krepžoržet in organdi hlače za vse priložnosti, mnogo verižic in kovinastih okraskov.
Marija Rus
►►BETI-«
Izdaja; Belokranjska trikotažna industrija Metlika.
Ureja uredniški odbor; Silva Dular, Mirko Jelenič (odgovorni urednik), Jurij Matekovič, Stane Mrvar, Slavko Nemanič, ing. Franc Ole-tič, Slavko Siler, dipl. ing. Ružiča SkoL
Izhaja enkrat mesečno ▼ 1300 Izvodih.
Tisk; Paplrkonfekoija, Krško.
Pomen kontrole kvalitete v tekstilni industriji
Kontrola kvalitete je v vsaki proizvodnji tako tudi v tekstilni, ena izmed proizvodnih faz. V proizvodnji zasledujemo določene cilje, kot so ekonomski efekt, cilj zadovoljevanja potrošnika, konkurenčnost, prilagodljivost potrebam in podobno. Skrb za kvaliteto je stara prav toliko kot proizvodnja sama. 2e pri najprimi-tivnejših proizvodih v začetku ustvarjanja materialnih dobrin je bila osnovna želja proizvajalca oziroma izdelovalca, da napravi izdelek kar najkvalitetnejši. 2e v naturalnem gospodarstvu je bila pri menjavi kvaliteta proizvodov tista, ki je odločala o vrednosti izdelka, seveda poleg njegove uporabnosti. Cilji, da se izboljša kvaliteta pa se seveda do danes niso v bistvu nič izpremenili in se prav gotovo tudi v prihodnje ne bodo. S porastom proizvodnje se v vsaki družbi, v vsakem sistemu in pri vseh proizvajalcih porajajo nove in nove zahteve po izdelovanju kvalitetnejših izdelkov. V tem se tekstilna proizvodnja ne loči od drugih. V zadnjih desetletjih doživljamo v tekstilni proizvodnji pravcato revolucijo. Iz dneva v dan smo priča odkritja novih in novih vlaken, ki terjajo vse večjo kvaliteto.
Vsaka dežela predpisuje določene norme o kvaliteti proizvodov. Osnovna načela predpisovanja kvalitet blaga so pri nas podana z zakonom jugoslovanskih standardov. V ilustracijo navajam določilo zakona o jugoslovanskih standardih, ki obvezuje proizvajalne organizacije, da so dolžne kontrolirati svoje izdelke in storitve in glasi:	»Preden dajo
proizvajalci svoje proizvode, ki jih proizvajajo po standardu ali po predpisu o kakovosti proizvodov na tržišče, se morajo prepričati, ali imajo kakovost in druge s standardom oziroma predpisom določene lastnosti«. To morajo storiti ob pogojih, ki jih določa standard oziroma predpis o kakovosti proizvodov. Proizvode, za katere se pri preverjanju njihovih svojstev ugotovi, da ne ustrezajo standardu ali drugemu predpisu, je treba predelati ali pa popraviti. Izdelek, ki ne ustreza določbam o kakovosti, predpisani s standardi ali pravilniki se lahko prodajo le kot manjvredni izdelki. Na takih izdelkih nikakor ne sme biti oznake JUS, temveč mora biti označba, iz katere je razvidno, da gre za manj vredno blago. Svojstva posameznih izdelkov pa so določena z JUS za posamezne izdelke. Danes je že v veljavi nad 5.000 jugoslovanskih standardov, od teh samo v tekstilni proizvodnji nad 250. Do leta 1970 predvideva jugoslovanska proizvodnja nad 7.000 jugoslovanskih standardov. Znatno povečanje jugoslovanskih standardov se predvideva v tekstilni proizvodnji. Sami smo priča, da je v zadnjem času izšla vrsta jugoslovanskih standardov prav za
trikotažne izdelke. Zaradi tega je pred nami zelo resna in odgovorna naloga. Ko pomislimo na JUS določenega tekstilnega izdelka, imamo največkrat v mislih le dimenzije izdelka, to pa je le delček tega, kar predpisuje jugoslovanski standard za tekstilne izdelke. Standard določa kvaliteto glede na kemijske in mehanske lastnosti, kot so krčenje, obstojnost barv glede na pralna sredstva, temperaturo, znoj, elastičnost in še vrsto drugih lastnosti, ki jih morajo proizvajalci v procesu proizvodnje znanstveno ugotoviti in jih vskladiti z zahtevanimi normami o kvaliteti.
V razvojni fazi industrializacije pri nas je bilo vprašanje kvalitete v okviru splošne organizacije podjetij precej zanemarjeno. Vso pozornost smo vse preveč posvečali kvantiteti in premalo kvaliteti. Kontrola kvalitete pa je eden izmed treh glavnih členov v verigi proizvodnega procesa — projekt artikla, izdelava artikla in kontrola kvalitete. Medtem ko smo mi vprašanje kakovosti zanemarjali ali podcenjevali, pa je študij kontrolnih metod v svetu izredno napredovah in dosegel že stopnjo znanosti. Tudi pri nas smo spoznali potrebo po tem in izdelali v letu 1967 program izobrazbe vodilnih kadrov v oddelkih za kontrolo kvalitete v okviru jugoslovanske proizvodnje. Po tej informativni fazi pa smo prešli tudi na praktično uvajanje sodobnih metod v naša podjetja. Pri nekaterih podjetjih je že prvi
ukrep pokazal izredno vidne uspehe, medtem ko mnoga podjetja še danes zanemarjajo načela sodobne in znanstvene organizacije kontrole kvalitete. V jugoslovanski tekstilni proizvodnji na splošno nimamo kdove kakšnih svojih izkušenj v pogledu sodobnih metod kontrole kvalitete. Sodobne proizvajalne organizacije tekstilne stroke uporabljajo izsledke tehnične statistike in verjetnostnega računa drugih dežel. Statistične metode same so sicer stare metode, vendar je njihova uporaba v tekstilni industriji pri kontroli kvalitete nova. Danes pa se te metode kontrole kvalitete ob uporabi statistike razširjene po vsem svetu. Pri nas se uvajajo sodobne, kontrole kvalitete po zaslugi zavoda za produktivnost dela.
Prvo srečanje evropskih strokovnjakov je organizirala evropska a-gencija za produktivnost 1965. leta v Parizu. To srečanje je bilo rezultat prizadevanja ameriškega strokovnjaka prof. Pavla Kliforda, ki ga je evropska agencija za produktivnost povabila v Evropo, da bi posredoval lastne bogate izkušnje pri kontroli kvalitete. Pred njim pa sta z istim namenom obiskala Evropo ameriška strokovnjaka prof. Littauer in dr. Benson. Sklep prvega srečanja je bil ustanovitev evropske matične organizacije za kontrolo kvalitete.
Nadaljevanje prihodnjič
V podjetju je pred kratkim začel delati teleprinter, ki je nameščen pri telefonistki. S to pridobitvijo bo odpravljena marsikatera nevšečnost, saj se včasih zaradi slabe telefonske zveze nismo mogli sporazumeti z našimi poslovnimi partnerji.
STRAN 8
»BETI«
KATA PRIPOVEDUJE
ON JO PA POBRIŠE
»Ali tebi mož doma kaj pomaga?*
»Seveda! Jaz posodo pomivam, mož jo pa pobriše:«
»Ha, ha, moj jo pa že prej pobriše.«
TOALETA
Kata v trgovini: »Prosim papir za stranišče.«
Trgovka: »Toaletni papir?«
Kata: »Da, da, seveda in še eno milo prosim.«
Trgovka: »Toaletno?«
Kata:	»Ne, ne, tako za obraz
prosim.«
PREKLIC
Vse izrečene in mišljene besede preklicujem do nadaljnjega.
Šifra: Ugodno rešeno
KAKŠEN POKLIC IMA KATA?
Ali veš, da je Kata konfekcionar-ka?
Jaz sem pa mislila, da je delavka.
MANJKAL JE EN GLAS
Sklep ni bil stoodstoten, ker se ni sam strinjal s svojim predlogom.
POVPREČJE
Povprečje je najbolj koristno za tistega, ki je sam izven povprečja.
VSI ZA ENEGA, EDEN ZA VSE!
Nekdo je kihnil in vsi so bili prehlajeni.
S SVOJIM MNENJEM
SE NE STRINJA
»Poznaš kakšnega funkcionarja, ki misli, da njegov predstojnik nima prav?«
»Poznam, vendar se ne strinja s svojim mnenjem.«
NOVICE
Košarkarski klub »BETI« je dosegel že dve pomembni zmagi na domačem igrišču. V nedeljo, 8. junija, je, premagal ekipo iz Ježice, ki je na vrhu lestvice in ji je bil to prvi poraz v letošnji tekmovalni sezoni. Vsekakor se košarka v Metliki lepo razvija. Naš klub pa si utrjuje pot na solidno mesto v slovenski ligi.
Pomanjkljiva evidenca
v skladišču
Prejšnji mesec je prišlo do izpada v proizvodnji zaradi pomanjkljive evidence surovin v skladišču. Do tega je prišlo zato. ker je bilo v poročilu prikazano, da je na zalogi trinajst ton helanke, dejansko Pa jo je bilo na zalogi ena tona.
Prenovljena pisarna
Staro pisarno Obrata družbene prehrane so prenovili. Prevlečena z ličnimi stenskimi tapetami je zelo lep«. Vanjo sta se vselila referenta za kredite in visoko mehano-grafijo, ki sta bila do sedaj v pisarni obratovnega knjigovodstva. V lepo urejenem delovnem prostoru je tudi delovni učinek občutno večji.
Zanimiva reklama
Marsikdo si je prejšnji teden z začudenjem ogledoval turistično avto prikolico, ki je bila na našem dvorišču. Prikolica je last Sindikalne podružnice zavarovalnice SAVA iz Novega mesta. Na njej je naslikan naš napis in zaščitni znak. Tako nam bo delala eno leto reklamo na domačih in tujih cestah ter v kampih in bo tuje. in domače turiste opozarjala na izdelke tovarne BETI.
Izplačilo honorarjev
Vse sodelavce glasila BETI obveščamo, da se zaradi lažjega obračunavanja izplačuje honorar za objavi jene prispevke po 10. v mesecu in ne takoj px> izidu štievilke. Sodelavce prosimo, da to upoštevajo in nam hkrati pošljejo čimveč prispevkov.
Sindikalni izlet
Nekatera podjetja so sredi priprav za organizacijo letnih dopustov in izletov. Veliko jih je že organiziralo skupne izlete, bodisi v gore ali pa na morje. Tudi delavci v obratu Dobova so imeli prijeten izlet v Sečo. Naš Izvršni odbor sindikata je sicer sklenil, da bo organiziral dvodnevni izlet v Logarsko dolino, a sedaj je nastalo zatišje. Zato je prav, da jih spomnimo na obljubo.
Kadrovske vesti
V MAJU SMO DOBILI
NASLEDNJE SODELAVCE:
Mirjano Radojčič, Stanislavo Janžekovič, Ivanko Frankovič, Bernardo Nemanič, Milko Repič, Marijo Šuštarič, Marijo Križan, Antona Bohneta, Martina Kostelca, Antona Kofoljta, Ivana Mohorčiča, Martina Nemaniča, Martina Plesca, Franca Simčiča, Alojza Vardijana, Slavka Žnidaršiča, Martina Marajna, Dali-borko Pečauer in Serafino Levstik.
IZ DELOVNEGA KOLEKTIVA SO IZSTOPILI:
Ljuba Dičič, Ljubica Lucijanič, Bara Tuškan.
POROČILE SO SE:
Bariča Bonjekovič, por. Garda-ševič, Barka Novosel, por. Bahorič Jožica Šuklje, por. Brine.
RODILE SO:
Stanga Cigič — sina Zlatka, Nada Milovanovič — sina, Marija Ovniček — hči Rebeko, Karolina Puhan — sina.
Z A II V A L A
Sindikalni podružnici tovarne BETI
Podpisana Helena Caviovič sc naj-lepšc zahvaljujem za podarjeni venec ob smrti moje stare mame.
Helena Caviovič