Stran 10 VRTEC • . Leto-50 Hlapčon Jurca. Pavel Perko i. 1 u pri Rožancu bo kar dobro! So čisto pravi ljudje pri hiši! Gospodar Rožanec ni preveč hud in se ne krega rad; še govori bolj malo. Rožanka je sicer malo bolj jezična; pa nič ne de, saj zavoljo ene besede šc ni, da bi bilo člo-veka konec. Rožančev Peter, no, ta je pa že zadosti po-reden. Tretje leto že hodi v šolo, pa je še zmeraj pri malih. Pa Rožanka ga ima silno rada in ga zagovarja, kjer le morc. Če se bosta Peter in Jurca (to je on!) dobro razumela, potem bo Jurca že tudi pri Rožanki na dobrem. 0, pri Rožancu bo kar dobro! Ko je mati pripeljala Jurco k Rožancu, je rekla: j »Saj ne vem, za kaj bi ga pravzaprav ponudtla; ali za pastirja ali " za hlapca? Za pastirja je malo prevelik, in pa — saj vaš Peter lahko pase; \ za hlapca je pa še preotročji.« K Stari Rožanec je pa takoj uganil, kako naj bo, in je dejal: B »I, če ne bo za hlapca, bo pa za hlapčona!« f' In tako je Jurca postal hlapčon. Drugi so se sicer smejali tej besedi; i pa naj se! Vsak ne more biti hlapec, hlapčon je pa še zmeraj več kakor pastir! Udinjal se je za sto kron letno in dvoje parov čižmov (ene iz prešičjega usnja, ene pa iz telečjega!), in pa platnenih hlač toliko, kolikor iih bo potrgal. Plača res da ni bila bogvekaj, zlasti, če se pomisli, da je Rožanec najbolj trden kmet v celih Korišcah, aippak, kaj se hoče ? »Če se bo dobro oBnašal in pridno delal,« je rekel Rožanec, »ne rečem, da ne bom še kaj dodal, Za enkrat naj bo pa toliko, da se vidi, kako bo.« Jurca je ostal in se kmalu privadil. Če se je postavil takole pod večer sredi vasi, kjer je pri koritu živino napajal, se mora reči, da je bil dečko, kot se spodobi za takega, ki hoče biti vsaj hlapčon. Na zelenem kosturcu mu je sušelo vranje pero, zraven pa je cvetel rdeč nagelj, ki ga je bil utrgal na gredi pred Rožančevo hišo. Predpasnik si je podvihal, rokc dcl v hlačne žepe in samozavestno gledal po vasi, češ; Sedaj sem pa tudi jaz tukaj domačin, zato, ker sem Rožančev! In med fante se lahko štejem, ker sem jih dopolnil lani o sv. Jurji štirinajst! In v celih Korišcah je razen mene le en fant: Kašnikov Štefan, ki je pa pri vojakih. Drugi so pa otroci« ki še v šolo hodijo, in se hlapčon Jurca ne bo dosti ukvarjal z njimi. N?, koliko jih pa je ? V spodnji vasi pri Rigelcu tisti Lojz, ki nič ne govori, le smeje se in zobe kaže. Pri Gašperinu pa tisti Janče, ki pozimi še v šolo ne upa brez pletenih rokavic, da mu na motvozu vise preko vratu. V zgornji vasi pa tisti Cencelj Bohtetov, ki se umakne za brata, če ga lc kdo grdo pogleda. Tone Bohtetov — no, ta bi že bil! Najmočnejša sta še P^ Leto 50_________________VRTEC_________________Stran 11 v Osredkarjeva dva: Marko pa Mohor. Pa sta tudi poredna za vse druge, I in Jurca hlapčon jih bo imel posebno na piki. Pravita, da bosta pozimi I enkrat, ko bo najbolj zmrzovalo, šla ponoči in spustila vodo čez korito, I da bo drugo jutro vsa cesta ena sama drsalica . . . Naj le poizkusita! I Bomo videli! I »Jurca, tak ženi .no domov! Kaj pa stojiš in zijaš okrog sebe, živina I se pa pase okrog korita ? Večerjat pojdi!« I Jurci se kar ne zdi prav, da ga Rožanka ob vsaki priliki krega | kakor otroka. Posebno še ne, če kdo sliši! Naj krega svojega Petra, če L hoče, saj poreden je zadosti. Pa se boji zanj, kar se da, in vsakemu zameri, I ki bi ga hotel kaj v roko vzeti. Oni dan je ta Peter razmazani pasel tam | za Lotračnikom in je bil napravil mlinsko kolo in na lopate je nataknil | živih kebrov, da so mu kolo gonili. Jurca je pa prišel natihem in odzadaj t zgrabil Petra za ušesa ter ga sukal v okrogu, da je cvilil in plesal in I kremžil obraz in vpil in prosil in dvigal zdaj eno nogo, zdaj drugo . . . I »Boš vsaj čutil, kako taka reč okrog gre!« I Ko ga je Jurca spustil, je drl Peter naravnost domov in povedal ma- t teri, kako ga je Jurca; tega pa ni povedal, zakaj ga je. Ko je prišel Jurca _et^b ¦ domov, se je Rožanka kregala nad njim za žive in mrtve, dokler ji Jurca T^H \ ni dopovedal, kako je bilo. Potem je pa še Rožanec posegel vmes in je ^H I rekel: »Prav je, da ga je!« Potem je pa umolknila Rožanka, ker se je bala. | O, to je bilo dobro, da sta Rožanca oba — gospodar in stari — držala I z Jurco! Tako je vzdržal in je nazadnje še hvalo vedel, da je prišel v I Korišce, če tudi je bilo v hribih. O, kar dobro je bilo ! ~^^H I Pa bo menda vendarle res, da Osredkarjeva dva mislita spustiti vodo ^^H I čez korito! Včeraj je privpil Rožančev Peter domov, ker sta ga tam za j^^H I Kovačevim Dolčkom, kjer je pasel, nabila. Rekla sta, da bosta vodo spustila j^^H I takoj prvo noč, ko bo začelo zmrzovati, zato, da bo voda pritekla v ,^^H I . Rožančev hlev in da bo zmrznila pod Jurčevo posteljo, ki stoji pri vratih, da .^^H I, bo tako Jurca moral na led stopiti, ko bo vstal. Peter se je potegnil za ^^^| I Jurco in za vso spodnjo vas ; zato sta ga pa nabila . . . No, vidite! Če se ( ^^H I le Pcter ni zlagal. Čc je pa to res, potem . . . No, naj le poizkusita! ™ I Pri večerji so se potem menili pri Rožancu o tem, in stari Rožanec I je vedel povedati, da so bili pred petimi leti otroci iz zgornje vasi res R spustili vodo čez korito. In drugo jutro, ko se še ni videlo, je stari Ro- I žanec šel v hlev in tik pred hlevnimi vrati je zadrsal pred prag. Le sreča I je bila, da je nesel snop slame v naročju in da je padel na slamo, ker I drugače bi bil lahko zlomil roko ali nogo! Voda pa je bila zmrzMla v hlevu I tako, da je telica, ki je bila privezana pri vratih, stala na ledu. In kdo I je bil to naredil ? Nihče drugi kot Osredkarjev Nande, brat sedanjih dveh, I ki je bil tedaj v teh neumnih letih, kot sta sedaj Marko in Mohor. Poreden I je bil pa tudi toliko kot vsakteri izmed sedanjih dveh, --------------m---- Stran 12____________________VRTEC____________________Leto 50 »Naj le poizkusita!« se je hudoval Jurca. »Jaz jima bom že pokazal! Dobro, da sta naprej povedala! Bomo vsaj vedeli, koga je treba prijeti!« Mogoče je vse — si je mislil Jurca, ko je šel spat — ker nič lažjega ni, kot da takole zvečer, ko je tema, in nihče več na korito ne gre, prinese kdo smrekov lub in ga podstavi pod ccv. Voda bo tekla, namesto v korito, pa čez rob, in ker svet visi — po cesti navzdol in se bo stekala za vogli spodnjih hiš in hlevov. Za Rožančevim hlevom je bo polno, in če bo udarila čez nasip, mora priteči tudi v hlev, prav pod Jurčevo posteljo, ki stoji pri vratih . . . No, se bo že videlo.! t Jurca je sklenil, da jim bo zapretil vnaprej, da naj si kaj takega ne predrznejo, kcr sicer —. Enkrat, ko je šla jesen že proti koncu, je dobil Jurca vse skupaj — zgornje končane. Nesel je listja iz gozda, oni so pa pekli krompir ondi na spašovniku. To sta bila Osredkarjeva dva in Bohtetova dva. Malo S ustrašili so se, ko je Jurca stopil iz gozda mednje, ker krompir, ki so ga H jemali iz žcrjavice, je bil nakopan najbrže na Rožančevih njivah. Saj so ^^H bile tam zraven spašovnika. ^^^H »No — ?!« je dejal Jurca in obstal pred njimi, s košem na rami. ^^^B Bohtetov je hotel^sesti na krompir, pa krompir je bil prevroč ; zato se je ^jH odmaknil, kot da ga je pičila kača. ^^^J »Se vam vidi, da ste ga nakradli!« je dejal Jurca. ^^^| »Kdo ga je nakradel?« • ^^^| »Vi h * ^H »Kje?« ^^M »Na naših njivah. Zato ga scdaj skrivate. Takole podolgovat raste ^^H samo na naših njivab.« ^J Pripognil se je, da bi vzel enega 'ali dva, pa sta Osredkarjeva kar ^J^B . planila čez krompir in zavpila: ^^^K »Pusti! Krompir je naš!« ^^^B Jurca se je odmaknil, ker ni kazalo, da bi se prepiraPž njimi, ko ije jH nosil koš listja na hrbtu. Pa rajši drugič! Vendar kar tako tudi'ni hotcl oditi. ^H »Kje ste ga pa nakopali, če ne na naših njivah ?« je vprašal. ^^^| »Na kakšnih naših njivah ? Ali imaš ti kakšne njive ?« ^^^| »Na Rožančevih!« ^^^| »Kaj pa potem praviš : na naših',?« so se rogali. ^^^| Hoteli so Jurco prisekati, češ: kaj boš ti, ki služiš in še domač nisi . . ^^^B No, Jurca jc šel rajši naprej, ker s košem na rami ni, da bi se trgal in H tepel z njimi, in povrh še — z otroki . . Na ovinku pa se je vendarle obrnil _H in jim zapretil: ^H|H »Le napravite kje kakšno škodo ; vam bom že pokazal!« ^™^B Morebiti so razumeli, da misli na vodo v koritu. Izpod čcla so ga ^^H pogledali in se namuznili drug drugemu ; rekli pa niso nič. ^^^| O — ta dva Osredkarjeva! Posebno Marko! No, pa če bi se bilo ^^^B treba spoprijeti: Jurca se ne boji obeh! Vseh skupaj tudi ne, kar jih je ^B v zgornji vasi! Le podstopijo naj se! Leto 50____________________VRTEC____________________Stran 13 III. Tisto leto je zima hitro nastopila. Dopoldne je še solnce gledalo izza oblaka, popoldne je začelo snežiti, zvpčer je bilo pa že vse belo. Zjutraj je pritisnil mraz, in vsaka pot, vsak breg je bil pripraven za drsališče. Vaščani niso radi videli, če so se otroci drsali po vasi, ker je bila cesta potem opolzla in zato nevarna bodisi za ljudi, bodisi za živino. No, pa vsakdo je le privoščil svojim otrokom nekaj veselja. In kaj bi bilo tudi pomagalo, ako bi bil ta pridržal svojega doma, drugi bi se bili pa drsali . . ? Tako so vsi rajši molčali in pustili otrokom veselje. Sanencev za drsanje je bilo pet. Drsalo bi se jih bilo pa rado sedem. Zato se je dogovorila otročad takole: Tista dva, ki sta brez sanencev, počakata, s kepami oborožena, za Kašnikovo steno. Drugi pridrče . . . S kepami po njih! Kdor je zadet, se mora zvaliti kakor mrtev, in tisti, ki ga je zadel, se polasti njegovega sanenca. Tako se bodo vedno menjavali: eni se bodo drsali, drugi bodo kepali. A vsak, ki bo zadet, mora res pasti. Tako mora biti kakor v vojski: kogar zadene granata, se zvrne raz konja . . . Izprva je šlo dobro. To je bilo veselja in vpitja in vriskanja po bregu! Zgornja vas — spodnja vas: to je bilo vse eno. Kdor je bolje meril in večkrat zadel, tistemu so vriskali, pa naj je bil to kak Osredkarjev iz zgornje vasi ali pa Rožančev Peter iz spodnje vasi, Vse se je smejalo. Celo stari Rožanec, ki je bil počasnih besedi, je rekel: »Ej, naj imajo svoje veseljel« In Jurca hlapčon je pozabil, da bi se pravzaprav ne imel mešati med otroke, in je za skednjem stal. Držal je roke v žepu, se smejal in bi bil tudi najrajši pomagal... Naposled se pa le ni mogel več zdržati. Pridrvi Osredkarjev na sanencu — in kepe so letele mimo, ker se je sklanjal z glavo in životom. Tedaj pa Jurca, ne bodi len, hitro kepo v roke, in medtem, ko se je Osredkarjev oziral proti Ka-šnikovi steni, mu je že priletela Jurčeva kepa od druge strani, pa mu zbila kučmo z glave. Osredkarjev pa, ne da bi vprašal, od katere strani je prišlo, se je zvrnil raz sanenec in — neumen kakor je bil — ležal v snegu. Rožančev Peter pa je hitro skočil k sanencu in ž njim po klancu navzgor in potem navzdol — na Jurčev račun . . . Drugič pa ni šlo tako gladko. Zopet je drčal Osredkarjev. Toda sedaj je bil pazen. Vrgla sta Peter in Jurca, oba hkrati, in zadela, Osredkarjev pa moško obsedi na sanencu in pokaže osle najprej na levo (Petru), potem na desno (Jurci), in drči naprej. Peter pa hud. Saj ga je zadel! Zakaj ne obstane? Jezen, kakor je bil — za irjim! Doli koncu drsalnice ga je dohitel in mu hotel iztrgati sanenec: » »Saj sem te zadel. Daj sanenec!« »Jurca me je!« ¦¦ sPa jaz tudi!« ¦- »Zakaj pa Jurca meče?l« Stran 14____________________VRTEC______________ Leto 50 Osredkarjev je hotel bežati s sanencem, toda nekaj ga je prijelo za ovratnik in ga pritisnilo k tlom- Jurca je bil. Jurčeva roka pa ni izpustila rada, kar je prijela. Posebno, če je bilo tisto, kar je prijela, Osredkarjevih kdo . . . »Daj sanenec, ali pa boš tičal še globokeje v snegu!« »Ne dam ga!« Osredkarjev je krčevito držal za sanenec, Jurčeva roka pa še kr-čeviteje tiščala navzdol. Naposled se je nabrala okoli njih vsa zgornja vas in kričala nad Jurcem. Zdaj in zdaj bodo skočili nanj! Jurca je moral imeti proste roke. To priliko je pofabil Osredkarjev, pahnil Petra v sneg in se izmuznil z sanencem. Njegovi tovariši pa za njim, ker dosegli so, kar so hoteli. »Hlapčon! Hlapčon!« je donelo z gornje vasi, in kepe so se vsule, da so bili Jurca in tovariši mahoma vsi beli- »Za njimi!« je velel Jurca. In spodnja vas se je dvignila kakor vojska in drla s kepami proti zgornji vasi. Zgornja vas je pa mahoma izginila, kot da se je vdrla v tla, in ostala je spodnja vas sama. Ponosna na svojo zmago je privlekla spodnja vas močan smrekov tram, ki je lcžal za Rožančevim skednjem, in ga položila vprek čez cesto, češ: »Zdaj se pa drsajte, če se morete. Pri tramu se boste že ustavili — in tam gorje vam!« In drsanja je bilo konec za tisti dan. (Konec.)