published and distributed under permit (No. 732) authorized by the Act of October 6,1917, on fite at the Post office of Calumet,Mich, By order of the President, A.S.Burtesoti, Postanste G.
SLOVENSKE NOVICE
Neodvisen slovenski tednik. Najbolj razširjen v severozapadu Z. D. Uspešen za ogdaše-vanje.
bc
SLOVENIAN NEWS
An independent Slovenian Weekly. Covers all the territory in the Northwest Best advertising medium.
LIST ZA SLOVENCE V SEVEROZAPADU ZEDINJENIH DRŽAV. GLASILO S. K. P. DRUŽBE.
Letnik IV.
CALUMET, MICHIGAN, AUGUSTA 15 1919.
Štet. 20
Nadvojvoda Josip prevzel viario (terskem-
'jjrotavlja narod, da ni njegov namen vpeljati na novo jonarhistično vlado. Zavezniki ga podpirajo. Obsedno stanje v Budapest]’.
Strahovlada ogrskega sovjeta.
Berlin, 13. avg. — Nadvojvo-,Josip, vodja nove ogrske vlade • izdal proklamaci jo, v kteri trdi, j ni njegov namen vpeljali zopet anarhistični sistem .
'Ogrski sovjeti so v času svoje jdedali umoriti 036 oseb.Tri sto ji je bilo aretovanili v Badasti pod obtožbo ropanja.
Budapesta, 12, avg, — Ogrska ankarska agencija imenuje noga vladarja ‘‘kraljevi princ sip”. Ta je imel včeraj kon-«oz vodjami vseli političnih •mik, kjer je želel izposlovati po-!Čpri delu, da se vrnejo normal-rraztnere na Ogrsko.
Badapesta, —s Zavezniška mis-i,ki je prišla semkaj, je dele-:ala nadvojvodo Jožefa, sorod-ia bivšega avstri jskega cesarja, ijjovernerja Ogrske. Jožef je itmoval Štefana friedricka, •Šega vojnega ministra, da siavi novo vlado.
Pariz, — Vrhovni svet mirovne iference je danes prejel poroči-iz Budapešte, da so ogrski ikcionarji s pomočjo Rurnuucev poplavili socialistično vlado in stavili nadvojvodo Jožefa .na •o nove vlade. Člani socialistič-:vlade šobili aretirani, ko so sli sejo v narodni palači in ta-'Jnato je nadvojvoda Jožef pričel pulzirati novo vlado.
Clemenceau, predsednik mirov-' konference, je danes potila! #0 poveljniku rum unskih čet hora izprazniti Budapešto in »makniti na črto 25 milj od sta.
London, — Iz Budapešte javili*, da se general Holban, povel. ^rumunskih čet, noče pokoriti :Uti mirovne konference, da h izprazniti Budapešto. Holban dejal, da se bo pokoril !e tedaj '«dobi ukaz od svoje vlade v 'kareštu.
hm unci so pretrgali železniško !®ined Dunajem in Budapešto Topajo po deželi. Kumunski vo-napadajo prebivalce in zva-1° vse, kar ima količ aj dnost. Ameriški uradniki djajo, da so ruiminski poveljni-Oplenili vsa živiia za moštvo žito za konje kljub dejstvu, da živalstvo v Budapešti strada. Kodanj, — Z Dunaja brzojav-'i0, da so včeraj dospele v Bud-'%> angleške čete pod general ' Kordonom in ameriške čete p kapitanom Wilaotn.
®8rlin, — Bo zadnjih vesteh z “aja so navalile s vražne ar de od vseh strani na Budapešto. ^protikomunistične “vlade” v Ninu so dosoele včeraj pred !ito, žete obstoje večjidel iz Sev stare . ogrske armade, ’dfih je približno 1800. Vsi ?ki te “armade” nosijo črna 'ta znamenja in zakleli so se, da ne odstranijo dokler se ue ’«tijo za nasilja nad njihovimi
'klaikf.
, segedinske fronte je odšlo p francoskih kolomjalcev pro-^dapešti. Angleške čete so
tudi na poti z Reke, da sodelujejo z ostalimi zavezniškimi silami pri okupaciji Budapešte. Dahe javljajo iz Budapešte čez Dunaj, da so čehoslovaške čete tudi prekoračile demarkacijsko črto in odhitele proti Budapešti, da dobe svoj del pri okupaciji.
London, — “Daily Express" je priobčil brezžično depešo iz Bud-apešte, da so segedinski protiko munisti —ostanki bivše ogrske aristokracije—ponudili nun tinskemu kraju Ferdinandu ogrsko krono. Njihov načrt je, da Jse Ogrska združi z Rumuuijo in postane dvojna monarhija. Iz Ze-neve poročajo, da je kralj Ferdi-nand dospel v Budapešto na čelu glavnega dela rumunske armade v sredo.
•el je v Ameriko kot deček s sta ši. V par letih je postai želez
ar-Ih
jr'
0 bolševiških rušilcev. Zajetih je
io več kot en tisoč ujetnikov.
ški telegrafist. Ali tudi ta službajflž topov in veliko število strojnih
ili mu	„!b.	„	__1 - L_____.	. v! . ' v I
Brezžična orzojavka iz Budapešte se dalje glasi, da so Ruminici bombardirali Budapešto iz težkih topov predno so jo okupirali zadnji poudeljek, 21 granat je padlo v mesto in neka hiša je bila popolnoma porušena in oku-pantje so obležali mrtvi kv razvali nlu
Dunaj, 10. a'g.— Iz Budapešte poročajo,da je nova vlada proklamirala nadvojvodo Jožefa regentom Ogrske do ustavodajne skupščine. Regent je nato proglasil obsedno stanje. Poveljnik romunskih čet je vs led grozečih pogromov proti Židom razglasil, da bo vsakdo ustreljen, kdor se dotakne Židov- Poročevalec dunajskega “Tagetbatta” javlja, da so v petek neznani letalci metali z ero-planov letake na ulice v Budape-šti, ki so pozdravljali novega vladarja “kralja Jožefa”, Letaki pozivajo ljudstvo, dà naj pri volitvah glasuje za monarhijo in prerokujejo, da bo monarhija vpo-stavljena z veliko večino glasov.
Budapešfa, 9. avg. — Začasna vlada z nadvojvodo Jožefom na čelu je danes apelirala na Clemen-•eauja, da naj mirovna konferenca pripozua novo . vlado Ogrske. Jožef obljubuje, da se bodo vršile volitve čim prej mogoče. Zavezniška misija v Budapešti, ki je kon-ferirala z novimi vladarji, je poslala poročilo Clemenceauju, da je nova ogrska vlada v redu in priporoča. da zavezniki takoj stopijo z njo v mirovna pogajanja.
bi hiu ne pila prinesla bogastva, da ni leta I860 investiral §600 v delnice Adams Express Co. Kupil je deset delnic, ki so že takrat nosile lepe dolioaks.
Pozneje se je seznanil s T. T-Woodruffoni, iznajditeljem spalnega kupeja, kateremu je pomagal investirati, iznajdbo. Nekateri, ki so o stvari dobro podučeni, pravijo, da je Carnegie opeharil Woodruffa za patent. Naj bo to res ali ne, resnica je, da. je miadi “ženij” dobil nagrado v obliki deleža glavnice pri družbi, ki je pri-čela graditi spalne kupeje. Tekom civilne vojne je bil Carnegie ravnatelj vojaških šeleznic in telegraf skega sistema v severnih državah, kar mu je seveda prineslo dobre dohodke.
pušk.
Prava Carnegijeva karijera se je pa pričela nekaj let po civilni vojni, ko je organiziral “Keystone Bridge Works” v- Pittsburgh prvo tovarno za izdelovanje železnih mostov v Ameriki. Takrat nul je bilo komaj 25 let. Prvi njegov železni most je bil postavljen čez reko Ohio. Nato so sledile* drug* tovarne in obenem je Carnegit? nakupil več farm v PennS*y[vaniji, na katerih se je nahajal petrolej. Njegov finančni žeuij mu je hitro pomogel, da je žel neizmerni dobiček iz železarske in jgJjjfeijgk/.,' tedaj še mlade industrije. Leta 1888 je Imel v Pittsburghu sedem velikih tovarn, katere je pozneje združil v Carnegie Steel Oo. Imel je glavni interes v jeklarskem trustu.
Njegovo bogastvo, ki ga je zapustil, se računa na 280 miljorrov dolarjev in tik pred smrtjo mu je nosilo 25 miljonov dolarjev letnih dohodkov.
Carnegie je bil velik filantrop, dobradelec in opevajo ga kot moža zelo “dobrega srca”: Izdal je mil-jone za razne dobrodelne zavode in knjižnice po vsej Ameriki in na Angleškem. Na Škotskem je kupil grad Skibo, ki je 7001et star in ga napolnil z mnogimi redkimi slikami in kipi._ Dajal je velike vsote raznim cerkvatnbrez razlike verskih sekt.	«
Carnegie, kralj jekla, mrtev.
ie
Lenox, Mass.,11. avg. — Danes je tukaj umrl Andrew Carnegie, svetoznani finančnik, jerklarski magnat in multimilijonar. Bil je na tukajšnjem slojem letovišču “Shadov Brook”, ko ga je pred tremi dnevi pograbila pljučnica, kateri je hitro podlegel, kljub temu, da je imel s seboj dva privatna zdravnika in prihiteli so k njemu tudi drugi zdravniki, da mu ohranijo življenje. Bil ie star
85 let.
(Carnegijeva karijera je znana. Bil je rojen na Škotskem in pri-
Koičakova vlada pri koncu.
V<i sliington, 12. avg. _ Iz poročil, ki so prišla sem iz Sibirije napovedujejo, da bode kmalu konec Kolčakove vlade v Sibiriji. Njegova armada se je morala umakniti za celili 200 milj m mesto Omsk, glavno oporišče
Kolčakove armade, bode moralo
biti izpraznjeno.
\ zrok Kolčakovega umikanja lež' v tem,ker mu zavezniki niso poslali primernih ojačenj in vojnih po-tiebščin. Bolševiška moč je bila piv, slika,da bi se ji mogel ustav ‘jati. Bolševiško cete so sestavljene iz vojnih veteranov, mnogi izmed poveljujočih so nemški častniki, ki so zbežali v Rusijo, ko je bilo sklenjeno premirje. Tukajšni uradniki so popolnoma piepričani, da je vse prizadevanje Kolčakove vlade brezuspešno, ako.inu ne pridejo nemudoma <na pomoč zunanjo vlade. Govori se, da bc predsednik jopozoril kongres na položaj v Sibiriji, češ da je velika nevarnost, da bolševizin zavlada po celi deželi.	*
t	__________
Vlada zasleduje profitarje.
Po c.elj deželi se vršijo preiskave žvezinih agentov o vzrokih draginje. Lastniki velikih za-log-žGil so v strahu. Občutne globe čakajo profitarje-
Londona Deni ki u
New Yorski grocer kaznovan.
igoslavija izgubila Prekmurje.
' Paris, — Vrhovni svet mirovne konference je odobril poročilo komisije, ki je preiskala rum umsko - jugoslovansko sporno zadevo v Prekom urju na Ogrskem. Komisija je zavrgla zahtevo Jugoslovanov za aneksijo Prekomurja, dosolila pa je, da jugoslovanske čete zaqasno okupirajo pokrajino dokler ne bo vprašanje tega ozemlja končno rešeno.
Komisija je dalje dovolila, da Jugoslovani dobe majhen košček teritorija v Baranji.
(Prekmurje leži na vzhodni strani Mure, kjer bivajo ogrski Slovenci.)
Dalje je sklenjeno, Ja nobena vlada ne sme prodajati vojnega materiala, ki je bil vplenjen so-vražnikn. Vojaški zvedenci se ba-vijo z vprašanjem razdelitve do-tičnega materiala.
Strah pred pogromom v Moskvi.
Kodanj, 13. avg.— Dr. Martini, načelnik danskega Rdečega Križa se je vrnil iz Rusije. On pravi, da Lenin nima nobene moči več že cele zadn je tri mesece. Skrajni radikalci so mu odvzeli vso moč. Rusija, to je Moskva, je dejal, je sedaj vladana od treh Letov, ki so baje organizirali tudi ogrsko bolševiško vlado. » Ti trije so najbolj rndeči Jakobinci in kakor hitro jim bo mogoče, bodo vprizorili v Moskvi morijo vseh inoze inčev.
Varšava, 12. avg.— Predsednik Paderewski in brig. general Pil-sudsky sta si danes ogledala rekrute oue nove poljske armade, ki je bila organi«irana protd bolse vi. kom- Ker vsled nevspehov gen-erala Kolčaka v Sibiriji ni več tolikega pritiska na bolševiško armado na vzhodu, prevladuje strah. da bodo toiševiki znova poskusili vpad v Foljsko. Vse prizadevanje Poljakov je zato obrnjeno nato, dsr obvaruje jo vzhodno poljsko me jo.
London, 13. avg. — 10. avgusta Je Diio na reki Dvini potopljenih
Odlašanja imajo nevarne zaključke.
Z želodčnimi neredi se ni za šaliti. Marsikak resen slučaj z tragičnim koncem se bi dal izog-niti, ako bi bolnik ne odlašal jemati pravega zdravila, katerega ime je obceznano. Omenjeno je z hvaležnostjo od tisočev mož iz žena ki so nazaj dobili svoje
zdravje potom tega zanesljivega
zdravila, poročilo.
Tu Vam Daj kasnejše
New York, July 20, 1919. Jaz sem zelo zadovoljna z Trillerje viin Grenkim vinom. Jemati bi ne hotela nobenega druzega. in vsino ljudem ki ga sem priporačala zatrjujejo da je Triuerjevo Grenko Vino najbolje zdravilo. Vaša Mary Mulac.
“ Resnično ” boljega ne dobite proti slabem teku, glavobolu, zabasan ju, nervoznosti, spošni oslabelosti, itd. samo vprašajte Vašega lekarnarja za Tnnerjevo Grenko Vino in nič- druzega. Kupite nadalje steklenico Triner-jevega Linimenta ki hitro opomore pri revmatizmu nevralghi! spahkom, oteklinam itd. Joseph Triner Company 1333 —l343 S. Ashland Ave., Chicago, 111.
Washington, 13. avg. — Generalni državni pravdnik Palmer je danes naznanil, da’je vlada dobila prvo zmago v boju proti draginji. Distriktni pravdnik Lucey je namreč brzojavil iz Binghampton, N. Y., da Je bil ondi kaznovan neki prodajalec živil na drobno z globo 1500.00, ker je prodajal sladkor po 15 centov funt. Mr. Palmer je dejal: Par takih ^vzgledov kaznovanja v vsaki državi, bo kmalu napravilo konec neznosni draginji.
Da se ustavi neprestano, navijanje cen je Mr. Palmer predložil poljedelskemu odboru kongresa dodatni predlog k predlogi kontrole živil, da so ta kontrola raztegne tudi na obleko in da se naloži globa od $5.000 dol. ali dveletna ječa ali pa oboje vsem onim, ki bi prekršili ta zakon.
Splošne čez celo deželo razširjene preiskave o kršitvi postav glede cen .živilom bodo stale ogromne s vo te denar ja, V kongresu' se že nahajajo zakonski predlogi, ki dovoljujejo čez miljou dol. v ta namen.
Razne dosedaj uvede::« zvezitie preiskave so imele ta vspeh, da je morala vlada znižati cene preostalim armadnim živilom, da more tekmovati z prodajalci na drobno.
Chicago, 13. avg. — Vladni preiskovalci profitirauja iti kopičenja hrane v zalogah bodo zaprosili zvezine distrikuie sodnike, da se mej o	zapleniti	vsa
živila,ki so brez potrebe nakopičena v cold storge-ih in da jo ponudijo v nakup odjemalcem. Zvezni uradniki so mnenja, da bo ta korak povzročil takojšno znižanje cen . Lastniki nakopičene hrane bodo potem sodnijsko preganjani.
Vsled vladne kampanje so cene živilom tu že začele padati. Maslo je padlo iz 55 na 52 centov funt, luiretina na debelo pa od 31 na 28 centov funt. Dosedaj je bilo i’ Chicagi izdanih 30 sodnijskih obdolžnic proti profitarjem.
Ponočno poročilo Oz javlja, da čete generala hitro napredujejo rasproti Rdečim na južni ruski fronti. V eni sami bitki so zajeli 11.000 vjet-nikov in veliko množino vojnega materiala.
Dunaj, 13. avg. — Ukrajinska armada je potom uradnih poročil zasedla trdujavo Dubno v južnoza padni Valahiji.
Slovenci so vrgli Belgradskar vlado ob tla.
Združene Države pošiljajo pomoč v Sibirijo.
Washington, 13. avg. — Arne-riška vlada kar najhitreje mogoče pošilja vojni materijal v Vladivostok za Kolčakovo umikajočo se armado. Dosedaj je bilo iz San Francisca poslanih 45.000 pušk in več miljonov patronov in ta teden bo poslana še enaka zaloga. Poleg pušk iu amunicije se pošilja tudi motorne vozove in zdravniške potrebščine.
London, 13. avg. — Potom brezžičnega brzojava se javlja iz Moskve, da so morali Boiševiki zapustiti mesto Vinica v Ukrajini, 125 milj južnozapadno od Kijeva. V Volhiniji so antibol-ieviške čete zasedle Lutsk, važno železniško križišče južnovzlioduo od Kovela.
Umaknitev bolševikov iz Vinice pomenj, da so Rumunci in antibolševik prisilili	Boise vike
umakniti se iz črte ob reki Dnjester v severo vzhodni Besarabiji.
Ženeva. — Po vesteh iz Ljub-*,, ljane se je izvedelo, da so vladno krizo v Belgrado izvali slovenski ministri zaradi tiranskega nastopanja proti socialistom. Prvi je deimsioniral dr. Korošec, .potem Gostinčar in nato dr. Kramer na-e Kar je padel ves kabinet, kajti brez Slovencev se koalicija ni mo«;i$l| gla več vzdržati.
Belgrad, 9 avg. — Vladna kri. za še ni končana. Ljuba Davilo.*. vič prejšnji minister verstva in voditelj mladoradikalne stranka je poverjen, da sestavi novo vlado. --
Davidovič je danes izjavil, da. bo akušal doseč sporazum z Nikolo Paščem, voditeljem starora dikalne stranke in bivšim mini-« strskim predsednikom, tako da bo-novo ministrstvo sestavljeno i/ obeh strank, starili in mladih radikalcev.
Calumetske novice.
- Z včerajšnim dnem,
T4„,
avgustom, je stopila v veljavo no. va michiganska postava, da mora vsak voznik(šofer)avtomobila imeti licenco ali dovoljenje. Kdor bo vozil brez licence, bo kaznovan. Licenca stane 50c. — Dalje stopi g tem dnem v veljavo novi lovski zakon. Ne razlikuje se miiogo od starega, le to je dodano, da se od tega dne prejme za vsakega ubitega krokarja ali vrano 25e. nagrade. Imeti pa je treba lovsko dovoljenje, ki velja za celo leto*,* torej tudi za zajce in drugo divjačino, izvzemši sane. Licene»-stane 1.00 dol. in re dobi pri okrajnem ali občinskem klerku ali pa lovskem nadzorniku (game warden).
— Laurama ima svoj “tržni d*n”. Ysaki petek popoldne bodo odslej naprej pripeljali farmarji svoje produkte na prazno loto n* vogalu Lake Linden in lvearsarge ulice. Ta nova ustanova bo mnogo pomagala farnlerjem iz okolico kakor tudi gospodinjam. Tudi na Red Jacketu se namerava vpeljati poseben tržni dami» sicer je v ta namen izbran prostor na sedmi cesti poleg hrvatske cerkve ali zadaj za poslopjem požarne hrambe. Dan še ni določan.
—	Dr. D. Todd, s.tozi zadnjih pet let član zdraviliškega zbora C. & II. bolnišnice se bo preselil v Elkhart, Ind., kjer bo izvrševal svoj zdravniški pose v družbi &-Dr. Werks. Zadnje leto j'e feil v vojaški službi, iz katere je bil odpuščen spomladi. Dr. Todd je bil na Galumetu zelo priljubljen in zlasti Slovenci ga bodo težko pogrešali .
—	Herman xtermstram, [upravitelj oddelka ženskih oblek v prodajalni Vertin Bros. ite Go. je odpovedal službo in se bo ta teden preselil v Milwaukee, Wis., kjer bo odprl svojo lastno prodajalno. Klerki Vertiuove prodajalne so mu priredili v poudeljek večer od«*.-h očnico na Lake Shore.
SLOVENSK E N OVICE AUGUSTA 8 UU9_
Herbar d X. Turjaški, karlovški general.
8am Herbard X. Teter Zrniči je čarjev i« apahjev	voj,Ka.|
moral kot namestnik generalov Hrvati so to ceto napadi, te, jo opravljati vsos lužno pravega za- večjidel pokončali, a kar je ostalo pove:tnika, med tem ko je le-ta so zaplenil,,med drugimi tud, «JI
1613 - 1669.
Spisal Ivan Steklasa.
idrtlgi je bil Ivan, naslednik Her-biuvtov (15715 do 1578) Tretji je tiif. Vajkard, obenem tudi že karlovški general (1579.— 1581)- a
četrt1', je bil glasoviti ^Andrej, še sti’aapovednik na celi Kranj,ni
\tZMM____1693;. Le-ta seje pro
slavil v bitki pri Sisku leta 1593. Vti fci štirje njegovi predniki, posarmi pa Herbard VIII. in Asi— Hnjj\ so bili slavljeni junaki, ki so ae odlikovali v’borbah s Tink ter »feo še imeli toliko protivnikov hrvaškim plemstvom kakor ri»,š Eter bard X.
Četudi že takrat hrvaškim ple' 'Xib5e.ni ni. bilo po volji, da so do-%5‘vuli visoke , službe ^na Krajitij ttujd namesto domačinov, vendar ti' pilo se med njimi tako hudih prepirov kakor kesneje1,kajti krute Iborbe, ki so se bile ravno takrat e 'Twrkh so zahtevale složnega de-fevaajna vseli brambovcev na Krapini . Ti prvi namestniki pa tudi tóso bilo tako nasilni kakor poznejši, En ker so imeli, uidi mnogo
posestva. iiaEirvaškem,so se zlagali
ko je le-ta pobiral obilne dohodke karlovške in primorske Krajine, be dokler je bil Teter Zrinjski nadstotnik v Senju,‘sta se hudo sprla radi služb-nega področja, Leta 1659. je izdal bojni svet nove propise za vojaško službo; radi tega se je potožil Teter Zrinjski pri cesarju, a Her-bard pri bojnem svetu. Slednji, je rešil vso to neugodno razpravo sam Leopold L. z odlokom z Dunaja. Cesar je odgovoril, da mora-liiti poslušen nadstotnik v Senju po starih in novih prepisih najprej cesarju, potem bojnemu svetu ter generalu karlovškemu. To novi instrukciji je vzel general Herbart X. Tetru Zrinjskemu Otočec, česar ni odobril, kajti po instrukciji iz 1. 1606. so bile izročene nad-stotniku v Senju tudi trdnjave v Otočcu, -Brinju, Brlogu, Ledenicah, Tržen in Klani. To novi in strukciji se to m smelo izpreme-n J ti kjer je ta nadstotnik podložen le cesarju,bojnemu,svetu in genera hi karlovškemu, a častniki v omen jeddi trdnjavah zopet nadsLotniku v Sen ju, zategadelj ostane jvse pri starem, posebno še radi tega, ker je Otočec tako na stran od lvar-
ačelnika, brata bosanskega paše.
gulinsko Krajino 12 tvlaških hiš j 110 oseb *fn mnogo živine iz j Korenice s posredovanjem nekega Milača, ki je poslal v Otočec svoje poroke. Lleneralu Meri ard y/.
bra-
Zdaj je prišel tudi paša niče, da osveti svojega ta.
Zrinjski je imel mnogo manj
bojiš- so bili ti Vlahi všeč.
mjske, toda je napadel Turka ta-
e hrvaškim plemstvom in naro-döMi. Znano je da so ravno Turjaški govorili in pisali dobro hrvaški kakor rojeni Hrvati. Tudi «o se še takrat Hrvati nadejali, da ytobe vendarle sčasoma domači velifc&ši to j dostojanstvo na Kra-jjiaL Ali ta nada jih je hudo prevarila, kajti od 23 generalov kraj-«s ki h sta bila samo dva Hrvata, «atureč Juri Lenkovič (1593 —• .{.(SOI), ki je bil pa le rojen Hrvat, drugače pa velikaš kranjski, in Vuk Krištof Frankopan (1926— lßö'2).
lovca in se med obema mestoma
ko jadrno, da so se le-ti silno prestrašili in kar zbežali, meneč, da ima Zrinjski dvakrat več vojske, nego je njih. Na bojišču so popustili vse streljivo in drugo prtljago. Tisoč Turkov je ostalo mr— tvih, in osem zastav je bilo zaplenjenih. Med mnogimi zajetimi Turki je bi! sam paša Uengič, katerega si je pridržal zmagavec sam ter ga odpeljal s seboj v svej grad Bakar pri morju.
j\led tein pa se je zglasil Herbard X. za zuiagavca nad Turki ter zahteval ujetega pašo ‘za - se. Dolžil je Zrinjskega iznovič, da ni vsega plena izročil njemu kot glavnemu zapovedniku. Celo cesarju Leopoldi!' I. se jo potožili ìadi tega, m ker se leta ni oziral na te pritožbe, se je ‘zahvalil na svoji časti, 1 češ da je bolehen. Vkljubi temu pa je ostal še dalje v svoji službi. Ko se je kesneje sešel z Zrinjskim v Seuju, mu je izvabil
"Ža vzdrždi nske iu hrvaške Ät&jhne so prispevale Koroška
Kranjska in Štajerska vsako leto •<£ ugrottnio svotd nad 150.000, .gVMurarjev, ter so s i zategadelj stanov: teh dežel prilastovali za uvije ijTsmiče pravico do višjih ’wìséfeL. služeb na Krajini, posebno do generalata karlo škpga 'in. ««katerih važnejših .stotnij. Ni jCki bilo torej prav nie vešg, d* je Bü imenovan leta 1626. za passatala karlovškega Vuk Krištof Fcwikopa« četudi so znali vsi njegovi vrstniki, da Krajina ni mogla dobiti boljšega vojvoda in paglavarjia. V uk je bil v vojni rncaak. da malo takih, in zatorej 'üwfcofM strah in trepet; vrh utega ga js bal tudi vrlo moder upravi-telj. Kot Hrvat je živel složno s tevaškiini bani ter ni nikdar po segjel v -njih področje. Cesar Fer cifemid 111. ga je posebno cenil tee celo imenoval, kakor smo .fer vjmemili, za-svojega tajnega srvetaika.Žaradi ten ve ikih časti so .•garmssefi nemški in ponemčeni limici -iz.siselnjih sloveni kih de. el gra « kušali odstaviti od službe. In jeinnrl(leta 1652.) ta glasoviti iSFnrat, navidni Nemci niso pusti-i-L 4a hi bil imenovan za njim še Ada,! ta-teri Hrvat za krajinskega .geeterala. Bali so se, da ne bi ves a&cod (potegnil za njim %kakor za
vzdigujejo neprehodne gore, pa bi bilo prekasno iskati pomoči v Karlovcu, ko bi je bilo potreba.
Herbard X. je obdolžil Zrinjskega, da napada Turke brez vzroka in da mu' ne izroča plena po propisih; toda Zrinjski je dokaza da takrat sploh Jni bilo borbe s Turki, a da od plena izroči generalu vselej toliko, kolikor mu ga ore. Cesar le odobril ravnanje.
r~)	*'
nadstotnikovo ter zopovedal, da se generalova tožba zavrne. Kavno tako je cesar odredil, da se ne sme glede sodnije in kazni v plemiških pravdah nič izpremeniti, nego da mora ostati vkljub novi naredbi vse pri starem, kakor je bilo za oenerala Vuka Frankopana. Cesar se drži sploh v svojem odgovoru mnenja bojnega svetli, pa le zato. da. ostanejo v veljavi stare naredbe, a od bojnega sveta zahteva, da take prepire, ki nastopajo po navadi iz osebnega sovraštva, hitro odstrani ter slogo med zapovedniki vzdrži na splošno korist vojske.
Obenem je zapovedal cesar bojnemu svetu, da'mu mora v pri-hodnje sporočati o vsaki izprem-embi v vojski, kakor tudi v vojaških prepisih. In ker je Herbard X, novo inštrukcijo objavil sam, naj ga bojni svet opozori, da se mora vsaka važna zadeva in vsaka pritožba poslati nadprej bojnemu svetu in potem čakati na razsodbo. Toda Herbard X. se ni zmenil za take opomine, saj m h ni möge takrat nihče do živega, ker se je
pašo Cengica ter ga prodal v Be-
netkah za veliko vsoto navzlic da ni besedi. Mesto da je llerbatd pohvalil hrabrost svojega namest-nÌKa in se kot krščanski general vzradovaljjradi zmage nad Turki, je črnil junaškega Zrinjskega pri mogočnem Leopoldovem ministru Lobkovicu, ter cesarja prosil, da mora odstraniti uporne zapovedni-ke, kakršen je bil po /njegovem mnenju Teter Zrinjski.
Valvasor, sicer pripoveduje o
Herbardu X., da se je proslavil
mnogih bitkah, in da je ujel muo-uo odličnih Turkov, za katere je
.	.	v
dobil kot odkupnino mnogo tisoč goldinarjev. Tudi Tet*.' Kadics navaja Herbarda X. kot zmagav-ca nad Turki pri Karlovcu, toda ne potrjuje tega dogodka z nobenim dokazom. Izmed znamenitih ujetnikov turških sta nam znana samo Mustaj beg in Čengič paša, katerega pa Herbard ni ujel, pač ga pa prodal, in prav to je dal-povod še hujšemu sovraštvu med obema velikašem«. Herbard X. ni mogel trpeti Zrinjskega vzpričo njegovega junaštva, radi katerega so ga vsi občudovali, takisto ne brata mu Nikolaja. Le-ta dva junaka sta branila, da niso Turki o-svojiLi še poslednjih ostankov Hrvaške in Ogrske.. To so tudi na dvoru cesarja Leopolda 1. dobro vedeli, in zategadelj tudi ’tožbe Herbarda X. nasproti knezu Lobkovicu glede Tetra Zrinjskega ui-
Generalu Herbardu X. so bili pobegnili ravno takrat iz fev.
Jurja'na Beneško. Zatorej je pred ložil bojnemu svetu, da se naselijo na zapuščih zemljiščih pri Blaškem ali pa pred Ogulinom in Kapelo, da bodo tako malo varne, ji pred Turki, ako bi se jim hoteli le-ti osvetiti. Obenem je prosil Herbard X. cesarja, naj naroči kranjskim stanovom, da pošljejo tem Vlahom potrebne girane, dokler si sami kaj ne pridelajo-
Kavno v istem listu je sporočil Herbard,da so se Turki zadnji čas umirili, le pri Kostajnici da se še zbirajo, da udarijo na Dalmacijo, kamor so se že zdavnaj namenili. Turki na meji pa so nevaini za kristjane tudi radi tega, ker trgujejo z benečanskimi podlošniki skoz Karlobag, in sicer ne samo s soljo in razno drugo robo nego tudi z orožjem. To robo prinašajo prebi vacci otoka Taga v Karlobag kamor potem prihajajo Turki po robo. Ta trgovina bi se dala sicer zabraniti, ko bi se mogla v Karlo-bag pošiljati hrana tamošnji posadki po suhem, kar je pa sila težavno radi slabih potov; morje bilpa Benečani precej zaprli, ko bi se‘ž njimi sprli. Sicer pa je Hei bard prepustil razsodbo v tej stva ri samemu cesarju, ki je najpre— ie odobril vse generalove odredbe, kesneje pa iz Tožuna prepovedal trgovino med Turki in Benečani v Karlobagu, poslavši zapoved bojnemu svetu v Gradec, ki naj tem sporoči karlovšekmu genera’ lu. Vlahi naj se za zdaj naselijo v Blaškem; v prihodnje'pa mora karlovški general sporočiti vselej
Denarno Stanje
First National Bank of Calumet
Ob sklepu poslovanja 4. marca 1919
nrej .bojnem« svetu, nego sprejme
Sedaj je čas
zas=
Mi
Da prihranite del svojega lužka s tem, da ga naložite.
Vas vabimo, da napravite našo banko Vaš hranilni dom.
Z T.oo dolarjem lahko pričnete var-čevati.
Prinesite k nam Vaso zadolžnice Svobode -Liberty Bond= in mi jih bomo spravili za Vas BREZPLAC NO.
Naše veselje je Vam ustreči.
Prva
take doseljence, dà se more o tem sklepati, kaj se ima ž njimi zgoditi, kajti hrvaško-ogrski stanovi so se vzdignili odločno proti te nu, da se seli v Krajino toliko teh beguncev jituaških Vlahovjj, ker oni ne bi radi, da pride Krajinar njihovo last. Ker so dohajali še vedno novi V labi v Blaški,] po-sebuo 1. 1669,/n sicer z dovoljen, jem Herbardovim, se je temu u-stavil Krištof Frankopan, katerega last je bil stari grad. Herbard bi se bil moral z niim sporazume ti, toda tega ni hotel storiti, in tako Fran kopan/ni mogel obraniti svojih pravic do svojega ^posestva, kajti V labi so ostali tamkaj naseljeni navzlic njegovemu ugovoru.
narodna banka v Galumetu.
Naši zastopniki v Minnesoti
Celotni Stan
okolico G O. B. 383,
lahko oalanjal na svojega brata
so nič pomagale.
Vestotn Frankopanom ; kajti tako
Li utegisila 'nemštvo izgubiti ves ■Krgf.iv -na Krajini. Od tega časa je jpattodi plemstvo hrvaško začelo poesibao nirzeti nemške generale in -atetmike. -ki so bili nameščeni na Srajini. Tudi Herbarda X. je za ‘let 'jz srd.
Ivana Vajkarda, ki je bil takrat že mogočen minister na cesarskem dvoru (1655 —1669.) Zategadelj se Herbard ni mnogo brigal za krajinske razmere, nego se je ba-vil raje z gospodarstvom na svojih posestvih, in tukaj je tudi po na-vadi živel. Na Krajino je dohajal samo takrat, kadar je bilo treba pobrati dohodke mastne službe. To je Teter Zrinjskega hudo jezilo: vendar pa za to ni zanemarjal svo. je službe — saj je bil junak od pete do glave — ter je bil s svojim bratom Nikolajem najhujši sovražnik Turkom.
'L jurjem Frankopanom, sinom fflasavfeega Vuka, seje Herbard X. èe precej zlagal; ali ko je le-ta Let» 1661. umrl, ter je namestili št «j prevzel Teter^Zrinjski, se je pemdii med njima prepir precej čz pooetka, kaj ti ravno Tetsr in brat Nikolaj sta bila noj h u A& sovražnika Nemcev iz razlogov tisi s» »am že znani.
Kis sovraštvo pa se jesčasoma «’pffivečalo, a temu je dal povod
Ko je ban Nikolaj preganja Turke ob Dravi ter na mesto iz. gubljene Kaniže sezidal pri izlivu Mure v Dravi novo’trdnjavo, No vi Zrinj, se je p-islavil rv'9r sijajno zmago pri Jurjevih stenah blizu Otočca.
V
Bosenski Jpaša Oougic je bi sklenil leta 1663. udariti na lir-I vaško z 10.000 Turki. Od Jurje vib sten se je spustila najprej prednja straža kakih 1000 jani-
Tudi nasiljevanje Vlahov na hrvaški Krajini je dalo povoda mnogim prepirom med Herbardom X. in Tetrom Zrinjskim. Znane je da so cesarski generali radi spre-jemali Vlahe na Krajino, rjer so jim dajali po navadi zapuščena zemljišča v posest. Ker si je pa državna oblast krivično prilastova-ja pusta zemljišča, ki so bila po--prej last hrvaških plemičev, so se le-ti prav pogostoma pritoževali pri bojuem svetu in tudi pri cev sarju češ da naseljeni Vlahi nočejo priznavati njih za svoje vlasteline ter jim tudi ne odrajtovati predpisanih davkov, kakor so jih plačevali "poprejšnji	pribi va vci
na takih zemljiščih. Iz tega so se izcimili prav hudi prepiri ker so cesarske oblasti podpirale Vlahe proti vlastelinom še posebno s svoboščine. Tako so Zrinjski in Frankopani imeli s karlovškimi crenerali radi Vlahov mnogo dopisovanja, a seveda tndi prepirovo ki so se končali za nje po navadi neugodno.
V tem času * e bila hrvaška Krajina že polna Vlahov, in veu.t dar so še vedno dohajale nove če e, Tako je prišlo 1. 1655. v od
Vlahi podpirani od cesarskih generalov so bili jako predrzni ter niso hoteli vršiti deželnih postav, posebno ne onih glede davkov. Tako se je na hrvaško - ogrskem zborujv Tožunu 1. 1647. sklenilo da morajo tudi žumberški Vlahi plačati na mitnicah celo in polovico tridesetnice. Tega sklepa se oni niso držali,.nego so mitničarjem grozili z orožjem, če jih niso pu
Za VIKG1N1A in okolico: G FRANK HRVATIČ, 412 Cen ter. Ave., Virginia.
Za CHISHOLM in okolico: G JAKOB PETRIČ, T. O. B. 646 Ohisholm.
Za GILBERT in JAKOB MUH VIČ,P
Gilbert.
/,a EVELETH in JOHN AHČAN,
Koad Eveleth.
Za ELY m okolico: G. JOS. J PES H E L, Ely.
Ti cenjeni gg. so pooblaščeni pobirati naročnino in oglase
Finske vzajemne zavarovalnice
v Calumet, Mich.
okolico: G 305 Faya
za
list “Slovenske Novice” ter jih vsem rojakom v omenjenih krajih poio priporočamo.
Upravnistvo Slov. Novice.
stili dalje. Cesar ‘Ferdinand UL
je zategadelj naložil bojnemu svetu, n aj pozove velikega stotnika Vlahe na pokornost, Kar se je tudi zgodilo navzlic nevol,i karlovškega generala Herbarda X
Tudi med gomirsknni Vlahi in knezom Jurjem Frankopanom, podgeneralom karlovškim, je bilo mnogo prepirov, dokler ni Fran* kopan popustil komisiji, ki je posredovala v tem prepiru. Med člani te komisije nahajamo tudi Herbarda ki je imel brez dvoma med vsemi največ vpliva. Jun Frankopan je prodal naseljencem goniirskiin, vrbovskim vsled pogodbe od 13. maleg^ srpana 1657.
Od časa orranizacije 1860
Število zavarovalcev.... 3,297.00 Sedanja rizika zavarovalnine .................3,729,959.00
Dividenda izplačana članom .................. 320,172.13
Požarne' izgube .... 151,250,12 V rednost v gotovini... 206,263.4?
Naraščaj denarja v zadnjih Štirnih letih.
1912	........................ 127,281.4
1913	.....................   129,067.45
19 1 4 ....................... 140,991.97
1915	....................... 156,150.60
1916	...................... 159,020.7*
1917	.... '................. 179,829.38
1918	....................... 206,263.1'
(Dalje pril.odnič.)
Naročite se na “Slovenske ’’Novice.”
Ali potrebuete očala?
DIREKTORJI:.
Henry A- Kitti, predsednik. 0sdf Keckonen, podpreds. John jV«8* ti, tajnik, O. K. Sorsen* F°dtsi' tik. Jacob Uitti. blagajnik-bert Tapani, pom- blagai0^
iteli
Ak° jih da, oglasite se pr nas m mamo stroj za pregled in poskus mi, z katerem natanko preišče-očo oči, preden uredimo očala.
Zraven tega imamo vedno v zalogi, popolno 'zbirko zlatnine, ur, stenskih in žepnih, prstanov, rožnih vence,v, peres in raznih druzih draguljev-
Obiščite nas vedno na starem mestu.
W. Frimodig, glavni upraVl Mat. I.ohela in William J0*111' d bornika.
Zdravilo za cularoe bole»1-
Pain-Etpell®
neprekosljiv- ^
Pazite u» * SIDBO. . ^
A. Fahlen & Go.
32 peta cesta- Calumet, -Mich

po 35c in m » j piSite AD. RICHTER & *7'
. AD. RlCMIfcR var* 326-330 Broadway,
Richterjev Pain E*Pel*e z si dr®«"

riardi X. Turjaški, karlovški general.
1613 ~ 1669.
Spisal Ivan Steklasa.
; vlastelin Bosiljeva iti Severi-aa 10.000 goldinarjev vse zemlja Ki®1' 30 se Vlahi naselili a ker j^to bila atlodialna posestva, ki po krvaškoogrskeni pravu niso iSf9ia za vselej razprodati, si je |fidrž&! Juri Frankopan v dogodi pravico odkupa vseh proda-„jksemljiac za 15.000 goldinar-lučaj, da hi se Vlahi druidu odselili. C sä ■ Leopold 1. je Ltrdil to pogodbo 8. 'sušca 1059 J,'dodatnom, da more cesarska via-L« Vlahe odpraviti bliže turške jjiejo, ako bi se z božjo pomočjo Lširila kraljevina Hrvaška s 'po-Lučanjem sovražnika krščanstva.
; besa r Leopold 1. je podelil kesne-L goto irski vlaški občini še tudi |*1» druge povlastice, da so si astgli izvoliti štiri sodnike, dva Lroverca in dva katoličana,, iz-'aied katerih naj bo eden peglavar «töne. Razen Žumberčanov so si šekli «dim GomirČani in kesneja Ogulinci nekaj kraljevskih povla-str, ki pa niso bile izdaleč tako
ki j#i je bil izročil 1. 1632. Vlahom Gašpar Frankopan, dokler je bil ogulinski stotnik. OguHnei se tej zahtevi niso uprli, ker so imeli takrat še dovolj svojega polja; toda v tem fesu se je njih število tako pomuožtlo, dabi se bili mors li lzsaÄti, ako ue bi bili dobili nazaj svejega zemljišča. Ilerbard jim je ižnevič pismeno potrdil-v»e pravice do tega zemljišča. A ker se ga prosili, da jim te pravice potrdi tudi bojni svet, se j» zavzel zanje ter izposloval to potrdilo.) Isto leto (1662) je do-trdil cesar Leopold 1. ognliuskj občim vse povlastice glede sodstva, pobiranja tržnega regala in plače vanga desetine, kakor jih je bili dal Harbard že leto poprej svojim vernim Ogulincem.
kakor * one varaždinskih Haliov iz leta 1660.
Sicer pa se je zavzel Ilerbard a Vlahe pri vsaki priložnosti ter jili nagovarjal odločno pri cesarju. Ko so sklenili glavarji posadne v Otočcu da hočejo vzdrže-ntsami vrlo zaslužnega župnika Vincenca Stipčica in sicer tako, da kjero vojaki dvajseti del svojih 'diod ko v, je Herbard ta sklep po. ’.idil in župnika priporočil tudi wj.tr Leopoldu 1. Le-ta je odo-jfilvse povlastice župnikove, ka-fflimi je podaril Herbard a vr «tega mu je oprostil tildi še vse hrte. kar je obveljalo tudi za ijegove uasledmke.
Dovolil mu je celo, da more hnjit« imetkom razpolagati po lTo]i volji ter ga zapustiti, komur i«če. Za vzdrževanje- župnika v Dtočcu m m zidanje nove župne teve, ki je bila pogorela, je stera! po nalogu cesarja Ferdinau-k ill, plačati vicedom kranjski '^tenesec pet mir žita.
^’di je Ilerbard rad odlikoval 'tete vodje- Tako je predložil
Nikolaja JJokmanovica, vojvodo teirskaga, za njegove vojaške cesarju Leopoldu L. da ga ^«auje za stotnika ogulmskega.
je imenovani junak pripo-^ tudi banu Nikolaju Zrinjske-Hinujecesar uslišal prošnjo -R* imenoval celo hšiedstva za otroke Va° take nagradil Herbara pod ^tiika Ogulinakega Štefana Voj-? nekoliko zemlje podjgra-^ Ogulinom.
se bili pobunili Vlahi v
s
in
pravico
brate.
i Krajini pod vodstvom kneza (starešine) Osmo-°*'6er zahtevali većih svoboščin --W ), je zatral ta upor z vso ö^ostjo podgeneral Ivan Josip (^9rstein, veliki stotnik v Kri-,	^663— 1669, kesneje gen-
^ Orlovski 1669 kr«č in njegovi
Kakor se je Herbard zavzel za svoje lcranjinšeane in Uskoke, tako so branili svoje podložnike in privržence tudi vlastelini Zrinjski in Frankopani. Tako je dovolil Feter Zrinjski Sonjanom, dokler
je bR še veliki stotnik v 1658 __
1662, da more njih občina pooirat prikladek ©d trgovine s Tu/ško. Ravno tako je podelil senjskim) venturinom (neka vrsta narodne vojske posebno v senju, karlovcu, Ogulinu in Otočcu na .nživan’e ‘del seDožeti na planini Brezici. Tako sta tudi oba kneza Frankopana, Juri in Fran Krištof, postavila 7uku Mandiču, vojvodi iz Tounja štiri kmetije svojega imenja Bosil-jeva za zasluge, ker je bil pripeljal iz Turškega več «sorskih Vlahov. Posebno zaslužen pa je bil njegov oče ki je bil vojvoda v Ka menskem ter služil pod podgener aloni karlovškim knezom Jur jem Frankopanem. Takrat je pripeljal iz Turskega več nego 90 vlaških hiš, katere so naselili okoli Otoč ca. V pismu se hvali, da je sam posekal 24 Turkov, a med njimi celo več haram baš.
Glede naselitve teh usorkih Vlahov je bilo dosti razpravljanja med Herbardoin. Petrom Zrinj skiro in vojaškimi oblastmi i Gradcu in na Dunaju. Tako se je
braniti ves krai. Vzdrževati pa bi se mogli ti Vlahi s preostanki od plač Hepopoljnjenih mest r primorski Krajini in delotr.a tudi na Kranjskem, česar pa cesar ni odo-btil glede Ledenic, češ da je nh-obodno potrebne, da ostanejo tamkaj vse kakor je je bilo urejeno poprej.

izjavil Herbard v obširni spomenici da se naseli |o omenjeni Vlahi na Blaškem polju, kjer naj se postavi tudi [zidan ostrogi kakor je sklenila komisija, ki je pregledala ta kraj. Herbard je ob ljubil narediti preseko z denarno pripomočjo kranjskih stanov, a oesar naj bi opomnil tudi Korošce, da bi prišli v pomoč omenjenemu podetju. Čudno je, da je bil Her oard s početka proti naselitvi teh Vlahov, čes, da jih je že tako preveč v hrvaški Kranjini, in da nastajajo radi zemljišč večni pre piri. Toda ko so se izjavili komi. sarji, da je tudi še za te Vlahe dosti prostora, je seveda popusti!.
Toda Herbardovi osnovi osnovi glede naselitve Ulahov Vsorčanov se je uprl grof Feter Zrinjski grof Juri Frankopan pa jo je od obril. Zriuski je zahteval, da se naselijo omenjeni Vlahi pri Brin jem in Otočcem. Bojni svet je na to predložil, da se pošlje v te kraje nova komisija, da določi Vlahom nova selišča. V komisijo so biluzvoljeni Albreht grof Her-berstein, Ivan Jakob Frank, nemški stotnik v Karlovcu, pisar Feter Sušič in Krištof Delišimuno-vič, stotnik v Križaniš- Turnu in V razicu.
Cesar Leopold I. je bil sicer ene misli z osnovami bojnega sveta general Herbard vendar ju jo o-pozni, da je potrebno po močnos-ti uvažiti predloge Fetra Zrinjske.
- 1989. Os-privrženci so tesi »ženo kazen. Vse so jih i 'Wi..Alesar je izdal kmalu po-■‘■Vasr&ždinske Vlahe precej , jena pravila njihovih do-^ tejih povlastic, Vlahe v brvaš-, ,ajini p» je za njihovo mirno , *teje, dokler je besnel upor v Krajini, nagradil s i- 'tee diplomo, ki je bila skoraj (,to podobna oni cesarja Eerdin-
iz l. 1630. Brez dvoma g«, nadstotnika v Senju, To je ce
pn tej prilla zavzel Herbard
>]e;Vlahe pri svojem bratu
%
sar želel, ker je Zrinjski v svoji spemenici zahteval, da se to vpra-reš» čim prej, ker bi ae sicer mogli Vlahi razbežati ter povrniti nazaj na Turško, xar bi bilo nevarno, ker so jim zdaj ti kraji dobro poznati. Zrinski je obenem
ar<lu, tedanjem prtom linui-H 'tesarjevem, pri katerem je ^re4ova| Herberstein, koje pri-i Poročat o zatrti buni na Dunaj.
. 4rd je kmalu potem 1. 1668. r
Ogulincem, da so iznovič /predlagal, da se postavi v cstrog. Vi tun j giad bliza Ogulina ca se sezida, 54 mož, ki bi mogi
Boja! svet se jo zares sporazumel s Fetrom Zrinjskim, ki se je ravno takrat vračal z Dunaja skoz Gradec v Senj, ter sprejel njegovo osnovo glede naišli Ue Vlahov, Herbardovo pa je zavrgel, sporoči vši mu obenem, da to delo dovrši z Zrinjskim. Vsi ti Vlahi so morali 06tati vkupaj; vsakemu se je odmeril del aemlje, toda tako, da prebivavci Otočani in že poprej v teh krajih naseljeni Vlahi niso izgubili nič od svojega posestva Feter Zrinjski je po dokončanem poslu sporočil bojnemu svetu in cesarju, da so se Vlahi umirili na svojih novih posestvih, katere jim je on določil.
Ko je postal Herbard karlovški general 1Ò52. je prezvel zapoved-ništvo tudi nad ogulinskima Vlahi, kjer je postavil za podsiotnike Jakoba MaharČiča, Ivana Gušiča ia Jurija Baumana. Leta 1658
5
pa je dobil stotnijo v Ogulinu in Senju Feter Zrinjski. Ko so se pa porodili prepiri radi mej med go-mirskimi Vlahi in prebivavci r^Moravicah, ki so bili podložniki Fetra Zrinjskega,ter je bilo radi tega mnogo komisij, sta se sporazumela oba poglavarja in zàmenila Stotnije 1.1663:Peter Zrinski je od stopil Herbardu senjsko stotnijo, a si je pridržal ogulinsko ter toliko več plače, koliko so bili dbhod-ki senjske stotnije veči. Fri tej priložnosti so se ogulinski stotni j1
ne aa vsakem mestu, a še posebno na cesarskem dvoru i,a Dunaju. Zategadelj se tedanja dvorska stranka nilmnogo zmenila za smr tega junakajmnogitn svetovavcem je bila bržkone celo všeč. Tudi letra so zdaj manj spoštovali; najboljši dokaz za to je to, da so ga smer imenovali za bana že leta
1665.,	-a vmes tili so .ga šele leta
1668.,	četudi‘je hrvaški zbor prosil vsako leto, naj ga vmestijo./,a po vodništva na Krapini pa mn ni-so hoteli vzeti zato, ker so se bali Turkov, katerim je bil le Feter kos.
Navzlic vašvarskemu/miru je zbralo spomladi ].	1665.
18.000 Turkov na hrvaški ki so nakanili udariti na
pridružili gomirski vrbovski in moraviški Vdalii, kakor tudi oni v Otoku, ki so prišli tjakaj za stotnika Gasparja Frankopana 1622 — 1644 sicer nazvani novi Vlahi, ter oni v Modrušah, zdaj v Blaškem radi službe naseljeni.
Kot glavar v Ogulinu je imel Beter Zrinjski tudi zapovedništvo v plaškem ostrogu; semkaj je poslal iz Ozlja dva topa in dva mož-narja ter izročil stražo drugemu vojvodstvu modruškemu. Kestie-je obe vojvodstvi premestil v Blaški, ter se je vsled tega to mesto sčasoma jako povečalo.
Dokler so trajale te homatije na Krajini, ter se je širila mržnja med cesarskim generalom Her-bardom ter rodovinama Zrinjskih in Frankopanov, so se pripravljali Turki za nov napad na Avstrijo. Sicer so kristjani zmagali Turke prav sijajno pri Sv. Gothardu na ogrskoštajerski meji, toda cesar je vkljub temu sklenil z njimi za Ogrsko in Hrvaško tako sramoten mir v Vašvaru 1. 1664, da so se proti temu krepko izjavili ogrski in hrvaški velikaši. Bosebno žal jo bilo Betru Zrinjskemu, da je sklenil cesar tako brzo toli nepo-voljen mir, kajti bil je zbral do 16,000 mož najboljše hrvaške vojske ter je hotel z njo udariti črez vo v Bosno. Z Božnjaki se je bil dogovoril že poprej, da jim pride pomagat, da se osvobede tja doli do4 Belega grada. Vse je bilo že za napad pripravljeno; kar sklene cesar iznenada mir, in vsa lepa osnova se je razbila.‘Bog nam jegbil dal sovražnika v roke” pravi Fran Frankopan, “ali kar na mah. da ni nihče niti slutil, je sklenil cesar najsramotnejši mir na propast in strah vsega krščanstva.’’ Kako razdražen je pač bil Beter
se do meji, utrjeni
ostrog v Blaškem, ki ga je bil sezidal Zrinjski z denarno pomočjo kraniskik stanov, feter Zrinjski je bil na Dunaju, kamor se je bij poda! po smrti svojega brata Nikolaja, da se potoži radi nepovoljnoga mira vašvarskega. Že takrat je mislil na zvezo r Francosko Jiroti cesarju Leopoldu L. a če ne bi moglo priti do take zveze, "je gotovo bolje, da se Ugrsaa in Hrvaška sami sporazumeta s Turški, nego da se cesar zanje pogaja. Ko je prispelo pa poročilo o tur-kih nakanah proti Hrvaški, je pohitel Feter Zrinjski kot novi ban domov ter zbral hitro vojsko okoli sebe in sicer ne samo krajinsko nego tudi iz ostale Hrvaške. Turkom sporoči po svojih glasnikih, da je pripravljen za boj in da se hoče ž njimi biti. Toda Turki ga ne počakajo, marveč se hitro umaknejo v Bosno ter razglasijo na daleč okrog, da hočejo udariti na Dalmacijo.
Strah je popadel vse na dunajskem dvoru, ko so prispela tjakaj sporočila o tem velikem uspehu Betra Zrinjskega. “Da ni bilo Zrinjskega”, Bravi benečanski poslanec “bi bili Turki, ki mislijo vedno le na prevaro, pridrli v cesarske dežele, prekršili mir, pa bi se bila izcimila nova vojska.” Zrinjskemu niso zaupali na Leopoldovem dvoril. Zato so se prepirali radi te urnosti, kajti on bi mogel začeti ravno tako hitro novo vojsko, kakor je zdaj sklenil mir. Oesar Leopold I. je bii v veliki nepriliki, ko *je Zrinjski ravno zdaj zahteval nekatera vojvodstva na Krajini z mnogo večjo močjo, nego jo je imel do zda j. Ministri Leopoldovi so mu seveda odgovarjali, da se to ne .ujema z bansko oblastjo. V endar pa so morali popustiti tudi na cesarskem dvoru ter slednjič uslišati prošnje hrvaških stanov da se vtnesti ban v svoje dostojanstvo. To se je zgodilo 1. 1668. Oesar jim je takrat odpi sel, da jim daje bana, “ki ae je proslavil z mnogimi Jdeli, a na bojiščih si stekel neumrljivo slavo.
Denarno Stanje
First National Bank of Calumet
Ob sklepu poslovanja 4. marca 1919
Sedaj je čas
Da prihranite del svojega zas® lužka s tem, da ga naložite. Mi Vas vabimo, da napravite našo banko Vaš hranilni dom.
Z l.oo dolarjem lahko pričnete varčevati.
Prinesite k nam Vašo zadolžnice Svobode -Liberty Bond- in mi jih bomo spravili za Vas BREZPLAC NO.
Naše veselje je Vam ustreči.
Prva
narodna banka v Galumetn,
Zrinjski, da ni smel udariti na Turke! Vrhu vsega tega je dne 18. listopada istega leta brata Nikolaja raztrgal merjasec (?) blizu Čakavca, kjer je bil na lovu z odlično hrvaško gospodo, To je bila grozna nesreča za Hrvaško; kajti Nikolaj ni bil samo velik junak, aego tudi umen državnik, ki je zaal braniti pravice svoje domovi-
Ravno v tem času so začeli na cesarskem dvoru razpravljati prav resnobno vprašanje, kako bi sa dalo v prihodnjosti živeti v miru s Turki. V zapadni Evropi so se namreč snovale nevarne spletke radi nasledstva na Španskem Avstrijski ministri so hoteli imeti na to stran proste roke, in zatega delj so se protivili vsakemu spopadu s Turki. Tako so se križale osnove avstrijskih minnistrov in bana Betra Zrinjskega, ker je ta gorko želel, naj bi se nadaljevala vojna, s Turki. “Z velikimi in plemenitimi idejami je prispel ban na dvor”, je sporočal večkrat beneški poslanec z Dunaja svoji vladi, -‘bana navdaja goreča želja, da bi zvršil imenitna dela ter proslavil krščanstvo, in ne more mirovati, ko vidi toliko lepo zemlje neobdelane zaradi večne nevarnosti pied Turki. Kad bi s pomočjo beneške vlade odklonil to nesreče od Hrvaške, in zato je rad doka-zoval na zemljevidu beneškemu poslancu, kako lahek bode Turkom prelaz na Laško, če osvoje neka hi vaška mesta.”
Ali potrebuete očala?
Ak° jih da, oglasite se pr nas m mamo stroj za pregled in poskus mi, z katerem natanko preišče-očo oči, preden uredimo očala.
Zraven tega imamo vedno v zalogi, popolno jzbirko zlatnine, ur, stenskih in žepnih, prstanov, rožnih vencev, peres in raznih druzih draguljev-
Obiščite nas vedno na starem mestu.
A. Fahlen & Co.
32 peta cesta- Calumet, -Mich
Celotni Stan
;Finske vzajemne zavarovalnice
v Calumet, Mich.
Od časa organizacije 1860
Število zavarovalcev_ 3,297.00
Sedanja rizika zavarovalnine......;.......3,729,959.00
Dividenda izplačana čla-
not»............... 320,172.68
Požarne izgube .... 151,250.42 V red n os t v gotovini.. .206,263.48
Naraščaj denarja v zadnjih sedmih letih.
1912	.............. 127.284.81
1913	.............. 129,067,45
1914	.............. 140,991.97
1915	.............. 156,150.60
1916	.............. 159,020.74
1917	.............. 179,829.38
1918	.............. 206,263.48
DIREKTORJI:.
Henry A- Kittl, predsednik. Oscar Keckonen. podpreds. John Waat-ti, tajnik, O. K. Sorsen» podtajnik. Jacob Uitti. blagajnik- Albert Tapani, p«m- blagajnik- I W. Frimodig, glavni upravitelj
Feter Zrinjski bi bil najraje cesarja samega pridobil za svoje namerne ter pregovoril dvor zaj vojno s Turki. A nikoli ni prišel na cesarski dvor, da ne bi posetil tudi beneškega poslanca ter ga na-)
£Ovarjal za zvezo beneške republike s Hrvaško. To prijateljstvo I Mat. l.ohela in William Johnson,
med poslancem benškim in banom I dbornika. hrvaškim sta utrjevala zlasti dva članka, o katerih se je sploh govorilo, da se nahajata v mirovni pogodbi vašvarski; po enem izmed tistih dveh člankov ne bi smela Turška pomagati Ogrski cesarju, a po drugem naj bi bil Tursom dovoljen prelaz skozi Hrvaško na Baško. Splošna nevarnost bi£po teh določilih zapretila Hrvaški ia Re-nelkara.
Zdravilo za vse mus-cnlame bolezni je .
Pain-Expeller
neprekoaljiv.
Pazite na SIDRO.
Po vseh lekarnah ■ po 35o in 65c ali pa [pišite na
F. AD. RICHTER éc CO,
326-330 Broadway, Naw York
znak
(Dalje prihodnič.)
Richterjev Pain Expeller z sidrom

Vesti iz Domovine.
Državna posredovalnica za delo.
je otvorila IG. t. m svojo “Fo-družinico za 1 'tuj in okolic koje delokrog se razteza na okrajni glavarstvi Btuj in Ljutomer ter «a zasedem del slovenskega Prekmurja. Ker se v bližini Ptuj* nabaja veliko begunsko taborišče istruisco, je začasai sedež imenovane podružnice v Strnišču pri Ptuju. Ker je ta potrebna institucija brezdvotnno vejikega socialno »tičnega pomena in enako važna za delavce, kakor tudi za delodajalce »parno,.da se bodete nove podružnice ljudstvo v največji meri posluževalo. Posredovalnice posre-duje brezplačno in sprejme takoj delace vsake vrste, obrtnike, vojei;-ce, pisarnišk .osobje itd.
Brezplačna podelitev obleke.
Ker je kredit za brezplačno podelitev obleke, obutve in perila že datno prekoračen, se občinstvo
nem delu te doline se bo plebisicit, vršil pod našim in v severnem delu pa pod avstrijskim nadzorstvom. Zapadna meja med Italijo še ni določena in o tej je še vedno spor. Propozic ja M. Tra-dieu-ja je opuščena. Minimalni zahtevek jugoslovanske delegacije je meja ob reki' Kaši' (v Istri) vštevši okrožja 1’azin in Buzet) čez Porico (najbrž Gorico) do Trigeava, nadalje vzhodna Istra,
opozarja, da so vse prošnje jza
brezplačno podelitev obleke, obutve in perila, naslovljene na poverjeništvo za socijalne be gunce brezpredmetna.
Kvarnerski otoki, Keka in vsi dalmatinski otoki. Prva italjanska delegacijiPje zahtevala izpolnitev
londonske tajne pogodbe in ]e poleg tega zahtevala.tudi Reko, Stališče nove italjanske delegacije še
ni znano.
ljubljanska porota
ie v pondeljek 23. junija pričela
Vprašanje siov. vseučilišča Ljubljani.
V seji narodnega predstavništva je podal 24. t. m. vseučiliški odsek zadouski načrt o vseneiliš-č»il» njih preureditev.
Teoretski državni izpiti pravni*
kov
Kakor izvemo, se določi jo prvi termini za pravsodni (jndicijalni) >n za državoslovni državni izpit pred izpraševalno komisijo Ljubljani šele po počitnicah, torej kočam meseca septembra. Kedaj in kje se je treba kandidatom zglasiti, bode komisija pravočasno objavila. Kigorozi so delajo slej ko prej le na v seučiliščih.
Odlikovanje.
Regent Aleks, je odlikoval g. Ä. Danila, člana Narodnega gledališča, z redom sv. Sa ve V. razreda.
Izjava.
Ker sumnčijog. B. Audoljšeka, nadučitelja v Litiji, da je on spisa dopis iz Litije, ki ga je priobčila “Jugoslavija” 20. febauarja t. 1. izjavljamo resnici na lube, da gospod Audoljšek ni ipiš dopisnik in da se še ni nebenega dopisa poslal v “Jugoslavijo,” — Uredništvo.
Darila za naše junake
ljubljanske pehte v Korotanu v obliki perila.berila smodk, tobaka ali tudi krone za priboljšek na Vidov dan je prišel prosit in iskat polkovni župnik Škerjanec. Ker je pošta še preeej negotova in počasna sprejme tudi pošiljatve na gotove posamezne naslove (ime in stotnija,).
Meje Jugoslavije
iz urad Tiskovnega odsed JRZ,-
, Na brzojavno vprašanje v kakšnem stadiju se- nahaja jugoslovanski problem na mirovni konferenci, je dobila eksekutiva Jugoslovanskega Kepubličauskega Združenja od Tiskovnega odeka Jugoslovanske mirovne delegacije sledeče obvestilo:
Uariz, 8. julija 1919.
“Severna meja kraljestva (?) Srbov, Hrvatov in Slovencev začne zapadno od Bazijaša vštevši Belo Cerkev in Veršec nadalje jugozapadno od Temešvara in severno od Velike Kikindk južno od Baje in Mohača, severno od Kis Koškeg ter doseže Belišče in reko Dravo. Držeč se teka te reke ista vzame Medmurje in Brek-murje ter na Štajerskem mesta Radgono. Maribor, na Koroškem mesta Spodnji Dravograd in Voli. kovec ter potem gre južno tik Celovca do vrb Triglava. To mejo se določili zavezniki z rezetvacijo da ljudstvo celovške doline določi potom plebisicita, ako želi pripa-
sporotnimi razpravami.
Brvi je stal prtjd porotniki Ivan Gašperin, rojen leta 1902 v Studom pri Bohinju. Obtožen je po izkušenega roparskega umora na Butona Bolj a riška, katerega je zvabil 11 maja t. 1.. na severni strani Bohinjskega jezera v samotno stezo in štirikrat ustrelil nanj iz sa. mokresa ter ga ranil v pleča. Zagovornik Gašperina je bil dr. Ažman. Obtoženec se je izgovar jal češ, da je streljal na Boljanška rsled strahu, ker je metal na/ kamenje. Borotniki so glavno v-prašanje roparskega umora so gla. sno zanikali,potrdili so pa soglasno vprašanje o težki telesni poškodbi. Sodišče je prisodilo Gašperinu 3 mesece zapora.
Dne 11. aprila t. I- opoldne se je izvršil vlom v trgovini Giontini* ja in zlartaja Eberele na Mestnem rgu v Ljubljani. Vlomilci Sikst Catturimeli Ì8 letni trgovski pomočnik iz Sušaka, Andrej Bana-chowicz, 17 letni pisar z Reke, m Ivan Lucidi, 21 letni strojnik, tudi z Reke. so iz blagajne (iiontirii-a odnesli 210 K in zlatarju Eberlu zlatih srebrnih in jeklenih reči v upni vrednosti 14,510 K. Nato so se vlomilci odpeljali z izvošč-kom v Zalog, kjer pa jih je iz-sledila ljubljanska policija, ki jih zasledovala v avtomobilu, v neki gostilni. Bri vlomilcih so na šli še se ukradeno blago. Bo prečitauju obtožnice in stavljenju nekaterih vprašanj predlaga drž. pravdnik kazen v smisliBobtočnioc Dr. Na tlačen je opozarjal v zagovoru Cat taniričha in Banachevvlcza, da sta žrtvi razmer, na njujino mladost in zanemarjeno vzgojo Dr. Krej-či je v zagovoru krivde Lucicha, da naj porotniki obtoženca oprost« ker vsled očesne bolezni slabo vidi ter ne more biti opazovalec in ker ga ostala dva tovariša o vlomu nista obvestila. Bo krivdoreku porotnikov je prisodilo sodišče Cattari-nichu 2 leti, Bimachowiczu 3 leta
težkp J eče.
ječe in Lucidni 5 tnesecev
Jožef Miklavčič in Blaž Jugovič sta bila obtožena, da sta ukradla v noči 15. aprila t. 1. posest nikn Bavlu Demžarju v Valterski vasi nad 7000 K vrednega vola, katerega sta odgnala preko Škofje Loke do Gašteja. Ponudila sta ga mesarju Hafnerju, rekoč, da sta ga kupila na Primorskem za 4500 K. Razpravi je predsedoval predsednik deželnega sodišča dr. O. Papež, obtožbo je zastopal prvi državni pravdnik Bežek. Porotniki so glavno vprašanje o krivdi obsodili . Sodišče je prisodilo Mik-lavčiču 14 mesecev in Jugoviču 13 mesecev težkeječe. Kazen sta obsojena sprejela.
“Roparji” tihotapcev.
Dne 24. junija je ljubljanska
porota razpravljala o obtožbi zoper Antona Bavdeka Jožefa Mramorja, Branca Keblja, Ježefa Bra-ni8lja. Leopolda Koža Jožefa Kranjca in Ano Keke iz Cerknice,
kom lab ko blago vzame. Kebe je povedala, da naj bi fantje to storili. In r«s so zgoraj omenjeni v javorniškem gozdu vstavili tri ti-hotance ter jim vzeli blaga za 8697 K. potem jih jih spodili nazaj preko demarkacijske črte. Ve-rižulki so zadevo ovadili. Razpravo o teli “roparjih” je vodil -jiod-predsednik deželnega sodišča Ue-. gaily. Obtožbo je zastopal dr. Mo-djc Obtoženci so izjavili, da niso krivi. Bavdek je rekel dani bil “komandant” lil da so vse smatrali za “špas”. Nekaj blaga so nameravali obdržati zase, druga pa dati občini. Ko so slišali, -do so namznanjeni, so šli tudi sami k orožnikom. Na vprašanje Furlana če so bili prepričani, da se sme tihotapce ustavljati, so izjavili da, pa da so ljudje splošno ogorčeni nad tihotapci. Kebe je tudi izpovedala, češ. da so fantje bili jezni na tihotapce, ker so peli icaljansko in so najbrže vohunili.
Sodišče je stavilo na porotnike vprašanja; če so fantje zakrivili rop, ali jih je Ana Kebe k ropu zapeljala, če je Bavdek državo o-goljufal za vojaške stvari, ki jih je našel na Rakeku če je ukradel dva vola ali če jih |e kupil kakor sumljivo blago.
Borotniki se vsa Vprašanja zanikali in predsednik sodnega dvora Regaliy je razglasil, da sč ob toženci vsi oproščeni.
Detomor- - Pri Kamnikarjevih
na Boljanah pri Stični je že dalje časa služila vulgo Jurkova Meža za deklo. Bila je vseskozi mirna in pridna, ali imela je.nesrečo, da je bila mati dveh nezakonskih o-trok v starosti od 6 in 12 let. Kaj je to pomenilo zdaj med vojno, ve vsak, ki je moral pri tej silni draginji koga hraniti, /a našo Nežo pa je bilo tem huje, ker je pričakovala, da bo morala nahran-jevati v najkrajšem česu še tretji želodček. Dne 20. maja t. 1. se je uresničila njena bojazen - dobila je hčerko, ki ji pa tudi siromašni oče ni mogel nuditi ničesar. Jurkova je na dosedaj še nepoj^snje. ni slučaj otroka ainorila, ga nesla na Grmačnov travnik, kjer ga je položila v neko kotanjo in ga pokrila z ruševino. Brišli so še tisti dan na sled,’ kjer je prišla s travnika povsem vitka nazaj in je v svoji najbližnji okolici že prosda krstne botre. Orožniki so takoj zvedeli o hudodelstvu in trdo prijeli Jurkovo, tako da je priznala meš to, kjer je pokrila otroka z ruševino. Orožniki so odvedli Jurkovo v sodne zapore v Višjo goro, trn. pelce pa so oddali v mrtvašnico v Št. Vidu pri Stični, kjer ga je preiskala soditijska komisija, h kateri je prišel tudi uradni zdravnik iz Novega mesta
p- --m	mp -w-
- - ' '

rm!\rjAiV8«
Vestno zdravijo dela čudeže
Približno 30 let so vživala Trinerjeva zdravila svetovno zaupanje in pripoznanje. T0 pa zato, ker si je vestnost in pravičnost izdelovalca dobila 'ugled pri odjemalcih. Toda oovišanje cen vsem stvarem je zadelo tudi nas, dasi smo sc dolgo časa na vse pretege branili tega vkljub naraščanju cen pri izdelovaInem materijalu-Toda vojni davki so nas pri-silili.da moramo nekoliko povišati cene. Vsak prijatelj Trinerjevih zdravil gotovo razum« da mora vsledtega plačevati več tudi lekarnar- To je povsem neovrgljiva resnica. Toda vse
bna Trin. lekov ostane, kakor je bila. v gotovo zadovoljnost odjemalca-
Trin. Elix. of Bitter Wine.
Ima najboljše uspehe, ker ozdravlja bolezni. Devetdeset odstotkov bolezni izhaja iz . lodca. Triuarjev Elixir čisti želodec in odstranjuje iz droba vse nabirajoče se stiupe, ki g0 vzrok pomnoževanju bacilov raznih bolezni povzročajoče otrpnenja prebavnih organov .Trinar, jevi izdelki ne vsebujejo kemičnih snovi nego samo leena grenka zelišča.in naiavno ideče in sto vino.
Trinerjevo Grenko Vino, Trinerjeva' zdravila se dobijo od danes naprej edino le p0 ekarnahin trgovinah ki prodavajo zdravila, ker je Trillerjev labretoiij preobložen do skrajn inoei v izvrševanju naročil za lekarne in državne zaloge zalo so prenonalij -z natočili družic Irgovce zdravili in ieka> se geor želi kupiti Trinerjeva zdravila
TRINERJEV
iLINIMENT
prodira do sedeža bolečin, zato hitro pomaga pri revmatizmu, nev ralgiji putiki; otrphjenih udih itd. hitro in gotovo. Nadalje je iz. vrsten pii izpalmenju, pretegnjenju,oteklinah itd., in pri drgnjenju po kopanju nog'odvzame utrudljivost. Naprodaj po vseh lekarnah.
Trinerjev Antiputrin.
Antiseptika za zunanjo rabo, za izpiranje grla, ust, ran, prisadov itd. Dobi se po vseli lekarnah.
V najvišje priznanje na zadnji mednarodni razstavi v San Francisco 1915 in 1916 so tila odlikovana naša zdravila z zlato kolanjo
Panam
JOSEPH TRINER,
izdelovalec
1.533 — 1339 S. Ashland Ave.
ž/
CHICAGO, ILL

(
Slovensko vseučiliško vprašanje
Belograd. 20. junija. Minister prosvete Davidovič je brzojavno poklical dr. Najarona, predsednika vseušiližke komisje v Belograd, se ž njim še enkrat pogovori o podrobnostih ustanovitve ljubljanske-ga vseučilišča.
Kronski svet Belograd, 20.
junija. Jutri dopoldne se vrši važen kronski svet pod predsed-stvom prestolonaslednika —regen-ta Aleksandra.
Zadnja je brala v “Slovencu”, da
dati J ugoslaviji ali Avatr'ji.v juž [Zato je mislila, da so temi verižni
|e tihotapljenje z blagom preko dema-kacijske- črte prepovedano
Črna roka” v Osjeku.
Trgovec Josip Horn je našel na svojem dvorišču pismo, v katerem zahteva “črna roka” od njega 20.000 kron na i«tem umstu, ajer je ležalo pismo, drugače bo obsojen smrt. Hom je izročil pismo policiji.
Štrajk brivcev v Belogradu.
Belegradski brivci so začeli štrajkati, ker lastniki brivnic niso sprejeli n jihove zahteve, da se ima ves dohodek deliti na dvoje: pol gospodarja, pol pomočnikom. jStroške, režijo, devke itd. nosil bi po zaliteyi pomočnikov seveda gospodar sam od svoje ‘poloviceljl
—
TISKOVINE
se izdelujejo v naši tiskarni najlepše in najceneje.
Naša tiskarna je PRESKRBLJENA Z VSEM POTREBNIM!
IZDAJAMO
neodvisen slovenski tednik
“SLOVENSKE NOVICE”
St., Calumet, /VAicH.
je,
Dolžnost vsacega Slovenca, ki ljubi resnico da se naroči na njega.
SLOV. TISK. DRUŽBA
Calumet,	Mich.

Vstanovljena 3. marca 1915 na Calumet, Mich.
CiLAVNI URADNIKI:
predsednik : Joba Spreitzer, 218 Oak St_Calumet, Mich.
Pcdpreds.: John Gazvoda, 509'Tam St___Laurium,
Jajnik : Math F. Kobe, 420 7th St.. 4.Calumet,.	”
11. taj.: Jos R. Sedlar, Lindin LakoAveSt. Lau ri a m	’
Blagajnik: Jos. Scheringer. Oak St.... Calumet,
Duhovni vodja: Rev. L. Klopčič,.......Calumet, ”
NADZORNIKI:
John D. Puhek, 2140 LogSt.............Calumet, Mich.
John tìosenca, 4055 Lim St ... .•...... ”	”
Matt Sustanch, Osceola St..........Lau ri u m	’
POROTNIJODBOR.
John Sustarsich, 420 Osceola St.	Laurium
Matt Straus, 2409 R St.	Calumet
Jos. Vardjan	Dollar Pay, Michigan.
Mich
VSA pisma tikajoča se uradnega poslovanja pošiljajo naj se na glavnega tajnika družim.
VSE denarne pošiljatve pa na blagajnika družbe.
VSAKA katoliška družina naj skrbi, da so njeni'udje, člani Katoliške Podporne Družbe, katera bode zanje bratovsko skrbela času nesreče, poškodbe ali bolezni Natančnejša pojasnila se lobiju vsaki čas od glavnega tajnika.
Družbiiio glasilo so ‘‘Slov Novice.’
Krščanska internacionala.
Pili so časi, ko se je zdelo, da je naci jouslizem dosegel svo| vrhunec in ko je l»lo mednarodno, katoliško prepričanje treba braniti pred očitki, češ da je katoličanstvo protinarodno. V svetovni vojski je nacijonalistično gibanje dos-
Siov. Am, Kat, Dr, Sv. Družine
S. K. P. D
išijjatve Jugoslav Reliefa °“ I v**°?e za ; LJub,J«“°
..	,	1 rideeet sest železniških vagonov
Ustavljene naslovjencem.
iEM DAJE SE N A ZNANJE IE1I0ÈIM, jK£ SO POSLA.
‘hi;
tri0
ZABOJE V STARI KRAJ '10 M JUGOSLAV REEPA;. DÌ JE PILA VEČINA lili Že IZROČENA NAS-i iJENCE.M, DOC I M BODO 'TALI DASTAV LJ EN I ZA KULI K O DNI.
'»mik “Argentina,” ki re vozil Jjatve Jugoslav Reliefa in hierein 3e je nahajal g.
‘er Bred o v ich, jo dospel v line 8., julija .Zaboji Reliefa Hi izkrcani in predani v roke erican Relief Administracije v na Katore ime so bili odpos-Uprava American Relief histraei je v Trstu je prejela p»! vrhovnega upravitelja 'bistracije, Air. Herbert "®raja, da poskrbi za naše We, in je s sodelovanjem ''Oi, diplomatskih in ko n su.-oblasti Združenih Državu 'n aktivnim delom J ugaslo-!‘e Vlade, vredila vse potreb .-*doBpejo zaboli Čim prej na llil mesta-.
Vriean Relief Aduiinstacija ;,lil takoj parnik za pravoz i’bv namenjenih za Dalmaci-‘«oegovino in Černogoro, J,o iz Trsta v Split, mesto tU(ii te pošiljatve šle naj-* ''poj z drugimi v Ljubljano ' lod na poedine naslove, l8 bilo začetkom namenjeno, 'k način se pošiljatve za He rcegovino in Cerao ^8 mnogo pVeli na določo-ata- Pošiljatve za vse druge i'n« so dospele v Ljubljano Mija in takoj seje začelo 'ailip na poedine naslov» *°'ki Jugoslav Reliefa, gg.
' 'adineo in Joseph Sitar, 3 g. Predovičem tvorijo Jugoslav Reliefa, so Ljubljano dne 27. Junija-ä Bta odpotavala iz New Neko Havre in Pariza:
1 Uspela v Ljubljano, sta ala pismena obvestila na katero je bil kak z°prosil naj vsaki potr-I 'V Jugoslav Reliefa pre-
:-on
S
Hi,
'0 :
*
i*
0r
b]H
c'm istega dobijo.
"nska Vlada je odredila n° za stvari. Upravitelj
i' vlade v Ljubljaui, g.
I ,le vse v sVUJe
r®tu -jp čakalo osobje,
Nah
oje iz parnika in na
je čakalo na strazi v Trstu m in primerno mesto je bilo rezervirano za njih v skladiščih v Splitu in Ljubljani.
Ob tej priliki naj spominjamo, da je Jugoslovanska Vlada plačala prevoznino zabojev iz New Torka v 1 rat, za kar je izdala $15,238,-50. Nadalje je ona prevzala vse troše za dostavljenje zabojev na poedine nsslovjeuee.
Odbor Jugoslav Reliefa upa, da bo ta vesela vest odstranila skrb® mnogih pošiljateljev in utrdila njihovo zaupanje v odbor Jugoslav Reliefa, ki je izvršil e v« j o dolžnost v. popolni meri. Ta odbor pa ne smatra še, da je njegovo delo končano, dokler ne dobi potrdil od naslovljencev glede prejema pošiljate”', Radi tega. odloži kostčno obračun do povratka svojih treh članov, ki so sedaj v starem kraju, na kar bo odbor izdal obširno poročilo o delovanju Jugoslav Reliefa, o V3eli dohodkih iu izdatkih im s tem zaključil delo, katerega se je lotil iu uzpešno izvršil vkljub vsem tezfcočam, ki so se zoperstavljale.
Politične vesti.
Impozanten protestni shod proti razkosanju našega naroda se je vršil te dniv Kočevju - Presedoval mu ]S prvi slovenski notar v Kočevju dr. Vilko Maurer. Glavni govosnik dr. Iv. Sajovic je podaj izčrpni pregled dosedanjega razvoja svetovne in naše politike ter pokazal na silno nevarne politične in gospodarske cilje, ki Jih zesle-Juje Italija z mostiči na \zbodn; o bali Adrije,kaplan Pirkovič je bičal umazanost imperijalizma tei dokazal, da nima trajnosti v zgo dovini in je zato tudi na sloven škili tleh ne bo imel, g-dr. Rajh je pa predlagal in prepričevalno ute-mel jil rezolucijo proti.razkosanju ki je takojod poslala ljubljanski in belograjski vladi. V njej se zahtevajo analogno kot se priznava Nemški Avstriji, servitoti!« previjale in železnic na nekdanjem na mešanjem avstijskem ozemlju v korist kraljestva SHS, v kolikor te luke in železnice pripadajo Italiji - Vzpodbujevalne besede predsednika in, pa “ Lepa naša domovina” ao zaključili ta shod, ki je bil najlepših, kar se jih je Še doslej vršilo v Kočevju, ter je doku mentovai narodno edeost iu skuj ni državni čut de'o
■jasno z iv
parnik za Dalmacijo kočevskega Jugoslovanstva.
eglo svoj vrhunec. Vsa znamenja kažejo, da sedaj upada in da se bodo narodni spori v glavnih obrisih poiavnali. Krvava likvidacija Je pri koncu in narodi se priprav-Ijajo, da stopijo s krvavih poti in s cest soviaštva na noya pota ljubezni in sporazuma.
Kar je danes med ljudmi še so-vrašta, je to posledica neizmerne zaslepljenosti, v kateri je taval človeic ysa leta vojnega gorja, je posledica predvojnih zablod in krivih naukov, ki so privedli do tako strašne krize. Toda bolnik, ki je leta in leta trpel nepopisne bolečine ne ozdravi v enem hipu. Prestane krizo, bolečine pa čut1 še dolgo potem, ko je ni nobene nevarnosti zanj več. In tako tudi sedanjih narodnih bojev ne smem» presojati drugače. Kriza je prestanu, bolečine pa se Se vračajo, keile preveč je razjedel organizem narodov strup sovraštva. A^danes naši fantje in možje morajo na koroških mejah stražiti mejo proti Kiparu, ki se tam za Karavankami zbirajo proti nam, je to le posledica tistega zlega duha, ki ga je velenemški nacijonalizem zasejal v nemško ljudstvo v teku desetletij ter s sistematičnim delom prepojil ves nemški narod v misli, da je Nemec rojen za gospoda in vsi mi drugi pa za hlapce njegove To paganskii duh še danes ni popolnoma zamrl in odtod te naše bolečine na severu. Toda vse to je posledica, so zadnji bolestni sunki premagane težke bolezni.
Ljudstvom vsega sveta se, hoče miru in ljubezni. Ta misel, združena z željo,, da bi vsak irn-el svoje in užival svobodo na svoji zemlji sosed med sosedi, brat i«ed brati, ta misel je živa med ljudmi. Nima še pravega izraza za svoje hrepenenje. Lotevajo se včasih narodi v svoji želi po miru in bratstvu tudi napačnih sredstev 1 ter hočejo doseči mir z bojem, ljubezen s krvjo in bratstvo s s krvjo in s pobojem. Tudi tu je zaploba še bolehajočega človeškega organizma.
Toda treba je danes misliti na to, človeštvu pokazati pot k cilju po katerem hrepeni. Internacijon-alizern m nacij dualizem se zdita, da si nasprotujeta, toda v resnici se lahko izpopolnjujeta. Goli na-cijoualizem je sicer na narodno, celoto preneseni pojem človeškega egoizma sebičnosti ki izvira iz napačnega umevanja svobode posameznika. Liberalizem! Temu nasproti stoje krščanski ali nekr; ščanski socijalizem; kakor radikalni socijalizmu zanikava upravičenost, da bi posamezna osebnost v celotni družbi kaj veljala, ta/.o krščanski solidarnem uči, da je tu y sredi zlata sreda kjer si oseb uost posameznika in celotna družba prihajata nasproti, in prav isto 'je pri krščanskem pojmovanju mednarodnosti. Le tako je mogoče odstraniti vsa ostra nasprotja ki si stoje sovražno nasproti. In zato moramo gledati, ua si vse
krščansko-demokratične organizacije sveta podajo roke da se po vsem krščanskem svetu potom krščanskih organizacij započne •notno delo za dejansko in resnično zvezo narodov, katere temelji naj ne hi bile še nadalje ostrine bajonetov, marveč moč krščanske ideje.
Resnično, premalo se zavedamo moči te ideje in premalo zaupamo r silo organiziranih mas, ki na njo prisegajo. če se socijalizem in boljševizem sklicuje na moč svoje internacionale, je to z njegovega stališča umevno. Ni ja umevno, la kristjani pozabljamo ob tem na za svojo, internaci,onalo K.oliko,neizmerno dobrega je stori!
n n CAUUMETU.
Uradniki za leto 1919. Predsednik, Math Prebilich. Oak .St. Podpredsednik, John Gazvoda Tam,st. Taj in zast, Louis Gasvoda4036 T)ak St Podtajnik, Frank V"esel.23II Co Road Blagajnik, JohnShutte
Ud borili ki za 2 leti:	,
Math Strauss Mihael Klobučar in Jos. D. Grahek,
Odborniki za eno leto:
John Gosenca. John Pechauer, Math Pipan, t
Bolniški obiskovalci so‘
Za Red Jacket in Newtown Math F. Kobe; Blue Jacket Albion Joe Strutzel, Yellow Jacket, John Gosenca Za Laurium; John Gazvoda. Za Osceola: Jos. Bahor. Za Raymbaultown: Matt Strauss, Za Swedetown:Math Likovich. Za Stari Tamarack in TamarackNo. 5. John D.Grahek, Za North Tamarack, Tamarack Jr. in Centennial; Mike Filip:
Maršal: Frank Gregorich. Poslanec M. F. Kobe.
V slučaju bolezni plača društvo svojim članom $20.00 me sečne jiodjiore za dobo 0 mesecev, ako bolezen traja dal) časa, dob član podporo od Družbe za nadalj-nih 6 mesecev po$20.U0 na messe Vsat član se lahko zavaruje pri S. K. P. Družbi, za posrnertuino za $400.00 ali 800.00 ob enem j6 zavarovan za izgubo roke, ali noge za $300, za izgubo enega oka, treh pr3tov na roki ah na nogi $150.00 in mesečne bolniška podpora $20. na mesec, za irizke aaess. od 1. do se razreda, od 70c do $1.10 na tue-5c. Za natančnejša pojasnila se je oberniti na preda.,tajn. ali blag. J3TPOSEBNOST: Za dobo 'cs mesecev velja pristopnina samo$l. Rojaki poslužite se te prilike in pristopite z znižano pristopnino.
K obilnemu pristopu vabi Društveni Odbor.
Slovensko - katoliško društvo
podporn0
SV. JAKOBA.
št- 2- S. K- P. Družbe.
Laurium. Mich.
Prvo in edino Slov. Kat. Pod. drustye na Laurium.
Ima svoje redne mesečne sej« vsako četrto nedeljo v mesecu ob 2 uri popoldne '/ dvorani Gosp. Jolič Sustaricha na Osceola cesti.
Društveni odbor za leto 1919
Jakob Veitin, predsednik.
Josip Režek	podpredsednik
Jos It. Sedlar	tajnik
John Šuštarič.	blagajnik
ODBORNIKI ZA ENO LETI:
Martin Straus Josip Jakša, Anton U-davič, Peter Hrebec.
ODBORNIKI ZA 2 LETO:
John Gršič, Jos, Vogrin, Jacob Zimmerman Matt štubler
Maršal: Matija Stabler.
Poslanec: Jos. R. Sedlar.
Bol niski obiskovalci: Jobu Sustario za Laurium; za Raymbaultown m okolico M artin Straus za Bed Jaeket In okolico Jos. R. Sadler
Vsluònju bolezni plačuje društvo Bolniške podpore po $1.00 «a dan za dob» ti mesecev in nadalnih 6 mesecev plačuje Družba poj #20.00 wa mesec Cela fmmnina je $800.00 oziroma #400 kakor se boe« kdo zavarovati Nadalje plačuje druži» tudi razne poškodbe zgubo rok, nog tokočes i. t. d
K obilnemu pristopu vaoi
>	Odbor-
Slovensko
neodvisno
društvo
podporno
Sv. Mihaela
na Calumet. Mich. Ustanovljeno dne 17. avg. 1912.
Mesečne se]e se vršo vsako četrto nedeljo po prvi maši v cerkveni dvoian URADNIKI.
Predsednik, John Gazvoda. Podpredsednik, Aloja Šimec . Tajnik,And.Gombach	\
Podtajnik. Jos. Gazvoda Blaga nik. John Gtterta ODBORNIKI:
Alojs Lavrič, John Kolbuchar Anto Muhič,Alojs Jenič, -log. Kl{ baciar John Murn, Frank Šuštaršič.	Lomiš
Gazvoda
Vratar .n maršal, Jos,Kočevar
BOLNIŠKI OBISKOVALCI:
Za Bed, Bl»e in Yellow Jacket, Tamarack, in za okolico, L Gazvoda Oak St., Yellow Jaeket.
Laurium, Raymbaultown in Osceola in okolico; Alois Laurich
To društvo je samostojno, ter placa v slučaju bolezni 20.00 ua mesec bolniške podpore. Vamrtmne plača v:;, član l.Of) za pokojnikom, torzj «' več članov tem bolje.
Društvo je sedaj ra nedoločen l znižalo pristopnino na #3.00 tosici se t« prilike ter pristop te k društva K obilnem pristopu vabi
ODBOR.
papež v dosego tega skupmočloveš-kega ideala. A bil je sam. So li celo katoličani povsod poslušali njeojov glas? Večinoma so ga pos-1 usali, četudi ne povsod. Toda proktičano bi bili katoličani lahko posvojili organizacijah morda Storili še več. Pa ne čudimo se! Ločilo je tudi nas morje prelite človeške krvi, gore mrličev-so ležale med nami in strelski jarki so nam onemogočali zhližaine. Davies pa je čas dela! Krščanske vrste se organizirajo v javnosti povsod! [V Jngooiaviji je nositeljica te krščanske misli, ki naj priisese rfešitev bednemu ljudstvu, naša Ljudska stranka. Na Gešketn imajo organizacjio krščanske ljudske stranke. Na Nemškem je krščanska Ljudska stranka prestala brez škode najhuje boje zadnjega časa. In v roki imamo danes knjižico, ki obsega kršČalisico-dem o krati cnosoei jalni program krščanske Ljudske stranke i taji janske (Tl Partito popolare italiano).
Veseli nas, da se naši programi tako strinjajo inda se sorodstvo doku meati ra že na zunaj v imenih! Ljudstvo je tudi to naše gibanje, ■ljudstvu vseli narodov v blagor naj služi na podlagi večno veljavnih Krščanski« zapovedi! Naj [živi misel krščanske internacijonale! Temelji sodam! Dela je treba!
Žetev v westu ne potrebuje več delavcev.
F. L- G. 1. S.
A' L. Earkman. ki v imenu federalne posredovalnice zadelo,J rekrutira delavce za pšenično žetev v West vi, naznanja, da Kansas in Nebraska imata zadostno število delavcev za košnjo Žita.
Radi tega so vsi ravnatelji državnih posredovalnic za delo bili opozorjeni, naj nikar ne pošljejo več ljudi za poljedelska dela na zahodna pšenična polja.ker hi tam po svojem.prihodu ostali brez dela. V Kansas in Nebrajka jetorej za dosti ljudi za žetev, in kar se tiče obeh Dakot, se vrši žetev v tol) dveh državah vedno 10 dni kasneje ,kot v Kansas in Nebraska, radi Česar bpdo kosci jz Kansas in Nebraska zadostovali tudi za obe
Dako'i-
Mr Hartman, ki je na čelu mobilizacije in distribucije poljedelskih delavcev, je rekrutiral celo vojsko tega delavstva, ki je od Texasa do Canadske meje. Pol jedelski Department in državne oblasti ga podpirajo v njegovem
delu.
DRUŠTVO SV. PETRA.
št. 30 K. S. K. J- v Calumetu.
ima svoje redne mesečne seje vsako drugo nedeljo v mesecu takoj po prvi sv. maši v dvoran slovenske cerkve sv. Jožefa.
Uradniki za leto 1919.
Predsednik, Mihael Majerle. Podpredsednik, Peter Zunich.
Tajnik in zastopnik, Frank Vessi Zapisnikar, JohnR. Sterbenz Sr. Blagajnik, Marko Sterk.
ODBORNIKI ZA I. LETO.
George Kotze. John Turk in Jos Weiss
ODBORNIRI ZA 2. LETI.
John M usić, FrankVesel John Lamut Porotni odbor ichael Sterk Nick Mrak in Frank Benčič.
Poslanec, Math F. Kobe. uiaršal, Peter Hrebec. Vratar, Math Schweiger.
Bolniški obiskovalci.
Za Rad Jaeket, Yellow Jaeket, Blue Jaeket in Newtown: Math Pugel (210 — 5th. St. v prodajalni). Za Ij-au-rium: Jos. Widosh. Za Raymbaultown Osceola Swedetown::John Mušič.
Za Tamarack, Tamarack St. 6 in North Tamarack:Malh O Majerle
K obilnemu pristopu vabi ODBOR.
Društvo sv. Girila in Metoda
št- 9. v Calumet, Mich.
Spadajoče v J. S. K. J. ima svole radno zborovanje vsaka tretjo nedeljo V mesecu, točno oh 0 url zjutraj. v prostorih dvorane slovenske iterkve sv. Jožefa.
Uradniki društva w leto 1.9)9 so Pred. Jos. Pinti tz Podpred. Math Strauss!
Prvi taj. in zastori. John D. Zunlcli Zapisnikar: John Uenich.
Biagalnik. Joseph S. Stuksel.
ODBORNIKI ZA ENO LETO; Mihael Su nič Jr, John Gosenca in John Ileaich
Odborniki za DVE leti
Frank Paulich Martin Štraus^ Johu Startz
Marša) in Poslanec: Math Kobe mi
v slučaja bolezni se najprej oglasite pri tajniku John D.Zunich 4098ConeSt.
Jednota plačuje v slučaju bolezni in $2 na dan takoj od prvega dneva.
Za izgubo roke ali ene noge $4(Ki, i& izgubo enega očesa $200, za izgubo obeli rok, nog ali očes $H0().
V slučaju smrti plača članom (leam) prvega razreda $1500, drugega razreda #1000, tretjega raz. $500, 4 raz. $250.
Vsi oddaljeni člani pa zamorelosvS jo bolezen pismeno naznaniti Isti das ko zbolijo.
K obilnem pristopu vabi
OD BOK.
i;»ta lovuVjXA leti i*?:*.
Merchants & Miners Bank
CALUMET, MICH.
Glavnica	$150,000.00
Prebitek in nerazdeljen dobiček 250,000.00 Obveznosti delnica ri ev	150,000.00
Od vlog’ na čas se plačajo obresti
TA BANKA VAM nudi VARNO UI.OŽIŠĆE za del vaših PRIHRANKOV. Ima ZADOSTNO GLAVNICO VELIK PREBITEK, DVAKRAT večji REZERVNI SKLAD, kot ga Dostava zahteva ter imajo njeni URADNIKI DOLGO LET
izkušnje v bančnem poslovanju.
Charles Briggs, predsednik.
Peter Ruppe, podpredsednik, W. B. Anderson podpredsednik in upravitelj, Stephan Pauli, blagajnik, J. E. Shepard, blag. namestnik.
Stari pregovor pravi!
Da se prepričate kaj da je dpbro
m
Kje da se dobi.Morate poskusiti.
Da dobite sveže meso, pošteno vago, točno in uljudno postrežbo, idite k^Muvrinu in nebode Vam žal.
Peninsula Meat Market
VOGAL 6 IN ELM CESTE.
Rojaki, pristopajte v p_
u
SLOVENSKE 'NOVICE”.
List n Slovence v sierozapadu Zjedinienih Criav.
Izhaja vsaki petek.
Izdaja
SLOVENSKO TISKOVNO 0R0ST0V na Calumetu, Mich.
NAROČNINA ZA AMERIKO:
Ite celo leto .................... $ 2 0
Va pol leta....................... 3 E00
Za k vuoi»© in drugo inozemstvo :
Za celo leto ............) $ 3. OC* nil 15 K.
Capolieti ................ $1.50 ali 8 Ki
Foeamezni i/.tlsi po 5 ct. ‘NAZNANILA (advertisements) po dogovoru. ROKOPISI se ne vraćalo/-DOPISI brez podpisa se ne sprejmejo.',
V slučaju preselitve iz jednega v drugi kraj »j se nam blagovoli naznaniti staro bivali š solinar ln naroćllalnaj se dopošiljajo pod bslovom :
Slovenian Publishing Co., 211-7th Street. Calumet, Mich.
“SLOVENIAN NEWS.”
i
Published every Friday at Calumet, Hieb, by the“Movenian" Publishing Co., 211 7th St alumeV, Mich.
The only Slovenlc paper in the northwestern «art ot the U. S. of America.
SUWSC'KIt "'OX $2."00 par year.
i’he best advertisin' medium for Michigan toneeota and other Western States.
Advertising rates sent on application.
Entered at the Post Offi«e at Calumet, Mich ■ eeeond class matter.
Telefon OJ.
{ CALUMET IN OKOLICA. j
Krščena je bila v nodello -CJeei’lija Kristina, hčeka Johna in Cecilije Kovačič iz liaymbaul-towna,
—	V soboto sta se poročila v slovenski nerltvi Mr. Joseph Terko rodom iz Koroške Vasi fare.
UBođgrađ ns .Dolenjskem in Mrs. Barbara Romšek roj. Simonič, v n o va po pok. Petru Romšek. Nevesta je doma iz Daljnjih .Njiv, fare Vrli na Belokranjskem. Kot priči sta bila navzoča Mr. Math Shaltz in' Miss Mary Sbaltz iz Centennial. Bilo srečno!
—	Iz ruskega vojnega poljà sta se vrnila brata Math in Jos. Grahek,sinova spoštovanega rojaka Jos. D. (fraheka iz Rayinbaul-towna.Malli je oni junak, o kterem & je toliko pisala po vseh veliko je eden mestnih časopisih, zakaj on izmed maloštevilnih onih junakov, ki so dobili štirikratna odlikovanja za hrabrost pred sovražnikom. U priliki bomo prinesli sliko •odlikovanca.
—	iz Francoskega se je te d n j vrnil k svojim staiišetu Mr. in Mrs. Peter D. Špehar na Yellow Jacketu mladi vojak Fr. Špehar.
—	Rojak John Grahek Jr., sin John D. Graheka iz Tarnaracka, je prišel domov na dopust k svojim starišem. Kakor smo že poročali, je bil mladenič “gesan” v neki bitki na Francoskem. Od posledic plina si še sedaj ni popolnoma opomogel in se še vedno zdravi v eni državnih bolnišnic. Želimo mu akorajšijo popolno okrevanje.
—	Misses Annie Butala" in Mary Gosenea, obe iz Yellow Jackets sta odpotovali v dol j ni Michigan, kjer boste preživeli nekaj časa na farmi v Allegan pri g. Math Spra,carjii, od tam po boste odšle v Detroit;.
—	Miss Mary Perko, ki je bila poldrugi mesec na počitnicah pri svoji materi, Mis. M. Gazvoda, Lauri um, je te dni odpotovala nazaj v Detroit.
—	Na obisk svojega sina, Mr. Math Svetici), Yellow Jacket, je prišel iz Minnesaote njegov #ce John Svetio. Mr. Siveti« je živel prej dolgo vrsto let na Oslu metu,
Ipred par leti pa se je preselil na iron Range. Po kraikem tukajjš-»am ooisku namerava odriniti v stari kraj, kamor je njegova družina odšla že pred več leti.
—	Miss Catherine Kastelitz je prišla ta teden iz Detroita, kjer je preživela del šolskih počitnic. Ostali del do 2. sept. bo pri svoji materi na Baurium. Zadnje šolsko leto |e gospica podučevala na javni šoli v Iron Mountain, za prihodnje Šolsko leto pa je angažirana za osocolsko šolo. Veseli nas, da'ostane cenjena rojakinja med nami.
—	Mr. John Strutzel iz sedme ceste se je vrnil na Calumet iz Milwaukee. Wis.
—	Mr. Jos. Sunich iz Tn m a račka si je šel ogledat Milwaukee, kjere biva par njegovih starejših otrok. »V slučaju, da se mu tam dopade se ho preselil z celo družino
U e-
—	Mr. Jos. Kočevar iz sedme ceste je odpotoval za delom v Flint, Mich.
—	V soboto jutro je preminul v Calumet Public Hospital eden najatarejih poljskih naseljencev, Mr. Stephan Klenowicky. Star je bil 70 let in je že dal j časa bolehal. Svoj čas je imel salun na sedmi cesti. Pogreb je bil v pondel-jek iz poljske cerkve sv. Antona Zapušča vdovo in več odraslih otrok.
—	člani slovenskega lovskega’ kluba (Calumet Rifle Club) so si privoščili zadnjo nedeljo popoldne malo medsebojno žaltavo na svojem strelišču zadaj za Swed-townom. Udeležile so se družine in prijatelji k-Iubovih članov. V zabavo udeležencem so člani priredili tekmovalno streljanje na tarčo in pa na i teče golobe'(target and trap shooting). Zmagovalci pri streljanju na tarčo so imeli to smolo, da so bili poraženi pri streljanju na golobe, tako da se je vse lepo “zglihalo” in da ni mogel mliče nič *l kikati ” na druge, češ mi smo jboij-ši kot vi. Cigare, ki j ili je dobil prvi team kot nagrado, smo pa tako vsi kadili. Kuharji so nam preskrbeli en usno vročo večerjo, žejo smo pa gasili' z “bingotom”, ki pa ni imel istega vspeba kot nekdanji ječmenovec, kajti lovskemu pevovodji gospodu J . St. se grlo kar nič ni moglo razvezati,
—	V ponUeljek večer okrog desete ure je nastal ogenj v praz. nem poslopju na Osceola cesti, ki je last rojaka g. Matt Samida in stoji zadaj za njegovim domo-van jem. Ogenj so hitro opazili in še preden so prišli gasilci na lice
mesta, so sosedje ogenj pogasili. Ali je to morda zopet delo domnevanega v okolici se nahajajočega eflre oug-aT’
— Na čuden način je zgubila desno oko Mrs, Kinsman, soproga Župana na Red Jacketu. V pon-deljek dopoldne je prišla v tvornico popa na Rortland cesti, ki je 'ast njenega moža. Ko je šla po stopnicah v prvo nadstropje, da obišče tam svojo prijateljico, se razleti ena steklenica v delavnici m leteč ko3 stekla zadeuo njeno oko. Rredrlo ji je očesno punčico. Odpravili so jo takoj v bolnišnico kjer so ji odstranili oko.
michiganskega polotoka, kar ho privabilo vsakotleto več izletnikov.
—Nasproti pa je tudi dosti Calu-tnetčanov letos porabilo svojo počitnice v to, da so z avtomobili odšli v razne južne in zapadne loaje. Več partij je odšlo proti Yellowstone Parku, in ena bo motorila celo do Ualifornije,
—	jvrasno vreme letošnjega poletja je zopet oživelo nekdanje piknike. Ta teden so n. pr. na pravili izlet na Lake Shore sadje-tržci v torek, mesarji v sredo ravno tam. (Te zadnje pa je pral dež, ki ga nam je dobri Bog posla! v sredo dopoldne). Vsi dvori katoliških borštnaric celega hough tonskega okraja so priredili v torek svojim članicam in njih družinam izlet na alektični park, Kolumbovi vitezi pa so nameravali imeti ravno tam v sredo takozvani “children’s picnic”, ki pa je bil radi dežja preložen na poz nejši čas.
—	V torek se je vršil v Lansin
gu, glavnem mestu Michigana-shud okrajnih pravdnikov pod-prededsstvom deželnega pravdnika Groesoecka. Povod shodu jo dala neznosna draginja in okrajni zastopniki so premotrivali, kake ket-' rake naj bi se podvzelo, da Iti se prišlo v okom veliki draginji živil. Shoda se je udeležil tudi Uoughtonski pravdmk, Mr. Anthony Lucas. Sklenilo se je, da se v najkrajšem času skliče v vsakem okraju (county) velika porola, kj naj bi zaslišala trgovce na debelo in na drobno iz dotičnoga okraja m da brozobzirno postavi na zatožno klop profi tarjeto je one, ki neopravičeno zahtevajo prevelike cene raznim živilom kakor tudi drugim življonskim potrebščinam. Na Honghtonu se bo sesia veMjwU porota drugi teden.	'IA!
—	Mr. Lucas Stefana« je prejel ta teden 3ledeče pismo iz New Yorka: Naznaniva Vam da sva-prišla srečno oba v New York Ko sva opravila vse potrebno po uradih,kakor nama je bilo naročeno, dobila sva potrdilo za prevoz na parniku La Savoy, ki odpljuje IT t. ni. čez morje. Tukaj je ljudi kot muli in trave, ki že dalj časa čakajo na parnike. Prišli so v New York brez vsacega navodila^ češ da ima človek le denar, pa se vse uredi in sedaj tekajo iz urada do urada ter gubijo dragi čas in denar. Mnogi Izmed njih so se vsega naveličali in se podali zopet nazaj na svoja dela. Ko prideva čez morje Vam sporočiva kaj več.
Pozdravljeni!
George Fortun
in Jacob Fabae.
popotnikov, ki so odpotovali v New York in od tam V staro domovino skozi mojo agenturo. Ta pisma so Vam na razpolago pri meni vsaki čas; Znam, da se dobi -■agentov, ki ne spoštujejo niti sebe niti države. V teku svojega 20 letnega delovanja sem si vedno stavil za dolžnost, da delam za bodočnost tudi ako ne, bi bilo strogik državnih poatav. A teso, bodisi glede pošiljanja denarja ali pa potnikov, posebno sedaj zelo stroge. Vse&evršip^d nadzorstvom držav. Toliko v znanje mojim prijateljem kakor tudi onim ki -imajo o tej stvari ka j za reči.
(Adv.) Lucas-Stefanac
J*
Mali čekovni promoti
Ker verjujemo da naj bi imel posameznik ravn0 iložnosti pri čekovnem promotu kakor velike w se in Cooperacije, zato vabima male ravno tako b večje čekovne uloge, veselilo nas bode izkazati
■JaJ
vspešno uljudnost VSIM našim ulagalcem v i___„ja «n™	8UVsl%
bančnem oddelku.
Lepa priložnost za rojaka( ki želi imeti svoj dom.
Ker sem se namenil oditi v stari Kraj zaradi slabega zdravja nudim rojaku, ki žel’ nabaviti svoj dom sledeče; Oddani štiri sobe za dva dolarja na mesec za toliko časa, da je kupec zmožen izplačati hišo. Pri izplacanju sem zadovoljen všteti ves denar, ki mi ga je plačal za rent. Ako kupec želi imeti več ko štiri sobe jih mu oddam pio nizki ceni. Oglasite se pri Jerko Tomič,
4996. Water Works.
Na prodaj!
Moderno opremijema hiša z električno razsvetljavo in kopališčem. Naprodaj je tudi pohištvo. Oglasite se na
1519 tiecla St.
Poziv!
Stem poživljam vse tiste kateri imajo kako terjatev ali plačilo k zapuščini umerleg-a FRANC BRUDER, da se zglasijo pri meni nižje podpisanem, naj kasneje do I- Sept. 1919-
Math F. Kobe 420 -- 7th St.
- Calumet, Mich.
Oskrbnik zapuščine Fr. Bruder ■ a.
Plačujte Vaše račune z čeki, in Vaš podpisani Vam ga vrnemo na prvega, vsacega mesca Vam bode
bolja pobotnica-Vse potrebščine k temu preskrbimo prosto.
H
Sšvcrova zdravila vzdržujejo zdravje v-družinah.
Dolgo
vožnjo, Kakih 2000 milj, iz Butte, Mont. pia do Oalu-meta je napravil rojak John D. Stukel v Maxwell avtomobilu. Prišel je iz zapada na obisk svoje sestre Mrs. K. Brunskole na Mcte liawku. Ža pot je rabil samo 9 dni-Pota so pila v nekterih krajih zelo slaba,vendar pa ni imel veli ko sitnosti s stiojem.—Se nobeno leto n j prihajalo v bakreno okrožje toliko turistov, kakor ravno letos in večinoma vsi z avtomobili.Pridejo iz raznih odaljenih krajev na vzhodu, jugu in zapadu. To ho barkrene-mu okrožju zelo pomagalo. Ker ti turisti bodo po celi deželi raznesli glas o naravnih lepotah Gorenjega
Ali se more potovati v stari krai?
Gotovo je, da se sedaj more potovati v domovino in sicer varno. V teni pogledu je vsaki dan boljše, kajti začele so zopet poslovati razne paroh rodne družbe. -Vend ar pa ne morete iti na Rdijo, Kadar bi sami hoteli, akoravno na tisoče parobrodov čaka na popotnike, ki bi šli radi preko oceana. One rus ne sprejmejo toliko časa do/tler nimate vsega v redu, posebno kar se tiče glede dohodninskega davka (income tax) in drugih stvari, ktere zahtevajo država kakor tudi parobrod uh društva. Zato ]e pa potrebno da vsak popotnik zna, kaj mnje storiti, ako ne zna, naj se obrne na najbližjo agencijo. Koliko jih je, ki so samo prošli v New York, ker niso hoteli dati par dolarjev agentu, da bi jim stvari sp avil v red, a zato so pa potrošili stotine dolarjev v New York«. Ali so agenti temu krivi? Da je v New Yorku potnikov kot muh in trave, to nam spričuje dohnje pismo, ki sem ga ravnokar prejel od enega mojih potnikov. To pismo tudi priča, da sem odposlal moje klijente z vsem potrebnim, kakor gre, dal sem jim tudi vsa potrebna navodila. Imam Se več drugih pisem in zalival od
Driska § s
je poletna potožba, ki izhaja iz raz- § nih vzrokov. Mnogokrat ima svoje <3 vzroke vsled vživanja nezrelega sa- § _ dja ali zelenjave. V vsakem slučaju § O je to znak mizerije, ki je bolestna O ® in ne prijetna. Ustavite jo. Rabite ®
§ Several	|
§ Diarrhoea Remedy §
(Severovo Zdravilo zoper drisko). « Njena vrednost je. preiskušena v ~ zdravljenju driske, colice, poletnih potožb, želodčnih krčev in raznih notranjih neredov. Dobro je za o-troke in cdrasie. Cena 50c in 2c davka. Naprodaj v vseh lekarnah. Odklonite imitacije.
t \ W. F. SEVERA CO. V? CEDAR RAPIDS, IOWA F
Važno Naznanje!
Denar še sedaj mogoče siati v stari v kraj po stalni ceni, hitro in sigf u rno.
Da pošiljam denar točno po Državnem Zakonu svedoči mol Registration Certifikat, izdanj po državnem zakonu od Federa. Reserve Boarda. Zjed. držav v razredu A-
Ali menite oditi v staro domovino? sedaj je čas da se odločite,preden idete,oglasite se osobno ali pismeno v moj urad za važ" na pojasnila.
Lukas Stefanac 428 Pine St.
Calumet, Mich.
Prva Narodna Banka
NA LAUKIUM
SLOVENSKI POGREBNIK in PRAKTIČNI MAZILEC -Embalmer-
Se priporoča Slovencen in bratom Hrvatom v slučajih pogrej,, Točna in pravilno postrežbo Vam jamči naš občeznani.
PETER MADRONICH.
415 Šesta cesta	PhonelŠtev. 313.	Calumet
V Tej Inštituciji
ULJUDNOST -
Naša želja je izkazovati najprijažnejšo uljudnost pri vsem poslu in delovanju.
COOPERACIJA -
Mi se neprestano mujamo do najbljižjega združenja pri vsakem promotu.
USLUGA -
Naš cilj je podati pravilno postrežbo vsacemu ula galcu - - - naj si bode potem svota mala ali velika.
Mi uljudno vabimo nove ulagalce.
CALUMET STAIE BANK-
Calumet, Mich.
Na Calumetu 24 let
W. E. Steckbauer
Izdelovalec
UMETNIH SLIK
Cor-5in Oak Cesta
Dajte Vaše slike v okvirje pri
JARVIS STUDIO
Fina izbirka po zmirnih cen®!1
Presto! Mladem Možemi!
Mi Vam pošljemo popolnoma prosto slike krasnih in znamenitih žensk Pošljite samo znanko za poštnino na Americam Novelty Supply Co. Box 1034 New York N.Y.
Phone 678-J
Calumet. Mich
Chicago Hat Cleaning Shop.
4031 Peta Cesta
Nasproti Savings Bank Proda-. line.
Posebna zaloga pomoranč in Lemon ta teden
Popolna zaloga sadja in sočivja. Vse vedno sveže.
Calumet Fruit Store
PETA CESTA.	CALUMET
Pogrebni zavod JOHN R. RYAN.
je največji na Calumetu ter » bro znan med Slovenci- Pripor"“ se v slučaju potrebe, istotak«** krste in ženitnine-
201-6-cesta	Tel'25
Calumet Mich-
____________________
vez »
Cedi, lika urejuje in barva klobuke nislamnike za mali denar tako da so kakor novi-
Lično urejeni
Palm Garden
Na razpolago vedno candy, fine smodke, prava ropejska kava, razne iiiehk® pijačo in lahekjluncli.
Priporočam se rej a kom v obilen obisk.
Peter Majhoi'-
lastnm-
C&lumet,	osma ce«ts'