THE OLDEST AND MOST POPULAR SLOVENIAN NEWSPAPER IN UNITED STATES OP AMERICA.
SLOVENEC
PRVI SLOVENSKI LIST V
EHKL
Geslo: Za vero in narod — za pravico in resnico — od boja do zmage!
GLASILO SLOV. KATOL. DELAVSTVA V AMERIKI IN URADNO GLASILO DRUŽBE SV. DRUŽINE V JOLIETU. — S. P. DRUŽBE SV. MOHORJA V CHICAGO.
— ZAPADNE SLOV ZVEZE V DENVER, COLO., IN SLOVENSKE ŽENSKE ZVEZE V ZEDINJENIH DRŽAVAH.
(Official Organ of four Slovenian organizations.)
NAJSTAREJŠI IN NAJBOLJ PRILJUBLJEN SLOVENSKI LIST V ZDRUŽENIH DRŽAVAH AMERIŠKIH.
STE.V. (No.) 117.
CHICAGO, ILL., TOREK, 19. JUNIJA — TUESDAY, JUNE 19, 1928.
LETNIK XXXVII.
FrancosKo-nemška zveza na vidiku. - Poplava v Missouri
MED FRANCIJO IN NEMČIJ O SO V TEKU POGAJANJA ZA PRIJATELJSKI PAKT. — V ZVEZO NAMERAVA-JO UKLJUČITI TUDI BELGIJO. — STRESEMANN IN BRIAND NAJVEČ PRIPOMOGLA DO ZBLIŽANJA.
Pariz, Francija. — Zadnje čase se je veliko storilo za prijateljsko zbližanje med Francijo in Nemčijo. Zlasti na industrijskem polju v obeh državah se je prišlo do nekake zveze. Sovraštvo med obema narodoma je škodovalo vele-industrijcem, ti pa si znajo pomagati bolj kot preprosto ljudstvo, da premostijo prepade. ki jih ovirajo, da se njihova kupčija ne more tako razvijati, kakor sami hočejo. Ka-k <>r so se nemški in francoski ndustrijci združili na industrijskem polju, tako se vodijo zdaj pogajanja za vojaško ' \ezo, ki bi postala najmočnejši politična kombinacija, kar h je še bilo kdaj sklenjenih.
Da je do tega prišlo, sta v veliki meri pripomogla nemški :.unanji minister Stresemann, j;i tudi spada k stranki velein-rtustrijcev in francoski zunanji minister Briand. Zadnje čase >v' je zelo pogajal za zvezo med Nemčijo in Francijo, v katere :iaj bi se tudi vključilo Belgijo. Emil Mayerish luksen-burgski jekleni magnat. Maye-•isha je pa pred kratkem zadela smrtna nesreča, z avtomobilom se je ponesrečil. Pogajanja se pa vsled njegove smrti niso prekinila.
Zveza med Francijo in Nemčijo je velikega pomena za o-ranjenje miru v Evropi. Če o tega pride, se tudi fašistov-ska Italija ne bo več mogla toliko širokoustiti.	%
VELIKA ŠKODA PO POPLAVI.
CERKEV SPREMENJENA V JEDILNO SOBO.
POMEMBNOST MALE ANTANTE.
Nad tisoč ljudi prizadetih po poplavi. Jez ob St. Francis reki se je podrl. — Štiri vasi v Arkansasu v nevarnosti.
Kennett, Mo. — Na vzhodni strani reke St. Francis oddaljeno šest milj od tukaj se je na dveh krajih podrl jez in voda se je razlila po dolini. 15,000 akrov sveta je poplavljenega, nad tisoč ljudi je v nevarnosti' in par sto družin je brez strehe, naraščajoča voda jih je pregnala iz hiš, da so morali iskati drugje zavetja. Škoda je cenjena nad milijon dolarjev.
Pet stotnij od Missouri National Guardsmen pomaga nesrečnežem, pa tudi precejšnje število prostovoljcev se je priglasilo reševalni akciji. Rdeči križ je postavil šotore na razstavnem zemljišču v Dunklin.
—	V bližini Newporta, Arkansas, je 700 družin brez strehe.
—	Več delavcev, ki so zaposleni pri popravljanju jeza je bilo v nevarnosti za življenje, ko se je podrl jez. — Štiri vasi v Arkansasu je v nevarnosti pred poplavo, ljudje so se izselili iz hiš.-
POTRES Y MEHIKI.
Mexico City, Mehika. — V
soboto ponoči so čutili v Mexico City in okolici silne potresne sunke. Treslo se je neprestano sedem minut. Ljudje, ki so hodili po ulicah, so se zi-
KRIŽEM SVETA.
— Superior, Wis. — Predsednik Coolidge je poslal Herbert Hooverju brzojavko sledeče vsebine: "Imenovani ste za najvažnejše mesto na svetu. Vaša velika zmožnost in izkušnje vam bodo omogočile, da boste služili stranki in narodu v korist. Želim Vam uspeh, kakršnega si želi Vaše srce. Dal
Iz Jugoslavije*
NADŠKOF ŠARIČ SPREJEL DELEGATE ČEŠKE LJUDSKE STRANKE V DUBROVNIKU. — DELEGACIJA JE NAPRAVILA IZLET V CAVTAT. — DRUGE ZANIMIVE VESTI.
Dubrovnik slavil Čehoslovake.
Dubrovnik, 26. maja. — Češkoslovaška.. - ..jugoslovanska prispela v Sarajevo. Nad-
Nad-
Bog, da bi še mnogo let uspeš- f£pela v
no delovali za blagor dežele." !k°f	:ie T^f t^A
ceske ljudske stranke Svetlika
Mehikanci so konfiscirali katoliške cerkve in jih oskrunili. Slika nam pokazuje krasni veliki oltar v San Joaquin cerkvi, katero so vojaki pod poveljstvom generala Joaquina Amara spremenili v jedilno sobo.
PREMOGARSKE VESTI.
St. Paul kompanija ne bo pričela z obratovanjem. — Springvalley kompanija o-pustila načrt, da bi delala z neunijskimi delavci. —o—
Springfield, 111. — Vodstvo St. Paul kompanije v Mark in Cherry naznanja, da ne nameravajo odpreti jame in z delom pričeti. Spring Valley Coal kompanija v Spring Valley javlja, da nima namena pričeti z obratovanjem z neunijskimi delavci po znižani mezdni lestvici. linijski uradniki smatrajo to kot poraz Northern II-
TORNADO V OKLAHOMI.
—	Honolulu, Hawaii. — K. Palmer in nevesta sta bila na ženitvovanjskem potovanju in prenočila v nekem tukajšnjem hotelu. Zjutraj so našli oba mrtva. Domneva se, da sta se! zastrupila z vspavalnim praškom.
—	Chicago, Tli. — Na Archer Ave. in cesti je pri Oollner Plumbing kompaniji izbruhnil požar. Tovarniško poslopje ležeče na dva akra obsegajoeem svetu je p'opolno-ma uničeno. Delavci so se rešili; škoda je velika.
—	Pittsburgh, Pa. — Mno-Sedem mrtvih in večje število žica, okrog 1000 oseb je de-
ranjenih po neurju. — Far- monstrirala pred jamo št. 14. marske hiše porušene; v, Pittsburgh Coal kompanije. Blair ni ene hiše, ki bi ne bi-. Prišlo je do spopada, v kate-Ia poškodovana.	rem je bilo šest delavcev ra-
njenih. Pravijo, da je tudi su-
hi Adameka ter poslanca SLS Franjo Žebota. Tz Sarajeva so delegati odpotovali v Mostar, kamor so prispeli 25. maja. Tu se je vršil sestanek češkoslovaške ljudske stranke in Hrvatske pučke stranke. Iz Mostarja je delegacija odpotovala v Dubrovnik, kamor je prispela danes. Tu se je vršil sestanek hrvatske pučke stranke, na ka-terem sta govorila poslanca **} samoumor Jugoslovanskega kluba Franjo Žebot in Janez Štrcin.
Dubrovnik je delegacijo sprejel nadvse sijajno. Vse mesto je bilo v zastavah. Ze v Belgradu začete in prekinjene konference so se tu nadaljeva-
Altus, Okla. — V soboto ponoči je divjal nad tukajšnjo okolico strahoviti tornado. Blair, mesto z 800 prebivalci, je opustošeno; ene hiše ni v mestu, ki bi ne bila poškodovana. Tudi iz Headricka poročajo o divjanju viharja, kjer je tudi več hiš porušenih in poškodovanih. Kolikor je znano, je sedem oseb prišlo ob življe
linois Miners unije, katere vo-j nje in nad sto je ranjenih. V ditelj je Joseph Yearsley izjBlairu so nekatere hiše do tal Granville, ki je nagovarjal de-j porušene. V okolici je več far-lavce, da bi se vrnili na delo! marskih poslopij razdejanih, za približno $2.50 nižjo plačo-škoda je ogromna. Število žr-
London, Anglija. — Pomembnost male antante v svetovni politiki "se je zlasti utrdila ob priliki izmenjave misli med evropskimi velesilami in Združenimi državami, ko je šlo za Kelloggov pakt. V brit-skem odgovoru podčrtava Sir Austen Chamberlain, da je treba neobhodno vključiti ta ; akt še gotove evropske države, pri čemer ima v mislih Poljsko in malo antanto, kar je brez dvoma stvaren uspeh njune politike.
V londonu se smatra, da je francosko - jugoslovanska pogodba dovedla ne samo Jugoslavijo, ampak tudi V30 malo antanto v skupino činiteljev, merodajnih za reševanje mednarodnih problemov. Velika Britanija smatra prav tako kot Francija za nemogoče, da bi podvzela kak korak na kontinentu, a izpustila malo antanto. Njeno čvrsto zadržanje od junija 1921 je vkljub sovražnikom ne samo utrdila notranje vezi, ampak ae je kot celota u-koreninila v sestav moderne Evrope. Od posameznih članov male antante ima vsak svoje naloge in težave; ni pa dvojna, da je v teh mesecih imela najdelikatnejši položaj Jugoslavija, ker je .po svoji zemlje^ pisni legi važen činitelj v o-arednji in južno-vzhodni Evropi. Pripada ji torej dvojna naloga '.Prisotnost duha In dosto-
bali, kot bi bili pijani. Po krat-1 dnevno, kakor po prejšnji po-,tev je pa gotovo večje, kot je kem presledku prvega sunka, ^odhi. — Poročano ie bilo dakii^
se je zopet pričelo tresti, vendar ne tako dolgo, kot prvič.
Vera Cruz, Mehika. — Ob 9 :22 v soboto zvečer so v tukajšnjem mestu in okolici čutili silne potresne sunke; dve minuti se je neprestano treslo. Prebivalci so prestrašeni prihiteli na ulico.
-o-
AMERIKANEC UTONIL NA KITAJSKEM.
Šanghaj, Kitajsko. — Michael Healy iz Chicago, 111., ki je že devet let bival v Šang-haju, je padel z japonskega parnika na poti v Nagasaki v morje in utonil.
-o-
ANGLEŠKO ČASOPISJE ZA JUGOSLAVIJO.
godbi. — Poročano je bilo, da: bilo spr^a poročano. bo najprvo pričel z obratovanjem premogovnik v Mark. Ker pa niso dobili zadostno število mož, ki bi pristopili ki
kompanijski uniji, so namero! Beograd, Jugoslavija. — V opustili.	Londonu in Parizu so prepri
Belleville. — Delavci za či- f.ani'. daT je	™d Ita"
stenje jam Golden Rule Coal 1JOTm Ju^oslav"° ze P°Jenja-Mining kompanije so dobili ^ Jugoslovanski poslanik -
pozive, naj pridejo na delo,
Londonu Gjurič, je imel z angleškim zunanjim ministrom Chamberlainom dolg razgovor, i Ni dvoma, da so tvorili odno-
— Doorn, Holandsko. — V petek je minulo 40 let, odkar j je postal Wilhelm Hohenzol-l lern, nemški cesar.
ker nameravajo pričeti z o-bratovanjem 1. julija. Kompanija namerava instalirati me- v	. hanične naprave za naklada-! sa^me?/tallJO m Ju^slav,jo nje premoga. I P™*«"* tega razgovora. — V
Eksekutivni odbor, uradniki ft°fradu z zadovoljstvom be-subdistrikta in člani mezdnega! ]frazveseljivo dejstvo, da komiteja od Illinois Miners UJ stoj\"gledno angleško časopis-nije zajedno s člani "International Policy Committee" hoče-
jo skupaj zbrati mednarodni mezdni komitej. Illinoičani so se sestali v ponedeljek 11. junija v Jefferson hotelu v St. ( Louisu. Sprejeta je bila resolu-janstvena odločnost jugoslo-! cija, da skliče predsednik vanske zunanje politike sta si John L. Lewis od Internaciona-
perintendent zadobil poškodbe.
—	Chicago. 111. — Na 13530 Avenue L so proh. agenti našli priprave za fabriciranje žganja, katere so zaplenili in aretirali lastnika, Franka Nato-relle-ja. Vdrli so tudi v prostore na 13518 Avenue L, kjer so tudi konfiscirali veliko množino žganja, alkohola in naprave ter aretirali Ely Lesko-ta.
—	Princeton, N. J. — M. Patterson iz Pittsburgha je bil zadet od strele, ko je vedril pod drevesom nasproti Palmer stadiona. Treščilo je v drevo, ki se je preklalo. Patterson je bil na mestu mrtev.
—	Mexico City, Mehika. — V boju med uporniki in vojaki na Jalisco-Michoacan državni meji je prišlo ob življenje sedem vstašov, en častnik in en prosta k.
—	Des Moines, Iowa. — Farmarji v državi Iowa se ne dolgočasijo, kajti letos je v državi 10,566 več domov, ki imajo radio, kot jih je bilo lansko leto.
—	Lincoln, 111. — James Fletcher Demmitt, veteran civilne vojne, star 86, je tukaj na svojem domu preminul.
—	Los Angeles, Calif. — Mali kos sveta, s katerega je krasni razgled na Santa Moni-
je bila nevihta med Sremsko Mitrovico in Rumo.
V parku se obesil.
V petek 25. maja zgodaj zjutraj se je nudil v Karlovcu šetalcem v drevoredu ob Korani grozen prizor. Na posestvu posestnika Kralja se je obesil neznan človek. Takoj je bila obveščena policija, ki je poslala na lice mesta posebno komisijo. Ugotovili so, da je samomorilec odpuščeni železniški uradnik Ivan Zubčič iz Bihača. Zubčič je bil zelo vdan pijači. Ker je bil radi tega odpuščen iz službe, je najbrže zato izvr-V Bibaču zapu-! šča ženo in dvoje otrok.
o-
je kljub italijanskemu hujska nju topot odkrito na strani Ju goslavije. Sicer piše zelo rezer- ca zaliv, je bil te dni prodan virano, vendar pa opozarja naj za vsoto $323,000. Kupil ga je potrebo, da Italija preneha s j Harold F. McCormick iz Chi-
stekli v Londonu vse priznanje, kjer se resno javno mnenje ne more več zavesti na škodo južnih Slovanov. Kar se tiče odno-šajev do Italije se goji nada, da se bo pogodba med Belgra-dom in Rimom obnovila in, spo-polnila. V tej zvezi se ponovno z zadovoljstvom ugotavlja dejstvo, da ni imel znani agitator za spremembo trianonskega miru lord Rothermere pričakovanega uspeha pri Mussoliniju.
le sejo članov International Policy Committee.
Staunton. — Minuli teden so pričeli z delom v jami New Staunton Coal kompanije. Poročilo pravi, da je kompanija podpisala začasno pogodbo z Joe Carnella, predsednikom subdistrikta.
Harrisburg. — Henry Scher-rer, star 73 let, najstarejši in najboljši premogarski delavec v tukajšnjem kraju je na svo-
svojo izzivalno politiko, ki prebivalstvo Jugoslavije vedno znova razburja. — Londonski in pariški listi presojajo položaj zelo optimistično in so prepričani, da je najhujše razburjenje že minulo; resnejših zapletljajev se ni treba ba-i» -II.
-O-
— Charlottesville, Va. — $5,000,000 je nekdo daroval "Universiti of Virginia", ne da bi'izdal svojega imena.
caga.
ŽRTVE STRELE.
V vodnjak padla.
V vasi Melence pri Novem Sadu se je te dni pripetila nenavadna smrtna nesreča. Ift letna kmetica Jurica Lazič je le. Prva se je vršila dopoldne j hotela zvečer zajeti iz vodnja-v Mostar ju, popoldne pa je de-j ka vode zn živino. Na spolzkih legacija napravila izlet v 13 | deskah pri vodnjaku se je kme-
km oddaljeno kopališče Kupa- tiči spodrsnilo in ženska je ri. Tu se je konferenca nada- j padla v vodnjak. Ker ni bilo ljevala. Med drugimi govorni-J tedaj blizu nobenega človeka, ki je referiral poslanec Ju go- ki bi ji pomagal, je ženska u-slovanskega kluba Žebot. | tonila v vodnjaku in so jo po-Predvsem se je bavil z vpra- j tegnili ven že mrtvo, šanjem železniškega prometa '	_0_
Ujet roparski morilec.
Pred dobrimi osmimi leti, dne 22. februarja 1920 so na-
in o medsebojnih borzah dela. Tudi poslanec Štrcin je imel referat, v katerem je obširno in temeljito obdelal vprašanje,.,. , v , turistike in tujskega prometa. I !h Polefif zeleznakesra tira pri Po končanem delu' pa sta čuvajnici blizu postaje Videm-napravili delegaciji izlet v Krsko "zavestnega zelezniš-Cavtat. V ponedeljek 28. maja
sta se podali na Cetinje in Ko-tor. 30. maja so se češkoslovaški parlamentarci vrnili preko Šušaka, Maribora nazaj na Češko.
Jugoslovanski kardinal.
Rimska svetovna korespondenca javlja 19. maja: "Tudi Jugoslavija naj bi dobila svojega kardinala. Kakor se čuje. bi prišel za to imenovanje vpo-štev knezoškof Jeglič, ali nadškof Bauer in nadškof Rodič."
Tuberkuloza.
Kakor je v srednjem veku razsajala "črna kuga" ter morila milijone ljudi, tako divja danes "bela kuga" — jetika. Na tuberkulozi umira v Sloveniji povprečno vsak sedmi bolnik. Jetičnih ljudi pa je v Sloveniji približno 60,000. -o-
koga poduradnika Josipa Mal-gaja iz Zagreba. Malgaja je v vlaku neznan zločinec napadel, ga oropal in vrgel iz vlaka. Malgaj je za poškodbami kmalu nato umrl. V vlaku je bil oropan suknje, pokrivala, srebrne žepne ure z verižico in večje vsote denarja. Po dolgi preiskavi in zasledovanju se je orožnikom v Krškem posrečilo izslediti zločinca. Je to neki Ivan Glogovšek iz Stare vasi v občini Videm. Glogovšek je bil pred dnevi aretiran in izročen sodišču v Celju.
Berlin, Nemčija. — V Lan-denbergu so ženske, ki so delale na polju vedrile v nevihti/ pod nekim drevesom, v katerega je treščilo. Osem žensk je strela na mestu ubila, tri so bile ranjene.
-o
Aretirana ponarejevalka dvo-dinarskih novcev.
V Karlovcu sta bila te dni aretirana ključavničarski pomočnik Djuro Draženovič in njegov brat Milan, ker sta po-narejevala dvodinarske novce. . i Oba sta krivdo priznala, nakar sta bila izročena sodišču. V promet sta spravila okoli 400 ponarejenih novcev.
o
jem domu minuL
v D orris vili e pre-
Ako se ti "Amerikanski Slo-venec" dop&de, povej to svojim prijateljem in ra>ncen in priporoči jim ga, da d ga na* rože!
Nevihta nad Sremom.
Nad vsem južnim Sremom je 25. maja proti večeru divjala velika nevihta. Najprej se je vlila ploha, nato pa debela toča. Posevki šo ponekod popolnoma uničeni. Posebno velika
Širite "amer. slovenca*
DENARNA NAKAZILA
ZA JUGOSLAVIJO, ITALIJO, Itd.
Vaša denarna pošiljatev bo v starem kraju hitro, zanesljivo in brez odbitka izplačana, ako se poslužite naše banke.
Dinarje, ozir. lire smo včeraj pošiljali po teh-le cenah:'
500 Din 1,000 Din 2,500 Din 5,000 Din 10,000 Din
100 Lir . 200 Lir .
9.35 . 18.40 . 45.75 . 91.00 181.00
____________$ 6.00
_____11.50
500 Lir_______27.75
1000 Lir_______54.50
Pri večjih svotah poseben pep ost. Poštnina je v teh cenah 2e rrača-
Zaradi nestalnosti cen je nemogoče vnaprej cene določevati. Merodajna »o cene dneva, ko denar sprejmemo.
Nakazila s« izvršujejo po pošti al pa brzojavno.
IZVRŠUJEMO TUDI DENARNI POŠILJATVE IZ STAREGA KRAJA V AMERIKO.
Pisma in pošiljke naslovite na!
ZAKRAJSEK & ČE3ARK, 455 W. 42nd ST- NEW YORK. K. X
ftMERlKAHW SlflVWC
AMERIKANSKI SLOVENEC
Prvi in najstarejši slovenski list ▼ Ameriki. Ustanovljen leta 1891.
Izhaja vsak dan rarcn nedelj, ponedeljkov in dnevov po praznikih.
Izdaja in tiska:
EDINOST PUBLISHING CO.
Naslov uredništva in uprave. 1849 W. 22nd St., Chicago, 111, Telefon: CANAL 0098
Naročnina:
celo leto pol leta .
„$5.00 _ 2.5C
Za Za
Za Chicago. Kanado in Evropo:
Za celo leto_____________$6.00
Za pol leta______________3.00
The First and the Oldest Slove-nian Newspaper in America.
Established 1891.
Issued daily, except Sunday, Monday and the day after holidays.
Published by:
EDINOST PUBLISHING CO.
Address of publication office:
1849 W. 22nd St., Chicago, 111.
Phone: CANAL 0098
Subscription:
For one year ________
For half a year______
Chicago, Canada and
For one year ________
For half a year__________
-$5.00 . 2.50
Europe:
____$6.00
___3.00
POZOR.—Številka poleg vašega naslova na listu znači, do kedaj imate list plačan. Obnavljajte naročnino točno, ker • tem veliko pomagate listu.
DOPISI važnega pomena za hitro objavo morajo biti dcposlani na uredništvo vsaj dan in pol pred dnevom, ko izide list.—Za zadnjo številko v tednu je čas do četrtka dopoldne.—Na dopise brez podpisa se ne ozira.—Rokopisov uredništvo ne vrača.
Entered as second class matter November 10, 1925, at the post office at Chicago, Illinois, under the Act of March 3, 1879.
Krščanska obnova v Rusiji.
Ruski boljševizem je popoln in dosleden ateizem. Ljenin je dal temu izraza v znanem geslu, da je religija opij za narod, kar stoji še danes zapisano nad "Rdečimi vrati'' v Moskvi. Brezversko stališče in propaganda sovjetov je v prvem naletu imela tem večji uspeh, ker je rusko preprosto ljudstvo, da o inteligenci ne govorimo, poznalo cerkev večjidel samo od slabe strani. Pravo krščanstvo se je po začetnem plodonosnem vorskem, moralnem in kulturnem delu med ljudstvom zateklo in zaprlo v samostane, tatarska invazija je narod zopet podivjala, sledeče samodrštvo pa je popolnoma uničilo svobodo cerkve in njenega prosvetljevalnega delovanja. Pod Romanovi je bila državna cerkev pravzaprav policijski institut, duhovščina je propadla, ljudstvo pa, ogorčeno, zagrenjeno in demoralizi-rano po ti- čanstvu, zapadlo največjemu materializmu. Svetovna vojska je dala državni cerkvi zadnji sunek. S tem so seveda utrpele verske vrednote same največjo škodo in sovjeti so storili vse, da krščansko religijo kot tako popolnoma diskrediti-rajo.
Uspeh pa je bil ravno nasproten. Z osvoboditvijo Cerkve od države je dobila cerkev nazaj svoje najdražje: notranjo svobodo, krvavo mučeništvo pod sovjeti — eno največjih in najstrašnejših v zgodovini krščanstva sploh — pa ji je vrnilo ene pristaše, druge pa nanovo pridobilo; izpočetka bolj med inteligenco, polagoma pa zajema ta val tudi preprosto ljudstvo in v zadnjem času čedalje bolj tudi delavstvo. "Kristus zopet hodi po Rusiji', se glasi letošnja velikonočna poslanica iz Rusije. Sovjeti, kojih "komsomolska" mladina je v letih 1918— 192n še udirala v cerkve, nadlegovala vernike in duhovnike pretepala, so l ili primorani skleniti s cerkvijo nekako premirje, da se "po nepotrebnem ne dražijo čustva zaostale množice." llazkolniške cerkve, ki so jih izzvali in protežirali sovjeti, niso imele uspeha, pač pa naraščajo sekte zategadelj, ker se mnogi verniki pohujšujejo nad tem, da je Cerkev sklenila, kakor oni mislijo "sramoten kompromis" s posvetno oblastjo.
Dejstva govore. Medtem ko "Zveza brezbožcev" v celi Rusiji ne šteje več kot 193.000 članov, razvijajo cerkvene občine vedno večjo delavnost. Tako je n. pr. leta 1926 v Ukrajini izhajalo samo 6 nabožnih listov, danes jih je 11 v 33.000 izvodih. Lanskega leta so izdale ukrajinske pravoslavne cerkvene občine 77 verskih knjig in brošur v 3 milijonih 800.000 eksemplarjih. Vedno več leligiozne literature prihaja v Rusije iz inozemstva. Samostani postajajo zopet središča versko-kulturnega dela. Posebno pa skrbi sovjete, da versko pravoslavno gibanje pridobiva zase tudi industrijsko delavstvo. V tovarni, ki se ponosno naziva "Komunistična avantgarda", v vladimirski guberniji, se je od 10.000 delavcev javno vpisalo v pravoslavno cerkveno občino 2000. Med člani cerkvenega predstojništva je več navdušenih komunistov, med njimi celo predsednik ujezdnega izvršilnega odbora sovjetov! V industrijski guberniji Ivanovo-Voznesensk je 660 cerkvenih občin s 171.300 večinoma delavskimi člani, dočim je članov "Zveze brezbožcev" samo 200. Delavci zavzemajo tu odločno stališče proti oficijelnemu razširjanju in razpečevanju "Brezbož-nika". V novgorodskem, tudi zelo industrijskem ujezdu, se je zgradilo v zadnjih dveh letih 6 novih cerkva. Mnogo delavske mladine izstopa iz ateističnega "Komsomola"; pravi kuriozum pa je, da n. pr. v Gdowu v severozapadni Rusiji nahajamo komsomolce med pevci cerkvenega kora! Ustanovil se je celo proti komsomolu Kristomol, zveza krščanske mladine. Cerkvene občine pošiljajo ponekod že klerike študirat v inozemstvo, ker so višja bogoslovska učilišča v Rusiji uničena. Verske občine prirejajo ne samo verske diskusijske večere, ampak
cele tečaje. "Popi" — tako piše glasilo strokovnih zvezd, "T.urd", — so jnrzlično na delu, da uničijo pridobitve proletar-ske revolucije in "Izvestja" trobijo alarm zoper "popovsko Vandejo", ki da organizuje kontrarevolucijo.
To je edino orožje, s katerim misli boljseviški tisk odole-ti verskoobnovitvenem gibanju v Rusiji. Njegove protiverske in protikrščanske fraze, psovke in zasramovanja namreč nič več ne vlečejo. Ljudstvo čedalje živeje in globlje čuti potrebo po religioznem osnovanju življenja, kakor je to bilo sploh po vsaki revoluciji. Grozote revolucije, sledeči strašni glad in realnost ter trdote življenja, ki se stavljajo na pot uresničevanju "raja na zemlji" in rode neizogibna razočaranja, kakor tudi praznota materialistične znanosti komunizma so neusahljivi psihološki vir za dopolnitev, utešenje in osrečenje duše v religiji. Zato boljševiško brezverstvo nima drugega orožja, ko da ovaja in preganja duhovnike zaradi "kontrarevolucionarne propagande". Omeniti je, da je pri delu za versko povzdigo ljudstva posebno marljiva tudi katoliška duhovščina, predvsem v Ukrajini, kjer je je največ. Sovjeti jo seveda dolžijo "veleizdajalske akcije v prid Poljski" in so pustili nedavno umreti v ječi nedolžnega katoliškega prvoboritelja za versko obnovo v Ukrajini, duhovnika Skalskega. Sovjeti pa s tem religiozno gibanje le nete in krepe.
Rusija se zopet pokristjanjuje. Topot temeljiteje in globlje nego kdajkoli preje v svoji zgodovini. Boljševiška revolucija pomeni nehote obenem regeneracijo krščanstva v Rusiji.
SLOVESNOST SV. REŠNJE-
GA TELESA V FOREST
CITY.
Forest City, Pa.
V nedeljo, 10. junija 1928 je bil veliki dan za katoličane našega mesta, ko smo praznovali Telovo. Malo pred 10. uro dopoldne smo odkorakali izpred slov. cerkve sv. Jožefa — šest župnij po številu, in sicer slovenska, irska, slovaška", poljska, litvinska in rusinska (grško katoliška). Švirali sta nam dve mestni godbi ko smo korakali po Main Str. in potem na grič blizu rusinske cerkve, kjer je daroval sv. mašo naš č. g. župnik Rev. F. Jevnik ob asistenci tukajšnje čč. duhovščine. Po svetem opravilu se je vršila procesija s sv. Rešnjim Telesom, med katero so se brali evangeliji pred vsako katoliško cerkvijo, nazadnje pred našo kjer se je cela slovesnost ob skupnem petju vseh cerkvenih zborov in sviranju godb ter pritrkovanjn zvonov prav impozantno končala. Dasi so nam takoj zjutraj grozili črni oblaki, je bila kljub temu ude-
Po $1.00 so darovali: Frank Gričar, John Keržič, Mrs. Anton Borštnik, Frank Erjavec, Jožef Komin, Ignacij Rojnik, Matija Grum, Frank Milavec. Po 50c: Jožef Princ, Feliks O-peka, Anton Sever, John Su-hadolnik, Miha Peterka, Lovrenc Kotar, Martin Novak, Anton Bečaj, Frank Zupančič, Marija Kranjc, Jožef Petrov-čič. Lovrenc Capuder, Lovrenc Cestnik in neimenovani so darovali po 25 centov.
V imenu obdarovanega društva se prav iskreno zahvalim vsem darovalcem. Bog plačaj !
Pozdrav
John Grum.
COLLINWOODSKE VESTI.
CoIIinwood, Ohio.
Vsako vrstne vesti se čitajo v listu Amer. Slovenec iz naše naselbine, zlasti zdaj, ko se je pričelo zidati novo šolsko poslopje. Nihče pa ne poroča za nas farane žalostno vest, da so se naš č. g. župnik V. Hribar 6. junija morali podvreči operaciji. Že dolgo časa so bolni in
dvakrat so že iskali pomoči v ležba velika, kar znači, da je bolnišnici. Operacijo so hvala
pretežna večina prebivalstva mesta Forest City katoliška.
Delavske razmere so pri nas prav pod ničlo. Delamo povprečno po tri dni na teden. Da ne živimo baš v sijajnih razmerah je razumljivo. Ko so se pred štirimi leti vršile predsedniške volitve so rabili republikanski bossi geslo: "Vote for Coolidge means prosperity". Pravilno bi bilo, če bi se na koncu še pridjalo — "for Coolidge".
Dobil sem iz moje rojstne
Bogu srečno prestali in zdravje se jim polagoma vrača. Fa-rani želimo dobremu in skrbnemu gospodu, da bi jim ljubi Bog povrnil zdravje, da bi nadaljevali z delom za dobrobit fare in faranov, kot so dose-daj.
Dne 4. junija je umrl rojak John Barle, star 46 let, doma iz Gornje Selce, fara Dobrnič. V Ameriki je bival 26 let. Zapušča soprogo in pet otrok, sestro in brata, v starem kraju pa mater. Bil je član društva
sveti ranjki večna luč.	1 dečki; tudi šolski otroci iz Tr-
Želim, da bi se še kateri iz-j sta in bližnjih vasi so nosili o-med čitateljev Amer. Slov. vi bleko malih fašistov. Na čelu naši naselbini potrudil nekoli-ije korakal vojaški oddelek, ko in poročal o naših razme- nadalje karabinerji, mestni rah. Priporočljivo bi bilo, če stražniki, miličarji in godba, bi kdo stalno poročal vsaj vsaki Pogreba so se udeležiji nada-teden enkrat, ker pri nas je j ije konzul fašistovske legije, vedno dosti novic.	| zastopnik tržaškega magistra-
Pozdrav vsem čitateljem te- ta, pokrajinski fašistovski taj-
ga vrlega lista
M. Z.
Torek, 19. junija 1928.
vedala, da ji je Jazbec samo snel znak, ki mu je potem pa-del'na tla; nikakor pa ga ni pohodil. Sodnik je dal Ernesto Jazbečevo takoj aretirati in jo stavil pod obtožbo krivega pričevanja. Pri zadnji razpravi je Jazbečeva ostala pri prvotni trditvi in dostavila, da je Abram zatožil Jazbeca iz ljubosumnosti in da se maščuje, ker je ona zavrnila Abramovo ljubezen. Proti obtoženki je-pričal Abram, ki je zopet trdil, da je Jazbec znak pohodit. Njegovo pričanje je zagovornik lahko izpodbil in pokazal vračali s pokopališča; saj nam na "corpus delicti" ( fašistov-niti naših mrtvih ne pustijo! ski znak), ki je bil popolnoma ve<-'-	' nedotaknjen. Kljub temu je so-
List za listom pada. V Koj-! dišče obsoclil° obtoženko na 8 šem članku. Petnajst tisoč je 3kem onkraj Soče so položili ^ ' mesecev ječe, a le pogojno. Slovencev v Milwaukee — to grob župnika Alberta Lebana. Kupčija s črešnjami. Letos ste zapisali Vi. Dohodkov pri! Kdor bi mogel popisati njegov; se na Goriškem ne obeta po-cerkvi ste imeli tritisoč dolar-j pogreb, bi podal najvernejso' febno obilen sad. Mrzlo in de-jev. Po Vaših računih je Vas sliko njegovega d
DOPISNIKU IZ MILWAUKEE
Sheboygan, Wis.
Amer. Slovencu z dne 12. junija 1928 odgovarjam sledeče: Gospod Raly, popolnoma se strinjam z Vami. Razmer v Milwaukee ni mogel nihče lepše razložiti kot ste jih Vi v Va-
nik in celo tržaški podprefekt!. Domače ljudstvo je bilo potis-njeno popolnoma vstran. In prvič se je zgodilo, da se z našega pokopališča ni dvignil proti nebu običajni očenaš v slovenskem jeziku. Potrti smo se
.1 egovega delovanja. Ne-jževno pomladansko vreme ,ie stalo uzdrzavanje Vaše cerkve j pregledna množica Bricev, Vi-	e že v cvetju.
lansko leto samo 20. centov na i pavcev in Gorjanov, pevski osebo. V slučaju, da nekateri; zbori iz Kojskega, Gorice in Slovenci in otroci niso cerkve j Sturij, zastopniki uničenih kul-podpirali, potem pride na 600 j turnih in gospodarskih organi-družin, katere so vpisane pri zacij in okoli 70 duhovnikov se
ii. 7 Vipavsko ohromila škoda.
Vaši cerkvi, po $5.00 na lete.
Ako so v Milwaukee iz kateregakoli razloga take razmere. da ne morete uzdržavati svoje lastne župnije in svojega župnika, potem se z Vami popolnoma strinjam in naj ostane pri starem — oskrbuje naj Vas župnik iz West Allisa še za naprej
ie pomikalo proti Sv. Križu. Kje je tista sila, ki je v teh razmerah, ko so uničena društva, pevski zbori in vse kulturne organizacije, ko ni sledov več o družabnem življenju, v enem samem dnevu prignala v Brda, kamor ne vodijo no 1 I ceste, ne železnica, nad oOC s i ljudi iz vse Goriške? P'>ko?n::-
Cudno, da nekatere sloven-j kovo delo je očividno o :rod: ske družine v Milwaukee dra-; obilne sadove, Id jih naihui
ourale
ge volje podpirajo tujerodne nevihte ni o župnije od $25.00 do §50.00 kega ljudstva v Prvači letno radi vzgoje svojih otrok' kojnik pred 50 leti iz: v katoliški šoli in da so postali ljudstvu je ostal zve -,
z Km
cresn.ie ze v cv£ V Brdih so poleg tega napadli črešnje črvi in skoro vse uničili r.,	~ jn p,rcia je to
Letos se je o-• >etala posebno dobra kupčija, ker so se za črešnje zanimali poleg nemških tudi češki in a-meriski trgovci in so dali svojim komisijonarjem že velika naročila. Kupčija se Še ni prav ■ az^ Ha: cone gredo od 1.50 do 2 liri za kilogram.
-o-
Iznajdljivost.
r-!i;:ala sr je žegnanska ne-del.in. vaščanke so prihajale s : h s noln-mi košarami, samo !;o'>?tr f"rh si ni mogel ničesar
el.
vasi Rakitne prošnjo za pomoč. sv. Lovrenca, št. 63. KSKJ. in
gasilnemu društvu pri graditvi novega doma. Kljub slabim časom sva rojakom nabrala vsoto $25.00.
Darovali so sledeči: Jožef Korošec $5.00; John Grum
član društva Mir, št. 10 S. D. Zveze. Preostalim sorodnikom iskreno sožalje.
Umrla je tudi 4. junija v mestni bolnici Mrs. Frances Tomažič, v starosti 38 let. Do-
§3.75 ; Frank Korošec $2.00.' ma je bila iz fare Hrušica. Naj
člani dotičnih župnij. Prepričan sem, da bi te družine isto storile za svojo slov. župnijo, ako bi imele kat. šolo. Bojite se dolga! V Denvcrju, Colo., je 120 družin izplačalo dolg na svoji krasni cerkvi in se niso ustrašili zidati kat. šole, čeprav so se zadolžili tedaj okoli $40,000.00. Vsiljuje se Vam nobeden. Svojo zadevo rešite sami, kakor veste in znate. Toda častno!
Rev. J. Cherne.
SLOvSmrnm,
S Proseka poročajo: Odkar je zapustil našo faro č. g. Mar-telanc, naši otroci ne slišijo več božje besede v maternem jeziku. Na zahtevo tržaškega magistrata se mora poučevati verouk izključeno v italijanskem jeziku. Naši otroci so bodo morali zdaj zateči v cerkev, kakor se je zgodilo v Istri, kjer duhovniki ne marajo v šoli poučevati verstva v italijanskem jeziku. Fašisti so nas potisnili v take razmere, da se ob priliki blagoslovljenja novih zvonov ni upal niti eden izmed nas pozdraviti v slovenskem jeziku našega priljubljenega škofa, ki ne dela razlik med narodnostmi. Še bolj žalosten je bil pogreb deklic Marije Reja in Nade Stare, ki jih je povozil avtomobil. To ni bil pogreb, to je bila fašistovska propagandna demonstracija. Dasi nista bili deklici vpisani v Balillo, so nesli krsti v balilo preoblečeni
tC"
v 11-
;t i
hujših časih med vojno in > j vojni: še tisti večer, ko ga je zadela kap. ie vadil sv >j y; v-ski zbor in smrt mu je našla v rokah pero, ki je pisal?) »h > skladbo za slovesnost pr? Sv. Križu na vnebohod Gospodov. V Gornji Tribuši in v Ši.irjah je Albert Leban oustil svoje najboljše moči. Med svojimi Vipavci in blizu brata Ignac • Batujska bi bil rad preživel še odmerjena mu leta, a njegova tihega in vztrajn. i dela so so fašisti zbali in pred enim letom je moral bežati pred njimi v Brda. Tudi v Brdih je bil doma, ! ker je tu doma ljudstvo, ki ga j je Bog med vojno in po voljni tolikokrat obiskal. Prof. Ter-!
j mesa bi morala kupi-^t'.'kala Urša. njegova olovica. 1
i ■
■■ e i
iztrkovati že-. , iz k iterih se je pač kadilo, i pa hotelo cvenkati. Tudi de-jM-nico je obrnil narobe, našel a ni dnvrega kakor listek o'l e I i k o n o č ne izpovedi.
"Tu nič. tam nič", je jad> oval l*rh. "A vendar, ob žeg-< an.h1 ne smemo biti brez meša, pri ne? i košaro!" •i je r1 anil a po jerbas m pred Vrha. čakajoča, odkrije skrivnost, kako PovaIa brez denarja, r s t m kaj na tla ga po-ji je ukazal in se sko-' v jerbas.
Trh, kaj počenjaš?" je str-
ia
)ih ji
"K stavi" har^l
"i:h, kaj." ;i je odvrnil. "Poglej. tukaj v jerbasu imaš celega prašiča."
čelj, je pogrebcem v cerkvi po- m^a v strahu, da se mu je zme-vedal. da je pokojnik zapustil j šalo . — 15 lir. In zopet je Bol; obiskal ta nesrečna Brda, ko jim je vzel tako velikega dobrotnika. "Albert Leban se gre združit z geniji našega rodu, s Slomškom, Malmičem, Gregorčičem!" je vzkliknil dr. Janko Kralj ob odprtem grobu.
O osojena, ker nl pričala proti Slovencem. Pred goriškim tribunalom se je morala zagovarjati Ernesta Jazbec iz Komna, ki je bila obtožena krivega pričanja. Njen bratranec učitelj Lud. Jazbec je bil nedavno obsojen v kontumaciji n-i eno leto ječe, ker je baje Erne-sti Jazbec strgal s prsi fašistovski znak, ki ga je daroval fa-
S!aba vest.
Dva postopača sta ukradla v gostilni srebrno žlico ter jo popihala. Nekaj časa sta se skrivala po mestu, končno pa -ta zatekla v cerkev po odpuščanje. Prav ko sta stopila skozi vrata, se je obrnil maš-nik pred oltarjem proti ljudstvu s polglasnim pozivom: "Orate fratres!"
"Beživa!" je postopač počepnil tovarišu. "Naju že imajo !"
''Zakaj ?'" se je ustrašil po-
Iitiiii;iiiiilllli1!lfi3llililill
šist Jožef Abram, in ga pote-j tepin. ptal .Ernest Jazbec je pri raz-i "Ali nisi slišal, da je duhov-pravi proti Jazbecu izpovedo- nik rekel: "Vrata zaprite!"
* PODLISTEK *
Štefan Lazar:
TITANA.
Roman.
Iz madžarščine prevedel Fr. Kolenc.
Z zarudelim obrazom sta zrla v teto Betsy.
— Tetka Betsy, ali ste kaj videli? — se je smejal iz Vrtne ute Overton.
Teta Bet^y je bila nevoljna; mrko je molčala. Zaljubljenca sta šepetala, se posvetovala,'potem pa sta prišla ven iz nje in sta se začela sprehajati pred tetino klopjo: neopaženo sta hotela zbežati.
Toda teta Betsy je vstala in jima sledila, ko da je s kako veliko, dolgo nitjo privezana k Alici. Neutrudljivo je š pala za njima in med tem je pridno -gibala prste:
stikala je. Toda Betsy je bila dobra duša, vsako leto je naštikala cel kup suknjič za uboge, male reveže zunanjih mest . . .
Pri ovinku se je Alice vsedia na klop. Ni rešitve! Načobila je višnjevordeča usta, en črni las ji je jezno migal na čelu: kujala se je. Overton se je tudi ves potrt vsedel poleg nje, toda sedaj je sedel nekoliko dalje proč od nje, češ, naj vidi teta Betsy, da nimata nikakih namenov . . .
Prišla je teta Betsy, in hitro obstala.
—	Počivata, počivata? — se je smehljala. — Niti nisem opazila, da sta se vsedia.
In se je z brezprimerno drznim, naglim obratom tudi sama vsedle med oba zaljubljenca.
—	Oh, moj Bog ... — se je povesila Ali-cina ustnica.
—	Stara škatlja — je mrmral Overton.
—	Kaj ste rekli? — se je obrnila k njemu tetka Betsy.
—	Ne . .. Nisem govoril...
Alice je pogledala Overtonov kisli obraz in se glasno zasmejala.
—	Dragica, kaj se smeješ tako glasno? — jo je pogledala teta Betsy ljubeznivo, a vendar izredno strogo. — Dozdeva se mi, da si se spozabila . . .
Alice ni vzdržala dalje. Zaljubljena duša se je odprla in rudeče ustnice so govorile sladke besede.
—	Sladka tetka ... — je jokala in se ji vrgla na ramo. — Jaz ... jaz sem tako— tako nesrečna . . .
—	Ljubi golobek, kaj ti je? — jo je nežno božala. — Imaš mrzlico?
Tudi iz Overtonovih prsi je privrel vzdih.
—	Kaj pa je z vami? — se je obrnila k njemu teta Betsy. — Vi ste tudi tako. bled. Kaj vas boli?
—	Srce — je Overton patetično povesil glavo.
—	Srce! Ej, ej! — se je naslajala z ljubko hudomušnostjo z muko zaljubljencev tetka Betsy. — To je pač pogosta prikazen pri mladini . . .
—	Ne mučite, me — jo je proseče gledal Overton.
— je
Teta Betsy se je delala začudeno.
—	Toda kaj vama je, otroka?
Overton se je sključil.
—	Zaprosil me je za roko . . . vzdihnila srečno deklica.
Overton se je slovesno dvignil.
Na trudnem obrazu tete Betsy je zaigral dobrohoten smeh. Vzdihnila je in objela nečakinjo.
Nad glavami je zadonela ptičja tirada in šušljajoči veter je trosil v črne lase zaljubljene deklice bele cvetke. — Overton je hvaležno poljubil tetino roko.
—	Prosim vas, govorite v najini zadevi pred gospodom profesorjem . . .
Za hrbti je zaropotal kamen.
—	Prav — se jim je smejal profesor. — Vse sem slišal. A kaj je s plini, g. Overton?
Alice mu je padla na prsi.
—	Dragi očka . . .
—;s plini? — je jecljal Overton.
Brinkley je "nežno poljubil hčerkino če-lo, potem pa je razglasil svojo očetovsko
razsodbo: — Naj bo.
VII.
Mutsuhito Dsain se je zakopal v delo, dneve, tedne in mesece ni prišel iz hiše, ie delal je, nepretrgano je delal na prednjem delu okrogle stavbe, katero je pretvoril v široko verando. Čelno sobino steno je odstranil in je zračni, solnčni laboratorij le z belim prtom zaprl od ulične strani. Trudil se je, da bi sestavil čudne strojne dele. Veliko in težko delo je zahtevalo vso njegovo pozornost, v duši pa je žarela motorična moč njegovega ustvarjanja — smrtna ljubezen . . .
V zadnjem delu hiše je odmeval žalosten glas kitare; ubogo, zapuščeno dekle je prebiralo žalostne melodije. — Mutsuhito Dsain se je že privadil in pri delu ga ni motila Zvončkina tužna pesem, nasprotno, poslušal jo je, saj je žalostno brenklanje kitare razlagalo s tresočim se jezikom strun tudi njegovo bol ... — Alice! Glas kitare se je tišal, počasi pa joka je utihnil.
Torek, 19. junija 1928.
AMEtUKANS
KI SLOVENEC
- —

TEDENSKI KOLEDAR.
21 Nedelja — Sv. Janez Krstnik.
25	Ponedeljek — Sv. Viljem.
26	Torek — Sv. Janez in Pavel.
27	Sreda — Sv. Ladislav.
28	Četrtek — Sv. Irene j.
2S Petek — Sv. Peter in Pavel. 30 Sobota — Sv. Pavel.
Rev. K. Z.:
ČETRTA NEDELJA PO BINKOŠTIH.
4. pobinkoštna: Čudežni ribji lov. (Luk. 5, 1—11.)
Berilo je vzeto iz lista sv. Pavla do Rimljanov, 8. poglavje, 18. do 23. vrste. Zgodbe stran 929.
Bog nas je za se vstvaril. Na svetu smo, da tu Bogu služimo in si s tem zaslužimo večno plačilo v nebesih.
Vse posvetno, vse naše zmožnosti, vse naše delo, vse trpljenje. vse nam mora zato služiti samo v to, da si obogatimo
svojo dušo.
Toda naše življenje je težko. Samo na sebi je že trpljenje. C e pa hočemo še zvesto Bogu služiti, premagovati svoje strasti in slaba nngnenja. kako težko je naše življenje še po tem, kako veliko trpljenje.
Vendar pa, "bratje, menim, da se vse trpljenje sedanjega časa ne da primerjati" onemu večnemu plačilu, ki nam je pripravljeno, oni časti ki bo razodeta nad nami po naši smrti, ko i omo dobili "razodenje otrok božjih".
In če trpimo, ne čudimo se! Vsaj je preklet ves svet, ne o Človek. "Vemo, da zdaj vse stvarstvo zdihuje in stoka, >r na porodu, ne samo mi."
Pa to bo le za kratek čas. Življenje je tako kratko. Po-■ bomo pa dobili večno "posinovljenje božje in odrešenje ] .-ga telesa".
a :iko tolažljiv nauk za nas, ko trpimo, ko se bojujemo in i.-k ijemo v življenju za to božje posinovljenje. O, zato tr dimo! Glejmo samo na večno plačilo!
Evangelij je vzet iz evangelija sv. Lukeža 5. poglavje, 1. i '.o 11. vrste. Zgodbe stran 181.
Zgodi se pa lahko, da nam vse to trpljenje in življenje ne i ni; kor'stilo za večnost, da zastonj živimo. Noč našega življenj.'. nt, bo prišla, pa se lahko zgodi, da bomo prazni, brez zaslux . :a večnost.
nam pa kaj takega ne zgodi, nas hoče pa podučiti e a i)., nji . evangelij.
"Celo noč smo delali in nismo nič vjeli", toži žalosten sv. Peter.
Koliko umirajočih ljudi mora na smrtni postelji enako zdihniti! Toliko let sem živel, pa sem prazen, nič dobrih del ; a večnost si nisem pridobil. Toliko sem delal, toliko trpel in icer toliko let. pa kaj imam od vsega tega sedaj za svojo du-• ? Izgubljeno je življenje, "nič nisem vjel".
Apostoli so pa zaupali svojemu Gospodu. Ukazal jim je ij poskusijo sedaj drugače, "na njegovo besedo". In poskusili t. Pa kaj je bila posledica? "Zajeli so veliko število rib, da " se jim kar mreže trgale in so morali dobiti pomoč, da so ribe /.vlekli iz vode v čoln. Cela dva čolna so jih napolnili."
Vidiš, človek, stori tudi ti tako. Celo svoje dosedanje vljenje si težko delal, si veliko trpel. Pa vse to si delal samo a svet, samo za se. Nisi imel namena delati za Boga. Toli-prilik si že imel storiti, kaj dobrega, pa si vse te prilike za-udil. Bog ti je dal premoženje, te je postavil v službo, kjer •>i m lahko veliko dobrih del pridobil za svojo dušo. Pa si na to ipolnoma pozabil. "Celo noč si lovil, pa nisi nič vjel". Današnji sveti evangelij te opominja, da poskusiš v prihodnje drugače, bolje, da začneš pridno misliti, kako bi veliko nalovil za se tudi dobrih del, delaj zato prihodnje vse z dobrim H; menom, z namenom Bogu služiti in izpolnovati božjo voljo, da, vse stori v "njegovem imenu"! Porabi vsako priliko, ki se li ponudi storiti kako dobro delo, da ga storiš, bodisi dela u-^miljenja, dela ljubezni, bodisi da rabiš svoje premoženje, svojo službo, da si tudi za večnost, kaj dobrih del pridobiš. Da, stori, kakor so storili apostoli: "Na tvojo besedo" pa bom se-vrgel svoje mreže v svoje življenje.in lovil pridno dobra ia za Boga in za dušo. Reci: Vse moje premoženje, vse svoje telesno delo, vse svoje trpljenje, vse, vse hočem porabiti ne samo za časni dobiček, ne samo za časno zložnost, ne samo za denar, za svet, namreč tudi za Boga in dušo.
O, kako srečna in vesela bo naša duša na smrtni postelji, ko bomo gledali za seboj v življenje, tako polno samih dobrih del. ki bodo šli z nami. Vse bomo zapustili, kar je posvetnega, niti vinarja svojega denarja, ne bomo nesli seboj, niti ko-ščeka prsti svojega posestva. Vse to bo ostalo tukaj, to bodo pograbili naši dediči. Eno pa bo šlo z nami dobra dela. Kako veseli bomo z njimi hiteli pred sodni stol večnega sodnika, ki nam bo stoterno plačal vse. Amen.
Širite "Amer. Slovenca"!
Phone: CANAL 5903
JOSEPH PA VLAK
PRVI JUGOSLOVANSKI POGREBNUC V CHICAGO
1814 South Throop Street
Chic&go, Illinois
S« priporoča Slovencem ob časa pogrebov. — Mrtvašnica na r&spolago. — Automobili za vse dStiČaj«, kakor ženitovanja, krste ta pogrebe. — Na razpolago vsem noč in dan.
.mm«- m
SOVRAŽNIK CEPLJENJA PROTI OSEPNICAM.
Monakovski študijski profesor dr. phil. Molinar je hud nasprotnik obveznega cepljenja proti kozam in nastopa z vsem ognjem za to, da cepljenje odpravi. Na svojih dveh zadnjih zborovanjih je celo o-sebno žalil pruskega ministra za javno blaginjo Hirtsieferja, češ da nesramno laže, ko trdi, da rodi cepljenje dobre uspehe. Zaradi tega se je moral dr. Molinar te dni zagovarjati pred sodiščem. Tu je izjavil, da vztraja na svojih besedah. Opetovano je že v spomenicah opozoril ministra na brezko-ristnost in škodljivost cepljenja proti kozam in na ugodne uspehe v Angliji, kjer so obveznost cepljenja odpravili. Minister je pa v deželnem zboru govoril v popolnoma nasprotnem zmislu. — Kot izvedenec je nato podal svoje mnenje prof. Gins, predstojnik na kužnem oddelku deželnega zdravstvenega sveta. Izjavil je, da so se na Angleškem osep-nice, odkar so odpravili obvezno cepljenje, silno razširile; 1. 1927. je bilo že 15.000 slučajev, letos pa do 1. aprila 1928. že 5000. Ni res, da bi to bile norice, kakor trdijo nasprotniki cepljenja, marveč so to prave koze. Pri tem ni glavno število smrtnih slučajev, marveč dejstvo, da kužne kali ne za-mro. Skoraj 90 odstotkov za kozami obolelih otrok je takih, ki niso bili cepljeni. Ako bi se v Nemčiji obvezno cepljenje odpravilo, bi se odpornost proti kozam zmanjšala in ta kužna bolezen bi zopet razsajala kakor v 18. in 19. stoletju. — Škodljive posledice po cepljenju so se med 12 milijoni cepitev pokazale le v treh slučajih. — Sodišče je dr. Molinar-ja obsodilo na 900 mark globe ali mesec dni zapora.
-o-
PARADIŽNIKI BREZ SEMENA.
Ameriški vzgojevalec D. G. Klasten v Newtonu (Kansas) je po petletnih poizkusih vzgojil paradižnik, ki je brez semena. Rastlina zraste zelo visoko in košata in donaša orjaške sadeže. Nekateri paradižniki tehtajo skoraj po 4 funte ter jim podvezujejo košare, da jim dajejo oporo.
-o-
Z RAKETAMI V VIŠINO 15.000 KM!
Nemški umetni letalec Anton Raab v Kasselu namerava s pomočjo svojih iznajdb poleteti v višino 15.000 metrov. Kot gonilna sila letala bodo služile rakete.
Doslej letalci niso prišli više od 4000 m; v tej višini so našli tak mraz, da se niso mogli dalje časa muditi v teh daljavah. Razen mraza sta jih ovirala še čisto redki zrak in pomanjkanje atmosferičnega (zračnega) pritiska. — Planinci so se povzpeli doslej v višino 7000 m, hoteč doseči vrh Mont Everesta; cilja niso mogli doseči, ker so naravne razmere v teh višinah za človeka neznosne.
Kljub temu hoče Raab s svojim novim raketnim letalom poleteti 15.000 m visoko. V teh višinah sploh ni več zraka. Zato bo vzel s seboj kisikove a-parate in pa padala, s katerimi se bo mogel nemudoma spustiti nizdol, ako bi bilo dalje mu-jenje v višavah za človeka nevarno.
Prve poizkuse s svojim raketnim letalom bo izvedel Raab v zračnih plasteh. Meteorologi bodo višino teh plasti natančno izračunali, nakar bodo uravnali moč raket natanč-
VINKO ARBANAS Edini slovenski cvetličar ▼ Chieagi
Phone: Canal 4340. 1320 w: St. Qhicago, 111
Tence za pogrebe, Čopke za * b ate In tu ▼ to stroko spadajoča dels Ixvrinjem točno po narqCjlUo Dostav-[fjjam na dom.	'
no na to višino, tako da letalo zračnega ovoja na noben način ne bo prodrlo. Predvsem hočejo dognati, če je resnična teorija dunajskega meteorologa Hoerbigerja, da obdaja skrajne zemeljske zračne plasti leden plašč, ki ga človek ne more prodreti.
Letalec Raab je izvršil že več tisoč poletov v znatne višine. Njegovo novo letalo bodo gonile tri baterije raket. Ako bi se mu poizkus posrečil in bi dognal, da je življenje v višini 8000 metrov mogoče, bi moglo biti to za razvoj letalstva največjega pomena. Vremeno-slovci namreč trdijo, da vlada v teh višinah brezveterje in se razprostira vedno jasno nebo. V tej višini bi mogli tedaj veliki zrakoplovi čisto mirno pluti preko oceanov, redna zračna zveza med Evropo in Ameriko bi bila zagotovljena. Saj so se izkazali močni vetrovi kot edi-' na ovira zračnemu prometu.
-o-
SNAGA TUDI NA MORJU!
Odkar so začeli ladje kuriti z oljem, je morje mnogokje pokrito z velikimi, umazanimi oljnimi madeži. Ladje namreč pri čiščenju strojev izpuščajo ostanke olja v morje. V to oljno nesnago prihajajo razne morske ptice iskat hrane. Toda čim sedejo na površino, se smolasta oljnata snov prime njihovega perja ter ne morejo več odleteti. Na ta način pogine na tisoče ptic. Olje iz ladijskih strojev pa onesnažuje dostikrat tudi morje v kopališčih. Na vsak način je to vpra šanje postalo tako pereče, da se je 1. 1926. sešla v Washing-tonu posebna konferenca, ki se posvetovala, kako bi se temu nedostatku odpomoglo.: Sprejeli so sklep, ki nasvetuje vladam, naj prepovedo izpuščanje olja v določeni oddaljenosti od obale. Dasi taka prepoved ne pomaga veliko, ker valovi zaneso olje tudi od daleč proti obali, so jo nekatere države (Anglija, Nemčija) vendar izdale. Poleg tega se pa razvija propaganda za uvedbo oljnih posnemalcev (separa-torjev) na ladjah, s pomočjo katerih bi se vsi ostanki olja znova porabili. Mnoge ladje so že uvedle separatorje. Neki a-meriški strokovnjak ceni, da izpuste z ladij y morje dnevno po 68.000 hektolitrov olja. -o-
Naročajte najstarejši slovenski list v Ameriki "Ameri-kanski Slovenec!"
OXX1
NOVOMEŠKA POROTA.
Morilec očeta obsojten na smrt.
V	torek 22. maja je sedel na zatožni klopi 34 letni Jože P.erše, ki je letos dne 6. februarja na okrajni cesti Stari trg —Vinica z lovsko puško ustrelil svojega očeta Mihaela Perse ta.
Obdolženec se je leta 1920. oženil in prevzel od svoje matere večji del njenega posestva v Gor. Radencih. Spočetka je živel v skupnem gospodarstvu z očetom Miho in materjo Marijo, toda že po preteku dobrega pol leta so začeli med očetom in sinom prepiri, ki so povzročili, da sta se oče in mati ločila iz skupnosti, čez dan sta bila večinoma pri obdolženčevem mlajšem bratu Juriju, le spat sta še hodila v obdolženčevo hišo, kjer sta imela izgovorjeno stanovanje.
Spor med starimi in mladimi se je zanesel tudi pred sodišče in ni minulo nobeno leto, da se ne bi obdolženec in stariši med seboj tožili. Večina tožba je bila vložena od staršev zaradi užitka, ki ga obdolženec ni dajal v tisti meri, kakor je bil pogojen.
Obdolženčevo gospodarstvo je šlo vedno bolj navzdol. O-bilni pravdni stroški, nesreče pri živini in vedni prepiri so že itak trmastega obdolženca delali vedno bolj zakrknjenega. Oče v svoji nagli jezi tudi ni štedil z grožnjami, da bo sina spravil s posestva ali celo s sveta. Ko se je zgodila v noči na 30. septembra 1927 v obdolženčevi sobi eksplozija, ki je raznesla peč, poškodovala končnico postelje, v kateri sta spala obdolženec in njegova žena ter razbila več šip v ok-nihT je obdolženec naravnost I obdolžil očeta, da je on to sto-! ril. Oče je zanikal krivdo in se skliceval na dejstvo, da on to noč niti doma ni bil, ampak je prenočeval v Špeharjih, vendar mu obdolženec ni verjel, češ, če ni on sam storil, je pa koga drugega za to najel.
Po eksploziji se je obdolženec z ženo in otrokom izselil iz svoje hiše k ženinim sorodnikom in sklenil, da napravi večnim sporom konec s tem, da očeta ubije. Začel je iskati strelnega orožja in ko je zvedel, da ima mladi Šterbenc v zapuščeni Miheličevi hiši skrito dvocevno lovsko puško, jo je okrog 25. januarja letos u-kradel in skril v nekem jarku.
V	ponedeljek dne 6. februarja sta šla oče Miha Perše in
£i
M
Naznanilo in zahvala.
S tužnim srcem naznanjam, sorodnikom, znancem in prijateljem, žalostno vest, da je nemila smrt pretrgala nit življenja, našemu ljubemu soprogu in očetu.
John Petek
Preminul je kot dober soprog in skrben oče, dne 6. maja t. I. ob 12:10 uri v jutro, v najlepši moški dobi 42 let, na svojem domu v Sheboygan, Wis., kjer zapušča mene žalujočo soprogo in dva sinčka.
Pokojni je bil rojen dne 13. maja 1. 1886 v Lučeh pri Ljub- " nem, kjer zapušča žalujočo mater ter več sorodnikov.
Pogreb pokojnega se je vršil dne 8. maja po katoliškem obredu, na slovenske-katoliško pokopališče v Zeleno dolino, kamor so zemeljski ostanki bili položeni k večnemu počitku.
Pokojni je bil član društva SPZ. Sloga, katero mu je položilo krasen venec na krsto, ter pripomoglo za dostojen pogreb. .
Iskreno se zahvaljujem za trud in požrtvovalnost, mojima bratoma Anton in John Šimonc ter sestri Ani Uranič in njihnim družinam, kakor tudi vsem kateri so mi bili v tolažbo v teh težkih in žalostnih urah. Zahvaljujem se sorodnikom in prijate--ljem, za tako številne krasne vence, katere so položili pokojniku na krsto, ter ga spremili na zadnji poti.
Še
posebno se zahvaljujem, delavcem Lakeside ' Craft Co., družinam B. Čuvan, Joe Fludernik, Venjak, M. Urbančič, Joe • Urbančič, Dogles, Pečnik, Fr. Susha, Ant. Cvetan in Biwer, kakor tudi posameznim Joe Finst, Joe Starič, Anton in Frank Sta- " rič, ter Frank Volkar in Jernej Zarij. "	v'
Še enkrat lepa hvala vsem za darovane vence ,ter vsem kateri so mi na katerikoli način pomagali v teh žalostriih urah.
Tebi nepozdbljenr soprog in oče, naj ti bo lahka ameriška gruda. Počivaj mimo v-hladnem grobu!
Tvoji žalujoči ostali:
FRANCES PETEK, soproga; sinova.	"
Sheboygan, Wis. 15. junija 1928.
STANLEY in JOHN, ,
njegov drugi sin Jurij v "Gla-je" po seno. Obdolženec je to videl in sklenil, da ta dan svojo namero izvrši. Šel je po skrito puško in se podal na kraj, odkoder se je dobro videlo na okrajno cesto Stari trg—Vini ca, po kateri sta morala pripeljati seno oče in brat. Res sta prišla z vozom mimo in usta vila, da živina počije, kakih 40 korakov pod grmom, za katerim je stal obdolženec. Obdol ženec je takoj oddal na očeta strel, ki je zadel in se je oče stokajoč zgrudil. Očeta so prepeljali na dom, kjer je drugi dan umrl.
Porotniki so z devetimi gla sovi potrdili vprašanje umora, soglasno so potrdili vprašanji radi tatvine puške, zanikali so pa vprašanje, če je izvršil u-mor v zmedenosti ali nepremagljivi sili. Na podlagi tega pravdoreka je bil Jožef Perše obsojen na smrt na vešalih. Obsojenec je poslušal obsodbo povsem mirno. Obravnava je trajala v torek celi dan do srede ob pol ene zjutraj.
-o-
Dvojni roparski umor v Grčevju.
V	sredo 23. maja in četrtek je stal pred novomeško poroto 28 letni Vinko Možina iz Sp. Lakenca pri Mokronogu. Državno pravdništvo ga je tožilo radi hudodelstva dvojnega za-vratnega roparskega umora in pa radi raznih tatvin.
V	noči dne 7. aprila 1925 je takrat neznani zločinec izvršil na zakoncih Antonu in Ani Mohar v Spodnjem Grčevju roparski umor, ki je s svojo grozoto globoko pretresel vso okolico. Orožniki so takoj u-vedli obsežno preiskavo. Po zaslišanju številnih prič se je izkazalo, da morilec ne more biti nihče drugi kakor Vinko Možina, ki je pa takoj po u-moru izginil kakor kafra. Vse zasledovanje in poizvedovanje za njim je bilo brezuspešno.
Dne 30. oktobra 1927 so v vasi Brlenič na Hrvatskem v hiši nekega cigana orožniki zasačili nekega potepuha. Vprašan, kako se piše, je odgovoril, da je zidar Vinko Kozina. Pri njem so našli samokres s 6 naboji in 16 rezervnih nabojev, 7 raznovrstnih ključev in delavsko knjižico, izdano od ob-
čine Mokronog. V delavski knjižici je bil podpis "Vinko Kozina", po poklicu sedlar. O-rožništvo je ugotovilo, da se tudi osebni popis v tej knjižici ni ujemal z zasačenim potepuhom. Orožniki so ga izročili zagrebški policiji, ki je ugotovila, da zasačeni ni nihče drugi kot Vinko Možina, katerega zasleduje okrožno sodišče v Novem mestu radi hudodelstva roparskega umora. Moži-no so nato prepeljali v novomeške zapore.
Možina je očitano mu dejanje trdovratno tajil kljub številnim obremenilnim dokazom. Razprava je trajala dva dni in je bilo zaslišanih okoli 30 raznih prič.
Porotniki so vprašanje glede zavratnega roparskega umora zanikali s 6 glasovi, soglasno pa so potrdili vprašanje glede tatvin in prestopkov. Vinko Možina je bil obsojen na 7 let težke ječe. Po prestani kazni se odda v prisilno delavnico.
-o-
Samoumor.
V sredo 30. maja popoldne je v Banja luki izvršil samoumor ravnatelj tamkajšnje tobačne tovarne. Misli se, da je šel v smrt radi preiskave, ki jo je odredilo tamkajšnje okrožno sodišče proti njemu radi njegovega delovanja kot ravnatelj.
Radi malo trave ubila soseda.
70 letni kmet Ivan Šiljak v Iloku v Sremu in njegova 70 letna žena Julka imata na svojem posestvu večji travnik. Njun sosed Franc Wolf pa je imel kravo, ki je rada prekoračila mejo in se pasla na Ši-1 j ako vem travniku. Radi teg-i sta se starca zelo razburjala in to Wolfu večkrat očitala. Ko se je to ponovilo tudi te dni, sta planila oba starca na Wot-fa in Šiljak ga je udaril s polenom ])o glavi. Wolf je hotel pobegniti, toda Julka Šiljak je stekla za njim in mu porinila nož v srce, tako da je bil nesrečnež takoj mrtev. Komisija je ugotovila, da je znašala škoda, ki jo je krava napravila na travniku, kvečjemu 15 Din. Ivan in Julka Šiljak sta bila aretirana.
Ne i 7. vršen i ukaz, neizpolnjena obljuba ostaneta vedno brez učinka.
a x
po znizam ceni,
Skupina devetih knjig za
1.)	ZABAVNIK. Zbirka družabnih iger, "trikov" in "črnih umetnosti'', s katerimi se lahko ure in ure zabava celo družbo. Cena......................65c
2.)	NA NEGOTOVIH POTIH. Mična in zanimiva povest iz ameriškega življenja. Cena............30c
3.)	SADJE V GOSPODINJSTVU. Pouk in navodila gospodinjam, kako se da navadno sadje, surovo ali kuhano, pripraviti v okusna jedila. — Cena ................................................................75c
4.)	Za krščanski socijalizem. Edino socijalizem bo rešil človeško družbo propada. A ne svobodomiselni socijalizem, ampak socijalizem na krščanski podlagi. Ta knjiga vam nudi jasen pogled v njega bistvo. Cena................................50c
5.)	PET KNJIG GORIŠKE MOHORJEVE DRUŽBE ZA L. 1923. Izmed teh ste dve povestni knjigi dve poučni in en koledar. Cena............$1.10
SKUPAJ....................$3.30
Ako naročite skupaj vseh navedenih devet knjig naravnost iz naše .knjigarne in pošljete denar naprej, jih dobite za znižano ceno
Knjigarna Amerikanski Slovenec 1849 West 22nd street, chicago, ill.
AMERIKANSKI SEOVEWBC
Torek, 19. Junija 1928.
^jsmnmuinminimnnninimm oranfflnmnnnnnnnni «immniuiuicn
Džungla
miffllB" IMUMBIgA
ant«
innnmnmnrniraiMir*
annamiinnuir^
— ROMAN IZ AFRIŠKIH PRAGOZDOV. — Angleški spisal E. R. Burroughs. — Prevedel Paulus.
fi?	fj? Hj? ff? ^b f®? ft? fj^ ft? ft? Hi?	rt? fjh
Ubogi, nesrečni oče Porter in mladi Clayton pa sta se v nemem brezupu vračala domov _ praznih rok. Štiriindvajset ur je že
minilo, kar je izginila Ine. Kaj se je zgodilo z
nJ°—?	- i J
Da ni več med živimi, o tem ni nobeden
izmed njiju dvomil. —
Pri koči so bili.
Tedaj se odpro vrata. Bela postava stopi iz njih.
Začudeni obstanejo prišleci in —.
"Oč^ —!" je jelsnil dekliški glas v večerni mrak. Ine je zletela v naročje profesorju Porter ju. —
XVIII.
Ine pripoveduje svoje dogodivščine.
Poročnik Carpenter in Clayton sta spoštljivo stopila na stran ter se pridružila pomorščakom ki so se prav tedaj spravljali v čoln. Nista hotela, motiti očeta in hčerke v
njuni sreči. —	l
Carpenter se je odpeljal na križarko, sel je poročat o svojem pohodu, Clayton pa so je črez par minut počasi spet vrnil h koči.
Srečen je bil. Ine je bila rešena —. Pa kak čudež jo je rešil? Neverjetno je bilo, da je živa in zdrava in že doma —.
Ine je med tem peljala očeta v kočo. da si počije, sama pa je stopila po obrežju. Zahvaliti se je hotela Francozom in Claytonu.
Clayton je stopil k njej.
"Ine," je dejal prisrčno in ginjeno, "Bog nam je izkazal veliko dobroto! Rešeni ste!— Toda povejte, katero sredstvo si je izbrala božja Previdnost v vašo rešitev? Po kom vas je pripeljala nazaj k nam?"
"Gospod Clayton," je dejala Ine mirno, "najprvo prisrčno zahvalo vam za vaše viteš-tvo in ljubeznivost, da ste ves čas podpirali in tolažili očeta! Vse mi je povedal —. Kako naj vam pokažem svojo hvaležnost?"
Clavtona je neprijetno dirnilo.
Nikdar poprej je še ni poklical po njenem dekliškem imenu in kakor s hladno vodo se mu je zdelo da je polit, ko je čul Inine mirne, vljudne besede. Pričakoval je nežnejši odgovor —.
"Moje najlepše plačilo je to, gospodična, da ste rešeni vi in da je vaš oče srečen. Ampak povejte, kaj se je zgodilo —? Kdo vas je rešil ?"
Ine je za hip umolknila.
Sama ni vedela, kaj ji je zapiralo besedo, zakaj Claytonu ni mogla povedati, kar je povedala že očetu. Nekaj je bilo med njo in med mladim možem, česar do včeraj, ne — od nocoj še ni čutila.
Obotavljaje se je dejala:
"Kje je — beli junak, ki je šel v gozd vam na pomoč ? Zakaj se ni vrnil ?"
Clayton se je čudil.
"Beli junak —? Ne razumem vaš, gospodična —! Koga mislite?"
"I —, j d na k a, ki je rešil vas, ki je rešil o-četa in gospoda Filandra in — ki je rešil tudi mene iz rok črncev!" je pravila Ine z rastočo vnemo.
"O —!" je naredil Clayton. Opazil je Ini-no navdušenje. "Tisti je bil —? Toda pripovedujte vendar!"
"Ali ga niste videli —? Čula sva streljanje. daleč, daleč nekje v gozdu je bilo. Prav tamle sva stala, na robu —. Naglo se je poslovil in planil v goščavo. Mislila sem si, da hiti vam na pomoč. Se niste srečali —
Njen glas je Jbil mehek, skoraj proseč, lahno je bila razburjena.
Clayton se je vse huje čudil.
Zakaj je tako ginjena —? Cemu poprašu-je s toliko vnemo za svojim "belim junakom" — ?
Nekaj je vstajalo v njegovem srcu, nemir, dotedaj nepoznan, se ga je loteval.
Ali je bleda ljubosumnost zasejala svoje pogubno seme v njegovo dušo —?
"Nisem ga videl," je odgovoril hladno. In po kratkem molku je dejal: "Morebiti je šel k svojim ljudem, k tistim, ki so nas napadli, da dobi svoj delež na plenu —
Ine ga je par trenutkov gledala, njene oči so se' razširile, pobledela je. Nato pa je odgovorila in glas se ji je tresel od razburjenja.
"Ne —! To ni res! V teh krajih prebivajo ie črnci, on pa je bel človek, Evropejec in — poštenjak!"
Claytona je razdražila Inina razburjenost, ljubosmunost ga je zbodla.
"Divjak je!" je odgovoril in tudi sam se je razvnemal. "Divjak, vam rečem! Dovolj Časa sem ga opazoval! Niti govoriti ne zna! Sirovo meso je —! Po drevju se plazi —! In — kdo ve, kako je prišel sem v džunglo? Kdo so njegovi stariši —1 Morebiti je rojen tukaj v džungli —!"
Ine je še huje prebledela.
"Ni res!" je vzkliknila. "Tudi jaz sem imela več ko dovolj prilike ga opazovati! — Sicer pa se vrne in prepričali se bodete, da se motite! Ne poznate ga kakor ga poznam jaz! Ponavljam, da je Evropejec in mož-pošte-njak!"
Obrnila se je in počasi odšla proti koči. Tresla se je od razburjenja.
Kaj ji je, se je popraševala. Čemu se tako zelo razburja —?
Saj je dobro čutila, da je iz Claytona govorila le ljubosumnost — katera ženska bi tega ne čutila? — in da je namenoma obre-koval njenega rešitelja. Saj je vedela, iz lastne izkušnje vedela, da je njen rešitelj plemenit, pošten, junaški. O — če bi bil hudoben divjak, nikdar več bi ne bila videla svojih ljudi —! Ali je ni imel popolnoma v svoji oblasti —?
Ne, divjak ni bil, gotove ne!
Pa zakaj so jo torej, se je čudila, Clayto-nove besede tako hudo zbodle?
Nehote so ji zvenele po ušesih. Kdo je beli neznanec —? Kako je prišel v džunglo—? Kako je njegovo življenje —? Ali ne pripada morebiti res kateremu izmed divjih afriških rodov —?
In zakaj — Ine je zardela — zakaj se je tako strastno razvnela za neznanca —?
Nevolja nad Claytonom, nevoljna nad samo seboj in polna nasprotujočih si misli in čuvstev se je vrnila v kočo in šele številna in zgovorna družba, ki se je tisti večer zbrala krog nje, ji je polagoma razpršila njene neprijetne in mučne misli.
Poveljnik križarke je prišel s poročnikom Carpenterjem in še z dvema častnikoma, napovedal je, da je vse pripravljeno za jutriš-ni pohod na črnce, in prosil je Ino, naj mu pove zgodbt) o syoji rešitvi in vobče vse, kar je videla v naselbini črncev.
Dal je prinesti seboj obilno, dobro večerjo, kakršne sestradani izgnanci že dolgo tednov niso imeli, in pri polnih čašah vina ter med veselim, prisrčnim razgovorom je pravila Ine svojo zgodbo približno takole.
"Šli sva z Barbo v gozd iskat sadja. Prav nič se nisva bali. Saj je bila koča čisto blizu in že dolgo ni bilo videti nobene roparice.
Pa nič posebnega nisva našli. In kar sva nabrali, vse sve sproti pozobali. "Pojdiva še globlje!" sem dejala Barbi. "Tudi domov morava nekaj prinesti za priboljšek!"
S težavo sva se rinili skoz grmičje. Kar stoji pred nama, kakor bi bil iz zemlje zra-stel. silen, strašen človek. Črnec je bil. Dolgo sulico je nosil v rokah, črez pleča pa lok in tulj. In kakor bi trenil, je stalo poleg njega še pet, šest črncev, eden strašnejši ko drugi.
Barba se je koj onesvetila. Še toliko ni imela Časa, da bi rekla svoj "O vsi dobri duhovi —". Barba, veste, se namreč vedno koj onesveti, kadar bi morala imeti prav posebno pričujoče vse svoje misli in počutke.
Jaz pa sem kriknila na pomoč. Toda strašni črnec se je vrgel name in me pograbil. Še parkrat sem kriknila, divje sem se branila, nato pa sem tudi sama izgubila zavest.
Kako dolgo sem bila nezavestna, tega ne vem. Zbudila sem se menda zato ker nisem več čutila gugajočih se nosilnic.
Črnci so namreč zložili svoje dolge sulice, jih povezali s srbotom in na teh nosilnicah so me nesli seboj. Ko so počivali od dolge hoje, so me položili na tla in zbudila sem se.
... sem kvišku, pa orjaški črnec, tisti, ki je prvi stopil pred naju, me je rahlo pa odločno položil nazaj in mi kazal, naj bom mirna, sicer da me bodo zvezali. Govoril je tudi vmes, pa ga nisem razumela. Črnec je bil poglavarjev sin in se je klical za Kulon-go, tako sem pozneje zvedela.
Mirno sem obležala. Kaj bi naj bila sicer tudi storila? Zatisnila sem oči in premišljevala svoj položaj.
Kaj nameravajo z menoj ? Kam me vlečejo. Strašne, krvave zgodbe o ljudožreih so mi prišle na spomin, groza me je spreletavala, ko sem pomislila, da me morebiti čakajo strahovite muke na kolu, ki sem o njih včasi brala.
In če ne, če me pustijo živeti, kaj bo potem — ? Ali ni bilo življenje med temi divjaki še strašnejše ko smrt — ?
In če bi se mi tudi kedaj posrečilo, da jim uidem, kako bom sirota sama našla pot nazaj h koči —? In oh — kje bodo dotedaj že moji ljudje —!
Drhtela sem od groze. O da me niso rajši koj pobili —! Vroče sem molila za pomoč. —
Končno sem odprla oči, da bi videla, kaj počenjajo divjaki.
(Dalje.)
Slovenske in druge
"Victor" plošče.

f--M
■OOOOOOOOOOOOOOOOOOOOOO^OOOOOOOOOOOOOOOOOO-f
PISANO POLJE
—^----„—,--------
loooooooooooo ^ jyj Trunk oooooooooooo
Ali res?
NAJNOVEJŠE SLOVENSKE PLOŠČE, KATERE POSEBNO
PRIPOROČAMO.
68923	Ženitovanje, 1. in 2. del. Slika s petjem in orkestrom.......................$1.25
68924	Romanje, 1. in 2. del. Nabož. slika s petjem in orglami................... 1.25
78406	Vojaški nabor, polka — Poročni valček, harmonika.........................75
79483	Nagajivka, mazurka — Coklarji, iamarijanka, orkester.....................75
79484	Vesela Gorenjka, polka — Korajža velja, polka, orkester.................75
80183	O j, ta zakonski stan — Nova, stara pesem, smešna slika s petjem .75
80184	Radi kotla v keho — Raubar na gauge, smešna slika s petjem.........75
80331	Jolietska slovenska polka — Zgubljena pesem, polka, orkester.....75
80332	Amerikanec v stari domovini, slika s harmoniko i.i petjem.............75
80333	V krčmi, 1. in 2. del. Slika s harmoniko in petjem.............................75
80334	France, polka — Gozdni zvok, trumplan, orkester............................75
80481	Dolg, dolg fant, polka — Seničica, polka, orkester............................75
80482	Nocoj je luštna noč — Njega ni, petje z orkestrom.............................75
80526	Ribniška — Naš maček, petje z orkestrom.............................................75
80527	Na Dolenjskem — Kadar so godci dobre volje, valček, orkester.....75
SLOVENSKO PETJE.
67979	Slovenske zdravice — Svarjenje .............................................................75
69317	Tolažba — Veselja dom ............................................................................75
£9598	Sveti večer — Tiha noč ............................................................................75
69802	Ne bom se možila — Ljubca povej.........................................................75
72205	Al me boš kaj rada imela — Oj ta Polončica.......................................75
72207	Ljubca moja — Otok Bleski ....................................................................75
72208	Oj ta vojaški boben — Pobič sem star šele 18 let.................................75
72210	Slepec — Mila mila lunica .........................................................................75
72231	Oj zlata vinska kapljica — Povsod me poznajo............................... .75
72232	Sem slovenska deklica — Bom šla na planince.....................................75
72364	Na gorenjskem je fletno — Ptiček in Tička ....................................... ,75
72472	Na planincah — Barčica ............................................................................75
72514	Odpri mi kamprico — Prišla bo pomlad .............................................75
72707	Naprej! — Vse mine ...............................................................................75
73721	Micka na Šrauf — Na maškaradi .............................................................75
77422	Neža in Pavel — Deset zapovedi ........................................................... .75
77490	Vabilo — Pastirček .................................................................................. ,75
77746	U boj, u boj! — Garavuša ................................................................. .75
77897	Strunam — sirota .................................................................................... .75
77898	Sveta Lucija — Planinarica ...................................................................75
77912	Ko gremo (La Poloma) — Sonja (opera) ...........................................75
78176	Dva utvi — Oj večer je že.........................................................................75
78182	Nove harmonike — Sentklarski paberki .................................................75
78313	Knefra in vagabundi — Kako je bilo .....................................................75
78407	Drugarica — Radnički pozdravi, hrv. petje s tamburicami.................75
78408	Jadransko morje — Čuj Micika .................................................................75
78554	Slovenec sem — Pogled v nedolžno oko................................................75
50059	Srpska himna — Napitnica .......................................................................75
80183	O j, ta zakonski stan — Nova, stara pesem, smešna slika s pet......75
80184	Radi kotla v keho — Raubar na gauffe, smešna slika s petjem.....75
80332—Amerikanec v stari domovini — harmonika s petjem.........................75
80333 V krčmi, 1. in 2. del. Harmonika s petjem.............................................75
80482 Njega ni — Nocoj je luŠtna noč, petje z orkestrom.............................75
80526 Naš maček — Ribniška ,petje z orkestrom.............................................75
68923	Ženitovanje, 1. in 2. del. Slov. slika s petjem in orkestrom............ 1.25
68924	Romanje, 1. in 2. del. Nabož. slika s petjem in orglami.................... 1.25
NABOŽNE PLOŠČE.
-9759	Blest Christmas Morn — In Heavenly Love Abiding, pet. s klav. .75
19816	Christmas Fantasy, 1. in 2. del, orgle.....................................................75
19820	Silent Nc'-t — Holy Night, orkester....................................................75
19822	Silent Night, vijol, flavta, harfa — Christmas Hymns, harfa.........75
19823	Silent Night, petje z orkest. — The Herald Angels, petje, orgle.....75
19833	The Birthday of a King — Star of the East, petje z orglami.........75
19967	The Palms — Stabat Mater, orgle.............................................................75
19981	Hail, Queen of Heaven — Mother Dear, petje z orglami.................75
21216	The Rosary — Ave Maria, orgle...........................................................75
21254	Hosanna — God so loved the World, petje z orglami.................... .75
21255	The Power of Jesus' Name — Jesus Christ is Risen, petje, orgle .75
59698	Tiha noč, sveta noč" — Sveti večer, petje z orglami.............................75
78533	Hallelujah — Velikonočni zvonovi, moško petje z orkestrom.........75
78913	O Salutaris, Tantum ergo — Ave Maria, petje z oglami.................75
80158	Stille Nacht — O du Frohliche, vijolina z orkestrom...................... .75
80160	Kyrie, Sanctus — Benedictus, Agnus Dei, petje______________________________75
45519	Silent Night — Holy Night, petje z orglami_______________________________________ 1.25
35768	Gloria from the Twelfth Mass — Messiah, Aleluja, petje, orgle.... 1.25
68924	Romanje k Materi božji, 1. in 2. del.................................................... 1.25
OPERA IN RAZNE.
500	La donna e mobile — Questa o quella, petje, orkester................... 1.50
547	Lohengrin — March Miniature, orkester.......................................... 1.50
1159	The Prisoner's Song — The Old Cabin, petje z orkestrom............ 1.50
3019	Tales of Hoffman — Serenade, petje, violina in piano_______________ 2.00
6058	The Prophet — Song of The Volga Boatmen, petje, orkester_______ 2.00
6129	Lucia, Mad Scene — Dinorah, petje, orkester___________________________________ 2.00
6132	Lakme, Bell Song — Solvejg's Song, petje, orkester.__________________ 2.00
6172	Elizabeth's Prayer — Elsas Dream, petje, orkester____________________ 2.00
6213	Rigoletto, Caro nome — Traviata, Ah, fors' e lui, petje, ork.________ 2.00
16226	Uncle Josh Playing Golf — At Meeting, monolog...........................75
19459	The Waltz of Love — Sweet Rose o' Sharon, petje, orkester....... .75
20173	Red Wing — Rainbow, mošlro petje z orkestrom............................75
20568	Aint 'she sweet — What do I care__________________________________________________ .75
21142	On the Mountain — Elue Yodel, petje s kitaro_______________________________ .75
20129	Nearer My God to Thee — Abide with me, orgle.............................75
20246	Joy to the World — Oh come. Ye Faithful, petje z orkestrom.........75
20298	Oh, come, All Ye Faithful — Silent Night, orgle.................................75
20889	Andante ReliSioso — Cantique de Noel, violina z orkestrom.........75
55048	Wedding March — Lohengrin, Wedding March, orkester............ 1.50
V zalogi imamo tudi gramofonske iglice, in sicer:
Zavojček jeklenih iglic (10U komadov)_______________lOc
Škatljica "tungs-tone" iglic (8 komadov, vsaka iglica igra 100—
300 plošč)--------------25c
VAŽNO! Ako naročite vsaj pet plošč istočasno, trpimo poštnino mi. Ako pa je naročilo manjše kakor pet plošč, pošljite za vsako ploščo po 5 centov več za poštnino. — Za poštno povzetje (C.O.D.) računamo za pristojbino in stroške po 20 centov od pošiljatve. Ako je torej le mogoče, pošljite denar naprej, da si prihranite te stroške.
Na željo Vam postrežemo tudi z drugimi Victor ploščami, ki mso navedene v gornjem seznamu.
.Knjigarna Amerikanski Slovenec
Vernica v $$$ iz Woodwar-da, Ia., vidi kar 300 medvedov, ker sem jaz baje zopet začel prebirati Prosveto. Dobra člo-vekinja je, če ima janko, ker bi mi privoščila kar večne počitnice in prav nobenega dela na "polju". Ali je veselje brez hinavščine?
Izrazi, kakršni so medvedi, klobasanje, črna flika, kome-diant... so duševna lastnina nekoga v Chicagu, a ker je stvar iz Woodwarda, bo moralo že odtod priti, kakor neka pomoč redno pride tudi iz Terre Haute. To so malenkosti.
Vsekako so v Chicagu srečni, ker redno in servilno jim pride pomoč ali iz Indiane ali pa iz Iowe, kadar jim zmanjka argumentov, Vernica v in Mici Kovačeva pa lahko malo pozabavate s kakim ko-mediantom, dasi se to kakemu nežnemu spolu ne "šika". Ali ni morda še janka zardela od sramu nad hinavščino, ko je Vernica zapisala, "da bi bilo mene škoda, ko bi me črna skupina izgubila"? Babje janke. * *
Zopet ni šlo.
Znani William D. Haywood je umrl v Moskvi. Bil je vodja amerikanskih komunistov in šel k svojim bratom v Rusijo. Ustanovil je neko kolonijo a-merikanskih komunistov, kjer naj bi se uresničile njegove ideje. Stvar ni hotela iti, in komunisti so mu priskočili na pomoč, kakor se poroča po časopisih, s celim milijonom podpore. Ampak tudi milijon ni pomagal, kolonija je razpadla, in ruski komunistični bratci so ga začeli nekako pisano gledati. Umrl je zapuščen in na zadnjem potu so ga spremljali sami — tujci.
Vsa Rusija je komunističen poizkus. Stvar nekako gre, afn-pak noče iti po komunistični ideji. Tudi Haywood je napravil poizkus po svojih idejah, pa ni šlo. Socialisti so že toliko previdni, da odklanjajo vsak poizkus uresničiti socialistično idejo kot sanjaštvo, idealistično stremljenje, a nočejo pripozna-ti, da bi bila ideja napačna, neizvedljiva v praksi, temveč delajo uzrok — razmere, environment. Bodimo pravični, in pripoznajmo resničnost takih razmer, dasi je jasno, da tudi ideja ni za praktično življenje.
Ampak Haywood je imel vsaj v Rusiji vse razmere na svoji strani, in poleg tega še dr-
žavno podporo. Pa so bili razočarani celo komunisti in se obrnili od Haywooda. Oče ne pri-pozna svojega deteta, pa hoče to dete drugim usiliti. Poizkus, ki zopet ni uspel, kakor ne bo nikoli.
Haywoodova zadeva v Rusiji je najmanj zanimiva tudi iz tega stališča, ker prav v komunističnem kraljestvu ni uspel. "Haywood ni dosegel ničesar v Rusiji", se javlja tudi slovenskemu delavcu v Ameriki. Komunist ni dosegel ničesar med komunisti. Ali morajo ruski komunisti biti ptički prav posebne vrste, ali pa je bil Haywood prav poseben komunist.
Prav oba sta na napačni poti. Tacol.
-o-
Pustolovščina Slovenke v Bosni.
Te dni je imela sarajevska policija prav nenavadnega gosta. Mlada Slovenka Jožica K., rodom iz Maribora, je prišla pred tremi meseci v Višegrad v Bosni, kjer je dobila službo domače učiteljice nemščine. Obenem se je pričela baviti z jahaškim športom ter je najemala konje od raznih kmetov in meščanov. V tem se je že toliko izvežbala, da je sklenila jezditi na konju iz Višegrada do Sarajeva, ker je slišala, da se nahaja tam neki kozaški hetman. Po hitri ježi je prišla v 14 urah v Sarajevo. Ker je bila oblečena v moško obleko in je jahala na oznojenem konju, jo je policija pri vhodu v mesto zaprla. Dežurnemu u-radniku ""'e povedala svojo željo. Ker je K. še mladoletna, jo je dežurni uradnik poslal nazaj v Višegrad, obenem pa je obvestil njene stariše v Mariboru, s kakimi pustolovščinami se bavi njihova hčerka.
Žganje ni za svinje.
Duhovnik (pridiguje) : "Alkohol ubija ljudi in jih spravlja v blaznice. Da spoznate to resnico, Vam hočem dati primer: "Neki učenjak je napravil poskus s svinjo, kateri je dal pol litra konjaka, in svinja je poginila."
Glas (iz občinstva) : "Saj pa konjak tudi ni za svinje."
-Q-
Širite "amer. Slovenca"
DVOR MARIJE POMAGAJ, št. 1640 C.O.F. Collinwood (Clev.), O
Odbor za lete 1926: Chief Ranger: John Soso, 679 E. 159tb Vice Chief Ranger: Frank Oberstar. Korespondenčni tajnik: A. M. Lesko-
vec ml., 713 E. 155th St. Finančni tajnik: John Skerl, 438 East 157th St.
Blagajnik: John Urbančič, 841 Rud-
yard Road. Zdravniki: Dr. J. M. Seliskar, Dr.- M. J. Oman, Dr. L. F. Perme. Društvo zboruje vsako prvo sredo v mesecu.
Društvo šteje 115 članov. Za 43c na mesec se plača v slučaju bolezni $6.00 na teden bolniške podpore.
V društvo se sprejemajo člani od 16. do 55. leta. Zavaruje se lahko 20-letno ali pa za dosmrtno od $500.00 do $1000.00.
1849 West' 22nd Street,
Chicago, 111.
ictor Records
paenamiiit
• Olajševalno ; sredstvo, Id se.' ga lahko žveči kakor žvečilni : gum.
i OKUS PO METI,
^ v drogerijah
ŠEST DNI PREKOflCEANA
najkrajša in najbolj ugodna pot za potovanje na ogromnih parnikih:
PARIS 22. junija; 15. julija
ILE DE FRANCE, 29. junija,
20. julija. FRANCE 6. julija; 3. avg.
(o polnoči)
Najkrajša pot po železnici. Vsakdo je v posebni kabini z vsemi moder, nimi udobnostmi. — Pijača in slavna francoska kuhinja. Izredno nizke cene. — Vprašajte kateregakoli pooblaičenega agenta ali
jDfeoek JQas
213 N. Michigan Ave. CHICAGO, ILL.
PREVOZ - DRVA - KOLN
Rojakom se priporočamo sa naroČila za premdg — drva in prevajanje pohištva ob (asu selitve.
Pokličite Telefon: RoftMvafct «331.
LOUIS STRITAR
3011 W. 21 st Plač*. Chicago* DL
Vsaki Čas in minute dobite nas na telefon. FRANK S. PALACZ, pogrebcik. LOUIS J. ZBFfcAN, pouftg&ik.
191« W. satod Stare« Phone: Cans! {1367, Stanovanjski Rockwell 4882 in SMO.