THE OLDEST AND MOST POPULAR SLOVENIAN NEWSPAPER IN UNITED STATES OF AMERICA. SLOVENEC PRVI SLOVENSKI LIST V AMERIKI. Geslo: 21« vero in narod — za pravico in resnico — od boja do zmage! GLASILO SLOV. KATOL. DELAVSTVA V AMERIKI IN URADNO GLASILO DRUŽBE SV. DRUŽINE V JOLIETU. — S. P. DRUŽBE SV. MOHORJA V CHICAGO. — ZAPADNE SLOV. ZVEZE V DENVER, COLO., IN SLOVENSKE ŽENSKE ZVEZE V ZEDINJENIH DRŽ/ V AH. (Official Organ of four Slovenian organizations.) NAJSTAREJŠI IN NAJBOLJ PRILJUBLJEN SLOVENSKI LIST V ZDRUŽENIH DRŽAVAH AMERIŠKIH. ŠTEV. (No.) 52. CHICAGO, ILL., PETEK, 16. MARCA — FRIDAY, MARCH 16, 1928. LETNIK XXXVII. ZEDINJENE DRŽAVE NE BODO IMELE PRAVICE KONTROLIRATI VOLITVE V NIKARAGUI. — WASHINGTON SI TE PRAVICE NE PUSTI KRAJŠATI. — ZBORNICA JE BILA ZASTRAŽENA PO NARODNI GARDI. KORUZNI KRALJ. KRIŽEM SVETA. LOUIS LUDLOW. Managua, Nicaragua. — McCoy-jeva volivna postava v Ni-karajrui je poražena in, kakor; sedaj stojijo razmere, Zediivje-ne države ne bodo imele pravice nadzorovati prihodnjih volitev v nikaraguanski republiki. V torek se je vršila v poslanski zbornici ves dan tozadevna debata, ki je bila silno viharna. Ob 6.BO zvečer je !>il predlog- dan na glasovanje in je bil z 22 proti 17 glasovi poražen. . Konse. vativni blok v zbornici je do zadnjega vztrajal v boju proti predlogu, opirajoč se je na dejstvo, da je proti lista vi. Med poslanci, ki so glasovali za sprejetje predloga, je bilo petnajst liberalcev. Volitve se bodo vršile meseca oktobra. Ni pa verjetno, da bi do tega časa bila končana vojna proti upornikom, katp-•im na čelu je general Sandino. Pogodba, ki je bila sklenjena s ITenry L. Stimson-om. investi-1 gatorjem predsednika Coolid-j gea, v Tipitapa, se glasi, da sej de vol i Z 2d. drž., du :vo ■ pristransko nadzorovale volitve. ko bo v Nikaragui mir vzpostavljen. Kar pa še ni irt do oktobra najbrže tudi ne bo. Kongresno palačo so ves dan stražili člani narodne garde. Washington, D. C. — Ivo so v Washingtonu zvedeli o izidu glasovanja v nikaraguanski poslanski zbornici, so takoj dali razumeti, da se bodo dr-j žali pogodbe, oziroma obljube in ne oziraje se na nasprotnike, nadzorovali volitve. Kaj bo v tej zadevi vlada v Washingtonu naj prvo ukrenila, še ni znano. DRUGA SVETOVNA RAZSTAVA V CHICAGU. PODROBNOSTI 0 NESREČI V KALIFORNIJI. Chicago, III. — Leta 1933 se bo ob priliki 100 letnice mesta Chicago vršila druga svetovna razstava. Pod predsedstvom upravitelja upravnega odbora Chikaške druge svetovne razstave, gospoda Rufus Dawes-a, se je vršila seja, na kateri so bili zastopani po svojih urednikih vsi inozemski listi, ki izhajajo v Chicagi. Vsi navzoči so obljubili, da bodo po svoji moči pomagali, da bo večji uspeh. Sestanek je otvoril Mr. Mes-ser, ki je dobro znan vst m chikaškim publicistom, a prvi govornik je bil dr. Albert, častni gost gospoda Rufusa Dawes-a. Dr. Albert je s stere-optičnimi slikami pokazal, kako je bilo T\a raznih drugih svetovnih razstavah, pa tudi je pokazal slike od prve chikaške razstave. Druga razstava se bo v marsičem razlikovala od prve. Že vsled tega, ker je zdaj veliko stvari, katerih takrat še ni bilo, ali pa so bile šele v načrtih. Na drugi razstavi bo nudila Chicaga svetu nekaj veličastnega — nekaj kar svet še nikoli ni videl. SlRITE AMER. SLOVENCA! Člani Rdečega križa priskočili na pomoč* — Šest sto oseb pogrešanih, za katere se sodi, da so vse utonile. — Ško-da je cenjena nad $10,000,-000. Los Angeles, Cal. — Jez, St. Francis, ki se je podrl v torek zjutraj, je bil 185 čevljev visok. Voda je z veliko močjo drla po St. Francisquito strugi in trgala drevesa ter rušila hiše in puščala za seboj uničujočo sled. V četrtek zjutraj je bilo poročano, da so našli skupno že 305 trupel, število žrtev bo pa najbrže prišlo na tisoč. Škoda je cenjena na deset milijonov dolarjev. V razdalji 80 milj se poznajo sledovi katastrofe. Največ žrtev je bilo v Newhall, kjer so našli 83 trupel. mnogo oseb pa še pogrevajo. za katere se tudi domneva, da so našle smrt. v vpdi. Gov. C. C. Young in župan C. F. Cryer sta izjavila, da bo država sama skrbela za pomoč prizadetim in hvaležno okla-njata zunanjo pomoč. Rdeči križ je bil takoj pri roki v prizadetih krajih, kjer pomaga prebivalcem, ki so bežali iz svojih domov in rešili le golo življenje. Ljudje, ki so živeli ob strugi. so postali prve žrtve, ker bili so zajeti, kakor miši v pasti, kajti voda je pridrla popolnoma nepričakovano. Predno se je porušila električna centrala od Southern California Edison kompanije, je bilo slišati bobnenje in delavci so hiteli na varno. Veliko se jih je rešilo. Delavci so stanovali v barakah v bližini, katere pa so zdaj porušene. Štiri družine so se rešile od tukaj na višji prostor. Chester Johnson, ki je z dvema tovarišema kempal v mali koči ob strugi, pripoveduje, da jih je močan šum prebudil iz spanja, predno so se do dobra zavedli, jih je že voda nesla in so se le s težavo rešili. V enem slučaju se je rešil oče in mati, dva o-tročička sta pa izginila v bes-nečih valovih. Je pa tudi več slučajev, ko so starši rešili o-troke, pozneje pa sami postali žrtve katastrofe. i Štiri ure zatem, ko je bila Mrs. Gonzales rešena s svojimi tremi otroci iz razvalin njenega doma na varni kraj, jo je obiskala štorklja in ji pustila deklico v spomin na grozne ure, ki jih je prestala, ko je gledala z otroci vred smrti v obraz. Mrs. Anna Holzaloth pripoveduje, kako ji je deroča voda iztrgala iz naročja otroka. Pravi, ko je otrok padel v vodo, sem hlastnila po njem in ga obdržala, a prišel je večji val in mi ga ponovno iztrgal iz rok ter izginil za vedno. V Newhallu je od ene hiše pri šla ob življenje vsa družina, obstoječa iz sedmih oseb. Slika nam predstavlja Russell Larsona, starega 13 let, ki je dobil na razstavi koruze iz Južne Dakote, katera se je vršila v Brookingsu, S. D., prvo nagrado — zlato uro, tako zvani "sweepstakes prize". — Urbana, III. — Civilne organizacije v Urbani in Champaign so imele sejo, na katerih so razni govorniki protestirali proti nameravanemu zvišanju vrednosti posestev v mestu za deset odstotkov, zato, da bi se lahko zvišala tudi davčna mera. ( — Millston, Wis. — Levi W. j Mills, dobroznani tukajšnji meščan, je bil ubit na železniški postaji od vlaka, na katerega je čakal, da bi se odpeljal. Bil je na mestu mrtev. ! Star je bil 75 let. — Monticello, 111. — Tho- I mas Hight, star 66 let, je bil | na mestu ubit, ko je v avto, s j katerim je zavozil na želez- j niški tir, zadel vlak. Trije to- ; Iz Jugoslavije, V MED2IMURJU JE BIL ARETIRAN OBL. POSLANEC PETER ROZMAN. — KOT RAZBOJNIKA SO PELJALI \ VKLENJENEGA. NEČUVENO POSTOPANJE — DRUGE ZANIMIVE VESTI. HRIB BODO RAZSTRELILI. Z dinamitom bodo pognali v* zrak Mount Serrat, da se prepreči nadaljne katastrofe. — Tri in petdeset trupel našli; mnogo je še zasutih. —o— Santos, Brazilija. — Inže-nerji Sao Paulo železnice priporočajo, naj bi se Mount Serrat, ki se še vedno podira, z dinamitom razstrelilo, da se preprečijo nadaljne katastrofe. Novi plazovi so povzročili veliko paniko med ljudstvom. V torek se je zopet s strahovitim ropotom utrgal novi plaz in velika množina zemlje ter kamenja je prihrumelo v dolino. Nevarnost pa obstoja, da se bo podrl velik del hriba, vse mesto je v nevarnosti. Na vrhu se je že po prvem plazu poja-vija velika razpoka, ki pa se je znatno povečala. Ker je bilo življenje delavcev, ki odstranjuje ruševine, v nevarnosti, pred novimi plazovi, so na nekaterih krajih prenehali z delom. Casino, kjer jo mestno gledališče, so morali izprazniti, ker je v nevarnosti. Dva tisoč oseb je zaposlenih pri odstranjevanju ruševin. Do srede je bilo izkopanih tri in petdeset trupel. -o- ANGLEŠKI DELAVCI ODKLANJAJO VSAKO REVOLUCIJO. London, Anglija. — Glavni svet angleških delavskih strokovnih organizacij se je izjavil pripravljenim sodelovati z industrijo za socialni mir, katerega je pripravljen tudi brs-niti. Blaginja industrije je ozko zvezana z blaginjo delavstva. Vsako revolucijonarno sredstvo je strogo odkloniti. Samo aktivno sodelovanje bo delavcem dalo popolno zastopstvo v gospodarstvu. <-°- * ' LETALSKA NESREČA. San Antonio, Tex. — V bli- variši, ki so bili z njim, so še pravočasno poskakali na varno. i * * — London, Anglija. — Lady Carbery, soproga od barona Carberyja, irskega plemiča, je bila prišla pri neki letalski nesreči v Nairobi ob življenje. — New York, N. Y. — Geo. Kern Jr. iz Newyorka in Wil-libald Seypelt ir. Winnetka, J Delo hujskačev v Medjimurju. • Ljubljana, 23. febr. — "Jugoslovanska strokovna zveza" v Ljubljani, v kateri je včlanjena "Strokovna zveza vini-čarjev" v Ljutomeru, je prejela danes poročilo o nečuvenem nasilju nad strokovnim tajnikom tov. Petrom Rozmanom i/. Hevmancev. sv. Miklavž pri Ormožu, poslancem mariborske oblast, skupščine. Iste.ua nasilja s„ta bila deležna dva njegova zaupnika in do <>0 vi-ničarjev. Glasom poročila, se škandalozni dogodki odigrali tako-le: Viničarji \v. medžimurskt župnije Štrigova so ponovno prosili g. Rozmana, naj pride k njim ustanovit skupino vini-čarjev. To se je zgodilo šele 2. febr. 1928, ko se je na krasno uspelem sestanku izvolil tozadevni pripravljalni odbor. Omenjeni sestanek je zborov.i! v Globočkem vrhu. Na 19. febr. 1928 pa je bil sklican sestanek v hišo posestnice Neže Zmazek. vas Šprine, obč. (Iloboko srez Cakovec. Na ta krajevni sestanek se je odzvalo z vabili do 60 viničarjev. Tfk pred sestankom vstopijo New York, N. Y. — V torek v hišo orožniki, zahtevajoč go-je prispelo v tukajšnjo prista- Na sliki vidimo Louis Lud-lowa, časniškega koresponden-ta v Washingtonu, bivšega predsednika National Press kluba, ki je te dni prijavil svojo kandidaturo za kongresma-na. Ludlow je demokrat. OGRI V NEWY0RKU. Pet sto dvajset ogrskih državljanov je prispelo k proslavi odkritja Kossuthovega spomenika. — Prišlo je do izgredov; policija intervenirala. i 111., sta se vrnila domov, ko sta v Evropi s svojim "babv" letalom preletela 5000 milj, s stroški po 3 in pol centa na miljo. Letalo je bilo narejeno v Nemčiji, imenovala sta ga "Yankee Doodle." — Oakland, Cal. — Mrs. Elizabeth Neil je na glasu, kot edina zdravnica, ki se poslužuje letala na obiskih. Ker so njeni pacijenti rastreseni da- odkritju leč naokrog, ji ta prilika potovanja dobro služi. Sama je napravila že sedemnajst večjih poletov z letalom. — Chicago, 111. — Louis Stein, star 50 let, 59 East Van Buren St., je padel skozi okno iz 21 nadstropja in priletel na rili urednika barona Ludvika j gorska, pa vklenili na skupno padel na tla in dobi! znatm-"fire escape", na 12 nadstrop- j Hatvalala. Že ko so prvi gostje j verigo ter jih v asistenci treh j poškodbe na glavi. Konja sla ju. Bil je na mestu mrtev. So- se prikazali na ulici, ko so za- I orožnikov gnali na občinski joddirjala dalje, dokler se nis'a nišče na parniku Olympic 520 Ogrov, ki bodo prisostvovali spomenika Louis Kossuthu v Riverside drive. Kakor znano, Kossuth je bil voditelj ogrskih liberalcev. Tukaj živeči Ogri, republikanci, 'so pa to priliko izrabili in demonstrirali proti Horthv Trikrat je poskušal umoriti očeta. Puja StaiiojeviČ iz vasi Liij-koviče na Hrvatskem, ie že ■ — ženjen in ima dva otroka, vendar pa noče delati. Do zadnjega. ga je vzdrževal oče. ki pa je hotel sina vedno dovesti do poštenega dela. Sin je radi U--gii sovražil očeta ter je nekoe streljal nanj. Pred dnevi .ir vrgel v sobo. kjer je oče sedel velik kamen in '"azbil šipo. K" je oče pogledal sko/.i okno, ie nameril sin nanj puško in dvakrat ustrelil, vendar ga pa ' sreči ni zadel. Nekaj dni pozneje je oče kuhal \ kuhinji. Sin je vstopil v kuhinjo in u-strelil nanj s puško ter ga težko ranil na gla\i in ramenih. Ko je videl, da je oče še živ. i" stopil k sosedu in ga prosil, naj mu da patron, ki jih k sreči ni dobil. Nečloveški sin ie bil ar »-tiran. Nezgoda pri delu. Mehaniku Komam Rajhu ie v Ljubljani pri delti na lokomotivi puhnila para v obraz. Rajh je dobil težje poškodb" na obrazu in so "-;< morali popeljati v bolnico. Splašeni konji. Delavec Frane Sojer pri Ivrdki Rudolf /alokar v Lr.?:»-Ijani je peljal v ponedeljek, li". vornika. Poslanec Peter Roman se jim predstavi. K a z-jim članske legitimacije S/V. 26 izvodov "Pravice", ki jo .i< imel s seboj in katere izdaja- februarja popoldne prazen voz tel j je minister dr. Andrej <;o- jp(, Tržaški cesti skozi C.lince. sar; a vse ni nič pomagalo. Vi- Blizu Kramerjeve gostiln- sta ničarje so razgnali. Rozmanu, 'se konja splašila in v divjem predsednika pripravljalnega diru zdrvela dalje. Pred šo! » jodbora Avgusta Karolinarja se je vozu snelo zadnje koi«'. jevi vladi, katera drži v zapo-jter njegovega zaupnika Pod-,voz se je prevrnil in Sojer dijo, da je izvršil _—o- samoumor. LETALSKA NESREČA. Tampa, Fla. — V torek zvečer se je v tukajšnji bližini pripetila letalska nesreča, katere žrtvi sta postala Albert P. Butz, star 26 let, ki se je u- j čil letalstva in njegov instruk- j tor, M. H. Hammer. Iz visočine j 2000 čevljev je treščilo letalo ! na zemljo; oba letalca sta bila ! na mestu ubita. -o- pustili parnik, je množica za- urad v Strigovo — odtod pa u- zaletela v brzojavni drog. kjer kažejo odpeljati aretirance r.a 'sta se ustavila. Voz je bil znat-okrajno glavarstvo v Cakovec. 'no pokvarjen, zlomile so se mu Tako vlečejo uboge revčke v |tudi oje. Bližnji kovač je \«>z skrajno temni noči po skrajno za silo popravil, nakar je Sojer slabi, zamrzli cesti vklenjene vožnjo nadaljeval, ker pa je 17 km daleč na orožniško po- [bil znatno ranjen.so mu morali stajo v Mačinec. Na postaji 'pozneje obvezati krvavečo čela žvižgati. Vihteli so pesti, nakar je posegla vmes policija na konjih, ki pa je imela težavno delo, ker so se prijatelji delegatov pomešali med nasprotnike in ni vedela, katere naj ščiti. Delegate iz Ogrske GRŠKI TQRPEDNI ČOLN SE demonstrantov, da so nekateri so potem policisti zbrali dajo vsakemu koc in vzglav- ,jr]avo. skupaj na pomolu in jih po o-vinkih srečno privedli v odka-zane prostore v hotele. Predno pa je bilo to mogoče, je prišlo do boja s pestmi in količki policistov so padali po glavah JE POTOPIL. Atene, Grčija. — Grški tor-pedni čoln Panormos je na poti proti otoku Egina zadel v pečine in se potopil. Posadka se je rešila. Nesreča se je pripetila v razburkanem morju. Poveljnik čolna je nameraval izvršiti samoumor, a so mu preprečili. POTAPLAČ NAŠEL TRUPLO LETALCA. London, Anglija. — Potapljači so našli ^truplo letalca, poročnika S. M. Kinkead-a, ki je z letalom padel v morje, ko žini San Jose je treščilo naj je nameraval doseči novi re- zemljo potniško letalo; potnik Graves Mosely je bil na' mestu ubit, pilot pa težko ranjen. kord v hitrosti. Izvlekli so tudi iz vode letalo, ki se je pri padcu preklalo na dvoje. bili primorani iskati zdravniške pomoči. -o- JEZ SE JE PORUŠIL V LA SALLE, ILL. Ottawa, Til. — Pri novem Shippingsport mostu v La Salle, 111., se je porušil del jeza in Illinois reka je izstopila ter ogrožala življenje več delavcem, ki so spodaj delali. Dva sta utonila — Joseph Markie-wiec, star 21 let in Vincent Magato, iste starosti. Pet delavcev se je rešilo, a so zado-bili poškodbe. -o- Guadalajara, Mehika. — V državi Jalisco so te dni zvezni vojajrf umorili desfet vstasov, med njimi tudi voditelja, Ca-toetano Alvareza. _ nik: na tleh ležeče so yse tri z verigo priklenili k postelji, na kateri je spal žandar. Drugi dan odvedeta vse tri dva orožnika vklenjene na okr. glavarstvo v Cakovec. Ob pol 12. uri jih je glavar izpustil, obžalujoč nasilje ter izjavljujoč. da bo krivce poklical na odgovor. Orožniki so na eni strani izjavljali, da so za postopek imeli nalog od glavarstva, na drugi pa, da se je zgodilo vse to na zahtevo občinskih predstojnikov. -o- Dva uboja radi revolverja. V Privlaki pri Vinkovcih sta se sprla Stevo in G j uro Filič, dva kmetska fanta. Stevo je naznanil Gjura orožnikom, da ima revolver. Radi tega sta se spopadla in je Gjuro sunil Ste-va z nožem v srce. Steva pa je Gjura hkrati zabodel v trebuh. Stevo je v težkih mukah umrl^ Gjuro pa umira sedaj v bolnici. -o- ŠIRITE "AMER. SLOVENCA' ŠIRITE "AMER. SLOVENCA" DENARNA NAKAZILA ZA JUGOSLAVIJO, ITALIJO, itd. Vaša denarna pošiljatev bo v starem kraju hitro, zanesljivo in brez odbitka izplačana, ako se poslužite naše banke. Dinarje, ozir. lire smo včeraj pošiljali po teh-le cenah: 500 Din ........................$ 9.35 1.000 Din ................... 18.40 2.500 Din ____________________ 45.75 5.000 Din ____________________ 91.00 10.000 Din _____________________ 181.00 100 Lir ............................$ 5.00 200 Lir ......................... 11.50 500 Lir ........................... 27.75 1000 Lir .........................54.50 Pri večjih svotah poseben popust. Poštnina je v teh cenah že vračunana. Zaradi nestalnosti cen je nemogoče vnaprej cene določevati. Merodajn« so cene dneva, ko denar sprejmemo. Nakazila se izvršujejo po poŠti «11 pa brzojavno. IZVRŠUJEMO TUDI DENARNE POŠILJATVE IZ STAREGA KRAJA V AMERIKO. Pisma in pošiljke naslovite na: ZAKRAJSEK & ČEŠARK, 455 W. 42nd ST., NEW YORK. N. X, AMERIKANSKI SLOVENEC Petek, 16. marca 1928. AMERIKftNSKI SJJOVENEC fpri in Mjitartjii ilovaiuki fist S AmirjUda Uataovljca Ute UK Izhaja vsak dan rana nedelj, po-toddjkov in dncvov po pmmikih. Izdaja in tlaka: EDINOST] PUBLISHING CO. Naslov uredništva in uprave: 1S49 yt. 22nd St., Chicago, III. Telefon: CANAL Q098 Ca celo leto Za pol leta Naročnina: -$5.00 _ 2.50 Za Chicago, JCanada In Evropo: Za celo leto___$6.00 Za pol leta ., ., __3.00 The First and the Oldest Slovenian Newspaper in America. Established 1891. Isaaed daily, except Sunday, Monday and the day after holidays. t i Published by: EDINOST PUBLISHING CO. Address of publication office: 1849 W. 22nd St., Chicago, 111. Phdne: CANAL 0098. • Subscription: For one year____ .$5.00 . 2.50 For half a year _i___ Chicago, Canada and Europe: For one year_____$6.00 For half a year 3.00. POZOR:—Številka poleg vašega naslova na listu znači, fio kedaj imate list plačan. Obnavljajte naročnino točno, ker I tem veliko pomagate listu. DOPISI važnega pomena za hitro objavo morajo biti doposlani na ured-taiitvo vsaj dan in pol pred dnevom, ko izide list.—Za zadnjo številko v tednu |e čas do četrtka dopoldne.—Na dopise brez podpisa se ne ozira.—Rokopisov ■redniitvo ne vrača. Entered as second class matter November 10, 1925, at the post office at Chicago, Illinois, under the Act of March 3, 1879. Na delo dokler je čas. Letošnja kampanja se bliža svojemu koncu. Še dobra dva tedna in konec bo iste. Ko pregledujemo listo naših tekmecev, moramo priznati, da so nekateri nadvse navdušeni za katoliško časopisje. Ne bojijo se žrtvovati, ne bojijo se napornega dela, sploh ne bojijo se nobene ovire, samo da dosežejo uspeh. To so možje in žene dela in dejanj in ne samo besed! Čast in priznanje tem borflcem za katoliški tisk! Svet jim seveda ne more dovolj plačati teh žrtev, ki jih doprinašajo za razširjenje in podpiranje katoliškega tiska, toda vsi oni, ki vodimo to borbo s stališča golega idealizma za katoliško stvar, pa vemo, da taka dobra dela ne bodo ostala neplačana. Ako bi agitatorji katoliškega tiska ne prejeli tudi nobenega drugega plačila, je veliko plačilo že to, da je baš v teh letih, odkar delujemo in razširjamo katoliški tisk, iztrganih že na tisoče in tisoče slovenskih duš iz rok brezvercev. Že to je plačilo, ki smo ga veseli in daje nam veselo zavest, da smo res nekaj dobrega storili za stvar, ki je vredna, da se žrtvuje. Bratje in sestre, o pomenu katoliškega tiska smo že tolikokrat pisali, da menda mora že sleherni čitatelj istega razumeti. Vi veste, da se bije baš v teh modernih, hitro razvijajočih se časih, silni boj med duhovi. To je borba med slabim in dobrim. Pred nami ležijo pisma izza prejšnjih let, ko .«o nam rojaki pisarili iz malih naselbin o razmerah. Neka slovenska žena dobesedno piše: "V cerkev smo šli dlnes, ker je nedelja, pa ko smo šli domov, so nas pri nekem salonu ta rdeči zasmehovali, če smo šli spet farške neumnosti poslušat . . ." Marsikje je bilo tako. Danes se kaj takega le redko kje najde. Čigava zasluga je? Menda ni treba posebej naglašati, da je pri tem vodil glavno ulogo katoliški časopis. Vi vrli možje in ve vrle žene, ki ste delali in širili katoliško časopisje med narod, vi ste zidarji in graditelji boljših razmer med nami, ameriškimi Slovenci. In vi ste zopet v prvih vrstah tudi v tej sedanji kampanji. Čast vam junaki in junakinje! Naj nebo rosi na vas svoj sveti blagoslov! Vi ste moderni misijonarji(ke). Vi trgate brezvercem iz rok slovenske duše s tem, da jim dajete v roke časopisje, ki jim v pisani besedi prinaša resnico v njihove hiše in domovanja. Marsikje so se razmere precej izboljšale. Toda delo še ni dokončano. Sv. Pismo pravi: "da izgnani hudobni duh hodi po suhih krajih in išče pokoja, in ker ga ne najde," pravi, "vrne se in vzame seboj sedem drugih duhov, ki so hujši kakor on, in vstopijo ter tam stanujejo ..." — Bratje in sestre, tudi med nas se lahkfo povrne. Samo malo zadremajmo in zaspi-mo, pa bo zopet kmalu škodljiva ljulika zasejana. Zato je pa treba, da čuvamo to, kar smo z velikimi boji dosegli. Da smo oprezni in da navdušeno delamo naprej še za večje uspehe na tem polju. Katoliški tisk mora ostati na svoji stopnji, pa ne samo to, še naprej mora napredovati. Mi hočemo in z nami vsi naši prijatelji in somišljeniki, še večji in boljši katoliški dnevnik. Bratje in sestre, z vašo pomočjo in vašim sodelovanjem se da vse to doseči. Še dva tedna je čas, prijatelji, da greste na delo z vse-energijo in navdušenostjo. Zlasti naselbine, ki še niso storile mnogo v tej kampanji, se naj pokažejo vsaj te zadnje dni. (xg. zastopniki(ce), prijatelji, somišljeniki, lepo priliko imate v tej kampanji slabih časov tudi do zaslužka. Polovico od naročnine nabrane za nove naročnike gre vam. Zraven pa vršite dobro delo, ki je mnogo več vredno, kakor sami suhi dolarji. Tu gre tudi za slovenske duše in marsikatero lahko pri-vedete nazaj na pravo pot z dobrim časopisom. V vsaki naselbini je dovolj polja. Ako ga je v nekaterih, ga je tudi v drugih. Samo treba je dobre volje pa resničnega požrtvovalnega Ravno take kampanje pokažejo, kje pravo resnično požrtvovalno krščansko prepričanje tabori. —-Dvignite se vsepovsod vsaj te zadnje dni in na delo za'dnevnik "Amerikanski Slovenec". • Organizirajte v vsaki naselbini kampanjo in idite na delo. Zanesite v vsako slovensko hišo "Amer. Slovenca". Pokažite, da ste zavedni Slovenci in da se zavedate svoje dolžnosti. Vi glavni tekmeci v Jolietu, Milwaukee, Pueblo, Sheboygan in drugod, vi,pa krepko naprej še te dni. Vsem prav iskreno želimo prvo nagrado in pa častno mesto na vrhu liste sedanje kampanje. Seveda, kakor povsod, kdor bo še v teh dneh najagilnejši, tisti bo odnesel prvo nagrado. Po našem mnenju bo glavna bitka med Jolietom in Milwaukee, ako se te zadnje dni še kaj ne spremeni. Zato le pogum! Naprej junaki in junakinje! Junakov pot ne vodi nikdar nazaj, — pravi neki slovenski pesnik^ — ampak naprej in naprej do častne zmage. Naprej v boj za naš najstarejši in prvi slovenski list v Ameriki, za "Amerikanski Slovenec"! katoliškega prepričanja. -KAJ JE NOVEGA V BAR-BERTONU? Barberton, O. V nedeljo, to je 18. marca, pri prvi sv. maši se začne pri nas 40urna pobožnost. Končala se bo v torek zvečer. V mestni bolnišnici je bil o-periran sin Mr. in Mrs. Anton Petrič iz Kenmore, O. On je že boljši. — Operirana je bila tudi Mrs. Frances Petrič iz Ford Ave.,kateri se tudi zdravje počasi vrača. — Mrs. Frances Zupec z Moore St., se je podala na operacijo v Cleveland, katero je uspešno prestala. — Nadalje so še bolni, da morajo ostati v postelji, Mrs. Helen Jankovič s 4. ceste. Mrs. Mary Virant s 6. ceste in Mrs. Alojzija Zupec, tudi s 5. ceste. — Mr. John Vujovič s5 je pa nekaj poškodoval v tovarni. Njegova soproga je ua že dalj časa bolna. Mrs. Mary Mekina je bila tudi primorana za nekaj časa ostati v postelji, pa je že boljša, ravno tako tudi njen soprog, ki je pa že o-zdravel. Še več ljudi je že dalj časa bolnih, nekaj jih je pa po par dnevih ozdravelo. Še nobenkrat ni bilo toliko ljudi bolnih, kakor jih je ravno sedaj. Bog daj kmalu zdr a v i a vsem! Pri družini Mr. in Mrs. John Stražfšar na Center St. so dobili sinčka, pri družini Mr. in Mrs. Andy Ule v Shermanu tudi sinčka. Družina Mr. in Mr*. Joe Usnik v Snydertownu se je tudi zelo zveselila g. Štorklje, ker jim je prinesla v dar krepkega fantička. Naše čestitke vsem starišem, sinčkom pa, da bi hitro vzrastli in da bi jim bili v pomoč. Obenem vam pošiljam dva nova naročnika, da bo tudi Barberton na listi pri sedanji kampanji. Pozdrav vsem naročnikom lista! Mrs. A. Okolish. -o- IZ URADA DRUŠTVA KRŠČANSKIH MATER IN ŽENA Chicago, III. 1. aprila 1928 se bo ob priliki prvega četrtletnega shoda vršil sprejem v društvu Kršč. Žena in Mater. Tem potom poživljam vse žene in matere naše fare, ki še niso pri našem društvu, da se priglasijo, da bodo sprejete, kakor zgoraj omenjeno. Ni nobene razlike, od kje je katera doma, da je le katoličanka in izpolnuje verske dolžnosti, drugega ni potreba, in sprejeta bo v naše društvo. Torej žene in matere, vse pod okrilje, naše Blažene Device Marije Sedem Žalosti. Hvala Bogu, nas je že lepo število, skoraj 300 članic, a z ozirom na velikost naše naselbine je to vse premalo. Če se ne motim, šteje naša fara 800 družin. Kje so torej ostale žene in matere? Ali je samo nekaterim potrebna pomoč in milost božja? Ali nas samo nekatere veže dolžnost skrbeti za okrasitev božjega hrama? Vse žene in matere veže na in ista dolžnost, zatorej pa ne odlašajte, priglasite se! Kako naj mati vliva v skromna srca svojih otročičkov ljubezen do Boga in drugih čednosti, če jih sama nima. Zatorej tudi iz tega ozira potrebuje šole in ta je v prvi vrsti tretji red sv. Frančiška, potem pa društvo Kršč. Žena in Mater,-h katerem bi morala spadati vsaka krščanska žena in mati. Saj veste, da na poti v večnost nas bodo spremljala dobra dela, zatorej pa ne mudite časa, da več dobrih pridobimo. Torej le skupaj žene in matere, združimo se, da bomo skupno sodelovale za napredek naše župnije in našega društva. Hvala Bo&u, zdaj imamo že precejšnje število novih kandidatinj, upamo pa. da jih bomo še več pridobile. Zlasti nas veseli, ker so se naše mlade matere in žene začele pridruževati. Torej drage kandidatinj e, mi vas že v naprej prav prisrčno pozdravljamo in vam kličemo dobrodošle v našo sredo. Dolžnosti članic: Častiti Mater Božjo Sedem Žalosti, udeleževati se skupnih obhajil in shodov in sicer najmanj štirikrat vsako leto, kadar nam naš duhovni vodja to naznani. A. čim večkrat, tem bolje za nas. Te-le dolžnosti ne vežejo sicer pod noben greh. ali k temu nas silijo društvene dolžnosti. Dalje, v društveno blagajno prispevati po $2.00 letno in 10c ob času umrle članice za pogrebne stroške, ker društvo tudi skrbi za dostojen pogreb umrlih članic in za skupne mo- litve ob rakvi umrle članice. Katere so pa revne, naj se spričajo, nakar se jih pomilo-sti . pri plačevanju. Obenem smo pa tudi deležne osemnajst svetih maš letno in tudi za vsako umrlo članico društvo preskrbi v osmini eno sv. mašo in sicer rekvijem z libero itd. Podrobnosti pri sejah in na shodih. Za sprejem se javite v župnišču ali pri tajnici Jennie Terselich, 1847 W. 22nd St. Pozdravljene vse chikaške žene in matere in upam, da si bomo kmalu podale roke. Magdalena Brišar, preds. -o- GLAS OD SV. JANEZA V DETROITU. Detroit, Mich. Zelo lepo slovesnost smo imeli pri nas preteklo nedeljo. Bila je ravno prva obletnica, odkar smo imeli prvikrat sv. mašo pod lastno streho v tej za silo prirejeni cerkvici. Ni to sicer Bog ve kakšen zgodovinski in spominski dan, zakaj zasilna cerkvica še ni cerkev, vendar ima svoj pomen. Ustanovili smo se pa le tisti dan, poprej smo bili le gostje pod tujo streho. Isto nedeljo preteklo leto so tudi naši možje in fantje iz društva Najsv. Imena prvikrat pred aitarjem prisegli zvestobo zastavi Najsv. Imena. V spomin na to smo sklenili, da bo vsako leto na ta dan odslej slovesen sprejem novih članov. Tako je bila ta slovesnost torej tudi preteklo nedeljo. In se je prav lepo obnesla. Napredovali smo tako, da šteje nase društvo že 54 članov. Od teh jih je 14 zadnjo nedeljo skupno prejelo sv. obhajilo. Bil je res krasen in tolažbe poln pogled. Med onimi, ki so manjkali, je bilo nekaj opravičenih, nekaj pa tudi nemarnih . . . Škoda! Kljub temu mora vsak priznati, da je društvo Najsv. Imena pri nas nekaj lepega. Da, če je kaj v naši župniji, na kar moremo biti ponosni, je gotovo ta odločna četa mož in mladeničev, ki se z vso vnemo oklepajo svojega društva. Lg SIROM JUGOSLAVIJE. Zlata poroka. V PaVli vasi v župniji Pišece pri Brežicah sta obhajala zlato poroko zakonska Franc in Marija Škof v krogu svojih štirih sinov in štirih hčera. Od sinov je eden zdravnik v Raj-henburgu, drugi bančni uradnik. Vlom v Vevčah. Dne 20. febr. je neznan zli-kovec vlomil v stanovanje Roka Bogojeviča v Vevčah in odnesel iz skrinje 6375 Din gotovine, nekaj obleke ter zlato moško uro z zlato verižico. Bo-gojevič trpi 8000 Din škode. -o- Ribiška sreča. Znani ribič g. Lažni k je na Svečnico ujel pri svojem brodil Personalije. — Obtoženec: "Prisežem vam lahko, gospod sodnik, da je ravnal Hožitelj neumno kakor bik." Tožitelj: "Kaj takega trdi samo osel." Sodnik: "Ker so s tem osebni podatki ugotovljeni, lahko začnem z razpravo samo." Domača naloga. — "Ata, gospod učitelj me je hotel zapreti. Ko pa sem mu povedal, da si mi nalogo naredil ti, me je izpustil. Rekel je, da ne bi bilo prav, če bi bil zaprt za tuje neumnosti." Vožnja in hoja. — "Direk- nad Zidanim mostom v Savinji tor x je gotovo zvest mož. y 0 kg težkega sulca. -o Umrla je v Ljubljani mati g. Lucija-na Skerjanca. -o- Požar. Ogenj je uničil gospodarsko poslopje posestniku Jerneju Pušniku v Slatini na Svetini pri Celju. Zgorela je vsa krma, poljedelski stroji in orodje, 250 desk, preša, meso. zabela, sodi in še mnogo drugih reči. Gospodar se nahaja v največji stiski, ker je bilo poslopje zavarovano le za malenkost in ima bolehno ženo in otroka. -o- tako naprej, ljubljeni bratje, j Požar. V četrtek, 9. februarja, o-poldan je nenadoma izbruhnil ogenj v kozolcu g. Hasenbue-chla v Konjicah. V trenutku je bil ves kozolec v ognju, to tem bolj, ker je bilo polno krme v njem. Domača požarna bramba je takoj prihitela, a rešiti se ni dalo nič več. Ko je ogenj lokalizirala, se je odstranila, a ogenj in dim sta še celo noč daleč na okrog naznanja-t la kraj pogorišča. Škoda je zavarovana. vi ste poroštvo za lepo bodoč- j nost Sv. Janeza! Še dalje naj j bodo vaše mesečne seje tako lepo obiskane, še dalje se zbirajte v tako Častnem številu vsako drugo nedeljo v mesecu pred obhajilno mizo! Bog vas —o- živi! Prihodnjo nedeljo. 18. t. m. ob pol treh popoldne pa skušajte vsi priti na trimesečno zborovanje škofijske zveze društev N. I. Veste, kje bo: St. John Berchman School Hall na Warren and Lakeview. Prepričali se boste, kako zanimiva in poučna so ta zborovanja. Xa svidenje tam! Rev. Bernard Ambrožič. -o- ČLANSTVU SLOV. KATOL. DRAMAT. KLUBA. Chicago 111. Redna mesečna seja našega kluba se bo vršila v soboto, 17. marca, v spodnji cerkveni dvorani. Pričetek ob 8. uri zvečer. Želeti je, da bi bila udeležba polnoštevilna. Anna Kokalj, tajnica. -o- ŠIRITE AMER. SLOVENCA! Stoletna žena. Iz Slovenske Bistrice poročajo: V torek, dne 14. febr. 1.1. je doživelo naše mesto redko slavje. Jera Jalen, svojčas vini-čarka. rojena v Laporju pri SI. Bistrici, je obhajala na zelo prisrčen način svoj stoletni rojstni dan. Vsled svoje izredne pridnosti in delavnosti si je pridobila spoštovanje in naklonjenost tukajšnjega prebivalstva. Prav posebno jo je odlikovala velikodušnost in dobroti ji vost tukajšnje občespo-štovane rodbine Albert Stiger. Na predvečer se ji je priredila podoknica. Naslednji dan se je odpeljala slavljenka v okusno okrašenem vozu v tuk&jšnjo župno cerkev, kjer se je opravila za njo sv. maša. Po službi jo je sprejela gostoljubna Sti-gerjeva hiša v navzočnosti vsega osobja k slovesnemu obedu. Bogato obdarovana od svojih dobrotnikov je odšla častiti ,U va starka v mestno ubožno hišo, kjer je njeno pravo bivališče. Jera Jelen je še trdnega zdravja in še opravlja lahka dela brez očal. avtu se vedno vozi s svojo ženo." "Hm, to bo že res, da se z ženo vozi, hodi pa z neko drugo." Od peresa živi. . . V kavarni sta sedela dva pisatelja. Enemu gre zadnji čas zelo slabo. "Xo, kako ti gre ? S čim se preživljaš?" ga vpraša prijatelj. — "Še vedno s peresom," mu odvrne. — "Tako? A pravzaprav kaj pišeš?" — "V Ameriko pisarim sorodnikom, da mi gre zelo slabo in me naj podpirajo." Pogovor med postopači-ta-tovi. — Prvi: "Vse bi bilo dobro pri našem kšeftu, le to je nerodno, da so včasih kot nagrada za naše delo komu pri-sojene vislice!" — Drugi: "To je dobro! Misli si, da bi tega ne bilo, to bi bilo toliko tatov, da bi mi pošteni 'rokodelci' ne imeli prav nobenega dela." * * * Je sam vedel. — V Bohinju so dobili novega župnika. Ta je imel običajno velikonočno izpraševanje. Da začne lepo od začetka, vpraša najprej enega starega kmeta: "No, očka, pa povejte, koliko je Bogov?" — Kmet odgovori: "Veste gaspud, naš stari fajmošter so pa sami vedeli, kolko je Bogov in niso nas pitali!" Neroden gospod. — Gospod učitelj je nesel svojo veliko stensko uro k urarju v popravilo. Srečal ga je črevljarski u-čenec, ki se je sklenil maščevati nad učiteljem in mu je rekel: "Gospod, bi pa vendar le kupili žepno uro, je pa bolj priročna kot ta-Ie! Kako ste nerodni !" Dopri krapi. — Na pustni torek je stavil eden, da bo kar po vrsti pojedel 10 krapčev. Devet jih je res pojedel, deseti se mu je pa ustavil. In zdaj se je spravil na njega: "Ko bi vedel, da se mi boš ustavil, bi te prvega pojedel!" .................................................................................................................. ' — Altdorf, Švica. — Neprestano deževje je š\icarske ledenike znižalo. Znameniti ledenik Wallenbuhleglescher se je skrčil za 100 čevljev. * PODLISTEK ...........minimum.....iiiuniiMiiuiiitiiiiiiiiiiiiiiiinin Selma Lagerlof: DEKLE Z MOČEVJA. (Dalje.) "Stvar je namreč ta, Helga," je rekel: "Midva z materjo sva hotela biti vedno dostojna in poštena človeka. Tedaj pa se je zgodilo, da si nama ti prinesla nečast. Bilo je tako, kot da te ne bi učila razločevati med dobrim in slabim. Ko sva pa čula, kaj si storila danes, tedaj sva si rekla, mati in jaz, da sedaj ljudje pač lahko vidijo, da si imela dobro vzgojo in midva upava, da T>ova mogoče imela še kdaj nad tabo veselje. In mati ni hotela, da. bi šla k počitku, dokler nisi prišla, da imaš torej dostojno vrnitev." 3. Helga z Močevja je prišla sedaj v Ner-lundo, in vse je bilo dobro. Bila je dobro-volj na ter spretna in^hvaležna za vsako dobro besedo, katero ji je kdo privoščil. Vedno se je smatrala za najnižjo in nikdar ni silila v ospredje. Ni trajalo dolgo in vsi so jo vzljubili, gospodar in služinčad. V isti jeseni, ko je prišla Helga v Ner-lundo, je Gudmund mnogo zahajal v županovo družino v Alvakri in splošno se je govorilo, da ima upanje, da- postane v tej hiši zet. Zagotovilo pa, da bo imela njegova snubitev uspeh, so dobili ljudje šele a Božiču. Tedaj je prišel župan z ženo in hčerjo v Nerlundo in bilo je čisto jasno, da so prišli samo zato sem, da bi videli, kako se bo Hilduri godilo, če se bo poročila z Gudmundom. Ob tej priliki je Helga prvič videla od blizu dekle, ki jo je hotel Gudmund vzeti za ženo. Hildur ni bila stara še dvajset let, toda čudno je bilo pri njej to, da si je vsak, ki jo je pogledal, mislil, kako bo to nekoč postavna in sijajna mati in gospodinja. Bila je visoke postave, močno raščena, svetlolasa in lepa in je bila videti, kot da bi rada skrbela za mnoge okoli sebe. Ni bila plašna ali zbegana, temveč je mnogo govorila in se je zdelo, da vse bolje ve, kot oni, s komur govori. Bila je par let v mestu v šoli in je nosila najlepše obleke, kar jih je Helga kdaj vMela, vendar ni naredila neeimernega ali razkošnega vtisa. Bogata in lepa, kot je bila, bi vsak dan lahko dobila moža iz mesta, toda rekla je vedno, da noče biti nikdar visoka gospa, ki bi držala roke križem. Poročiti je hotela kmeta in oskrbovati svojo hišo sama kot prava kmetica. Ob obisku županove družine se je vse dobro izteklo; toda če je Helga pomislila nazaj na oni dan, se je je polastil nekak nemir. Ko so gostje prišli, je pripravljala kavo. Ko je prišla s posodami v sobo, se je županova žena sklonila k njeni gospodinji in jo vprašala, če ni to dekle z Močevja. Govorila ni zelo tiho, tako da je Helga lahko razločno slišala vprašanje. Mati In-geborg je pritrdila in nato je ona nekaj odgovorila, česar Helga ni mogla slišati. Toda bilo je nekaj takega, kot da bi se ji čudno zdelo, da trpi tako osebo pri hiši. To je povzročilo Helgi precej žalosti, toda tolažila se je s tem, da je mati govorila '■e besede in ne Hildur. Neke, nedelje v zgodnji spomladi se je zgodilo, da sta Helga in Gudmund prišla skopaj iz cerkve*. Ko sta šha čez griček pri cerkvi, sta bila v veliki gruiči drugih ljudi, ki so šli iz cerkve. Toda kmalu so se drug za drugim razšli in Helga in Gudmund sta bila ostala končno sama. Tedaj se je Gudmund domislil, da od o-nega večera na Močevju še ni bil sam s Helgo, in spomnil se je natančno vsega._ Pozimi se je večkrat spomnil na ono prvo srečanje in pri tem je vedno čutil, kako ga je presunilo nekaj sladlcega in mehkega. Če je bil sam pri delu, si je priklical v spomin ono krasno noč: bela meglica, mesečina, temni rob gozda, svetla dolina in nato deklica, ki se ga je oklenila okoli vratu in od veselja jokala. Čim večkrat se je spomnil na ta dogodek, tem lepši se mu je zdel. Toda če je Gudtnund videl Helgo doma med drugimi pri delu, potem si je težko predstavljal, da je bila ona tedaj poleg. Sedaj pa, ko je šel sam z njo domov iz cerkve, si je želel, da«bi bila za trenutek zopet ona, kot je bila tisti večer. Petek, 16. marca 1328. AMERIKANSKI SLOVENEC Stran 3 oooooooooooooooh>QOOOOOOOOOOO-OOOOOOOOOOOOOOOOOOOOOOO<> r--a< >000000000000000 Družba KXKXXMXXKKKKXKKM sv. Družine xx>ooooooooooooo< oooooooooooooooo 8 (THE HOLY FAMILY SOCIETY) VSTANOVLJENA 29. NOVEMBRA 1914. S^f Sedež: Joliet, 111. f Naše geslo: "Vse za vero, dom in narod; vsi za enega, eden za vse." GLAVNI ODBOR: Predsednik: George Stonich, 815 N. Chicago St., Joliet, I1L I. podpredsednik: Filip Živec, 507 Lime St, Joliet, 111. II. podpredsednik: Mary Kremesec, 2323 S. Winchester Ave., Chicago. Glavni tajnik: Frank J. Wedic, 501 Lime Street, Joliet, 111. Zapisnikar: Paul J. Laurich, 512 N. Broadway, Joliet, I1L Blagajnik: John Petrič, 1202 N. Broadway, Joliet, 111. Duhovni vodja: Rev. Joseph Skur, 123 — 57th St., Pittsburgh, Pa. Vrhovni zdravnik: Dr. Martin J. Ivec, 900 N. Chicago St., Joliet, I1L NADZORNI ODBOR: Andrew Glavach, 1941 W. 22nd St., Chicago, 111. Jakob Štrukel, 1199 N. Broadway, Joliet, 111. Anton Gerčar, 1022 McAllister Ave., No. Chicago, 111. POROTNI ODBOR: Anton Štrukel, 1240 — 3rd St., La Salle, 111. Joseph Pavlakovich, 39 Winchell St., Sharpbrug, Pa. Joseph Wolf, 508 Lime Str., Joliet, 111. URADNO GLASILO: "Amerikanski Slovenec", 1849 W. 22nd St., Chicago, lit Do dne 1. jan. 1928 je D. S. D. izplačala svojim članom in članicam ter njihovim dedičem raznih podpor, poškodnin in posmrtnin v znesku $53,779.83. Zavrruje se lahko za $250.00, $500.00 ali $1000.00. Od 16. do 40 leta se lahko zavaruje za $1000.00. Od 40. do 45. za $500.00. Od 45. do 55. leta se zavaruje le za $250.00. ROJAKI, PRISTOPAJTE K DRUŽBI SV. DRUŽINE! -OOOOC _ O-OO OOOOOOOOOOOOOO 00{K>0<>000<^^ IZ URADA GLAVNEGA TAJNIKA D.S.D. Poročilo ;za februar 1928. Joliet, IU. Spremembe pri društvih. Društvo št. 1. Pristopili: Dr. Martin Ivec, Jacob Šega, Jok. Gregorcich, Joseph Resetič in Joseph Kure. — Odstopila: Mary Jontes. Dr. št. 5. Suspendiran: 1. Dr. št. 8. Pristopil: Louis Ur-bancich. Dr. št. 12. Prestopila: Mary Jontes. Dr. št. lo. Suspendiran: 3. Družba sv. Družine napredovala v mesecu februarju za 4 člane. Dragi mi člani(ce) in prijatelji DSD.! Pred par tedni nazaj je bilo v glasilu, da DSD. namerava prirediti kampanjo za nove člane (ice) v oba oddelka in da naj bomo pripravljeni ko se otvori. Glavni urad vam danes prav z veseljem naznanja, da se bo ta naša kampanja otvorila dne 1. aprila in končala dne 30. junija 1928. Med tem časom bo prosta pristopnina. Družba plača en dolar ($1.00) za vsakega novega člana, za vsakih 10 novih članov (ic) pa še eno posebno nagrado $5.00. Prosim vas, pojdimo na delo z vso močjo in delujmo tako, da bo naša DSD. dosegla vsaj toliko članov (ic), da bo glasilo znižano na 6c. Ce smo res kar pravimo da smo, pokažimo se v tej naši kampanji, da smo v resnici pripravljeni storiti vse, kar moremo v korist in procvit naše slavne organizacije. Potrudimo se malo vsaj v tem času, ker zmiraj godrnjamo, da DSD. nič ne napreduje s članstvom. Čas je zdaj tu, da se ta stvar dokaže, kdo je kriv. To pa mi dobro znamo, da nobeden drugi kot mi sami. V imenu Družbe sv. Družine apeliram na vse članstvo, da bo ta naša kampanja dosegla popolni uspeh in da bo vsak član(ica) storil (a) svojo dolžnost. Vaš udani za napredek DSD. Frank J. Wedic, gl. tajnik. IZ URADA PODPREDSEDNIKA D.S.D. Joliet, 111. Že dolgo časa zasledujem glasilo naše Družbe sv. Družine in vidim prav lepe dopise. Ne vem, kako je tukaj v našem mestu, da je od nas tako malo dopisov v glasilu, ko vendar imamo toliko zmožnih članov, ki bi lahko kaj poročali. Bratje in sestre, v imenu DSD. vam kličem, da prav lepa prilika prihaja pred nas, ko se bo otvorila velika kampanja za nabiranje novih članov in upam, da bomo šli vsi na delo, da bomo pridobili kar največ mogoče novih članov. Dajmo, bratje in sestre, potrudimo se vsak malo in naša družba bo rastla in napredovala. Dosti je še naših ljudi, ki še niso člani nobenega društva koliko jih je pa, ki še niso pod okriljem naše dične organizacije, Družbe sv. Družine! Bra- tje in sestre, za temi moramo, da jih bomo pridobili v naš krog. Zatorej bratje in sestre, še na nekaj vas opozorim, da ne pozabite na to. Vsako društvo si naj izvoli posebni kampanjski odbor, potem pa od hiše do hiše in videli bote, da se bo dosegel krasen uspeh. — Dolžnost nas vseh je, da vedno in vsepovsod delamo za večjo in močnejšo Družbo sv. Družine. Nabirajmo nove člane In agitirajmo za našo Družbo. Z bratskim pozdravom na vse članstvo! P. Živec, podpreds. DSD. -o—— — Chicago, 111. — Peter IZ ZASEDENEGA OZEMLJA. Pačenje imen. Skoro ne mine dan, da bi primorski fašistovski listi ne priobčili kakega napada na slov. duhovnike. Ta kampanja je včasih direktna, t. j. naperjena proti posameznim duhovnikom — še bolj pogosto pa indirekt-na, splošna. V zasramovanju duhovščine prednjači uradno glasilo fašistovske stranke Po-polo di Triste. Fašistovsko časopisje dela te dni silovito propagando z £ "prostovoljno" poitalijančenje priimkov. In reklama? Lopni po slov. duhovniku in Tržačanu boš im-poniral. Kdo je nadel priimkom "popolnoma italijanskega izvora" (italianissima origine) — kakor Ivančič, Žagar, Hro-vatin, Kocjančič itd. to "barbarsko" obleko? "Duhovniki politikanti", odgovarja "Piccolo", ki so k nam deževali v preteklem stoletju s Kranjskega, Hrvaškega in celo s Češkega, ki so pod Avstrijo vodili matice civilnega stanja." "Vsak duhovnik je popravljal po sv<^je priimke." Proti takemu početju pod Avstrijo ni bilo mogoče protestirati. Toda komaj je prišla k nam zmagoslavna Italija, že neštevilni izmed odrešenih komaj zadržujejo plamen goreče želje, da si popravijo tuje ime . . ." Članek zaključuje: "To bi moralo pred vsem veljati za vse Slovence na deželi,- katerih imena so še vedno zapahnjena z eksotičnimi znamenji."—Isti list zahteva v drugem članku, da mora biti popravljeni priimek "ita-lianissimo". Ni zadosti, da iz Ivančiča nastane Ivancich, ampak Giovannini ali Giannini, ker italijanski jezik ne trpi "ichev". Vsi se morajo odzvati pozivu in popraviti svoja tuja imena. Fašistovska stranka ne bo trpela dezertacij; sicer ni mogoče domnevati, da bi kdo imel namen dezertirati." Nasprotno, vsak dan roma najmanj sto (!) ljudi v urad za popravljanje imen. Toda tudi dežela se je odzvala. V Sežani je že 70 miličnikov spontano (!) prosilo, naj se jim njihovi poslovenjeni priimki radikalno popravijo." Vse gre torej "spontano"! -o- DEKLE BREZ DOMOVINE. Detroit, Mich. — Lena Ronchka, stara 17 let, je bila rojena na nekem parniku. Ker pa se mati ne more spomniti, pod kakšno zastavo je plul do-tični parnik, ne spada nikamor in je dekle brez domovine. -o- Opozarjajte svoje prijatelje in znance na zanimive povesti v "Amerikanskem Slovencu!" C lemons je zahteval od svoje r žene Elizabete, ki je pred šestimi tedni od njega pobegnila, naj se vrne. Ker ni hotela, jo je ustrelil in bo najbrže ranam podlegla. Takoj nato je izvršil samoumor. Zapuščata šest mesecev starega otročička. NATURE CURE HEALTH SERVICE, VAPOR BATHS 1800 S. Halsted Street, Chicago, 111: 2 nadstr. Ure 11 A. M. — 8 P. M. Domači Icenik je prišel iz starega kraja, ki leči kronične in razne bolezni, za katere mislijo, da tukaj ni zdravila. Dobivam zelišča in korenine »z starega kraja, pa jih sami lahko pripravite. Tniain zdravila za* želodec in \ masiram proti bolečinam v hrbtu in revmatizmu. Z otroci, ki se slabo razvijajo telesno ali umno, pridite k meni na posvet, P. MATICO VIČ GORAN. The Will County National Bank OF JOLIET, ILLINOIS Prejema raznovrstne denarne -vloge, ter pciilj* denar na vse dele cveta. Kapital in preostanek $300,000.00. C E. WILSON, pred?ed. A. Grdina & Sons TRGOVINA S POHIŠTVOM IN POGREBNI ZAVOD 6017-19 S a. Clair avenue in 1053 — E. 62nd St., ... Cleveland, Ohio. TELEFONSKA SLUŽBA DAN IN NOCl Randolph 1881 ali Randolph 4550 PODRUŽNICA: 13303 —- Waterloo Romd — Pfetoae Eddy 8349 KDO BO ZMAGAL v VELIKI TEKMI SLABIH ČASOV? ki se vrši od L febr. do 31. marca 1928 za nove naročnike na dnevnik Nagrade: CJ Cs, ^ o o

0000 PISANO POLJE <>00<>00-CK>CH>0- c-oo ooooooo ooooooooooooooo Obiskujte svoje domače gledališče "THE REX", kamor zahajajo vsi prebivalci mesta Sheboygan, Wis., da vidijo najlepše predsta-j ve. PREVOZ - DRVA - KOLN Rojakom se priporočamo za naročila za premog — drva in prevažanje pohištva ob času selitve. Pokličite Telefon: Roosevelt 8221. LOUIS STRITAR NA PRODAJ Pri i!je n ,se:n prodati NOVO 5 ] s«>b zid. hung. CENEJŠE kar me \ ne stane ker potrebujem S3,000 j gotov me. Boljšrga ni na South za * $6,500. - - 124i)7 S. Racine A v.. ( Chicago. 111. M8-ni j jjf- mora bili podrejen' \ !lasti. A ta ima zopet (U — ™ maurani nix um. lore] kateri se mora klanjati velikemu inkvizitorju komendatorju. kateri zopet prepusti prednost princu kraljeve skrivnosti." — KakŠ na enak ost V J n bratstvo? Ni prazna beseda, kakor zatrjuje framason-stvo. "Pristozidar," piše 'Pulile i. in Massonique* — mora biti pred vsem mason, potem šele kandidat, občinski svetnik, poslanec, senator, minister ali predsednik republike. Vedno naj se daje voditi po svojih zidarskih čustvih in kolikor višja je njegova javna služba, toliko bolj ima dolžnost iskali med brati navodil, ne v orientu pod baldahinom. ampak sedeč na tistem prostoru, ki mu gre po njegovi zidarski stopnji." Bogati, sposobni, boj a željni podpirajo z vsemi oža jim pomaga do ljudskih mas. — primernih služb, časti in odlik. Izroča jim politično moč. Za t » pa morajo nasprotno biti hvaležni. Oficirji in vojaki, ki so v ložah. morajo biti br. na uslugo. Ako se v boju dvoh sovražnih armad spoznajo, morajo si Kanonik Žlogar: PROSTOZIDARSTVO. (Dalje.) Če so katoliški stariši zoper nasilja v šolah oporekali, so br. jim odrekali take pravic«, kakor je izjavil na konventu leta 1902 židovski brat Badarride rekoč: "Načelo prostosti rodbinskega očeta je načelo, ki se i ne zlaga z našimi idejami." Tako svobodo zasledujemo lahko povsod, kjer imajo prostozidarji upliv na vlado. Se slabše stoji z enakostjo Krščanski uk, da so vsi ljudje pred Bogom enaki — kot otroci božji, je prostozidarstvo po svoje zasukalo. Njemu ;e šlo za to. da samo dobi oblast v roke, zato je kazalo na privilegije" plemstva, na razkošnost kraljevskih dvorov, da je vzbu- (bratje ciiio z;;visi in nezadovoljnost jsredsivi: nerazsodnih Človek že po naravi nima ena kih zmožnosti, lastnosti, talen če dnosti, kot socijalno bitji ob-žn isti d" >kaj lO- Pravice in lolž POZOR! Lastnik dobroidoče slovenske grocerije in mesnice želi radi obiska stare domovine dobiti zanesljivega človeka, ki b: vodil v njegovi odsotnosti trgovino. Ako pa kdo želi. da to trgovino tudi v najem in tudi proda. Plača in pogoji po dogovoru. Lepa prilika za pod.je • nega rojaka, ki 'i'a veseli bod- : taka služba ali vzeti v naje: tako trgovino. Katerega veseli, naj vpraša za pojasnila in di obriosH v nnra\ aišivil Iti-«. morajo medsebojno pod-1medsebojno varovati življenje, da se doseže harmonija, j Zato imajo takoimenovano In ko se posreči pr ••;:;{ar- ("znamenje za silo", katero iz-iem debit i vlado v *s s j roke jsti se ipirai o enakosti 111 :;a e. ačela v!iai i 7. nas ec govora. — ečinoma u\ iem. : i. i ve br. tretje stopnje. "V vojski ne razločujte ni narodnosti ni - i. ni for me : ominia;! e glejte ie brata in se svojih priseg!" r>. kr- one da "iin. :moom tak o- i)l s.. • ozn obdrža državna ti v rok t I ienik-. >zir ja- |Tako pomoč r:a (Napoleonovih ;kuš..- j in baje tudi v ;omlš-j Na profant-i n.i b čustva zidarji i :-■ je i Ako zidar so si delili že v vojskah. 1. 187" svetovni, e pa se bratovska ev ne raztezujejo. rofaneua ne more "Najboljše delo za manj denarja" Nobenega izgovora za slabe zobe. Časi o bolečinah pri zdravljenju in popravljanju zob so minuli, pa tudi stroški za dentistovo delo so tako malenkostni, da bi ne snreli delati zapreke. Tudi ako imate le en zob, ali več, ki so pokaženi, ne odlašajte, da bodo Se slabši. Pridite takoj jutri in zavarujte si svoje splošno zdravje z zdravimi zobmi. C. V. MeKinley, D. D. S. naslednik Burrow« zobozdravnika D' Arcy poslopje, 2. nadstropje štv. sobe 204 Phone: 4854 , CHICAGO IN VAN BUREN STREETS JOLIET, ILL. IjfllBUPllHflft flU HtilDSifl Preiskava in ocena BREZPLAČNO ženska postrežnica pridobiti za red. je njegov -protnik, ga pri gen ja. (Konec prih.) na- NA PRODAJ I po u^edni ceni lepo posestvo r.a ] Desincu pri Črnomlju v Belokraji-i. Posestvo obstoji iz gospodar-< skih poslopij, hiša, hlev, skedenj, f shramba za orodje in kozolc. lepi J ;adni vrti. devet njiv. 6 košenic. 2 i! velika stelnika in loka z lepimi hri-l sti. Cena je samo $1.200. Kogar ; veseli kupit, naj se obrne za pojas-■ r.ila na: J.OHN JERMAN. 1112 N. Chicago Str.. Joliet, Tli. Odprto: od I. zjutraj do 8. zvečer. V nedeljo od 10. zjutraj do 12. opoludne. seaaeesfteseseasaflai J vsak plačilni dan in u-ložite ga v našo varno in zanesljivo »banko. Začudeni bodete kako hitro va«i prihranki rastejo in vrhu tega vam plačamo mi po 3% obresti dvakrat v letu ter iste prištejemo h glavnici. Ulagate lahko v našo banko prav tako zanesljivo kjerkoli živite "širom držav, kakor če bi vi živeli v našem mestu. Pišite nam za pojasnilo in dobite odgovor v svojem jeziku. Ako držite denar doma, izpostavljen je raznim nevarnostim-, kot tatovom in ognju in dostikrat ga še potrošite brez potrebe. Če ga imate pa na naši močni in zanesljivi banki, pa je denar vedno na varnem mestu; vendar se ga lahko dvigne ali deloma ali čeloma kot ga kdo potrebuje. Na£a banka ima nad $740,000 kapitala in rezervnega sklada, kar je znak varnosti za vaš denar. JOLIET NATIONAL BANK CHICAGO & CLINTON STS., JOLIET, ILL. . / Wm. Redmond, predsednik Chaa. G. Pierce, kaair Joseph Dtmda, pomožni kasir POZOR ROJAKI ! ! ! Tega ne prezrite! Lepa prilika se nudi tistemu, ki želi postati samostojen gospodar v državi Wisconsin. i>20 akr. obsegajoča farma se proda. -~>0 akr. za orati drugo je hoata in pašnik, dosti lesa za prodajo , v tovarno za zaboje in papir. Xa farmi je vse potrebno no-i vo poslopje, stroji in živina. ' Voda napeljana v hlev za vsa-1 ke 2 krave in konja. V hiši je mrzla in topla voda, G sob in klet. Blizu cerkve in poldrugo ,mMrn v . ... . , milje do šole, 5 milj do mesta, t HICA(,0. -V>rth West Side. 2. stan. „ .. , u-s. ?7.5«i0. furnace in peč. blizu š«.-. Tladio m avtomobil nam pn- ccrkve. garaža 2. Vprašajte pomore, da se Čutimo, kot bi ^poneleliek zvečer, torek ves dan.— bill v mestu. Cena ie $8,000 3/33 Palmer St. 100-2 . .. . " ———— za hitro kupčijo. Ako ne pro- 1'roda so a. F\rme. 6 sol, hiša. dam tekom enega meseca, po- $1000 takoj, ostalo na obroke. Tudi sPloh lie Podani. Za po- a. za $5.500. $i.ooo takoj. — Ca- jasnila se obrnite na upravni-navan & Webet. St. Joseph, Micli. štvo tega lista. 103-6 Prvikrat v naši naselbini. Mladinska godba Jenškovec in tovariši priredi Ples in zabavo na dan sv. Patrika v soboto 17. marca zvečer V ŠOLSKI HALI SV. ŠTEFANA. - Pridite vsi, mladi in stari. Edini dan, ko nam je dovoljeno plesati edini dan ' v postu.