OredaiBtvo in upravniStvo v Ljubljani, frančiškanska ulica štev. 0, L nadstropje, ===== Učiteljska tiskarna. ===== Reklama«ije za list so poStnine proste Izhaja razen nedelj in praznikov V8;;k dan opoldne. ---------------------- ! n ser a ti: Enostopna petit vrstica 30 v ; pobojem prostor 50 v; razglasi in poslano vi8tica po 60 v; večkratni objavi po do- _ , . „ - govoru primeren popust. ■■ - Q)flStSO |U^OSIOV« SOClsftSlitO CŠCUSOKl cttŽCRC ;riis tiHli-C« Naročnina po pošti z dostavljanjem na do-ui za celo leto K 30'—, za pol lota K 18-—, /,a četrt leta K &'—, za mesec K 3'—. Za Nemčijo celo leto K 40"—, za ostalo tujino in ■ V--.—' Ameriko K 48. --------------± Št. 86. V Ljubljani, torek dne 16. aprila 1918. Posamezna Številka 14 vin. Leto II. Czerninu v slovo, ^ nedeljo je odstopil avstro - ogrski zunanji mini-, ster groj Czernin, ki ie vodil zunanjo politiko monarhije na povsem nedemokratični način. Modrost svoje Politike je razlagal zlasti v treh govorili, in sicer na Dunaju v zvezi časnikarjev, v Budimpešti pri pojedini ni zadnjič dne 2. aprila zastopnikom dunajskega občin-se bil morda sploh, ni spadal na to mesto. Ne le, da je igral vedno jako dvomljivo vlogo, se je zlasti ob zad-"j°nj nastopu izkazal kot skrajno netaktnega aristokrata napram narodom v monarhiji. Njegov zadnji nastop je le potrdil, da so v Avstro - Ogrski popolnoma zmagali imperialisti ter da se jim je zunanji minister prilagodil in hotel ubiti vsakršno drugo stremljenje. Ta nenaiaven preobrat ga je moral spraviti ob vsakršen ugled pri resnih politikih. Czernin je odstopil. Naslednik mu bo Oger. in sicer pravijo nekateri listi, da utegne biti njegov naslednik Andrassy. S to spremembo zunanja politika ne bo drugačna; ostala bo aneksijonistična, zlasti nas potrjuje v tem mnenju, če pomislimo, kako velike aspiracije imajo Ogri na Balkanu: imeli bi radi Bosno in Hercegovino, Dalmacijo, del Črne gore in Srbije. Kakor je sreča, da je izginil grof Czernin s pozo-rišča, prav tako malo nade imamo, da se z novim imenovanjem spremeni zunanja politika monarhije. V zunanjem ministrstvu zamenjajo osebo, sistem pa ostane. To je v trenutku sicer jako neugodna perspektiva. Sporazumni mir — edina rešitev. Resnost položaja postana; vsiak dnin vojne večja. Najsi obetamo še talko »zamffovit« rntr, moramo venidjar limeti pred očrnil realnost .razmer. »Anbeil ter-Zeitumg« opozarlia na nekatera dejstva v naslednjem člankiu: Avsitrdoistrska Je Ha Nemčiji že pred vojno dolžina približno 6 /2 imliiliijaride kinom. Za toliko je imela Nemčiiia avstrijskih m ogrskih vrednostnih papiiniev hi drugih terjatev v monarhiiiJi. letam vajine smo na Nemškem jemali posojila in dobivali icid lajni blago ma uipatnie. Niaiš dala nasproti Nemčiji sie iie uiteigmiil več nego podvojiti in Tastte še '.neprestano /mestec za :imesecem. Ako vpoštevamo še pasivo v naši tngicivsJCi bilanci nasproti Nemčiji, ki so znašala ipineid vojno 300 milijonov kron ter boidio pa vojni narasla 'najmanj na 600 miMitemov, btetmio moraii nemški državi plačevati na kito za obresti iin blago po 1300 Hrilijcfniov krem. Nemč&ia pa ni ediimii naš upnik. Tudi angleškim ‘in posebno francoskim kapitalistom dolgujemo velike zuieške. Tekom ivotiiie se 3e čevanje obresti sovražnim debaten ustavilo\ toda kakor hitro bo podpisan mir, 'botim morali obresti zopet plačevati. Razen tega fecimo morali nvažalti ogromne mnoižOne blaga:. Naše poljedelstvo rae tbo imiotgilo pogrešati strojev 5z Združenih držav tLn fosfatov iz Alžira. Za obleko in Obutev bomo potrebovali bombaža iz A-iruetriKke in Indije, ovčjo vofa© te (južne Afrike itn Avstralije, kož iz Amerike iin Rusije. Svoje potrebščine živili ne biomno mogli pokriti drugače nego z uvozom žita iz Ukraljime in Riitnitimiiie, z uvozom mesa ilz Združenjih držav m Argenti-nitie, z uvozom oflfindh sadežev iz tropičraiih po krajin in Južnoimotrsikih otokov, z tirviozom kave iz Brazilije. Naša industrija bo poitrebovaila kav-čug iz Kjoaisa, ,fu to iz Indi je, baker 'iz Zdinržemih držav, nikiefl fe Kanade'1. Vse to- bomo imorali ku-•pitii za dira«: denar, plačevati z imlilferdialrni. Velik del blaga bomio miorallii -dlovažati s tiutfitmi ladiianni. e vozne ceuie bcdio še diotkio po vodni zelo Viiscke. Tudii diorvoz nas bo to.ro.i zete ob-teževai. Sedaj se pa vprašaš!);«, fcaSvo naj vse te iitiiliiarde pilačamo. Z zlatoim? Oa nimamo! Z bla^(m? Naš izvoz bo znašal le rnathen delec tistih iciaromtnih zaiesiloov, 'ki ijili bamio potrebo-valili za mijbavo surovini hi živM iz inozemstva. Če .naj se naim! torej posreči, da po voind svojo i^praznskitne zalotsje zoipett ■dtoipicftndlriiio, da spnav viuno maše poljedelstvo im našo itodiustrilo zicipet na JiioKe, da uttotažimo ffiad našeigia feiidstva, po-tein imamo v to le esno sredstvo: nadeti .maftu irno vieMkia, 'm.iijatrd;na (posoiiui v ‘imczietmisitivu. V to nas pa siii šefte d/nusra stiska-: Naša -denarna veljava je težiko cim^niami, vrednost ikmorne ije v medjnatnotdfueim plačilnem -prometu fi-Jothoko padla ; aJco- liiočeano našo veljavo, aikio hočemno trdno vredinostoo! iraiztrnierje med kramo /im ino-zeisnskiioni plaičiiiniirntf siredistvi ziopet npostavitt, poteim s? intioramo1 nabaviti zaMad ztl-ata in deviz, česar prav tako ne mioreono doseči drugače nego z veliikjiiiri posstojiiii v inotzeanstvu. Brez unl-niaattinih ipotsojH v inozemstivu svojega narodnega sfospodiarstva po vojni ne bioimio miogili1 vspo-s-taviti. Toda kdo naj nam: v (taictziennsijviu posodi miiltiaride ? Veilfto teo že, akio se bo Nemlčija po-kjuzaila pmppavfliiemia. ;tki viseče idolsjave, tki srno .iiih tam natKtt, kansiojidirarao iin da nas za plačilo 1300 imiaijonfov kron letno, ki jith botmo 'dlcd-gm^H, počaka na; ta način, da nam vsako Jeto dovtotli pctstoiidto- v tey vašisri. Več. Nemčija njka-kor ne bo mc^la storiti, pa naj i. poanidiimo v ta namen kairkiolli Saj bo ssima v poidiabnerm potlo'-žaitu kakor mi; sama bo poitreJiovala miiard za nabavo sunovčn in živil urn iz imo^zemstv^a 'in za n-poistavo svoje diereaane ^liave. Sredstev, ki jih bosna potiresbctvalk da bomo inozetmstvu pj-a-čev^i swowinie in žčvnia im uposBavtili našo vezavo, nami Nemčitfa ne bo morala posoditi. Kjdo naj jih -na1!!! -toreii picsodtii? Hoianidsjva In Svioa takih sredisitev ne spnaA^ta isikuipai. FranoiKt bo potrebovala' svoj kapital za obnovitev po vojni -raz/dejanih ozenneld. Ostaneta torej sianno še An-srliifia in v prvi vršiti 'ZidimžejLe državne. Lewte .so se v votimi najibloij obotgatele in ffoispodarskio .nat-mani trpele: edino iotr>e bodo razpodiagale z velll-kiin i preolstalimn giavmiicaimiL M boimo anogifi i>o voifni zaceMtt težke rasie, ki jih je idioMlio naše narodne giospodarshio, bo -predvsem -odvistno od teffa, ali nam bo denarni tre Združenih držav odprt ali zapiit. To je važno spoizsiamie: spoznanje, ki mora odltočaiti tndi našo politiko. Med nami in Združenimi držar\ranti leži ocean.. In čez ocean tudi netmiškii vojaki .ne mo>. rejo imiarširati. Noben Hindenburg; ne mere ZdnrženiJi dlržarv tato poraziti, ida bi jim inosril naic-žrti vosno .odškodnino. Amerike ir-e ^moremo ipilsiiBti, dia M nam posodila denaaiia. Mšijard-e, LISTEK. Dr. H. Tuma; „Demokracifa“ in verstvo* »Versko čustvovanje tvori bistveni t-lel dnševnega dela Pii pretežni večini naših ljudi«. To ie brezdvojbena istima, le nekam čudno se sliši vzporedna trdi Lev, da to versko čustvovanje pomeni važno kulturno »gibalo«. Beseda f^jsjeer Stritarjeva, rabita pa io pač ne smemo v mehaničnetm pomenu. Nam je ta . Vera in verstvo nam ni le u1 u m 11131111 >ie ve^: natrbistveniji del kulture \ *se;tn -pomenu besede t. j. ako ne meni le je vnanjega SVC(a p,0 siorviekti, ampak tudi vladan,,e duševnega notranjega sveta 6kweka. Versko čiistvovanie ne prepaja samo človeško dušo — je nje igiiaivni stvarnik. Ravno kot bistveni del človeške duše socialisti Poudarjamo poilno duševno svobodno vsatko-iiiur, torai tudi svobodo verskega čustvovaniia, zato zahtevamo z »Demokracijo« vred ločitev cerkve in države, ne iz omalovaževanja, ampak iz spoštovanja do verskega in duhovnega živ-i;ienija človekove^a. Sa.i bi sociaiizem sam izgubil vso vrednost, ako bi ne bil tako soroden verskemu čustvu. Ločiti moramo sicer pojem .socializma v širšem in ožjem pomenu. Imenujemo navadni* socializem ie družabno gibanje v konkretnih formah političnih strank in v naiožjerrr pomenu sociaildeimokxatičrie stranke, v temi pamienn tudi -navadnio rabiim to besedo — -no, ako se smatra socializem pred vsem tako, kakor »Demokracija« in Abditius potem -nosi naiJhistvema. dela verstva v sebi: globoko vero v enakost ljudi im pravičnost, mariskremejšo Mubezem d:r> bližnjega in streml.ien.ie k enotnostn in ha,rtmo. nisi človeške duše. Socializem v ožjem parnemu besede sloavi na konkretnem vidnem vnaniietm svetu, ki sc izraža v gospodarstvu, -nositelj tega sotciaiBzima je sociaIdemokratična stranka. Ni se pa omejila na to konkretno gospodar sl«) stališče, visoke svoje cilje vzdržuje v temieltfnem programu polne duševne in materijalne svobode posameznika in -narodnosti, najvišji mogoči razvoj osebnosti. Pri tem si je socializem začrtal zarisani© mejo proti utopijam, ki izvirajo naivec iz čustvenega pojemanja notranjega in vnanjega sveta. Verstvo kot notranja duševna podču-stvena prirndna sila }e. socializmu realm, iso--bitna, verstvo, izražen« v ftložofičnd ali estetični -obliki — je pa često in naffv-'cakrat uto-pično. Sceiializemt ima »muistve«© od Kanta sem zit dognano, da se z razumom transcer-dentinegia sveta ne more porjemati, radi tega j odklania za verstvo prepričanje, katerega ame-io zahtevati verske konfestije iz premise božjega razodetja. »Slovenec« v svofjemi precej iskre. nem pozdravu socialistični omiadini pa te proti »Demokraciji« čisto prav trdeč: »ali ni verstvo tudi prepričanje kakor moramo imenovati družbene nazore otmladiiine prepričanje? (namreč ti nazora so pred vsem čustveni im no racionalni). Verstvo prepleta vsega človeka — radi tega ni brez uimtsike podlage Cutm == Ver-mmft, razum — Versfcand). Vsakio tudi čisto znanstveno nazrranje dlobi meglico čustvenosti — če poseže to naziranje v človekovo živllientie • — jedro pa je umsko, v O'bitek0rvn:h dejst\ih utemeljeno. i'ake oblek tiivne terneJiine (maanreč. pri rodna sila čustva) ima tudi verstvo, ni zgolj etapa v razvoju človeštva (tnd/i nami je bistva ki kh .potnebuiienio, bomo dioibdili de potem, če bo Amerika pa vojni in&š (prijatelji, če v-ojna mod atama ta Zctaužainiimi državami ne bo zapustila mobeniejra poilfitičaueiffa naKprofetva. M bi jih ma-gnid, da bi nam svoj danaimii trv aaipnile po-idabno, dcajkiotr je itoditiana anasprotetva že od a-neksijsilce krize nagibalo Francijo, da mam ie •preje dovoiliemi kredit ntdirokaila. če hoče Dareti naša podi tika služiti pravim žiMlijemtrsIkliim iinte-aiasotm narodnega goispoidarstea, potem _ mana biti eden ntjenih najvažnejših ciili-av, da tpriidie do •mlinu, id nas bo z Združenimi državaimdi spravU in postavil tenneild resničneintu tprijateOtistvu med. nama in niii/mii. To pa nnotre le ptrarvi, pristni spravni 'aniir! Nasilen mir, Iki bi sorvraStiVio na-sproti miam v praniaigamem svetu ovekovečil, ki bi othraraifl sovraštvo tudi po vodni, bi mas oropal upanja na edino sredstvo, s katerim omarc-mio svctie težka baln;o nanoJdna goispoidanstva •ozdraviti. Za nas bi bil nasilen mir, ipa naj bi nam pitnnesel tudi mairvečtii prirastek ozemlja, gospotdarski pogin. Troelstra o možnosti in nalogah mednarodne konference. Kakor znano, Troelstra tudi še pcrtean ni izgubil zaupanje na koristna vplivanje mednarodne konference, bo je že takorekoč prapala •misel na enotno mednarodno akcijo za mir. Troelstra je sedaj sotrudnuku »Belgijskega Socialista«, kakor ta poroča dne 30; marca, obrazložil svoje mnenje o nalogah mednarodne konference. Še vedno je prepričan, da se sestane. toda njene naloge znatno omejuje, ko pravti: »Ta konferenca se pojavi kot plod polldtike štoekhalmske konference. Vsekakor današnje razmere nrso več včerajšnje razmere. Če bi se nam bilo mogoče med štookbolmsko konfarcin--oo pečati s posebnimi proiMenni, 'ki jib je povzročila vojna, tedaj je to sedati izključeno, ker st* nas dogodki prehiteli in so zavzeli drugo smer. Id je ne moremo negirati in ki jo maramo vzeti na znanje. Po moji misli se mora. nameravana mednarodna (konferenca, baviti predvsem z velikimi mednarodnimi vprašanji v okviru socialističnega programa, prti čemer mora birti zveza narodov na prvem mestu. Neposredno na to se vrste razoroženje, mednarodni gospodarski cd-nošaji, kolonialna politika itd.« Troelstra še dostavlja: »Menim, da se internacionala mora sniti. '1'oda uspehi tega sestanka so odvisni od gotovih pogojev. Če se •namerava napraviti tiz te konference nekakšen sodni dvor. bo brezuspešna, in je menda bolje, da se sploii ne snide. Če pa pridejo delegacije s trdnim skilopoun, da opravijo positlvno socialistično delo, miisdiirn, da bo proletariat mogel svoii vpliv uveflllavitii prt mirovnih pogajanjih. Meni je predvsean za to, da se spretjme v mirovna pravila načelo zveze narodov«. . Politični pregled, =- Češko protestno zborovanje se je, kakor smo že na kratko javili, vršilo minulo soboto v reprezentančni hiši v Pragi. Manifestacijskega zborovanja, ki je bilo zelo številno obiskano, so se udeležili skoro vsi kulture 1), Verstvo je potreba človekovega srca, kulturna pomočnica njegova (ne, je več .je bistveni dd kulture!) — a budi neizmeren postulat njegovega urna. (prav, a ne razuma!). Ako mi strogi marksisti gremo ob verstvu •še dalje kakor omlaidina, .adikad priznavanje »Slovenca« omladine in zavračanje našega, nabiranja (ne le nazorov)? Recimo dionkiišobizeni: •podlaga se - nekaj našemu nazirantju, kar ni, ali so le banalni nazori -naših demagogov_ (din teh itrma vsaka stranka) ali praktičnih agitaitiaiTjev. Mi strogi socialisti sikilepatnio poleg logike tudi dijadektično. To je naše mišljenje, je odsev biti (des Senns). In ,ta odsev se odiraža tudi iz neizmernih zakladov podčutnasti. Iz teh vedno ,pojočih zakladov se izpopolnuiie neprestano naš razum, biijalektiika prehaja v logiko. In živimo v prehodni dobi neizmernih ipridobitev iinodemega. izkustva 'iz prirode. Marsikaj po-stiatja naseimu razumu očilto — kar ije bilo skrito. V tem ves duševni preporod morve dobe —- po-četki nove filozofije Bergsona, Njetsohoja. Socializem ne zavrača filozofije, posebno ne naa-imadnmoiše a čuvar proti utopih, proti ekstazi S ra3S - mi je razum. A človeštvo ^ bo •vedno prerajalo iz neskončnih zakladov pad- ČutnostL V tem leži pomen varstva! češki poslanci, člani gosposke zbornice, zveze čeških pisateljev in umetnikov, akademija umetnosti in zastopniki vseh drugih slovanskih združenj. Vstop je bil dovoljen le proti vstopnicam. Zborovanje ie trajalo dve uri. Po govoru poslanca Staneka je prebral pisatelj Alojzij Jirasek resolucijo, kateri se jc pridruži! zastopnik Hrvatov, poslanec dr. Pavelič. Dr. Karel Krama? se je zahvalil dr. Korošcu in Jugoslovanom, Dr. Trnka je opravičil svojo odsotnost z boleznijo. Z juga je dospela velika deputacija Slovencev, Hrvatov in Srbov, med drugimi tudi ljubljanski župan dr. Tavčar in nekaj slovenskih, hrvatskih in srbskih žen. — Gospod dvorili svetnik. Generalni ravnatelj zadruge ogrskih posedeli cev. dviemm svetnik Pavel Jessensikv Je moral neko nedeljo popoldne prfi telefonu čakat i- šest minut, da se je centrala oglasila. Ravnatelj de vpil nad dekletom tata-le: »Vi grda bestfca, Vi pniprost prašič!« RazžaJ .tenka je -dala sestaviti -uradni zapisnik in napravila ovadbo. Vršila se je obravnava. Totžiidedjioa je sama priznala, da ie abo-neuita pustila čakati stare šest minut. I udi ravnatelj Jaissimskv ni tajil, da tie dekle hudo razžalil, pa se je opravičil s tem, da je izvršili raz-žaljanje v 'Opravičljivem razburjenju. Sodnik je razglasili oprostilno sodba z razlogi, da je •protipravno lobnašanje totžiteljice staro izzvalo razžailjeinje. Tcziteljica je vložila priziv. Socljalistična konferenca na vidiku? Vsled posredovanja Brantinga po naročilu Vanderveldesa in Hysmana sc jc spomenica vojnih ciljev iz londonske konference, naznanila tudi socijalno - demokratičnim strankinim vodstvom v Nemčiji in Avstriji. V daljši izjavi so mnenja, da ie za sklicanje splošne socijalistične konference potrebno, da vsi socijalistični organi v javnih izjavah izreko svoje pritrjenje za mir brez aneksij in odškodnine na podlagi samoodločbe narodov, kjer bi se morala zahtevati izvršitev teh temeljnih točk na mirovni konferenci. Poročilo konča s sledečimi besedami: Socijalisti vseh dežel štirizveze zahtevajo od vas v tej težki uri, da odkritosrčno stremimo za tem, je li pravičen, velikopotezen sporazum mogoč, da se napravi konec sili in pomaga ljudstvom, da se oprosti brezkončni verigi vojn. Pot mora zopet peljati h gospodarskemu miru, ki nosi v sebi od svoje strani kal do vojaškega miru. — Volilna reforma na Ogrskem. Kriza glede ogrske volilne reforme traja dalje. V soboto se ie vršil v Bu-dapešti pod predsedstvom ministrskega predsednika dr. Wekerleja ministrski svet, katerega so se udeležili vsi člani kabineta, izvzemši bolnega brambnega ministra in trgovskega ministra, ki se nahaja v Opatiji. Z Dunaja je prispel v Budapešto grof Zicby. ogrski minister na cesarskem dvoru. Poljaki in češki protestni zbor. Kakor poroča »Poljska korespondenca, je poslujoči načelnik »Poljskega kluba«, Kendzior, na povabilo, naj se klub udeleži zbora čeških poslancev v Pragi, odgovoril s pismom, ki pravi med drugim: Ker vsebuje izjava grofa Czernina pred odposlanstvom dunajskega občinskega sveta težke obtožbe proti nenemškim narodom, ki tvorijo dve tretjim avstrijskega prebivalstva, in ker tendenca teh obtožeb nasprotuje duhu avstrijske ustave, izražam svoje osebno mnenje, da nobeden avstrijskih narodov, če ima kaj čuta za lastno dostojanstvo, ne more brez odločnega protesta sprejeti takih provokacij in da mora na pristojnem mestu, v delegacijah in v državnem zboru, zavzeti svoje stališče. — Prlklopltcv baltskega ozemlja Pruski. Združeni deželni svet Livonskc Estonske, Rige in Oesle je sprejel ob velikem navdušenju soglasno naslednji sklep, da 1 poprosi nemškega cesarja, da ohrani Livonsko in Estonsko traino pod vojaškim varstvom m da podpira obe deželi pri končnem vprašanju o ločitvi od Rusije; 2. izraži željo, da se stvori iz Livonske, Estonske, Ku-ronske, bližinskih otokov in iz mesta Rige enotna, zaokrožena, monarhična ustavna država z enotno upravo in ustavo in se priklopi k nemški državi v obliki personalne unije s pruskim kraljem kot vladarjem, ter prosi nemškega cesarja, da to željo baltskega prebivalstva blagohotno usliši in uresniči; 3. prosi nemškega cesarja: prvič, da omogoči ustroj lastnih deželnih na prav za Livonsko in Estonsko, ki naj vodijo upravo Estonske in Livonske do državne priklopitve a s 11 ozemelj Nemčiji; drugič, da se sklenejo mec emcijo, oziroma kraljevino Prusko in baltskimi državam, potrebne vojaške, denarne, prometne, carinske onvencije ter konvencije za mero in uteži druKe. Podobne stvari. Deželni svet je obstojal iz 58 f slcei ,e bilo zastopanih: iz viteškega stanu 3 (Nemci) iz posestniškega stanu 13 (Nemci), « :dezehuh obcin 13 (9 Estov, 4 Leti), iz mest 20 (13 Nemcev, 5 Letov, -Esta), od duhovščine 7 (4 Nemci, 2 Esta. 1 Let) »n z dorpatskega vseučilišča en zastopnik (Nemec), iz pc-čorskega ozemlja 1 zastopnik (Let). - Besarabija in Romunija. Korespondenčni urad jjoroču o dogodkih, ki so se v Kišinjevu odigraval o proglasitve združenja Besarabije z Rumuniio. o ve dnevnih posvetovanjih besarabskega ministrskega pred- sednika z uglednimi politiki je bil rimitftiški ministrski predsednik pozvan, naj pride v besarabski deželni svet in naj naznani pogoje, pod katerimi naj bi se Izvršilo združenje. Marghiloman je prišel z rumunskim vojnim ministrom Harjevont v dvorano deželnega sveta ter .ie prečital naslednje pogoje: Demokratična moldavska republika, katere meje so Prut, Dnjester, Donava, Črno morje in stare avstrijske meje, se loči od Rusije ter, poslužujoč se svoje pravice samoodločevanja, se združi z materinsko deželo rumunsko. Združenje se je izvršilo na sledeči i>odlagi: Besarabijo obdrži svojo avtonomijo, izvoli na podlagi enake in tajne volilne pravice svoj deželni zbor in dobi lastno upravo. Nabiranje vojakov za armado se vrši na teritorijalni podlagi. V rumunski kabinet vstopita dva besarabska zastopnika. Rumunski parlament bo nemudoma sklical konstituanto, katere naloga bo, da ugotovi združitev obeli dežel in pogoje, pod katerimi se združitev izvrši. —• Razpoloženje v Italiji. V Florenci je bil voditelj socialistov .Borghi, aretovan in internirati v južni Italiji. Dogodek je, kakor poroča »A vari ti«, povzročil mnogo razburjenosti. V Florenci so aretaciji sledili resni dogodki. »Avanti« pjavi, da je v Italiji zavladala velika - • razburjenost. — Švedsko spominsko delo za Karin Marksa. Švedska delavska stranka sc pripravlja, da na dostojen način proslavi stoletnico rojstva Karla Marksa. Med drugim je sklenila izdati spominsko delo, ki bo združevalo tri velike znanstvene doneske za znanje marksizma: »Potreba in prostost« v Marksovcm modroslovju od A. Erzberga, »Pomen Karla Marksa za mednarodno gibanje« od H. Brantinga in »Pomen pisem Karla Marksa za njegov svetovni nauk« od Sandotja. - Angleški dulekostrelni top. Iz Londona prihajajo govorice, da je odgovoril angleški državni podtajnik Macpherson nekemu parlamentarcu na vprašanje ° možnosti gradnje dalekostrelnega topa, da je moK°^e zgraditi top, ki bi streljal več kot 80 milj daleč. Potrebno za to gradnjo se je že izvršilo. — Koliko Izdelajo Angleži municlje? Partainentai -ni tajnik municijskega ministrstva Kellavay je govoril v Bedfordu o napredovanju v izdelovanju munlcije. V primeru s prvima mesecema prejšnjega leta se je povzdignila produkcija v prvih dveh mesecih 1918. leta naslednje: Produkcija lahkih topov za 30 odstotkov, srednjih topov za 57 odstotkov, težkih topov za 38 odstotkov, brzostrelnih pušk za 96 odstotkov, granat za 83 odstotkov, tankov za 39 odstotkov, zračnih letal za 223 odstotkov in zračnih motorjev za 345 odstotkov. Armada je sedaj prav tako dobro preskrbljena, kakor ob začetku nemške ofenzive. Nadomeščeni so vsi izgubljeni topovi. Brzostrelnih pušk pa je v resnici več, kakor jih je bilo začetkom bitke. Zračnih letal je prav toliko, če ne še več. Izgubljene puške smo nadomestili z boljšimi. — Irska avtonomija. Parlamentarni dopisnik »Daily Telegrapha« poroča, da se je poročilo irske konvencije že predložilo parlamentu. Poročilo sestoji iz petih delov. Predlaga se parlament za celo. Irsko, sestoječ iz gornje in spodnje zbornice, ob enem pa tudi primerna zavaro- , vanja za unioniste. Z 48 glasovi proti 27 glasovom jc sklenil konvent, da je uvedba vojaške dolžnosti za Irsko pridržana irskemu parlamentu. Zbornica pa je ta predlog odklonila. — Boj! v Kavkazu. Iz Petrograda se brzojavno poroča: Čajdze je kot predsednik kavkaške ljudske republike odredil mobilizacijo Armencev in Kirgizov od 16. do 60. leta starosti. — Novo posojilo Grški. Na medalijiranetn vojnem svetu v Parizu so sklenili, da dajo Grški posojila 44 milijonov dolarjev. — Ameriški narodni vojni svet. Predsednik Wilsou je ustanovil narodni vojni svet. ki mu načeluje od delodajalcev izvoljeni bivši predsedmk Taft._________________ Dnevne beležke. — Stari slepec. Nad štirideset let je delal in sc povzpel od strojarskega pomočnika do knjigovodja. Nato je težko obolel, zaradi bolezni je deloma o ro mel in postal je slep. Sedaj živi od borne mi osam. in svojih skromnih prihrankov. Cel dan set \ nas o njaču, in čakajoč na svojo ženo, k. je njegova bolniška strežnica, njegova tajnica m čitateljica, a mimogrede obleze vse mesto, da vlovi kak živež za bo n tka. Kajti kakšno vlogo Igra ob teh razmerah led, st lahko dstavliamo. Pač je dovoljeno ubožcu nekoliko mleka, toda vsakih šest tednov se mora zdravniško izpričevalo obnoviti, dasi ni misliti, da bi nastopilo dj’u*aL ,io stanje. To stane zopet vsakikrat nekaj 1{r“n’ se morajo pritrgati od drugih potreb. Na ca en e ie bolnik moral popolnoma pozabiti. ,SCrr' dil in pehal?« je žalostno vzdihnil. » rga smo si od ust košček, da bi na starost ne bilo treba stradat.. Sedaj ne morem dobiti niti najnavadnejše hrano. Al o umrem, ostane moja žena nepreskrbljena.« išče ttpab z rokama svojo ženo: »Vidiš, zaradi tega ne smen umreti, doker ni miru! Potem hočem 5c nekaj ca.. Stev. 86. Piti tvojo dobro kavo in tvoj prepečenec (cvibak). In hočem vedeti, da ti ne bo treba stradati, dokler zadožčajo obresti.« Žena pritrjuje s solzami. Le ona v«, koliko je vojna že požrla njegovih prihrankov izza tokih let dela ... — Podružnica »Unije« rudarjev v Idriji sklicuje za nedeljo ,dne 21. aprila t. 1. ob 9. dopoldne v pivarni Pri »Črnem orlu« v Idriji javen shod z dnevnim redom. 1. Poročilo glede delavskih zahtev. 2. Rešitev odloka c. kr. rud. ravnateljstva v Idriji z dne 4. aprila 1918 št. 2024. 3. Razni predlogi in sklepi. Delavci, rudarji, vaša dolžnost je, da pridete na ta shod vsi brez laz-iike. Gre za vaše koristi. — Občno konsumno društvo v Idriji vabi svoje člane na reden občni zbor, ki se bo vršil v nedeljo, dne 28. aprila 1918 ob 9. dopoldne v pivarni pri »Črnem orlu« v Idriji z dnevnim redom: 1. Čitanje zapisnika zadnjega občnega zbora. 2. Računsko poročilo za upravno leto 1917. 3. Poročilo nadzorstva, razdelitev čistega dobička in podelitev odveze načelstvu. 4. Volitev dveh članov načelstva (ravnatelja in blagajnika). 5. Volitev štirih članov nadzorstva in štirih namestnikov. 6. Poročilo načelstva, predlogi in nasveti. Pristop na občen zl'or je dovoljen samo z legitimacijami. Predlogi, ki naj se o njih razpravlja, morajo biti 8 dni pred zborom izročeni načelstvu. — Načelstvo. Nadzorstvo. —- Sava-Jesenice. Dne 9. t. m. nas je razglas presenetil na običajnem mestu v tovarni, kjer nalepljajo in pribijajo razne oglase, ukaze, zapovedi in prepovedi. Novi razglas pravi, da se izplačevanje preloži od 10. na 12. dan vsakega meseca (pred vojno je bilo dne 8.). Glasi se ta razglas: »Vodstvo tovarne je sporazumno z okrajnim glavarstvom kot obrtno oblastjo sklenilo, da se izplačilo v žičarni, mrzli valjarni in žrebljarni vrši dne 12. vsakega meseca. Kranjska Industrijska Družba, p. Hofmann, ravnatelj.« Delivci seveda smo bili presenečeni, ker nismo o vsem tem nič vedeli; vprašal je res pred dvemi meseci delovodja teh obratov zaupnike o tem in zaupniki delavce, kar so pa ti glede na sedanje razmere, ko tako primanjkuje delavstvu denarja, Seveda soglasno odklonili.. Zgodi se s tem vnebovpijoča krivica, ker se jim pridržuje tako krvavo in težko pričakovani zaslužek. Delavstvo se je obrnilo takoj na okrajno glavarstvo, in tam so poizvedeli, da je to dovolil tovarni obrtni nadzornik, češ da tovarna ne more skleniti do tega časa računov. Vprašamo torej gospoda obrtnega nadzornika, če je zastopnik le tovarne, ne pa tudi delavstva, in ali ne ve, da se je pri obravnavi pred pritožbeno komisijo določilo, da se vrše izplačila na določene dneve, če je pa tisti dan nedelja ali praznik, pa dan poprej? Sicer pa priporočamo gospodu obrtnemu nadzorniku, ki je gotovo dober avstrijski državllan, in ker je država krščanska, mora biti sani tudi dober kristjan. Naj vzame v roke katekizem ,naj prečita vne-bovpijoče grehe, pa bo našel, da je delavcem in najemnikom zaslužek zadržavati tudi greh. — Delavstvo prizadetih obratov K. I. D. — Zgorel je kozolec posestniku Antonu Zumerju na Javorniku. Škoda se ceni na 1200 K. — Nezgoda v Tržič«. V Bistrici je utonil štiriletni deček Rudolf Kralj. Oče je v vojni, mati je šla po živila na kmete. Deček se je odstranil za kratek čas iz sobe in padel v vodo, ki ga je odnesla do grabelj Dcrigove kovačnice, kjer so ga našli mrtvega. — Osebna vest. Cesar je podelil lekarnarju g. Gabrijelu P i c c o 1 i v Ljubljani naslov cesarskega svetnika. — Razpuščen občinski zastop. Namestništvo je občinski odbor v Dobrni pri Mariboru razpustilo radi nesklepčnosti. Občinske posle vodi dosedanji župan Alojzij Poljanec. Dr. Reja umrl. V soboto je nenadoma umrl občinski zdravnik v Bazovici. Pokojnik je bil tudi zdravnik tržaške bolniške blagajne, blaga duša, vsem priljubljen, in jako je simpatiziral z delavskim gibanjem i" z našo stranko, za kar mu bo slovensko delavstvo ohranilo blaK spomin. Njegovi družini pa izrekamo naše Sižalje. Umrl je v Gradcu bivši tiskar Karel Cvetko v starosti 58 let. Pokojnik ie bil dober sodrug. — Aprovlzacija južnih železničarjev v Mariboru. Tukajšnji aprovizacijski odbor južne železnice je nabavil večjo množino svinjske masti ter jo dal naprodaj železničarjem. Zdi se, da se je odbor to pot malce prenaglil in mast predrago plačal, kajti prvotuo je zanjo zahteval 42 K za kilogram, dva dni pozneje pa že 44 K za kilogram. Ko so se železničarji pritožili, je odbor leratkomalo mast prodal drugam. — Čudno stvari v mestni aprovizaciji v Gradcu. V mestno klavnico ie dospelo deset sodov, naslovljenih za tvrdko O^rer, v katerih bi morala biti mast, pa so dognali, da ie bila v sodih samo zgornja plast polita z mastjo, druga vse ina pa je bila napolnjena z fflpsom. Ostererja so odslovili od mestnega prehranjevalnega urada, — Na jeden mesec eapora radi krušnih izkaznic, je bila obsojena v petek neka ženska pri tukajšnji deželni sodniji, ker je imela več rodbinskih izkaznic kakor jih je pristojalo. Razven tega j« prilepila zarezo na jedni krušni rodbinski N A P R E J. legitimaciji tako, da je dobivala nanjo mesto za jedno osebo za deset oseb kruha. Stranke se torej vnovič opozarjajo, da so vse izkaznice za živila, jedne listine, ter da se vsko ponarejanje istih kaznuje kot hudodels.vo z zaporom od 1 do 6 mesecev. V Trstu je bilo v času od 31. marca do 10. aprila 10 porok, 31 porodov, umrlo je' 32 oseb. — Železniški stroj je pahnil slaboumno Marijo Jakličevo z Jesenic, ko je šla domov iz Koroške Bele čez tir, na stran. Pri padcu se je težko poškodovala. — Zahvala. Podpisani se tem potom zahvalujem vsem sodrugom za podporo 70 K v moii bolezni. — Alojzij Vozelj v Kisovcu pri Zagorju. —- Nakupovanje hiš v Gradcu po Slovencih. V občinski seji so pravili, da so v zadnjih treh mesecih ne-nemški kupci pokupili v Gradcu nič manj kakor 34 posestev. Kupci so iz Slovenjega Gradca, Brežic, Celja. Ljubljane, Reke, Zagreba, Varaždina, Karlovca in Dja-kova. Te hiše so veljale skupaj okolo triinpol milijone kron. Nemci se boje, da pomeni to nakupovanje nekak predsunek Jugoslavije proti severu. Občina naj bi temu dejstvu posvečala največjo pažnjo in kolikor mogoče preprečila vsako nakupovanje od strani Slovencev. — S seje graškega občinskega sveta. Na seji so govorili, oa dobiva Gradec premalo mesa, zlasti sedaj, ko je veliko pomanjkanje ostalih živil in predvsem ker je sedanji kruh skoro neužiten. Socijalni demokrat BihI je govoril o vprašanju sočivja, ki leži na graškem trgu, ker je predrago. Menda je ogrsko blago, zakaj vse, kar je drago, prihaja z Ogrskega. V Gradcu in po ce-lcrn Staje.ju doni sedaj klic: Ceno sočivje! Štajerska družba za preskrbo sočivja je napravila čistega dobička 390.213 K. Pa ta znesek se je porabil za dobavo semenja, da bodo visoki gospodje jedli še bolj ceno sočivje. Socijalni demokrat podžupan Ausobsky, je osvetlil gospodarstvo prejšnjega vladnega komisarja Under-raina. Temu gospodarstvu se je zahvaliti, da mora graška občina na podjetje, ki je pred štirimi leti donašalo še pol milijona, danes naravnost doplačevati. Za mestne uslužbence se je dovolilo 2,846.000 K dr aginj-skih doklad od 1. januarja t. 1. naprej. — Crne koze v Zagrebu. Iz Zagreba poročajo, da je obolelo tekom dveh dni zopet šest oseb na črnih kozah in ena izmed njih je umrla. Ker že nekaj dni ni nihče obolel na črnih kozah, so menili, da so odpravljene, pa so se zopet pojavile. — 60.000 cigaret je bilo ukradenih med vožnjo iz Hainburga preko Schwechata v času od 2. do 7. api ila. Škoda znaša 2400 kron. Vojna. Dunaj, 15. aprila. Uradno se razglaša: Na nekaterih imiasifiiih jiugiazapaidne fronte naraščajoče artillijarilisko delovanje. — Set g-anaral- nega štaba. Berlin, 15. aipriSia Woffiov urad poroča iz glavnega stana: Na bojišču ob.Lysi je prišlo m a nekaterih miesitiiih 'dio srditih biižinskih botjev. Južnoizapadno Neuv/ekeirk im med Baillauiioiin in Memisom, (kjer so se bile vgnjetzdfule skupine strojnih pušk, smo sovražne oddelke detloma uničili, dedoma ujeli. Na bojišču ioib obeh straneh Sotnimie je bilo artilerijsko delovanje oib slabem vremenu slabotno. — Vzhod: Pio Mu tih bojih z oiborožauiirrti tolpami 'Sio maše čete daimes ivtko--raika/le v Helsingfoirs. — Ludeaiidorff. Berlin, 15. apiriila. Nia bojišču ob Lys casamieveiin pismu komurkoli kan sporočal. Berlinski glasovi o CzexnlnowMn nasledniku. Berlin, 15. aprila. V tukajšnjih političnih krogih se govori da postane naslednik groffa Czemkna ogrski minister grof Estetrhazv ali pa Knoč Amdrassv. — Avstro-ogrskii iposlanik v Stran 3. Berlinu, princ liohemlohe, je nastopili trimesečni dopust. Naslednik Czeruimvv. Berili n, 15. aprila. »Beriinevr Tageblattt« poroča, da je avstno-ogirski poslanik v Bertliino, princ Hoheniohe-Schjiliingsfiirst. danes oidpo-toival na Dunaj. Domneva se, da postane poslanik naslednik grofa Gzemiima. Princ Hiohanilohs je bil odločen sicimiiS!l?ani:lk Cziartniimave pali#; ■. Kakor grof Czeruiin je tudi iknez Hobeaiahe za trdno zvezo med Avstino-Ogirsko in N-emčkio. Grof Esterhazv pri cesarju. B u d a p e š t a, 15. aprila. Gesar je sprejel danes v daljši posebni avdiijanoi .gtrctfa, Lstarha-zyja, ogrska ministra brez poultfelja- Govori se, da je avdlijenca v zvezi s krizo v Vrtanjem ministrstvu. Princ Sikst Bourbonski. Gene ve, 15. atptniflia. Glasom potnočilla pa-rižkih listov se princ Sikst fteurbonski' ne nahaja več nia francoskih, otzimama angleških tleh, vsled česar franooski vladi ni mogoče, _ p>Ozvat’i, ga, naj jej izroči onliginadna pisma cesarja Karla. Smeri za rešitev jugoslovanskega vprašanja. Praga, 15. aprila. O predlogah, kd 'jih je sporočila vlada posameznim pairiamen tarčen 11 piše »Bohamia« naslednje: Vlada lie, kakor se poroča od informirane strani, ugotovila »smeri« za rešitev jugoslovanskega vprašanja v Avstriji; ki sicer ne odgovarjajo ustanovitvi jugoslovanske države z ujedinjenjelm vseh asvstro--ogrskih jugosloivanskih rodov (Hrvaitov, Sr-. boiv, Slovencev), ki de liziražona v anaifslka deklaraciji juigoslciviansiklih pcsflamcetv, vendar imaio pred očitni narodno avtonomijo Jugoslovanov, ne oziraje se na obstoječe kronovkiske meje: s sivodečasraiimli izvaiian® antinistnsllcega predsednika idr. Selidilartja, ki je magilaišal, da narodna avtonomija ne sime prekoračiti kronoviH-skih .mej, se torej te ntorve' »simeri« ne ujomaio. Kiihlmann odpotuje v Bukarest. B erlin, 15. aprila. Diržaivni tajnik da-, pl. Kuhkmann .odpotuiie v četrtedi v Buikairast. Pred odhodom bo sprejeli voditalie pcllrtičnih strank ter jih info.nminil o političnem .položaju. Ukrajina proti Rumutliii. Kijev, 15. aprila. Ukrajinsko čaišopisii^ zavrača soglasno iimperialistične težnje nurmm -s)ke vlade ter nagilaša. 'da Ukrajina nikdar n* more pr.rtrdiici rešilivti besarabskega vprašanja, v nunnunskeim! snuisilu. Vlada ukrajinske repu bilitee se' iporaviljiti. naj zavtsame odločno Sfiallišče za ukraifinske initeaiase v FJ&sairabiji. Angleški delavski ministri bodo odstopili. Londonu, 15. aprila. »Dailv News« po-r-oča: Od .zadnijega tedina se je poiliožaj vfade zelo poslabšal. Mimiisiiri delavskih strank so s* posvetovali, če moreiio vlado še podpirati. Go^ vari se, da so se izrekle delavske stranke prc;tj uvedbi braimbne doilžinosti na Irbskem, če st> istočasno ne u\r:ede tudi homerula. Bržkone bodo trije združeni iizvrševailni dialaviskii odseki od delavskih ministrov zahtevali, 'da izstopiiio iz vlade. Aprovizacsja. S seje mestnega aprovizačnega odseka, dne 12. aprila 1918. Peku Pircu na sv. Petra cesti in Žužku v Mostah je umestni magistrat, kakor je že bilo poročano, odvzel koncesijo zia en mesec, vsiled raznih n.ereidnostii pri peki krnJui. Obe pekariji prosita sedaj, da se koncesiji vrneta in dovoli peko kruha. Aprovizačni odsek odkloni prošnji. Urad za ljudsko prehrano priporoča, da bi se pekel v pekarijah večji kruh in bi poltem prodajalec knipce/m retzal iin tehtal predpisano množino kruha. Nasvetu ni zaidic-stiti, ker je že liiz tehniških oziirov nemogoo; peči večje hlebce in tudi kruh ine bi biil prav nič boljši, ker bi se večji hlebci' pri današnji kakovosti moke gotovo ne prepekli tor bi bil kruh š& bolj posušen im razpokan, kakor je danes. Poleg tega je tudi težko rezati kcnuzni kruh, kie> se drobi in bi bilo prebivalstvo glade teže še na slabšem, kakor je danes. Odsek zato sklene, da ostane peka kruha pri starem. Obljubilo se je-pa mastni aprovizaciji, da se bo skušalo na me-ixKlainlh miestih doseči, da se bo pekel kruh v Ljubljani s 30% pšenične in 70% koruzne moke. Potem lie upati, da bo kruh nekoliko ■ — Aprovlzacija ima na ampolaigio se večK> ltmožirto medu, katerega razdeli po zmiaamh cenah med doječe in nosne matere. RaizotoLitev se pravočasno idbiJarvd. — Tekoči teden razide- ljude mestna apremaaciija na itzfcaztrice za innotao i)io Vi kg ajdove 'mcfce. Za prihodnjo razdelitev tima nameni jen o kašo in zopet ajdovo moko. S to razdelitvijo to potem popolnoma izčrpana zaloga mestne apnovizacije in če ne bo novih diovoz>orv je čisto izključeno, da bi bilo nnagioče honorirati izkaznic za mcikio. Mestni aipnaviza-ciii je bilo ob-ljubfeniih 30 vagonov krompirja, od katerih je dobila do danes saimlO' 7 vagianov. Kr-ompir je s Poiirstaega in n-etaalitao zaostaja glede kakovosti za domačiun knoiiriprnjam. Kakor se je že neštetok rat poiuidiair[iaHo, • je bila LinbJjana. v splošnem zielto ipritaratiišama glede preskrbe s kronipirtietm. Vsi protesti in vsili nošnje ijubljanritega mesta so1 našle zelo malo poslušnih ušes na merodajnih orjestlilh žn tudi da. n es so druga mesta preskrbljena boljše s krom. pitjem, kakor Ljubljana. V veliilkio pomoč pri prebrani je danes prebivalstvu kramipir, ko ni ne maščobe, zelo unalto mesa in skiciraj nič milev-staih pridelkioiv. Aipnoiviizačmi odsek se ponovno obme z najn.ujnetišo' pricišnjjo dta c. tar. deželne vlade, da dolbi Ljubljana več kmampinja ali vsaj obbubiljeaiih 30 valgciniorv, čisto gictavlO'. ILo danes je prišito pri razdelitvi taramipiinja na virsto V. okrajev. Tetactm priiboidnjih idini pridejo na virsito še ostali citaiiaiii m če bo -c. tar. deželna vlada tcdtaazdla mestni aprovtzacitii vsati toljub-iiieine Ennožine krompirja, pridejo potem pni razdelitvi krompirja na vrsto še enkrat vsi okraji. Do današnjem kontingenitu nnesia, ki odpade na Ljubljano', bi irmoiriala dobitii vsaka oseba- najmanj po 30 dlkg na teden. Mestna aipmaviaacija ie budi razglasila, da se razidefljiuje imieso dvakrat ■na teden po 15 dfcg. Tekoči teden je biilo ljub- j Marnsko mesto pri dobavah navzlic iirutcirvenicšii mestne apncivizacije prikrajšamo za okroglo 2000 kg imesa. V sled tega se je iiroralLa pri sobotni razldlekitvi skrajšati kvoto na 10 idkg na osebio, to se .pravi, da je debil vsak Ljubljančan pretekli teden 5 dfcg imam j mesa, kot bi ga moral. Ajproviziačni odsd-c sMecte ukreniti) vse potrebno, da -se vbedoče koatiingiemt, ki je že itak majhen ne bo več krčil. Mestna aiprovizacija jo izvršila popis stalnih gostov po restavracijah im gostilnah. Izkazalo se je, da je teh gostov le okrog 500. Vsa druga prehranitev po gostilnah odpade na 'iiniiMoiidoče goste iin tujski promet. /Vprovizaoiiia iz svojega kmtiingemta ne bo irmo-g!a preštarbciviati teh gostov po gostilnah, taer niti Ljubljančani ne dobe toliko, da bi> sploh mogli živeti. Odsek sklene, da preskrtaije apr-c-vizaclja iz tacintangenta le stalne goste, dicčim boidto gostilne im restavracije za ostale goste navezane 'iztaljuono le na in-jpiotrtiiramo meso1, >k!i je dražie iin katerega prične aprcvizaciča v lastni režiji zopet prodajati. Stncgo^se bo pa pazilo na t :>, da se Siiillnim gostom ne bo smelo zaračunt-vaiti višjih cen taot do sedaj, ker za te goste, kakor rečemo, dobe gostilničarji mieso po incirnTal-n ih oeniah taot oeitaJo pneblivailstvo1. PšenlčtU zdrob za otroke do 3. leta se bode oddajal v vojni prodajalni, Gosposka ulica, po sledečem redu: Na vrsto pridejo stranke z izkaznicami št. 1—300 dne 17. aprila, št. 301—600 dne 18. aprila, št. 601—900 dne 19. aprila, št. 901—1200 dne 20. aprila, št. 1201—1500 dne 22. aprila, št. 1501—1800 dne 23. aprila, št. 1801 do konca dne 4. aprila. Za Vsakega otroka se dobi 1 kg pšeničnega zdroba. Kilogram stane 1 krono. M