Razne vesti. 383 — (Iz kronike društva »Pravnika«.) V odborovi seji dne 27. pr. m. je poročal predsednik o društvenih stvareh, ki so se vršile izza zadnje seje. Tako so se pri predsedstvih višjih deželnih sodišč v Gradcu, Trstu in Zadru vložile primerne prošnje, da se pospeši razpečavanje društvene zbirke zakonov, in omenjena oblastva so to tudi ukrenila. Enake prošnje so šle posebno glede VI. zvezka na ravnateljstva finančnih direkcij v Ljubljani, v Gradcu, v Trstu in Zadru. Zastran stare knjižnice »Juridične družbe« v Ljubljani se je vršilo dopisovanje s c. kr. finančno prokuraturo, ki to knjižnico hrani. Sklene se, da se za sedaj »Pravnik« ne poteguje zanjo, ker nima za hrambo dovolj prostora. Na dopis »Slovenske Matice«, naj bi društveni odbor sodeloval pri načrtu »Jugoslovanske enciklopedije« za oddelek »pravo«, se sklene odgovoriti, da pristoja takšno delo posebnemu odseku, ki naj se sestavi iz poklicanih veščakov, kateri se obenem nasvetujejo. Konečno se je na povabilo iste »Matice« sklenilo, da bodi društvo »Pravnik« zastopano po svojem predsedniki pri »Vrazovi akade- Razne vesti. V Ljubljani, dne 15. decembra 1910. 384 Razne vesti. miji« dne 11. decembra t. I. in konferenci zastopnikov jugoslovanskih kulturnih društev. — (Konferenca jugoslovanskih kulturnih društev) se je vršila dne 10. t m povodom Vrazove akademije v Ljubljani. Zastopal je pri njej društvo »Pravnik« njen predsednik g. dr. M a j ar on, ki je tudi podal obširen referat o postanku, o ustroju in dosedanjem delovanju društva. Osobito je poročal o dosedanjih ozirih društva in njegovega glasila na pravniške potrebe Hrvatov v Istri in Dalmaciji, ter o stikih s pravniškim glasilom Hrvatov. Tudi je poudarjal, da bi »Slov. Pravnik« bil rad revija, iz katere bi bilo posneti vsaj pregledoma pravni razvoj v jugoslovanskih deželah, da pa je treba v to sotrudnikov iz istih dežela. Konferenca je to vseskozi odobravala in tozadevni njeni člani so obljubili, delovati na to izpopolnitev, zlasti g. prof. Kučera, predsednik »Matice Hrvatske«, ki je zastopal pravničko družtvo v Zagrebu. Konferenca se je med drugim izjavila tudi za reciprociteto izpitov na zagrebškem vseučilišču in za skorajšnjo ustanovitev pravne fakultete v Ljubljani. — (Osebne vesti.) Imenovani so: deželnosodni svetnik J. Stepischnegg v Celovcu za viš. dež. sod. svetnika istotam; za de-želnosodna svetnika okrajni sodnik dr. O. Papež v Ljubljani in okr. sodnik dr. J. Kotnik v Celju na svojih službenih mestih; za okr. sodnika sodnik dr. Fr. Krančič v Celju na svojem službenem mestu. — Premeščeni so: dež. sod. svetnik G. Visconti v Beljaku k dež. sodišču v Celovcu, dež. sod. svetnik A. Gallinger iz Velikovca v Celje, okr. sodnik dr. A. Doležall iz Konjic v Ptuj. — Odvetniško pisarno je otvoril v Gorici dr. D. Puc. — Umrl je dne 22. novembra v Celovcu dež. sod. svetnik Fr. Kue s s. — (Vladne predloge.) Vlada je zadnji čas predložila poslanski zbornici državnega zbora načrte zakonov: o disciplinarnem postopanju glede na sodniške uradnike in njih neprostovoljno premeščenje na drugo službeno mesto, — o premembi postopanja v civ. pravnih stvareh (zakon o razbremenitvi sodišč), — o porabi opravilnih prebitkov skupnih sirolinskih blagajen. — (Zaslišavanje prič v Ameriki — po konzulatih?) Neko sodišče se je obrnilo za zaslišbo prič na c. in kr. konzulat v nekem mestu v Združenih državah. Justično ministrstvo je z odredbo z dne 23. novembra 1910 Rh 505 rekvizicijske spise brez rešitve vrnilo in pristavilo, da se morajo sodišča glede takih rekvizicij držati predpisov, navedenih v just. nared-beniku iz leta 1894 str. 178, kajti zaslišavanje in zapriseganje prič ne spada v delokrog c. in kr. konzulatov. Zaslišanje mogel bi konzulat le tedaj izvesti, ako bi se sodišče hotelo z a d o v o 1 j i ti s J