PRIMORSKI DNEVNIK Poštnina platana v gotovini Abb. postale I gruppo - Cena 40 lir Leto XX. Št. 37 (5720) TRST, četrtek 13. februarja 1964 RAZGOVORI MflKflRIOSfl IN KUČUKfl Z BflLLOM Ciprski Grki odklanjajo novi načrt ker bi pomenil razdelitev otoka Novi napadi ciprskih Turkov na Grke - Več mrtvih in ranjenih - Grški odgovor Hruščovu NIKOZIJA, 12. — Tudi danes je prišlo do spopadov med ciprskimi Grki in Turki. Skupina Turkov je davi navsezgodaj napadla v Limasolu policijsko postajo blizu pristanišča. Grška policija je morala streljati na skupino Turkov, ki so zasedli stari grad Berengaria. Policiji je pozneje uspelo grad zasesti brez hudih izgub. Radio je nocoj javil, da je med današnjimi spopadi bilo ubitih 20 ciprskih Turkov in en grški policaj. Radio je dodal, da so turški teroristi namestili strojnice v minaretih in so streljali na grški del mesta. Več strelov je zadelo tudi bolnišnico. Danes je prišel iz Ankare v Nikozijo ameriški državni podtajnik Bali in se sestal s predsednikom Makariosom. Njun razgovor je trajal poldrugo uro. Navzoči so bili tudi ameriški poslanik na Cipru, britanski posebni odposlanec Pi-ckard in ciprski minister za delo Papadopulos. še prej se je Bali raz. govarjal 90 minut s Pickardom v ameriškem poslaništvu. Po današnjem razgovoru nista hotela Bali in Makarios podati nobene izjave. Bali se je po razgovoru z Maka- riosom razgovarjal s podpredsednikom Kučukom. Zatem se je znova sestal z Makariosom in z britanskim diplomatskim predstavnikom. Razgovori Balla z Makariosom se bodo nadaljevali jutri. Nocoj je britanski predstavnik izjavil, da so pogajanja s ciprsko vlado prišla v zelo kočljivo fazo. Predstavnik ciprske vlade pa je izjavil, da se novi angleško-ameriški predlogi zelo malo razlikujejo od prvotnega načrta, in niso v skladu z odločno zahtevo Cipra, naj se po-šiljatev mednarodne sile na otok ne. posredno poveže z Varnostnim svetom OZN. Razen tega je predstavnik dejal, da je v novih predlogih govora o ((grupaciji« obeh skupnosti na otoku, kar je za grško skupnost povsem nesprejemljivo, ker bi to pomenilo neke vrste delitev otoka. V londonskih poučenih krogih, pravijo, da so novi predlogi naslednji: 1. Povezava med mednarodno silo in Združenimi narodi, toda preprečiti je treba nadzorstvo Varnostnega sveta. 2. Odobritev Združenih narodov bi dosegli na podlagi ((privolitve«, na podlagi katere bi Varnostni svet sprejel na znanje poročilo, s katerim se javlja ustanovitev omenjene sile. 3. Formalna resolucija Varnostnega sveta ne bi bila potrebna, in to ni odpravilo možnost sovjetskega veta. 4. K dr- ■■■iiiiiiiiiiiiiimmiiiiimiiiiiiiiitiimiiiiiiiiiiiuiiiiiiiitiiiitmiiiiiimiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiuiiiiiiiiimiiiuiniiiiiiiiiiimiiiiiiiiiiiiuiiiiiiiiiii PRVI DELEN SPORAZUM MED VLADO IN JAVNIMI USLUŽBENCI Posebna komisija vlade in sindikatov bo podrobno proučila sporna vprašanja Komisija bo ustanovljena prihodnji teden - Predstavniki CGIL so si pridržali dokončen odgovor J Minister Preti je ponovil, da vlada ne bo mogla mnogo dlje od dosedanjih obljub RIM, 12. — Danes je bil v Rimu napovedani sestanek med fuiančnimi ministri, ministrom za reformo javne uprave Pre-tijern in predstavniki sindikalnih organizacij javnih uslužbencev. Sestanek je trajal šest ur in pol in se je zaključil po polnoči Po sestanku je minister - __________ _____________ za re- formo javne uprave Preti izjavil, da so finančni ministri obrazložili stališče vlade v okviru splošnega Med nadaljevanjem spopadov ®a etiopsko-somalski meji, kjer je po etiopskih vesteh padlo od petka dalje 30 etiopskih in 400 somatskih vojakov, se je v Dar es Salamu začelo zasedanje zunanjih in obrambnih ministrov 33 članic Organizacije afriške enotnosti, na katerem razpravljajo o nedavnih vojaških uporih v Ugandi, Keniji in Tanganjiki. Etiopija je že prej zahtevala, naj na zasedanju razpravljajo o sporu s Somalijo, in včeraj je somalski delegat izjavil, da bo Somalija zahtevala isto. V Limasolu na Cipru so Turki včeraj zjutraj ponovno napadli neko grško policijsko postajo. Mrtvih: 20 ciprskih Turkov in en Krški policaj. Ameriški državni Podtajnik Bali, ki se je razgovarjal v Ankari s predsednikom vlade, se je včeraj sestal v Nikoziji hajprej z Makariosom nato pa s turškim podpredsednikom ciprske Vlade Kučukom ter vnovič z Ma-hariosom. Britanski predstavnik je izjavil, da so pogajanja s ciprsko vlado prišla v zelo kočljivo fazo, ker načrt ni v skladu z zahtevo vlade, naj se izkrcanje mednarodne sile poveže neposredno z Varnostnim svetom OZN, a baje že prva točka načrta poudarja, da je treba preprečiti nadzorstvo Varnostnega sveta, ter da ne bi bila potrebna niti formalna resolucija VS, češ da bi se na ta način preprečila možnost veta Sovjetske zveze. Grški tisk trdi, da je vlada ZDA odklonila jamstva za ozemeljsko celovitost otoka, hkrati pa se v Atenah govori, da Američani sistematično podpirajo Turčijo proti Gr- Sicer pa je bil v mednarodnem dogajanju včeraj najvažnejši sestanek predsednika in zunanjega Ministra Anglije Homa in Butler-j* s predsednikom Johnsonom in drž. tajnikom Ruskom v Wa-Jhingtonu. Včeraj sta Johnson in •torne govorila «o tistih delih sve-ts. kjer oba želita, da bi vladala 5®d in stabilnost;» med drugim tudi o Cipru, Kubi, jugovzhodni, j**Ui ter o odnosih med Vzhodom in Zahodom. Kot je znano, tduda med obema državama neso-Kiasje glede britanske trgovine s {tubo in britanskih dolgoročnih kreditov Sovjetski zvezi, tako da Predstavnik Bele hiše ni hotel po-yedati, ail sta državnika govori-l# tudi o tem. Jutri pa prideta zahodnonemški kancler Erhard in zunanji mlnl-ster Schroeder v Pariz na razgo-j°re z de Gaullom, za katere je francoski minister za informacije dejal, da ni na dnevnem redu važ-n'h in zelo nujnih vprašanj, ker so sedanji odnosi med obema dr-s»"ama dobri. Toda ni dvoma, da oo govora o de Gaullovem načr-tu za politično enotnost zahodno-evropske skupnosti brez Anglije. V Ženevi pa jc Carapkln konč-P° dal izjavo o primeru Nosen-, > ki Je zaprosil za politično zatočišče vlado ZDA. Carapkln je ."tožil švicarsko policijo, da ne citi delegatov razorožitvene kon-erence in pušča izzivalnim agen-om svobodno udejstvovanje. Svl-narska vlada je zaradi teh izjav Protestirala ter poudarila, da so sovjetski delegati pri Iskanju No-®enka pokazali malo sodelovanja. končani izvedbi poenotenja plač. Predstavnik CGIL Lama je izjavil, da si pridržuje odgovor na predloge vlade po jutrišnjem sestanku. Predstavnik CISL je izjavil, da so se sedaj začela pogajanja za določitev načina in roka za izvedbo poenotenja plač. Medtem se bodo proučevala vprašanja funkcionalne preureditve in zadevnih bremen. Predstavnik UIL pa je izjavil, da bo morala komisija končati svoje delo do 30. junija. položaja ter so nato poslušali obrazložitev stališča sindikatov ter njihovih zahtev. Dodal je, da je bil sestanek zanimiv, čeprav ni moč reči, da je prišlo do rezultatov dokončnega značaja. «Kar se tiče poenotenja plač, si stališča vlade in sindikatov niso mnogo narazen, ker obstaja glede številnih postavk bistven sporazum, in menim, da na prihodnjih sestankih ne bo težko najti skupno stališče, Bolj zapleten pa se je pokazal problem funkcionalne preureditve, ki je po našem mnenju povezan in v nekem smislu podrejen vprašanju tako imenovane reforme javne uprave. Vlada ne more sprejeti načela v funkcionalni preureditve, ne da bi vedela, kako naj se izvede in kakšna bodo bremena. Zaradi tega je bilo sklenjeno, da bo že prihodnji tedeh začela delovati komisija, ki ji bo predsedoval minister za reformo javne uprave in v kateri bodo sindikalisti. Komisija bo morala konkretno proučiti, kateri so problemi preureditve, in kakšne rešitve so s tem povezane. Sele po tej proučitvi bodo mogoče odločitve s tem v zvezi. ((Seveda, je dodal minister, vlada ne more dlje od meje izdatkov, na katero se je prvotno sklicevala, ko je Skušala ugoditi zahtevam sindika-tov»l y Ni še znano, kakšne ukrepe bo vlada sprejela za premaganje sedanje gospodarske konjunkture, vendar pa se ve, da gre predvsem za to, da se doseže «nova kvalifikacija potrošnje« (kakor je nedavno izjavil zakladni minister Colombo), kar pomeni, da je treba vplivati na to, da se omeji predvsem potrošnja tistega blaga, ki vpliva negativno na plačilno bilanco. Spričo tega se predvideva, da bo ministrski svet omeju število obrokov pri prodaji na obroke, in to le za nekatere po-trošne predmete. Med temi so baje predvsem avtomobili. Hkrati se domneva, da bodo povišali ceno bencinu, davek na proizvodnjo, pristojbino za registracijo motornih vozil in revidirali davke na potrošnjo. Prav tako se domneva, da se bo ministrski svet ponovno sestal v petek, da bi skupno pregledali delo, ki so ga finančna ministrstva opravila do sedaj. Kakor vidimo so še vedno na dnevnem redu gospodarska vprašanja. Tem vprašanjem bo posvečena tudi seja vodstva PSI, ki je predvidena za jutri. Na tej seji bodo verjetno prisotni tudi socialistični ministri. Tem vprašanjem je posvečena tudi včerajšnja nota agencije PSliUP, v kateri se zatrjuje med drugim, da ukrepi proti gospodarski konjunkturi ne predstavljajo krajšega razdobja varčevanja (austerity) pred začetkom načrtovanja in reform, in pripominja, da «na obzorju ni opaziti niti sence reform, in se kaže, nasprotno, ne kratko razdobje omejitev in žrtev«. Pred poslansko zbornico in vladno palačo Chigi so slepci vojni invalidi uprizorili protestno manifestacijo: usedli so se na tla in tako ovirali promet. Slepci zahtevajo prilagoditev svojih pokojnin sedanjim življenjskim stroškom. Po nalogu predsednika vlade je državni podtajnik Salizzoni sprejel delegacijo slepcev, ki so mu pojasnili svoje težave. Salizzoni jim je zagotovil, da vlada proučuje to zadevo z vseh plati, da bi ji dala ustrezno rešitev. V poslanski zbornici so razdelili poslancem zakonski predlog nekaterih demokristjanskih poslancev, ki predvideva refermo beneške Bienale (mednarodne slikarske razstave, ki je vsaki dve leti v Benetkah). Po tem predlogu, naj bi bili v upravnem svetu Bienale štirje predstavniki zainteresiranih ministrstev, štiri osebe, ki bi jih izvolila občinski in pokrajinski svet v Benetkah, in še štiri osebe, ki bi jih predsednik Bienale izbral med mednarodno priznanimi osebnostmi s področja kulture in umetnosti. Upravni odbor bi imenoval tudi štiri umetniške komisije. V poslanski zbornici pa se je začela razprava o zakonskem o-snutku, ki predvideva imenovanje mešane parlamentarne komisije za varstvo in valorizacijo arheoloških, umetniških in pokrajinskih vrednot, ki bo imela sledeče naloge: revidirala bo zakone o varstvu (tudi v skladu z urbanističnimi zakoni), strukture in upravne ter knjigovodske ureditve; uredila bo vprašanje osebja v zvezi z stvarnimi potrebami; rešila bo vprašanje finančnih sredstev. Komisija bo imela 27 članov; ki jih bodo imenovali na predlog prosvetnega ministrstva in ministrstva za javna dala; od teh jih st: na meji, ter je sporočila veliko zaskrbljenost zaradi »bmejimh spopadov. V Dar Es Salamu, kjer se je danes začelo izredno zasedanje zunanjih ministrov in ministrov za obrambo držav članic Organizacije afriške enotnosti, je somal. ski delegat izjavil, da bo Somaii-ja zahtevala, naj se somalsko-e-tiopsfci spor sprejme na dnevni red konference. Kakor je znano, je Etiopija že zahtevala, naj kon. ferenca razpravlja o tem sporu. Današnja seja se je začela z govorom tanganjiSkega predsedni. ka Njerera. Na tisoče ljudi je poslušalo na uiicah njegov govor, ki so ga oddajali po zvočnikih. Njerere je pozval Organizacijo a-frišfce enotnosti, naj pomaga pri vzdrževanju reda in zakona v Tanganjiki. Kakor je znano, ?o zasedanje sklicali, da razpravljajo o nedavnih vojaških uporih v Ugandi, Keniji in Tanganjiki. Konferenca bo verjetno trajala en teden. Navzočih je okoli 200 delegatov iz 33 držav članic. Na meji med Somalijo in Etiopijo ni še miru. Danes je prišlo do novih spopadov na južnem in vzhodnem sektorju meje. Kakor javlja etiopsko ministrstvo za obrambo, je od petka dalje padlo 30 etiopskih vojakov, okoli 50 pa jih je bilo ranjenih, na drugi strani pa je padlo 400 somalskih vojakov, 750 pa jih je bilo ranjenih. Etiopski cesar Je poslal novo poslanico U Tantu, tunizijski predsednik, Burgiba, pa je poslal etiopskemu cesarju pismo, s katerim izraža željo, naj bi odnose med Etiopijo in Somalijo proučil: «hladnokrvno» na prihodnji afriški konferenci v Lagosu. sestanku med komisarjem za področje Vaionta Sedatijem in delegacijo tamkajšnjega prebivalstva so odstranili cestne bloke, ki so jih bili postavili prebivalci Erta in Cassa ter delavci tamkajšnjega področja, zaposleni v bazenu Vaiont. Bloke so bili postavili Iz protesta proti znižanju podpore prizadetemu prebivalstvu in proti omejevanju tranzita na področju med Cimolai-som in prizadetimi vasmi. Komisar Sedati je dal nekaj pojasnil v zvezi s podporo in je nato sporočil, da je dal navodila glede izdajanja dovoljenj za potovanje v omenjene vasi v smislu zagotovil, ki jih je bil dal minister za javna dela Pieraccini med svojim nedavnim obiskom v Vaiontu. Dovoljenja bo izdajal župan iz Erta in Cassa. Dalje je Sedati obljubil, da bo predložil posebni komisiji, ki deluje pri komisariatu v Bellunu, vse predloge, ki jih vsebuje enajst točk protestnega manifesta, ki so ga nalepili demonstranti v Cimolaisu. Malezija PNOM PENF, 12. — Filipinski predsednik Macapagal in predsednik malezijske vlade Rahman sta se med svojim razgovorom v kam-boški prestolnici sporazumela, da je potrebno sklicati konferenco na vrhu z indonezijskim predsednikom Sukarnom za rešitev spora okoli malezijske federacije. Sporočilo filipinske delegacije pravi, da so razgovori v Pnom Penhu odstranili nesoglasja med Filipini m Malezijo, in dodaja, da je malezijska vlada sprejela na znanje spomenico filipinske vlade glede zahtev, ki jih Filipini postavljajo do dela severnega Bornea, ter je privolila, naj bi o tem v čim krajšem času razpravljali. Ob povratku v Kualo Lumpur je malezijski ministrski predsedniki izjavil, da je njegova vlada pripravljena odpreti konzulat v Manili, dodal pa je, da ni še proučil filipinskih zahtev do severnega Bornea, ker ni niti še jasno, na katero točno področje se te zahteve nanašajo. iiiiiiiiiiiiiimiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiniiiiniuiiiimiiiiiimiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiitiiiiMKuiiiiiiiifiiiuiiiiiiiiiniiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiHiiiiiiiiiiniuiuimiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiai ŽIVAHNA DIPLOMATSKA AKTIVNOST V BEOGRADU Priprave na II. konferenco nevezanih in drugi Bandung Dosedanjo posvetovanja so pokazala; da večina držav udeleženk prve bandunške konference daje prednost sklicanju nove konference voditeljev nevezanih držav Program zveznega sveta za prosvetna vprašanja narodnosti (Od našega dopisnika) BEOGRAD, 12. — Od Novega leta sem vlada v Beogradu živahna diplomatska aktivnost. Predvsem prinašajo posebni odposlanci voditeljev nevezanih držav predsedniku republike maršalu Titu poslanice svojih državnih poglavarjev, po drugi strani pa pošilja jugoslovanski pred- Ul Da p sednlk voditeljem nekaterih nevezanih držav svoje osebne poslanice. Tako so pred kratkim Jugoslovanski poslaniki v Braziliji, Boliviji, Mehiki in Čilu izročili predsednikom omenjenih držav Titove osebne poslanice. Vsa ta aktivnost je v - zvezi s pripravami za novo konferenco voditeljev in predsednikov vlad nevezanih držav, ki bo ,na mnogo širši osnovi kot prva beograjska konferenca leta 1960. verjetno konec tega leta. Kje in kdaj bo druga konferenca, bodo določili konec tega meseca zastopniki držav udeleženk prve beograjske konference na sestanku v Kairu. Vabilo za sestanek, ki bo na stopnji veleposlanikov, bodo posameznim državam poslale te dni Jugoslavija, Cejlon in ZAR. Pred konferenco voditeljev driavin vlad nevezanih držav bo še ena konferenca na stopnji ministrov, verjetno sredi tega leta v glavnem mestu Cejlona. Naloga konference bo, sestaviti dnevni red tako imenovane «druge beograjske konference«. Priprave za drugo konferenco nevezanih držav ne potekajo brez težav. Ena največjih je bil vse- kakor predlog Kitajske o sklicanju druge banduške konference. Ta predlog Kitajske, ki ga je predsednik indijske vlade Nehru odločno odbil, je naletel na simpatije in podporo pri voditeljih nekaterih azijsko-afriških držav, ki so se udeležili prve bandunške konference. Smoter nedavnega potovanja kitajskega predsednika vlade Cuenlaja po državah Azije in Afrike je bil, pridobiti voditelje posameznih držav za ta predlog. Dosedanja posvetovanja so pokazala, da večina držav udeleženk prve bandunške konference daje prednost sklicanju nove konference voditeljev nevezanih držav. »Mnogo voditeljev azijskih in afriških držav, ugotavlja današnja »Politika«, sodi, da bi v sedanjem položaju, ko obstajajo nerešeni spori med posameznimi azijskimi in afriškimi državami, kot na primer med Indijo in Kitajsko, Indijo in Pakistanom, Malezijo in Indonezijo, Somalijo in Etiopijo in drugimi državami, nova bandun-ška konferenca razprtije še boij poglobila in pripeljala določitve azijskih in afriških držav na dve skupini, to je na tiste, ki držijo s Kitajsko, in na tiste, ki držijo z Indijo. Spričo takega položaja beograjski politični krogi sodijo, da bo sestanek voditeljev držav in vlad nevezanih držav prispeval k temu, da se druga bandunška konferenca sestane v uačdnejših pogojih, in bo na ta način pripomogel k uspehu druge bandunške konference voditeljev azijskih in afriških držav. - . Novo ustanovljeni svet za prosvetna vprašanja na-rodnosti, ki deluje kot posebna komisija zveznega tajništva za prosveto in kulturo, je na današnjem prvem sestanku določil program svojega dela v prihodnjih letih. Obširen program sveta zajema med drugim vprašanja izobrazbe pripadnikov narodnosti v materinem jeziku, politiko štipendiranja in akreditiranja učencev in študentov, finansiranja kulturno-prosvet-nega delovanja v jezikih posameznih narodnosti, izpopolnjevanj« pouka posameznih narodnosti in proučevanje medsebojnega vpliv« kultur jugoslovanskih narodov in narodnosti. Iz materiala, ki so g« pripravili za današnjo sejo, se vidi, da se število šol in učencev posameznih narodov stalno več«; V šolskem letu 1961-1962 je bilo v Jugoslaviji 1.479 osnovnih in srednjih šol s poukom v jezikih narodnih manjšin. V primeru s predvojnim stanjem se je število povečalo za nad petkrat. Predsednik republike marš»l Tito je sprejel danes člana zveznega izvršnega sveta in predsednik« odbora za gospodarske odnose s inozemstvom dr. Jožeta Brilej«, ki bo v kratkem odpotoval ne obisk v nekatere države Azije n« čelu gospodarske delegacije. -B. -B. PRIMORSKI DNEVNIK f/loiSnUUrp t Kr ii i n'. M-mm * ^* .A y !i»i »v- «Lev iz Herrengasse» čisti v ministrstvu Bil je Jan, ko 3e je v Innsbrucku začela zimska olimpiada, toda nasldvi na prvih straneh avstrijskih časopisov s športnim dogodkovni r.iso imeli nobene zveze. Notranji minister Franz G-lah je namreč prejšnji večer poskrbel za senzacijo, ki je morala izpodriniti innsbruško uverturo: na televiziji je razkrinkal svojo tajno policijo — imenovano Državna policija (Staatspoli-zei) — kot institucijo, ki se je ukvarjala in ki se ukvarja s sumljivimi ali vsaj nepotrebnimi posli, ter pokazal na zaslonu nekaj vznemirljivih dokumentov iz tajnih dosjejev notranjega ministrstva. Kot vse, kar se v Avstriji dogaja, ima tudi ta dogodek svoje strankarsko politično ozadje Notranje ministrstvo je že od konca vojne v rokah Socialistične stranke. Dolgo vrsto let ga je vodil znani socialistični prvak O-skar Helm-r, za njim pa jovialni dunajski mestni svetnik Josef A-fritsch. Na tem mestu je ostal samo tri leta; zamenjal ga je bivši predsednik avstrijskin sindikatov Franz Olah. Do Olahovega prihoda so bile razmere v notranjem ministrstvu na videz lepo urejene. Iz starinskega poslopja na Herren-gasse, kjer je imela svojo centralo že avstroogrska policija, ni bilo nikdar slišati, da je tam kaj narobe ali da so si vodilni ljudje v laseh. Pristojnosti so bile urejene po tradiciji nemirnih m nevarnih lei po vojni in nihče ni skušal posegati v ta red. Notranji minister je bil sicer res socialist, toda varnostna služba je bila tako decentralizirana, da je vsska od devetih zveznih dežel imela lastno, samostojno varnostno službo, ki jo je vodil zaupnik vodilne stranke v deželi. V sedmih od devetih dežel pa že od leta 1945 vlada Avstrijska ljudska stranka (OeVP). Tudi najvažnejši oddelek ministrstva, tako imenovali »Oddelek št. 2 (državna policija)«, je bil do leta 1959 v rokah uglednega člana CeVF dr, Wilhelma Pam-merja. Ni čudno, da se Ljudska stranka ni nikdar resno potegovala za stolček notranjega ministra. S prihodom Franza Olaha se je položaj bistveno spremenil. Novi minister se je odločil za temeljito reformo. Ne samo zaradi tega, ker nikdar ni bilo jasno, kdo je za kaj kompetenten in bi v Kakem nevarnem trenutku lahko prišlo’ do zmešnjave, temveč tudi, ker si je kot bivši šef sindikatov ustvaril v stranki in javnosti tako močno pozicijo, da si je to lahko privoščil, ne da bi kaj tvegal. Razen tega pa je v zadnjem času opaziti v Avstriji rahlo spremembo splošnega razpoloženja prebivalcev v korist socialistov, kar se je med drugim tudi pokazalo ob predsedniških volitvah pred desetimi meseci; Olah je verjetno sodil, da je prav zdaj pravi čas za reorganizacijo varnostne službe v Avstriji. Kaže, da se ni zmotil. Odkar dela Olah red v Herren-gaase, je Ljudska stranka v de* fenzivi. Prvič se ic morala umakniti, ko je Ol^h prepovedal javna zborovanja od nje protežira-ne paramilitaristične organizacije Kameradschaftsbunda, kajti minister je dokazal, da je bil njegov korak v skladu z ustavo in kompetencami notranjega ministra — čeprav seveda ni bil v skladu z ustaljeno prakso. Nato je odstavil Seta varnostne službe v največji deželi, Doljnji Avstriji, člana OeVP. Čeprav je hrup okrog tega trajal tedne m tedne, Olah ni odnehal — odnehati je morala OeVP, kajti nastopala je lahko z argumentom, da «je bilo po vojni vedno tako«; Olah pa je dokazal, da je bilo tisto, kar »je bilo vedno«, v nasprotju z ustavnimi določbi. Energični notranji minister je nadaljeval s »čistko«. Odstavil ali prestavil je več kot dvajset visokih policijskih in žandarmerijskih oficirjev in uradnikov po vsej državi in v veliki večini so bili to ovp-jevski lokaini mogotci, ki so, kot je Olah sam izjavil, »spreminjali žandarmerijske postaje v urade OeVP«. In na koncu je temeljito reformiral fe tajno policijo: od- strani! je devetnajst uradnikov in ji postavil na čelo socialista. IIIIIMIIimilllllllltlllllllllllMIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIItllllll Velikanska tatvina znamk LONDON, 12. — Iz neke filatelistične trgoviie so ponoči u-kradii za 250.000 šterlingov (o«:og 440 milijonov lir) znamk. Ravaa-telj trgovine Allen Leverton je izjavil, dš Je bila tatinska tolpa zelo dobro organizirana in da bo poskušala čimprej spraviti znamke čez mejo. Med ukradenimi znamkami je tudi zbirka 106 novozelandskih znamk, ki so vredne okrog 9.000 šterlingov (več kot 15 milijonov lir). Ure za znamke, ki so jih izdali lani ob stoletnici novozelandskih železnic, a po pomoti niso natisnili vrednosti. Leverton Je dejal, da je te znamke zelo lahko spoznati. Nekateri dobro obveščeni komentatorji v avstrijskem tisku trdijo, da je Olah resno svaril visoke ovp-jevske funkcionarje, naj ne drezajo v njegove reforme in naj sprememb pri Državni policiji ne proglašajo za strankarsko samovoljo-s in za. »priprave na diktaturo v Avstriji)). Kot kaže, pri OeVP tega tvarila rušo jemali resne. Začeli so ostro gonjo proti Olahu m njegovim »diktatorskim ambicijam«. Olah je odgovoril v njemu lastnem stilu-pred vso avstrijsko javhos'tj"o je med televizijsko oddajo razkril dejavnost tajne policije, dokler je bila še pod vodstvom OeVP. in svoje dekaj. agresivne izjave podkrepil m ilustriral s številnimi akti s pečatom «Stbogo zaupno«, Izkazalo se je, da je tajna policija zalezovala najvišje osebnosti v državi, ministre in predsednika vlade, da je nadzorovala tisoče posameznikov, ki v ničemer niso fcili in niso mogli biti sumljivi, aa je s konfidenti nadzorovala delo * Slavilnih' organizacij m celo lokalnih hranilnic, da je skratka prekrila državo z mrežo špijonaže in »špiceljstva« in nakopičila v kleteh notranjega ministrstva gore »zaupnih dokumentov«, ki pa v glavnem niso nič drugega kot zbirka nepreverjenih govoric in klevet. Ne samo to: Olah je razkril, da so imeli nekateri dvp-jevski funkcionarji dostop do teh zaupnih arhivov in da so celo iz njih izločili marsikaj, kar jim ni bilo všeč, med drugim menda tudi akte gestapa, ki so po vojni prišli v roke zavezniški policiji. Ob koncu svoje televizijske oddaje je Olah dejal, da je treba uničiti okrog 60.000 »dokumentov« tajne policije, ostale akte dobro pretresti in izločiti, kar je dvomljivega, nepotrebnega in neumnega, tajno policijo samo pa temeljito reformirati, tako da se bo ukvarjala samo s stvarmi, ki so resnično v zvezi z varnostjo država kretar v notranjem ministrstvu Josef Soronfcs, član OeVP, ki bi naj po sklepu koalicijskega odbora Olahu «gledal na prste«, pa mu je Olah prepovedal dostop do tajnih arhivov, je v televizijski oddaji, ki je sledila dva dni kasneje samo menil, da bi moral minister o nepravilnostih v tajni policiji poročati najprej vladi in parlamentu, ne pa stopiti z njimi takoj pred javnost. Sicer pa je o svojem vrhovnem šefu molčal. Izkušnje, ki jih ima z njim on sam in vsa njegova stranka, narekujejo odslej večjo previdnost. Narava in politična moč novega notranjega ministra sta taki, da bi vsako nadaljnje provociranje »leva iz Herren-gasse« utegnilo povzročiti desnici, ki je že tako v težavah, še večjo politično škodo. - - Letos ni težav na prelazih. Slika kaže tovornjak na prelazu Moncenisio, ki letos sploh ni bil zaradi snega zaprt llllllllllllllllllllll||||||||||||||||l||||||||||||||||||||||||||ll||||U||||||||||||||||lllllll||||||||l||lllltllllll|||l||ll,,llllll|lllllllll,,|||r|f||||||||||||||,|,||r|||f|||||||||llllll|||,lM,|||„|(l,.,|,|I|,l||||||||,||;t(||||||||||||1J|||||||||||||||||||||||)|)|| KOLIKO JE RESNICE V COMBEJEVIH TRDITVAH Sedanji predsednik Aduta je baje ukazal vreti trupla Lumumbe in tovarišev v solno kislino v Comhe močno obtožuje Kasavubuja, vendar pa tudi za sebe pravi, da je ravnal kot Ponči j Pilat - Kongoška vlada bo ponovno raziskala okoliščine uboja Lumumbe MADRID, 12. — Mojz Combe, le, je dejal Combe, so bila trupla bivši predsednik Katange,'je danes zjutraj povedal, kako je bilo poskrbljeno, da so trupla Pa- izkopana ter vržena v žvepleno slino,' da bi za vedno izginila. Pred dnevi pa je belgijska vla- tricea Lumumbe' in njegovih Qa aA P™Pel«. slikal položaj v Kongu in Belgiji. Govoril je po francosko in usmeril svoje napade na belgijsko vla- iiiiiiiiiiiHiMiiiiiiiimimiiimiiiiiiitiiiifHmiiimtMnnimHMiMmuHuituiiuiHtHHtmiHMdmiumiiMiHUM Poroka, ki je trajala samo kratkih deset dni Avril in Gele. Ki. blago razloži (zavoji po 40 kg), se vrne ter spet naloži cigarete, medtem ko italijanski tihotapci hitro spravijo zavoje na varno. Po treh letih vrnil najdeni denar Ko je letalo pristalo, je Combe POTENZA, 12 - Neki neznanec, s presenečenjem ugotovil, da je ki je pred tremi leti na cesti v pripeljalo Lumumbo in dva njego. Ripneru naspi denarnico z osebno va tovariša. Ujetniki so bili v o-! izkaznico ter' vsoto 55.000 lir, kar bupnem stanju. Med poletom se je bilo last, Alfonza Morettija, je je vseh osem mož spremstva ne- sedaj vrnil denar, ki «mu je pri-nehno znašalo naa njimi. Povelj- nesel, srečo«, ter se lepo opravičil. “‘“h v iZ k tai8 I Kot I« ^P»t> iz Pisma, rsisfsssjrs s° a » »Darilo za Katango« Tolikšna po- -uUm- i ‘('JUCŽii Komaj 2. februarja je bila napravljena ta slika; poročila sta se 28-letni Sandro Mazzinghi, svetov, ni bofcsarskf prvak srednja kategorije junlor, ter tri leta mlajša Vera Maffei. Neveste danes ni več. med živimi. Zakonca sta. konec prejšnjega tedna prekinila poročno potovanje, da bi uredila Ve« stvari v novi hiši, ki bo te dni kopčana. Na pustni večer sta Sla j)lesat v Montecati.ni in kmalu po polnoči sta se z Mazzinghije- vlm «BMW 1500» peljala proti do. mu. Ro poti je prišlo do nesreče. Avto je na cesti zavrtelo ter ga treščilo v neko drevo, ki Je avto od strani skoraj preklalo na dvoje. Pri tem je bila mlada žena neposredno prizadeta in takoj mrtva. Moža pa so hitro odpeljali v bolnišnico. Ko se je zavedel, mu še niso povedali, da nima več žene. Zdravniki menijo, da bo v 15 dneh prebolel šok in druge poškodbe. IIIIIIIMIIIIIIII||II||III|||||||||||||1||||||||||||||||UU|IIIII1||||||||||||||||M|||||||||||||||||||||||||||„|||,|Us||M||||||||| VOJNI ZLOČINEC NA SVOBOD1 Samomor iz pred procesom in bojazni kaznijo divjanest —''pripoveduje Combe je pretresla celo notranjega ministra Katange Munonga, ki je bil1 najditelj denarja brezposeln ter j^_ izselitev v Švico zaradi dela. zT najdenim deftarjem mu ni biiiti na pot ter _ ______ » i pričeti noVo življenje delavca v nik ^ ZeL^UnT °V if-KU . Svlci' Med časom je Moretti "‘k- Ta Je dejal: ‘BolJe bl bd°'1 skoraj pozabil Ha izgubljeni denar. če bi mu odrezali glavo, kakor i v-j v • da ga tako mučite«, Sedaj pa Je dob,) e,'^r(‘sn0 P'«« Combe trdi, da je skošal storiti vse, da bi se vrnijo letalo z ujetniki, toda to ni bilo mogoče, ker so bili v Kongu prepovedani nočni poleti. Lumumba je ostal v Eli-sabethvillu in stražarji, ki jim je z nakazilom za 55.000 lir. Dragi Moretti — je pisalo v pi- smu — ne šele sedaj, ko sem se vrnil iz Švice, temveč že pred tremi leti, ko sem našel tvojo denarnico, bi ti moral vrniti tvoj v Kasavubu zaupal Lumumbo, so se znoju zasluženi denar. Tvoj denar Grška učijo uporabljati pn posreduje življenjske zgodbe velikih zgodovinskih osebnosti, V svojem romanu o Casanovi pripoveduje pisatelj o življenju velikega ljubimca ud njegovih mladih let. pravzaprav od njegove prve ljubezens e dogodivščine, pa do njegove smrti, ko je neposredno pred njo po trinajst ur dnevno pusal svoje spomine na ljubezenska doživetja. V knjigi se spoznavami s časom baro' a in razvratnega rokokoja, z življenjem in razmerami v tedanji Evropi. Predvsem spoznamo razmere v Benetkah in drugih italijanskih mestih. Prav tako tudi srečanja Casanove z mnog mi pomembnejšimi osebnostmi tedanjega časa. Vendar pa je ta ro. man le v prvi vrsti pripoved o ljubezens’ ih doživetjih najvzč-jega ljubimca vseh časov, podrobna pripoved o dvor enjih, zapeljevanjih, posilstvih in sploh erotičnem življenju Casanove ter ljudi v tedan em IS. stoletju. Prav to pa nam rodi nekatere pomisleke o tem delu. Plesten je napreden nem ki pisatelj, vsaj kakor kaže njegovo življenje. Toda ob prebirati u njegovega romana o Casanovi pa skoraj ne bi mogli trditi, da bi bil ta njegov literarni tekst poebno napreden. Nasprotno: zdi se celo, da bodo ta roman strožji kritiki uvrstili celo v literaturo tiste vrste, ki le vznemirja dom:šljijo pubertetnikom in ki jo zaradi zadovoljevanja niz’ otn:h nagibov sploh ne moremo šteti za umetnost. Ceprnv morda tako stroga in odklonilna sodba ni na tnes:u, pa lih-kn ta roman vseeno uvrstimo prej med slabšo literaturo kot pa med res kvalitetna, umetni, ško neoporečna dela. Zato bi bi. lo morda res boljše, da bi namesto tega dela dobili kakšen drug biografski roman. Keste-nov tekst tudi po estet ki plati ni kaj posebnega in nas njegova pripoved posebno ne ogreje, ker je vse preveč dolgovezna. Roman o Casanovi je torej delo, ki bo sicer močno brano, ki pa res ni nič posebnega. S. R. tedna enega «živi in mrtvi« velik sovjetski vojni film Neki večer prejšnjega so v Moskvi predvajali največjih vojnih filmov, kar jih je bilo v Sovjetski zvezi izdela. ni h v zadnjih letih. Film nosi naslov sZivi in mrtvi«. Predvajal i so ga v prostorih kluba inozemskega tiska. Ocenjen je bi! kot delo ogromne umetniške vrednosti. Dejanje filma je po. vzeto ic romana Konstantina Si- monova, ki je v filmu natančno reproducirano. Film traja 4 ure, njegova zgodba pa sega v prve tedne nacističnega napada proti Sovjetski zvezi, se pravi v mesec julij 1941., da bi za- tem končala, po vrsti izredno ganljivih in realističnih prizorov o samem poteku vojne, s prizori o začetku sovjetskega protinapada pred Mos’:vo novembra 1941. Kritike, ki v filmu zadevajo nekatere osebnosti, dasiravno niso naperjene neposredno proti njim, je pa vendarle očitno, da lete prav na njihov račun. V prvi vrsti pa zadevajo nepripravljenost in negativne metode v poveljevanju že prve mesece od začetka voj- ; ne, kar se v filmu vse skupaj pripisuje prav bivšemu kremeljskemu vodji Stalinu. fr. r Novo prvenstvo Rostandovega dela PARIZ, 12. — Novi *Cyrano de Bergerac», ki ga je v «Comedie Francaise» postavil na oder Jac-gues Charon, je verjetno potolkel vsa dosedanja pariška prvenstva. Ob koncu predstave je navdušeno občinstvo s ploskanjem priklicalo na oder umetnike in režiserja kar 41-krat. Ko je bilo leta 1897 to delo prvič uprizorjeno, se je ob koncu predstave zavesa morala dvigniti 40-krat, da je navdušeno občinstvo dalo duška svojemu o-dobravanju. Kot je znano, je postal Edmond Rostand v priznanje za to delo član francoske a-kademije. V sedanji predstavi n režiji Jacquesa Charona so glavne vloge imeli Jean Piat, Jac-gues Troia ter Genevieve Časi-le, ki se je šele pred dvema letoma prvič uveljavila na nekem natečaju, ki ga jr razpisal konservatorij. V tej prireditvi nastopi na odru tudi sam režiser Charon in sicer v vlogi Bellerosejtt. V celoti pa nastopi 30 umetnikov, 80 statistov ter celo dva konja. Uspeh filma «Saša» v Mongoliji ULAN BATOR, 12. — Jugoslovanski umetniški film »Saša«,' ni ga je režiral Rauenko Ostojič, že tedne privlači občinstvo Ulan Ba-tora in goste iz drugih mest Mongolije. Prvi: so iu film v prestolnici Mongolije prikazali ob jugoslovanskem državnem prazniku 39. novembra lani. Zanimanje za film je tolikšno, da bo film obkrožil prav vso Mongolijo. Natečaj za novo opero Ker je prejšnji nutečaj od 2. novembra 1961 ostal brez uspeha, je Fosca Crespi v počastitev spomina Giacomj Puccinija razpisala nov mednarodni natečaj za operno deloj nastavljeno po skladatelju Pucciniju in pod pokrtP vitel jstvom milanske Scale. Pr*-natečaju morejo sodelovati glasbeniki vsega sveta, vseh tendenc in ne glede na njihovo starost-Delo, s katerim se interesenti nameravajo predstaviti, ne sme bit i še izdano, niti izvedeno, niti P° radiu ali TV delno prikazano. Za natečaj je določenih 5 mili onov lir, od katerih sc 4 milijoni namenjeni avtorju glasbe, en mili' jon pa avtorju al- avtorjem libreta. Dela v zaprtih, in priporočenih zalepkah morajo biti naslovljena tajništvu natečaja pri milanskem gledališču Scala, vi a Ti-lodrammatici 2 Zadnji rok je 31-december 1965. • • * NEAPELJ, 12. - Star 80 let je umrl Gaetano Spagnolo. Dosegel je znatne uspehe Ukvarjal se je tudi z glasbo, navdušujoč se za tradicionalno napoli-tansko pesem. Nesreče za karneval BUENOS AIRES, 12, — Cela vT' sta nesreč in polobnih dogodkov sz Je pripetila za karneval v Buenos Airesu V zadnjih 48 urah 1® pri teh nesrečah izgubilo Jl/JJ.** nje 17 oseb. Iz neke jetnišnice Je pobegnila množica jetnikov. Tiari »-lje je prišlo do uaiabitve m)n'-,,)* letnic od katerih so jih nesaj ž** našli, druge pa še iščejo. Mea osebami, ki so zap.etene v ta Pr*' mer, je tudi neai narednik argen tinske vojske ter neki bivši P°'’‘ cijski agent. Avl Gardner zelo ugajajo bikoborbe. Komaj Je po da’’'-m #k» gledat prvo bikoborbe tej- i ’ anju v Mehiki prispela v Madrid, Je isiiihdcl PRIMORSKI DNEVNIK Četrtkova črtica OGLAS Bleda ranjenka se je naslonila na nosila in začudeno zamajala z B avo. »Blazen je,» je rekla, «enostavno blazen. Res si ne vem raz-02'ti, kako je prišlo do tega.» "No, pripovedujte,« jo je bodril policijski poročnik in se ji pri-jazno nasmehnile Požrla ie sllno in sPet te9Ia na nosila. »Takole je bilo,« je obo-‘Ovljaje začela. «Milton — moj mož — in jaz sva sedela zjutraj pri zjljtrku. Ura je bila že skoraj deset, ker Milton ob sobotah vedno rad olBo spi. In kot po navadi je seveda takoj planil po časopisu. To branje časopisa med zajtrkom je ena najgrših Miltonovih raz-Moram mu streči, natakam mu kavo, mažem mu maslo na Tuh, on pa se mi sploh ne zahvali in ves čas bulji v tisti trapasti časopis. Tako je bilo tudi danes. Sedel je za mizo, bral, cmokal — kar nenadoma pa je postal tako čuden, kot bi ga kaj pičilo. Planil je onci, iztrgal košček iz časopisa, kak naslov ali kdo bi vedel, tj, in ga vtaknil v žep. Potem je planil k obešalniku, s silo oblekel *nknjič, si posadil na glavo klobuk in zdrvel ven, kot bi mu gorelo *a petami. Preden sem se prav zavedla, je že bil na cesti. Predstavljajte st, gospod poročnik,- ne da bi mi rekel eno samo esedo. Sploh nisem vedela, kam se mu tako strašno mudi. Enostavno »Sinil je. In ob četrt na dvanajst se je nenadoma spet vrnil. Slišala sem, ako je previdno odprl vhodna vrata. #Milton,» sem zaklicala, asi. ti?« Res, bil je Milton. In kaj mislite, kaj je počel? V roki je držal tvolvpr in meril name. Sprva sem pomislila, da se samo šali. Lahko J' mislite, kako me je zmedlo, ko je res potegnil za petelina in — bum sprožil! Nikoli si ne bi mislila, da bo moj Milton zmožen storiti kaj “'Boa. Kar tako streljati vame! Stopi predme, pomeri, ustreli, se °orne in jo spet mahne ven. Smešno, nisem vedela, kakšni so občutki, ko človeka zadene Krogla. Začuti se kratek, močan udarec — in nič več. Ste to že P'deli, gospod poročnik? No, in zdaj ležim tukajle. Obleko mi je oisto uničil. Ne verjamem, da jo bom lahko še kdaj oblekla. Kaj menite?« "Ne dvigajte se,v jo je miril policijski zdravnik, ki ji je medtem Previl rano. idzgubili ste nekaj krvi, vendar rana ni huda, krogla Vam je samo prebila del mišičja na levi roki. Imeli ste veliko srečo, B°spa Hanleijeva.s "Srečoh> se je divje zvila. «V vsem življenju nisem nikdar imela STeče. Najbolj nesrečen od vseh pa je bil dan, ko sem bila tako fleumna, da sem se. poročila z Miltonom.« , Zdravnik je pospravljal svoje reči v torbo in gospa Hanleyeva s sivimi očmi 'brez bleska pogledala poročnika, ki je držal telefonsko slušalKo in nekaj šepetal vanjo. Ko jo je odložil in stojgil k b°lnici, je potegnil obraz v čudne gube, kakor človek, ki prinaša novice. "Zelo mi je žal. da vam moram sporočiti žalostno vest,)) je začel ’n nerodno mencal. »Ampak Patrolni voz je ustavil vašega moža Vfkje v predmestju. Seveda so mu dali znak, kakor zahtevajo pred-P'5'- Žal pa ni hotel poslušati .. Bojim se, da je mrtev.m Mišice na obrazu so ji trznile kot valujoče morje, nad katerim Pjha močan veter. Zamižala je, ko pa je spet odprla oči, je bil njen °braz popolnoma miren. "Ubogi Milton,» je vzdihnila. «Verjetno bi radi zdaj zvedeli kaj Več o njem, kakšen človek je bil.* Poročnik je prikimal. «Res je, gospa Hanlepeva.n «No, Milton ie bil v marsikaterem pogledu tak kot so drugi ludje, toda še nikoli nisem videla tako stiskaškega človeka. Narav-n°st neverjetno je, kako je divje pazil na vsak ficek. Verjetno sva se prav zaradi tega tako pogosto prepirala. Milton l? bil tako skop, da si zadnjih šest let ni kupil niti para čevljev. °bleka, v kateri ga bodo zdaj položili t> krsto, je stara najmanj “'fet let. Nočete videti nekaj smešnega, gosvod poročnik? Potem poglejte ** ‘hrambo: Milton ima gotovo največjo zbirko staniolovega papirja ® p*em mestu. Nabral je celo omaro vrvic in poln predal gumastih btočkov. Ne vprašajte me, kaj je hotel z vso to kramo, vendar preprosto ’ Jnogel vreči proč nobene reči, naj je bila še tako malo vredna. e*jega skopuha kot Milton menda ni na vsem svetu. No naj bo. kakor hoče, kar naprej sva se prepirala. Seveda »merom zaradi denarja. Poskušala sem shajati z njegovo borno teden-j 0 plačo, kakor se je pač dalo. Gotovo ni daleč naokoli nobene renske, ki bi znala tako dobro kuhati iz ostankov jedi kot jaz. Kar ‘e tiče mojih oblek, pa je tako že od nekdaj veljalo geslo; iz starega "Praviti novo. , Verjemite mi, gospod poročnik, res sem se trudila, kolikor se j* 1* dalo.. Toda vsake kvatre enkrat pa sem le morala porabiti ”efce bodo omogočile pozi->»«du?i®KAtl(oTREVISAN | ' Trst, Via S NlcolO 21, tel .24-018 . Popravila: Via delle Millzie 3, . telefon štev 76-278 I 21.00 Lirika skozi čas; 21.40 Bartok: Dve sliki; 22.10 Glasbena medigra; 22.15 Naši umetniki; 23.05 Godala v ritmu; 23.20 Za ljubitelje jazza. Ital. televizija Od 8.30 do 14.30 Sola; 17.00 Tvoja prihodnost; 17.30 Program za najmlajše; 18.30 N:koli ni prepozno; 19.00 Dnevnik; 19.15 Knjižne novosti; 19.45 Kmetljri'a oddaja; 20.T5 Športne vesti' 20 30 Dnevnik;. 21.00 TV zgodba; 2L50 -isijsa.** **» drugi kanal 21.00 Dnevnik; 21.15 Zadnje Scottovo potovanje; 22.05 Športni četrtek. Jug. televizija 17.30 Angleščina na TV; 18.00 Poročila; 1B.05 Slike sveta — filmski žurnal; 18 30 Britanska enciklopedija; 19.00 TV obzornik; 19-Jo Sporen narodnih pesmi is-vaja »Kvintet Avsenik«; 20.00 TV dnevnik; 20.30 Propagandna od daja; 20.45 Marodič; »Vsakdanje zgodba« — aktualna igra; 21.65 P ručila. Vreme včeraj: naj višja temperatura 7.8. najnižja 2.6. ob 19. uri 5.6 stopinje, zračni tlak 10C9.6 stanoviten, vlaga 83-odst., veter vzhodnik 3 km, nebo oblačno, morje mirno, temperatura morja 7.4 stopinje. Tržaški dnevnik Danes, ČETRTEK, 13. tebruarja Katarina Sonce vzide ob 7.12 in zatone ob 17.28. Dolžina dneva 10.16. Luna vzide ob 7.28 in zatone ob 17.19. Jutri, PETEK, 14. februarja Valentin PO ENOTNI SKUPŠČINI V PROSTORIH FIONI Delavci podjetja Orion so sklenili da bodo nadaljevali stavko do danes Odslej tudi ne bučo več opravljati akordnega dela - Danes v vseh obratih CRDA v Trstu in Tržiču stavka v znak solidarnosti s premeščenimi delavci ■ Stavka v podjetju SILMA Predsinočnjim sta oba sindikata kovinarjev enotno napovedala stav ko delavcev tovarne Orion v in dustrijskem pristanišču od 6. do 11. ure, ker so se razbila pogajanja na uradu za delo. Včeraj ob 8.30 so se stavkajoči delavci sestali na enotni skupščini v prostorih Nove delavske zbornice v Ul. Fon-dares, kjer so jim sindikalni voditelji poročali o poteku in razbitju pogajanj. Po živahni razpravi so vsi delavci odobrili ravnanje sindikalnih predstavnikov ter sklenili, naj se stavka nadaljuje do danes zjutraj. Nadalje so sklenili, da bodo z današnjim dnem prenehali delati na akord, kar bo moč- no prizadelo podjetje. Pri Orionu dela okrog 650 de- lavcev, ki so v kratki dobi tokrat že tretjič prisiljeni braniti in ščititi svoje pravice s stavkovnim gibanjem. Spor se sedaj tiče ravno akordnega dela in akordnih dodatkov, ki bi jih hotelo podjetje znižati za dobrih 20 odstotkov, pri čemer se izgovarja na finančne težkoče. Sindikata sta med pogajanji pripravila nove razpredelnice akordnih dodatkov in sta bila tudi pripravljena upoštevati težkoče podjetja, ki pa ni pokazalo v zvezi s tem nobenega razumevanja. Prve dni pogajanj je podjetje končno pristalo na zadovoljivo rešitev vprašanja proizvodnih nagrad za leto 1963 in 1964, hkrati pa je postavilo pogoj, da jih izplača le, če pristanejo sindikati na znižanje akordnih dodatkov za omenjenih 20 odstotkov. To pa je bilo pravo izsiljevanje, ki sta ga oba sindikata ogorčeno zavrnila. Če bo podjetje vztrajalo na svojem trdovratnem stališču, se bo spor med njim in delavci nujno še bolj zaostril. * * ♦ Danes bo v vseh obratih CRDA v Trstu in Tržiču dveurna solidarnostna stavka vseh delavcev in uradnikov. Z njo bodo ponovno podprli 330 tržiških delavcev, premeščenih za stalno v_ tržaške obrate. Ti delavci se že nad leto dni borijo proti temu krivičnemu ukrepu. Cele mesece so stavkali po eno uro vsak dan, prirejali protestne povorke po mestu itd. Sindikati so se tudi že večkrat pogajali glede tega z ravnateljstvom CRDA, z Intersindom v Trstu in Rimu. Posredovali so tudi ministri, a stvar se ni premaknila z mrtve točke in se je zdelo, “kot da bi bila zakleta. V resnici pa gre za nepopustljivost podjetja in In-tersinda, ki bi lahko že zdavnaj rešila ta spor, saj gre samo za 300 delavcev, kar je za CRDA malenkost. Delavci v ladjedelnici Sv. Marka in v Tovarni strojev bodo zapustili delo ob 14.15 uri, uradniki na osrednjem ravnateljstvu pa ob 15. uri. To bo še en opomin podjetju in Intersindu, naj končno re-' šita to vprašanje. V kovinarskem podjetju SILMA so včeraj opoldne vsi delavci zapustili delo v znak protesta proti popolnoma neutemeljenemu odpustu enega delavca. Zatem so se sestali na skupščini na sedežu FIOM ter sklenili, da bodo stav- kali tudi za rešitev raznih mezdnih vprašanj. Konec stavke uslužbencev radia Snoči se je končala druga stavka nekaterih kategorij radijskih uslužbencev, katerim se je pridru. žil tudi sindikat prireditvenih dejavnosti. Zato ni bilo včeraj krajevnih oddaj razen glasbenega sporeda. Danes bo zopet reden radijski spored. Odgovor Pieraccinija poslanki Bernetičevi Minister za delo Pieraccini je odgovoril na neko pismeno vprašanje, ki so ga postavili Marija Bernetič in nekateri drugi komunistični poslanci v zvezi z vpra. šanjem gradnje avto ceste Mestre Trst in priključka Palmanova - Videm. V svojem odgovoru minister Pieraccini poudarja, da so premostili vse težave v tej zvezi, kakor tudi glede gradnje velikega viadukta, ki bo povezoval avto cesto Trst-Mestre s cesto Me-stre-Padova. Pristojne oblasti so že sestavile dodatno pogodbo med državo in družbo «Autovie venete«. Ta pogodba bo začela veljati, ko jo bo odobrilo zakladno ministrstvo. Vprašanje povrnitve škode posadki motorne ladje »Marco Fo-scarini«, ki je bila potopljena 27. maja 1941, je še vedno pereče. Pripomniti je treba, da so bili številni mornarji na tej ladji prav Tržačani, ki pa so sedaj že upokojeni. V tej zvezi je poslanec Vidali naslovii na ministra za trgovsko mornarico in na zakladnega ministra zahtevo, naj se čimprej u-redi vprašanje odškodnine, d" tere imajo prizadeti pravic do ka- o. nillllllllllllilllllllllllliiiiilllliililiiiiiiiiiiiiijiiiiiiniiliiliillllllllllilllllliiiiiliiliiifiiiiiiiiiiiiiiiiuiitilllliiillllimilllllllllllllllllllllluillillllliliilltiriiillllllliilllllllllllllllllllllllllllllllllillllinniutniiiiiillnitHitllllltlllllllllllllillllllllllllHlilllIlllinilllllllllllllllitililllllillillilin TISKOVNA KONFERENCA POKRAJINSKEGA ZDRAVNIKA DR. SCERRINA ----------—i-------------------------------------------- S 1. marcem brezplačno cepljenje otrok proti otroški paralizi s cepivom «Sabin» Cepili bodo vse otroke v pokrajini od starosti 3 mesecev do 5 let Gre za «živo» cepivo, ki se da otroku skozi usta z žličko Pokrajinski zdravnik di Scerrino je včeraj pojasnil časnikarjem pomen in veliko važnost cepljenja otrok proti otroški paralizi s cepivom «Sabin». Dr. Scerrino je dejal, da bodo kot po vsej Italiji tudi v Trstu začeli s 1. marcem letos brezplačno cepiti otroke od 3 mesecev do 5 let starosti proti otroški paralizi s tem cepivom. Z uporabo tega cepiva v Italiji, je dejal zdravnik, bomo začeli sicer precej pozno, čeprav se je v preteklih letih storilo vso, da bi cepili čimveč otrok s cepivom »Salkn. Toda cepivo «Sabin» ima pred «Salkom» veliko prednost, ker gre za živo cepivo, ki se da otroku skozi usta. Zato je pokrajinski zdravnik sporočil, da bodo za cepljenje s cepivom »Sabin« napravili veliko kampanjo, da ne bo ostal niti en otrok, ki bi ne bil cepljen proti otroški paralizi. V zadnjih osmih letih smo imeli v Trstu sledeče število primerov otroške paralize: 1955. leta 48, 1956. leta 10, 1957. leta 12, 1958 leta 12, 1959. leta 33, 1960. leta 18, 1961. leta 1, 1962. leta 2, 1863. leta 12. Dr. Scerrino je poudaril, da čeprav ta števila ne predstavljajo visokega povprečja v primerjavi z nekaterimi drugimi pokrajinami, jih je treba vendar imeti za resne, ker je ta bolezen ena najbolj zahrbtnih in hudih, saj povzroča včasih poleg smrti tudi popolno ohromelost vseh otroških udov. Borba proti tej bolezni se je v Trstu začela leta 1958' s cepljenjem otrok s cepivom «Salk», Toda to cepivo ni dalo pričakovanih rezultatov, ker so otroke cepili z mrtvim cepivom. Sedanje ceplje- VCERAJ NA TRŽAŠKI ŽELEZNIŠKI UPRAVI ZA ITALIJANSKE PROFESORJE IN DIJAKE Začetek pogajanj o železniških tarifah za prevoz tranzitnega hlaga ČSSR Na pogajanjih sodelujejo železniške uprave Jugoslavije, Avtrije, Trsta m delegacija iz Češkoslovaške - ČSSR zahteva znižanje sedanjih tarif Jugoslavije in Avstrije Včeraj dopoldne ob 9. uri so se pričela na tržaški železniški upravi pogajanja o tarifnih postavkah za prevoz češkoslovaškega blaga po železnici v tržaško pristanišče. Na pogajanjih sodelujejo predstavniki jugoslovanske, avstrijske, češkoslovaške in tržaške železniške uprave, saj ti prevozi zanimajo vse štiri železnice. Iz Trsta do CSSR vodita dve železniški progi, ki gresta najprej preko jugoslovanskega nato pa preko avstrijskega ozemlja in od katerih je najugodnejša najstarejša Južna železnica. Pogajanja so dokaj zapletena, saj gre za sestavo obsežne železniške tarife, ki se nanaša na vsako vrsto blaga in za vsako geografsko področje posebej. Vendar pa predvidevajo, da bodo celotno delo opravili do jutri in da bo mogoče že v petek podpisati sporazum. Zato so tudi včeraj razpravljali od 9. do 14. ure in popoldne od 16. ure do poznega večera. O razgovorih predstavnikov železniških uprav niso hoteli nič podrobnejšega povedati in je samo znano, da zahtevajo predstavniki CSSR, da iiiiiiiiiiiiiiiiiimiimiiiiitiiiiiiiinniiiiimifiiiiifniiiiiHiiiiiiiiiiiiiiiiiiuiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiuuuiuiiiiiiiiiiia ODGOVORI NA VPRAŠANJA SENATORJA VIDAUJA Za povišanje pokojnine pomorščakom ni na razpolago finančnih sredstev Iz istega razloga tudi ne morejo izplačati niti predujmov na račun povišanih pokojnin - Po avstro-ogrskem zakonu stanovanja za duhovnike Minister za trgovinsko mornarico je odgovoril senatorju Vidali-ju na vprašanje v zvezi z izplačevanjem pokojnine pomorščakom, v katerem je senator Vidali zahteval, da pristojna ministrstva uredijo to vprašanje in da naj poskrbijo, da bodo dobili upokojenci vsaj nekaj predujma na račun povišanja pokojnine. Minister zagotavlja, da je vprašanje ureditev pokojnin pomorščakom, kakor tudi ureditev finančnih sredstev zadevni pokojninski blagajni v proučavanju pri ministrstvu za delo in socialno zavarovanje, ministrstvu za trgovin-sko mornarico in pri zakladnem ministrstvu. Toda zakladno ministrstvo doslej ni moglo ugoditi predloženim zahtevam, ker čaka, da bodo najprej uredili celotno vprašanje v zvezi z obveznim zavarovanjem na osnovi^ zakona iz leta 1962. Nadalje minister sporoča, da je posebna komisija, ki je imela nalogo to vprašanje prouči, ti, predočila zakladnemu ministrstvu nujnost državnega finančnega posega, da se bo lahko zagotovila pomorščakom ustrezna pokojnina. Glede zahteve senatorja Vidali-ja, naj bi dali pomorščakom predujem na račun bodočih povišanj pokojnin, je minister odgovoril, da je to za sedaj nemogoče, ker r.i na razpolago zadostnih denarnih sredstev. Notranji minister pa je odgovoril Senatorju Vidaliju na vpraša- nje glede stroškov, ki jih ima tržaška občina za‘cerkvene potrebe zlasti za stanovanja duhovnikov, na osnovi nekega starega avstro-ogrskega zakona. Po ministrovem mnenju je ta avstroogrski zakon že vedno v veljavi, ker ni bil nikoli preklican in je zato tržaška občinska uprava dolžna poskrbeti za stanovanje duhovnikov v posameznih farah. Vprašanje senatorja Vidalija se je nanašalo konkretno na sklep občinskega odbora, s katerim je bil odobren izdatek 27.774.000 lir za nakup petih stanovanj v neki rovi stavbi za potrebe fare Marije pomočnice v Trstu. Dva hudo ranjena pri dveh nesrečah Včeraj ponoči, sta se na naših cestah zgodili dve prometni nesreči. Hujša se je dogodila okrog 4. ure zjutraj na vogalu Ul. Pasco-li in Ul. Vecellio, druga pa se je dogodila v Ul. F. Severo na vogalu Ul. Sv. Frančiška. Pri prvi nesreči sta se huje ranila 21-letni delavec Cesare Berce iz Ul. Biasoletto 7 in 17-letni strugar Tullio Kanzki iz Ul. Machlig 26 Kanzki in Berce sta se peljala v fiatu 600 TS 36539, ki ga je po JI, Pascoli vozil 23-letni Alcide Catti iz Ul. Felluga 38. Ko se je Catti približal Ul. Vecellio, je iz omenjene ulice s fiatom 11G0 TS 35973 privozil 24-letni Nereo Radin iz Ul. D’Azeglio 19. Trčenje je bilo neizbežno in zaradi močnega sunka se je železje fiata 600 zvilo in skrotovičilo, tako da so morali priskočiti na pomoč gasilci, da so ranjenega Berceta potegnili iz razbitega fiata 600. Pri nesreči je Catti ostal nepoškodovan, medtem ko so Kanzkija odpeljali v bolnišnico z zasebnim avtom, Berceta pa z avtom RK. Sprejeli so ga na ortopedski oddelek, kjer se bo moral zdraviti mesec dni zaradi zloma leve piščali, ran in udarcev po desnem sancu in čelu ter ran po drugih delih telesa. Kanzkija so sprejeli na nevrološki oddelek, ker se je hudo pobil po glavi, zaradi česar je imel vrtoglavico; ranil se je tudi po levi ličnici in levem gležnju. Zdraviti se bo moral 20 dni. Vse potrebne formalnosti o nesreči so opravili agenti cestne policije, gasilci pa so s pomočjo premičnega žerjava odstranili poškodovan fiat 600. Druga nesreča sp je dogodila u-ro pozneje, ko je 36-letni Fabio AmSrosi iz Ul. S. Pelagio 17 vozil po Ul. F. Severo navzgor svoj fiat 600 TS 42291. Ambrosi je že privozil mimo Ul. Coroneo, ko je opazil, da je navzdol privozil fiat 1100 TS 18858. Šofer fiata 1100 19-letni Aleksij Cok z Lonjerske ceste 209 je namreč nameraval zaviti v Ul. Sv. Frančiška, toda premaknil se je preveč na sredino ceste in Ambrosiju ni uspelo, da bi se izognil trčenju. Po trčenju v Čokov avto je Ambrosi izgubil nadzorstvo nad vozilom in se zaletel še v fiat 500, ki je parkiral v bližini. Na kraj nesreče so prihiteli karabinjerji s postaje v Ul. Colo-gna, ki so po opravljenem delu s policijskim avtom prepeljali Am-brosija v bolnišnico. Službujoči zdravnik je ponesrečencu nudil prvo pomoč zaradi lažjih ran po levem sencu in kolenih. Okreval bo v 8 dneh. Ambrosijev avto je utrpel precejšnjo škodo. Uspela stavka kemične stroke Danes zjutraj se konča 48-urna stavka delavcev kemične stroke, ki je bila po vsej državi. Skupno je stavkalo okrog 200.000 delavcev, v Trstu pa okrog 650, ker je tu malo kemičnih tovarn. Pri nas so stavkali vsi delavci in tudi lep odstotek uradnikov. Jutri se bodo v Rimu sestali predstavniki vseh treh osrednjih sindikalnih organi, zacij kemične stroke in se pogovorili o nadaljnji borbi. se znižajo obstoječe železniške tarife, medtem ko so avstrijske in jugoslovanske železnice uvedle v preteklem letu določene poviške. Skratka gre za pogajanja, ki so se pričela z diametralno različnimi stališči, vendar pa obstaja upanje, da se bodo ugodno zaključila. Pogodba o prevozu blaga po železnici spada v okvir štirih pogodb, ki so potrebne za normalno odvijanje češkoslovaškega tranzitnega prometa skozi tržaško pristanišče. V torek so podpisali sporazum o tranzitu skozi tržaška Javna skladišča, v petek bo predvidoma sprejet sporazum z železnicami in nato se predvideva, da bo potrjena obstoječa konvencija s pomorskimi družbami, ki izvršujejo prevoze po morju. Bolj zapleteno pa je vprašanje plačevanja pristaniških stroškov, ker so se italijansko-češkoslo. vaška trgovinska pogajanja razdrla in ni bila obnovljena trgovinska pogodba, ki predvideva tudi plačevanje češkoslovaških pristaniških stroškov v blagu. Vendar pa tržaški gospodarski krogi pričakujejo, da bodo za ta plačila še nadalje po «tihem sporazumu« uveljavljali določila prejšnje pogodbe. NA SINOČNJI SEJI ODBORA Izročena pooblastila novim obč. odbornikom Sinoči se je prvič sestal novi občinski odbor levega centra. Najprej je župan dr. Franzil pozdravil nove odbornike prof. Romana, prof. Lonzo, odv. Maianija in namestnika odbornika De Gioio. Nato jim je župan izročil pooblastila, ki so jih novi odborniki sprejeli. Po tej uvodni formalnosti je občinski odbor določil, da bo seja občinskega sveta v ponedeljek 24. t. m. ob 18.30. uri. Zatem je bila imenovana komisija za šport, ki jo sestavljajo odborniki dr. Ba-bille, prof. Lonza, inž. Colautti, dr. Blasina in namestnika odbornikov dr. Vascotto in De Gioia. Odbor je sinoči razpravljal tudi o dokladi za stražarsko službo mestnih redarjev. Določili so, da se doklada poviša na 10.000 lir mesečno, medtem ko so doslej poročeni redarji prejemali 5000 lir, neporočeni pa 3.500 lir mesečno. S povišanjem odpade tudi razlika doklade med poročenimi in neporočenimi redarji. Končno je odbor sklenil, da bo občinska uprava dala svoj prispevek pri organiziranju kongresa Furlanskega filološkega društva, ki bo prihodnjega septembra v Trstu. V nedeljo v kinu Arcobaleno Poslance Foa na javnem zborovanju tržaške PSIUP V nedeljo 16. t rn. ob 10.30 bo priredila tržaška PSIUP svojo or-vo javno manifestacijo v kinu Arcobaleno. Uradni govornik bo član vsedržavnega vodstva stran- ke poslanec Vittorio Foa, ki je že več let tudi vsedržavni tajnik CGFL. Jutri stavka openskega tramvaja? Jutri bo po vsej državi stavka mestnih tramvajev, avtobusov in malih železnic, ki so jo enotno napovedali vsi trije sindikati. Stav. ka bo popolnoma ustavila mestni promet po raznih mestih, ker spa. dajo mestna prevozna podjetja v to skupino. V Trstu pa je položaj drugačen, ker velja za uslužbence Acegata ugodnejša pogodba za električno stroko in ne tista pogodba, ki velja za uslužbence pre. voznih podjetij po • drugih mestih. Zato se tiče stavka pri nas samo uslužbencev openskega tramvaja, ki bodo najbrž stavkali, kar pa še ni dokončno potrjeno. Sindikati so že napovedali nadaljnjo 24-umo stavko, ki bo 20. t.m. Do stavke je prišlo zaradi razbitja pogajanj v preteklih dneh. Danes se v Kopru zaključi seminar italijanske kulture Včeraj so gostom priredili sprejem v Umagu, danes pa priredi zaključni sprejem Italijanska unija v Kopru Včeraj je bil v Kopru predzadnji dan seminarja za italijanski jezik in kulturo. Za šolnike sta predava- la prof. Iginio Moncalvo iz Trsta in prof. Riccardo Richard iž Pavie. Prof. Moncalvo je zaključil ciklus svojih predavanj o Galileu C prof. Richard pa se je še Galileiju, ; zadržal pri najnovejšem razvoju italijanske kinematografije, pri čemer so predvajali tudi film Alberta Caldane «Otroci, ki se ljubijo«. Za dijake pa sta bila na vrsti prof. Renato Roli, ki je govoril o temi «500 v umetnosti« In dr. Stelio Crise, direktor tržaške ljudske knjižnice, ki je govoril o temi »Kulturne revije na začetku ’900». Sinoči so za italijanske prof( je priredili sprejem v hotelu « grad« v Umagu. Priredili so ga predsedniki občinskih skupščin iz Buj, Umaga in Novigrada Danes se bo seminar zaključil s sprejemom, ki ga bo priredila Italijanska unija v stekleni dvorani hotela «Tri|Utg» ob 16. uri popoldne in katera* se bodo poleg predavateljev -tarjlušateljev seminarja udeležili tudi, .^predstavniki oblasti in drugi povabljeni gostje. Predvčerajšnjim pa je— kot povzemamo iz italijanskih listov — v prostorih italijanskega konzulata v Kopru priredil sprejem tudi novi Italijanski generalni konzul v Kopru dr. Cerchione, na katerega pa naš list, za razliko od italijanskih listov iz Trsta, Vidma in Benetk, iz neznanih razlogov ni bil povabljen in niti obveščen, zaradi česar o njem seveda tudi nismo mogli poročati. Včeraj zvečer okrog 23.30 so morali gasilci na Trbiško cesto pri plesni dvorani «A1 Paradiso«, kjer se je vnela suha trava in grmičevje. Gasilci so se morali truditi eno uro, da- so požar pogasili. Manjši požar suhljadi so na Op-gasili gasilci z openske po- Našemu delovnemu tovarišu Cvetku Hrovatinu fe žena Mira včeraj povila krepkega sinčka Branka. Staršem čestitamo, novorojenčku pa želimo obilo zdratija in dolgo življenje. Delovni kolektiv Primorskega dnevnika .........................................................................................................................................................iiiiMiiniiiiiiiiiiiiiiiiiiiiimi V COSTI MEČU NA POTI Z REKE V TRST Motorna ladja «Andrea Mantegna» nasedla na sipino pred Puljem Nesreča se je pripetila prav nasproti rta Kamenjak ■ Na pomoč sta ji odplula dva vlačilca U Trsta in dva z Reke Včeraj zjutraj okoli 2.30 je motorna ladja «Andrea’ Mantegna«, ki pripada brodarski družbi «Linee Marittime delFAdriatico« s sedežem v Anconi, nasedla na plitvine v bližini malega otoka južno od rta Kamenjak pri Puli. Ladja «Andrea Mantegna« je prihajala iz Reke, toda k sreči ni imela na krovu potnikov. Splošni plovbeni pogoji so bili sicer dobri, saj je bilo morje mirno in tudi ni pihal močan veter, zelo ga je motila plovbo gosta megla, se je že nekaj ur prej spustila na ves Kvarnerski zaliv m severni del Jadranskega morja. Ob omenjeni uri je motorna ladja prešla rt Kamenjak. Plula je brez vsakršne težave, toda nenadoma se je preveč približala malemu otoku, ki se dviguje iz morja v bližini rta. To se je zgodilo verjetno zaradi megle, ki je dopuščala le majhno vidljivost. Ko se je ladja približala otoku, je nenadoma zašla na podvodne čeri in sipine, ki obdajajo otok. Sunek ob pesek je bil k sreči zelo blag, tako. da se ladja ni skoraj njč poškodovala. Da se je zgodilo nekaj nenavadnega, so se najprej zavedli mornarji, ki so bili na palubi. Takoj so zbudili moštvo, M je spalo v kajutah. Obstajala je namreč nevarnost, da se ladja zač- /UH Ha nw ip w nvp ne potapljati. Do tega pa ni prišlo, ker je bil sunek, kot smo dejali, zelo blag. Posadka je skušala najprej rešiti ladjo s sipin z lastnimi močmi in sredstvi. Kmalu p« je postalo jasno, da je ladja tako močno nasedla, da je potterien poseg močnejših mehaničnih sredstev za njeno osvoboditev. Zato se je poveljstvo ladje povezalo z luškim poveljstvom v Puli, ki je takoj obvestilo pristojne organe na Reki in v Trstu. V včerajšnjih jutranjih urah sta odplula iz našega mesta vlačilca «Castor» in »Hercules«. Istočasno pa sta odplula iz Reke dva vlačilca družbe »Brodospas Po prvih vesteh je izključeno, da bi pri nesreči prišlo do človeških žrtev. Baje tudi ni bil nihče ranjen. Po zadnjih vesteh, so na kraj nezgode prišli vlačilci iz Trsta in Reke. Pričvrstili so vrvi na nasedlo ladjo, ter počakali do 21. ali 22. ure, ko je prišlo do plime. Sele tedaj so lahko začeli s svojim delom, da .bi potegnili ladjo s plitvine. neznanci v teh dneh odnesli kar šest takih avtomatova izpred barov in trgovin. Tatvine se je zavedel 60-letni Gino Busico, iz Ul. Fornace 2, predstavnik tvrdke Cambissa s sedežem v Ul. Baia-monti 2, ki je lastnica avtomatov. V ponedeljek je Busico šel na tedensko kontrolo avtomatov in na svoje veliko presenečenje je u-gotovil, da so izginili avtomati - zidu trgovine Delavskih zadrug na Trgu Perugino, izpred bara »Stel- Tatovi odnesli šest avtomatov za bonbone Po tatvinah avtomatov, o katerih smo poročali pred dnevi, so miiiiiiiiiiiiiiiitiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiMiiiiiMiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiimmiiiuiiiiiimiiiiiifiiiiiiiiiiiiiiiiitiitiiiiiiiiiiiiHiiiiiiHiiiiiimiiitiiiiiiaiiiittiiitiiiiiuiiiiiiiiiiiMiiiii TRAGIČNA NESREČA ALI ZLOČIN? Smrt mlade Tržačanke v avta pogreznjenem v jezera Cavazzo Vrata avtomobila so bila zaprta, prestava je bila vključena za ritensko vožnjo, truplo nesrečne mladenke pa je ležalo na zadnjem sedežu V vodah jezera Cavazzo, ki le. ži 30 km od Vidma, je včeraj zjutraj neki čolnar zagledal potopljen avto plave barve s tržaško evidenčno tablico, v katerem je bila neka ženska. Avto se je pogreznil v vodo blizu lesenega pomola nekaj metrov od obrežja. Čolnar je poklical na pomoč gasilce, ki so potegnili avto iz vode. V avtu, ki je last tržaškega i.v-tomobilskega kluba ter ga je klub dajal v najem svojim uslužben-cem. je na zadnjem sedežu bilo truplo 24-letne računovodkinje Brune De Marchi iz Trsta, Ul. Conti 21. De Marchijeva je ležala na zadnjem sedežu avtomobila, ki je imel zaprta vrata. Gasilci so ugotovili tudi, da je bila vključena prestava za ritensko vožnjo. Nesreča ali umor? Na kraj nesreče so prihiteli karabinjerji sodnega oddelka in javni tožilec iz Tolmezza. Po pregledu trupla, ki ga je opravil sodni zdravnik, so preiskovalni organi ugotovili, da se je nesrečna De Marchijeva u-topila. Na truplu niso našli nobenega znaka udarcev ali ran. Kljub temu so preiskovalni organi odredili, da se Izvrši obdukcija. Kako se je mogla dogoditi nesreča ne ve nihče povedati ničesar. Kraj, kjer se je avtomobil pogreznil, je bolj samoten in pre- bivalci Alessa, vasi ob jezeru, ni-so opazili ničesar. V zimskem času je kraj zelo samoten in k jezeru ne prihaja nihče. De Marchijeva je bila uslužbe-na v uradih tržaškega avtomobilskega kluba kot računovodkinja in je te dni vzela avto v najem pri samem avtomobilskem klubu Sirota po materi je pred štirimi leti dokončala trgovsko šolo «Du Vinci« in se potem zaposlila v uradih avtomobilskega kluba. Do pred nedavnim je stanovala z o-četom v Ul. Rossetti 93. potem pa se je preselila v Ul. Conti 21, kjer je živela sama v opremljenem stanovanju. la« v Ul. Conti 12, izpred bara v Ul. Caprin 8, izpred bara v Ul. Madonnina 21 ter izpred barov Ciabatti na Trgu Garibaldi in v Ul. Foschiatti 6. Skupno torej šest avtomatov, ki so bili vredni skupno 270.000 lir. Busico se je zglasil na komisariatu stare mitnice, kjer je za tvrdko Cambissa prijavil tatvine. Darovi in prispevki Ob prvi obletnici smrti našega predobrega moža in papana dr. prof. Josipa Kosovela daruje družina v počastitev spomina 2.500 Ur za Dijaško Matico in 2.500 lir za Sklad Sergija Tončiča. V počastitev spomina pok. prof. Josipa Kosovela daruje Poldka Gruden 1,000 lir za Dijaško Matko. Ob prvi obletnici smrti prof. Josipa Kosovela daruje družina Tončič 2.500 lir za Dijaško Matico in 2.500 lir za Sklad Sergija Tončiča. Včeraj-danes ROJSTVA, SMRTI IN POROKE Dne 12. februarja 1964 se Je v Trstu rodilo 10 otrok, umrlo pa Je 16 oseb: Umrli so: 75-letna Valentina Mašin vd. Petean, 82-letna Amella Ll-zler vd. Fortunat, 81-letni Ernesto Debegnak, 88-letna Agostina Zorat vd. Tomat, 84-letna Giuseppina Man-zonl vd. Sbergllaffa, 55-letnl Elio Furlani, 33-letni Pietro Iacaz, 63-letnl Bruno Sinigol, 82-letna Lucrezia Pe-nazz; por, Sgubbl, 59-letni Adriano Kota, 70-letm Alberto Glorgi, 81-let-na OUmpia Fabiicci, 81-letnl Ptetro Bon 83-letna Cat-rma Gigante vd. Farella, 63-letnl Giovanni Grando. 88-letnl Rodolfo MaJovvkJ. DNEVNA SLUŽBA LEKARN <1«.-U.) Biasoletto, Ul. Homa 16; Al Gale-no, Ul. S. Ctlino 36; Alla Madonna del Mare, Largo Piave 2; SanfAnna, Strada dl Fiume 63; Davanzo, Ul. Bernlnl 4; Godina A11TGEA, ulica Ginnastica 6; Al Lloyd, Ul. Orolo-glo 6; Sponza, Ul. Montorstno 9. NOČNA SLUŽBA LEKARN (19.-1*.) Davanzo, 01. Bernlnl 4; Godina Al-ITGEA, Ul. Ginnastica 6; Al Lloyd, Ul. Orologlo 6; Sponza UUca Mon-torslno 9. nje z živim cepivom »Sabin« pa je dalo po podatkih iz držav, kjer so to cepljenje organizirano izvedli, popolnoma zadovoljive rezultate in so v nekaterih državah to bolezen že popolnoma zatrli. Kampanja za cepljenje otrok od 3 mesecev do 5 leta starosti bo trajala od 1. do 31. marca. Toda cepljenje se bo nadaljevalo, dokler ne bodo cepljeni vsi otroci v vseh občinah pokrajine. Pokrajinski zdravnik je poudaril, da je treba v tej kampanji prepričati starše, da ni nobene nevarnosti za morebitne druge posledice, če cepijo svoje otroke proti polio-mielitisu z živim cepivom »Sabin«. Poleg tega je to cepljenje zelo enostavno, saj ga otrok dobi skozi usta, na kocki sladkorja ali pa z žličko. Samo v tržaški pokrajini, ki ima nekaj nad 300.000 prebivalcev, so lansko leto izdali za ortopedske instrumente 2.250.000 lir, brez stroškov za bolnišnico in zdravnike, da ne govorimo o neprecenljivi škodi, ki jo utrpijo prizadeti otroci. Zato se je treba proti tej bolezni, je dejal dr. Scer-rmo, boriti z vsemi sredstvi in se morejo tega zavedati ne samo državne in krajevne oblasti, ampak predvsem starši, ki ne smejo imeti nobenih predsodkov proti cepljenju svojih otrok. Dr. Franzil prisegel Sinoči ob 18. uri je bila v palači tržaške prefekture kratka ceremonija, na kateri je tržaški župan dr. Franzil ponovno prisegel pred generalnim vladnim komisarjem dr. Mazzo, da bo spoštoval vse zakonske predpise, ki se tičejo njegovega položaja kot tržaškega župana in državnega funkcionarja. Ceremonija je bila, kot smo že dejali, zelo kratka. Prisostovali so ji podprefekta dr. Miceli in dr. Mo-linari kot priči, občinski tajnik dr. Carminelli ter nekaj drugih oseb. PROSVETNO DRUŠTVO PROSEK -KONTOVEL priredi v nedeljo, 16. t. m. ob 17.30 v dvorani na KONTOVELU Prešernovo proslavo Spored: 1. Nastop pevskega zbora lz Velikega Repna 2. O Prešernu govori Boris Race 3. Nastop pevskega zbora Prosek - Kontovel 4. Recitacije 5. Nastop združenih pevskih zborov iz Velikega Repna in Proseka - Kontovela ob spremljavi harmonikarja Oskarja Kjudra. Vljudno vabljeni 1 Gledališča VERDI V petek ob 20.30 za red C v P&' terju in ložah ter za red A na balkonih in galerijah zadnja predstava opere «Moč usode« z istimi nastopajočimi kot pri prejšnjih predstavah. Dirigent Bruno Bortolettt. V soboto za red A v parterju ložah ter za red B na balkonih 1“ galerijah prva predstava Donizettijeve opere »Lucia di Lammermoo«. Dirigent Bruno Bartoletti. V glavo' vlogi Renata Scotto, v ostalih Pa: Renato Cioni, Enzo Sordello, Bruno Marangoni, Gianfranco Manganotti. Pri blagajni gledališča se nadaljuje prodaja vstopnic za sobotno premiero. TEATRO STABILE Danes 13. t. m. ob 21. uri v Av' ditoriju (vhod iz Ulice Tor Bande-na) 20. ponovitev Aristofanove i*r* «Zene v parlamentu« v priredbi Lina Carpinterija in Mariana FaragU-ne. Režija Fulvio Tolusso, scene i” kostumi Laura Sabatelli. Izvirna g'35-ba Doriano Saracino. Absolutna novost. Rezervacija in prodaja vstopile pri centralni prodajalni v Pasaži Protti (tel. 36-372). Cene: parter A 1200 lir, parttr B 700 lir, balkon 300 lir. Razstave V maju festival reklamnih filmov Letos bo od 7. do 9. maja sedmi festival reklamih filmov za običajne filmske predstave in za televizijo, ki je združen z vsedržavnim zasedanjem o reklamnem filmu. Festival prireja tržaški velesejem pod pokroviteljstvom vsedržavne filmske industrije (ANICA), italijanske reklamne federa- cije (FIP), in združenja uporabnikov reklame (UPA). Prvotno je bil ta festival prirejan v okviru tržaškega mednarodnega velesej-^e. bekaj let pa ga prirejajo maja, tako da je pred mednarodnim reklamnim festivalom, ki je izmenično v Cannesu ali v Benetkah. Tudi letos bosta dve razsodišči podelili vrsto pomembnih nagrad Glavni nagradi predstavljata posnetka miramarskega gradu in zvo-ha Sv. Justa v zlatu, poleg nagra-de v znesku enega milijona lir za televizijski reklamni film in nagrade za običajni reklamni film v višini 1.5 milijona lir. Delavca Acegata sta se zastrupila Dva delavca, ki sta uslužbena pri Acegatu, sta se včeraj, popoldne zastrupila s plinom v jarku, ki sta ga malo prej skopala v Ul. Piccar-di na vogalu Ul. Gambini. 27-letni Livio Marzani z Lonjerske ceste 69 in 21-letni Michele Messini Iz Ul Mazzini 46 sta včeraj bila v meter globokem jarku, kjer sta menjavala plinske cevi. Zaradi uhajanja plina pa sta se oba delavca zastrupila. Z avtom RK so ju prepeljali v bolninico, kjer so Marzanija sprejeli na četrti medicinski oddelek s prognozo okrevanja v 6 dneh, Mes-sinija pa so pridržali na opazovalnem oddelku s prognozo okrevanja v 4 dneh. Nesreča madžarskega pomorskega častnika Na pomolu IV v Starem prlsta-niču, ob katerem je zasidrana madžarska ladja »Duaujvaros«, se je včeraj popoldne ponesrečil 60-letni madžarski državljan Sandor Szi-gyarto iz Budimpešte, ki je vkrcan na madžarski ladji kot drugi strojni častnik. Szigyarto je hodil po pomolu, ko se je nerodno spotaknil ob tračnico premičnega žerjava ln padel. Pri padcu si je zlomil desno nogo. V mali galeriji C.C.A. (z vhod"1® na Trgu Verdi) je od 17. do 20. ur odprta razstava skupine, ki deluje) v okviru novih vizualnih iskanj. 8aa' stavljene so grafike Getulia (Ital')3” Mavigneria (Brazilija). Picelja (Jut0" slavija) in skupine «T» iz Mil3"3! ki sodeluje z nekatermi premični'1'1 deli. Razstavo je uredil odsek «Artl P13' stike« ARTE VIVA v sodelovanju 5 kulturnim krožkom. Ljudska prosveta Prosvetno društvo Slavko Skamp^ le priredi «Osnovne tečaje o tot°' LH14 Palmer, Curt Jurgens. Graftaclelo 15.00 »Sedotta e abB3"J donata«. Stefama Sandrelli. sa Urzl. , Superctnema 16,00 «L’ldolo dl AcaPu co». Elvvis Presley. Technicolor. Alabarda 16.00 »La noia«. Cather'" Spaak, Horst Bucholtz. prepove® no mladini. .. Filodrammatico 16.00 «Le motoriž^ te«. VValter Chiari, Raimondo v nello, TotO. Aurora 16.00 «11 re del sole«. Cristallo 16.30 »La morte sal« 1P f( scensore«. Lea Massarl, RoBe Hossein. , Capltol 16.00 »Sclarada«. Technlco10 • Gary Grant. Audre Hepburn. Garibaldi 16.00 «Mondo di notte m V Technicolor. Prepovedano mla® / Massimo 16.00 »Allarme sezlone 0 cidi«. John Baer. Impero 16,30 «Per sempre con 'e. Moderno 16.00 »I due monelli«. Fotografije, ki jih Je posnel Mario Magajna na plesih v Hotelu Excelsior, na novinarskem plesu Primorskega dnevnika ln na otroškem rajanju v dvorani stadiona »Pni maj», so na ogled v Tržaški knjigarni. Ul. sv. Frančiška št. 20. Mali oglasi POKRIVANJE PODOV In podi Iz plastike, guma. Ilnoleum od 450 lic dalje kv. meter. Preproge In plastične preproge za hodnike vseh vrst po zelo ugodnih cenah. Zagotovljena namestitev izkušenih delavcev A.R.B ITALPLAST. Trst, Trg Ospedale «, telefon 95-919. lito, Pablito Alonso. Sledi In Jerry», Astorla 16.30 «WaIter ed 1 suol glnl*. VValter Chiari. . Astra 16,30 »Uominl vlolentl«. G1' Ford. Vittorio Veneto 16.30 «11 castello J® ledetto«. Technicolor Tom P351-*!- Abbazla 16.00 «La ragazza sprint«. M. Sarfatl. Prepove®3 mladini. Ideale 16.00 »Russla sotto Hc sta«. Technicolor. Zadnji č»a. Marconi 16,00 «11 coquistatore VVest«. Rod Cameron. ri„i- Skedenj 16.00 »Sabrina«. Wllllanl n den, Audrey Hepburn. SMUČARSKI IZLET SPOT V KRANJSKO GORO V nedeljo 23. t.m., kakor te - j govorjeno, priredi SPDT smuC»*jKe rje d°- Izlet v Kranjsko goro za začeto kakor tudi za lzvežbane smuč3 ^ (seveda m rečeno, da >ne do Pr° so ra tudi za nesmučarje). KaK£pn1'' se domenili že na predavanju r bo za to priliko na razpolago P vrstni smučarski učitelj, na kar sebno opozarjamo mladino. ITALIJANSKA BIENALA ORODNIH STROJEV Milansko velese jcnisko razstavišč* 4. • 11. oktobra 1964 Te specializirane razstave se bodo udelež*1* tovarnarji, agenti, zastopniki in trgov« orodnih strojev ter Izdelkov podobnih «**! hanlčnlh strok. Vljudno so vabljeni ‘u<\' tuji obiskovalci, ki bodo Imeli prost vstop proti predložitvi potnega lista. Obrnit« »e na UCIMU SS — 5 — 13. februarja 1964 PRIMORSKI DNEVNIK VESTI IZ KOPRSKEGA OKRAJA Koristna izmenjava pedagoških izkušenj med tržaškimi in koprskimi slov. učitelji Sestavili bodo načrt za nadaljnje medsebojne stike, sestanke in gostovanja ■ Proučevanje in primerjanje obeh šolskih sistemov Na vabilo okrajnega zavoda za Pedagoško službo je v ponedeljek , a na obisku v Kopru skupina slovenskih učiteljev iz Trsta. Tr-*asln gostje so v šoli «Pinko Tomažič. prisostvovali praktičnemu Pouku o slovenskem slovstvu. Ob Pm prvem stiku so se šolniki raztovarjali o šolskih zadevah in se .. govorili, da bi sestavili načrt in „nadal3nie razgovore, sestanke gostovanja, -01 služila za iz-njavo pedagoških izkušenj tudi c Posamezne predmete, oiska sistema se sicer razliku-i: ?> ker je na Tržaškem petraz-itn=^a osnovna šola, medtem ko ajo na Koprskem osemletke. • na ao*a Pa se da nekako šolniki so izrabili svoje’ja’ da bi, bili taki obiski vna?VOljstV0 'n so se zahvalili za-Drtni za.Pedagoško šolo ter so P pomnili, da bi bilo koristno pro-* ln Primerjati ta dva šolska Delegacija italijanskih bojevniških organizacij ANPI za goriško pokrajino je zaključila svoj obisk v koprskem okraju. V dveh dneh jaka pisatelja Josipa Kostanjevca, ob stoletnici njegovega rojstva. Priložnostne proslave so bile po vseh šolah, medtem ko goriško ajstema. Razen tega so izjavili, da “fan,®a šolsko in kultur-- *:~ ^ertflijunske manjšine. notehnika v Izoli in vinsko klet v Vipavi. Delegacijo je sprejel včeraj tudi predsednik občinske skupščine Nova Gorica Joško Štrukelj. Pred vrnitvijo v Italijo je vodja delegacije, predsednik pokrajinskega komiteja Mario Fantini izrazil svoje zadovoljstvo nad razgovori, ki jih je imel s predstavniki Zveze borcev m s predstavniki novogoriške občinske skupščine. Poudaril je pomen teh srečanj, ki vse bolj utrjujejo vezi med bivšimi ----------Zaželel čim bolj pogosti in tudi povabil delegacijo okrajne zveze borcev Koper na obisk v Gorico. Ob Prešernovem dnevu je bilo na Primorskem več prireditev. V koprski ljudski knjižnici so nagradili deset najaktivnejših bralcev slovenske in italijanske narodnosti. V Idriji so podelili Bevkove značke pionirjem, ki so tekmovali v poznavanju domače literature, piedtem ko so v Vipavi organizirali razstavo del vipavskega ro- stop, posvečen delu in življenju Franceta Prešerna. Nastopili bodo v raznih krajih Primorske. Zimski turizem na Primorskem je dobil še en pomemben objekt. Na vojfkem pri Idriji so namreč izročili v obratovanje novo vlečnico dolgo 320 metrov. Sredstva sta prispevala SAP-turist Ljubljana in Turistično društvo Idrija. Cez nedeljo so se smučarji že v velikem številu posluževali nove vlečnice. V koprskem muzeju so odprli razstavo 200 barvnih reprodukcij zgodovinskih in kulturnih spomenikov iz paleolitika, neolitika in egipčanske umetnostne kulture. Razstavo je organizirala Delavska univerza v Kopru, z namenom, da bi posredovala širšemu krogu prebivalstva vsaj bežen vpogled v likovno ustvarjanje v razdobju od 12. do 6. stoletja pred našim štetjem. Z OBČNEGA ZBORA KMETOV V STANDREZU Razpravljali so o košenini, smetišču mleku in o drugih svojih problemih V novem odboru je le malo sprememb od prejšnjega V zadnjem trenutku ni prišlo do stavke zaradi cene mleka Društvo neposrednih obdeloval- poročal, da je tudi štandreško stvu, na podlagi ocene posebne cev zemlje iz Štandreža je imelo društvo lani vložilo svojo ponud- društva v lanskem letu, podrobneje pa je o tem govoril predsednik Zavadlav. Glede najema košnje na letališču v Rojah je VJJ- VJ . manjšine, ie * j? skuPine tržaških šolnikov ki -,U j P°U(iaril, da tržaški šolni-nii,F6Z<^rav^a?0 an pozitivno oce-zivi63-0 ,seminar italijanskega je-nii® 'P kulture za italijanske šol-ke m dijake v Kopru. Pri tem 4» izrazil upanje, da bodo tudi tr-nna L s°' »lanaZe poln- ko je Prispel «Z ten«*6* ,žalni sprevod, pred ka-igrala domača godba na v tia’•• ^a godbo sta se peljala reditev - predsednik Pustnih pri- nbk,tor *»v. n„.f.rugem vozu od žalosti potrta da La vdova- Vsi so se ozirali, da r* V,ldel‘ dragega pokojnika, to-p,.f.*** so zaradi previdnosti, že rj spravili v trup visoke rakete. sedmi;6 ,i.e. P°zdravil pustni preri-dovinK’ v1 na kratko Opisal zgo* Pomnfl jjuuškega pusta ter pri-Povreu’ da Je danes že 104. pustni dila “ z razdelitvijo dote. Slepa ->s° vremenska poročila, vmes in u ,v?lp‘ in šale v slovenščini iali ai!lan*čini, da so se vsi sme br ' . Pustni odbor je dobil tudi in nla'jko'~? Padrič. s čestitkam da snj° za tehnično pomoč, to- trnb.. V d°sip Ota in glavni kons-aa r Boris Bandi, za njima pa . V fu . idiiijiv.nu puiiiuv., iv/ «jr .uapovednvalect je pripomnil: lini m',slij°. na Padričah, da trte?d° naš pust pomagal sa'diti tim?Stni Predsednik je nato reci-zih ,Pr!‘o.žnostno pesmico v ver-Priha-1,1° sam sestavi vsako leto. pa .a 50 vremenska poročila, SojJj, Jn .spet oglasil pustni pred-roko ■ k j Prebral pustovo opo-d« „ in deiil njegovo doto, tako b h A t ’1*1' vcseli tisti, ki so je oporoki1?1’ pa tudi tisti, ki v c*. ‘I HlSn hi U imonnuam eni ie . .niso bili imenovani, saj se.vsi od srca smejali, lofpoes, nočeš, JL.tve, „ker ae Pust se je oližala ura šlo sonce doli, bredseH«-,-16. moral g°ri»- Pustni da opozoril občinstvo. s« ii, • n? Nuni že dva pusta, kt ža st. aUiStrallb ’z Boljunca. Reve-ffčiia dol8očasita in sta te dni sdo-jo jB,'r Boljunec, naj jima pošlje-c''Užhn°S«Tlud* kakšno žensko za tošnio°' Nameravalj so poslati le-Zadnii ,pustovo vdovo, pa se je jefno skesala, ker se je ver-Pre/6 j8 Prestrašila, godba sednik. napovedovalci, in s° snPB!i0, urno*kni*i in vso stvar Vortics* 611 v sv°je roke in odgo-je }. strokovnjaki. Začelo se je dvin -,nazaj» izpod rakete se je koniSni rde^ dim. odprla se ived0Ba rakete in točno ob najdlje "j?.zietei v » . ................ e «Boljunik 111». Ko je bilo Pogled na trg v Boljuncu med prihodom pustnega predsednika in glavnega konstruktorja razvidno, da je izstrelitev uspela, se je oglasila godba, tulila je sirena, predsednik, odborniki in strokovnjaki so se od veselja ob-jemavali, občinstvo pa je navdušeno ploskalo in gledalo kvišku ter sledilo «astronavtu», ki se je naglo dvigal in Se oddaljeval v smeri proti Miljam. Nenadoma pa se je premislil in je krenil v smeri proti Padričam. Morda je hotel z višine nadzorovati potek pustnega pogreba na Padričah. Vse kaže, da jo je pobrisal čez mejo, toda pustni odbor v Boljuncu ni dobil še nobenega sporočila, vendhr si ne dela skrbi, da bi prišlo zaradi tega do mednarodnih komplikacij. Kakor smo že omenili, je bila postavljena n& koncu trga na odru skoraj deset metrov visoka roketa, pkrog nje pa so bile radarske naprave, veliki daljnogledi in kar tri snemalne kamere za televizijo «TV-Boljunec». Gostom so postregli v gostilnah, na trgu pa je delovala ljudska kuhinja z osmico, kjer so vsem gostom brezplačno nudili vino. polenovko, polento in repo. imena Wlm-Va^a danes 13- t- m., začetek ob 18. uri barvni Paramount «11 sepolcro d’acqua» Igrajo; (VODENI GROB) J^OtlETTE GRECO, LISELOTTE PULVER, JEAN-MARC BORY Kino «IK1S» F UOS K K PfedvaJ la danes 13. t. m. ob 19.30 uri film: CANZ0NIA TEMPO Dl TWIST - (Pesmi v ritmu twista) hirajo: peppino Dl CAPRI, LITTLE TONY in Se 15 najboljših ^ pevcev Pustni pogreb je bil po stari | na kaj lahek način prišli v stano-tradiciji tudi v Skednju, kamor I vanje, stopili v prvo nadstropje in je prišlo, kakor običajno, več ti- prišli v spalnico, kjer so odprli samo soč meščanov. Po Skednju so pokojnika spremljale maske in godba na pihala, reveža pa so sežgali. Na Padričah se je domačinom pust zasmilil in so ga »balzamirali« ter shranili za prihodnje le- 1P • w .a' * Izstrelitev je uspela. Pust srečno leti v vesolje to. Na zadnji poti, kakor so nam sporočili, so ga po vasi nesle ženske, da so mu tako izkazale svojo hvaležnost. Omeniti moramo še, da so tudi na Opčinah primerno proslavili letošnjega pusta. V prosvetnem domu je bilo v torek otroško rajanje, katerega se je udeležilo le po število okusno našemljenih o-trck. Domačini pa so pripravili nekak indijansko-ciganski voz, ki j* v spremstvu trebenske godbe in mask obšel glavne openske ulice. por. Ma- Tatovi v stanovanju 33-letna Silvana Biecar p yer, ki stanuje v neki hišici v Ul. Pagano 2, je bila tako neprevidna, da se je oddaljila od doma in pustila ključ v vratih To se je zgo, dilo že 2«. januarja, ko je Bieca-rova prišla v mesto in se vrnila domov šele proti večeru* Seveda so ugodno priložnost izkoristili neznani tatovi, ki so tako preaai neKe omarice ob postelji in pobrali prgišče zlatih predmetov, ki jih je tam hranila Fiecarova. Zadovoljni s plenonl so tatovi zapustili stanovanje, ne da bi premaknili stola. Biecarova se je tatvine zavedla komaj predvčerajšnjim zjutraj in se je takoj zglasila na komisariatu pri Sv. Soboti, kjer je povedala, da so ji tatovi odnesli zlato moško zapestno uro, zlato žensko zapestno uro z zlato zapestnico, zlato zapestnico, dve verižici z obeski, zlato sponko za kravato in prstan z enajstimi dragimi kamni v skupni vrednosti 150.000 lir. Agenti so uvedli preiskavo, da bi izsledili neznance. * • • Predvčerajšnjim zvečer med 21.45 in 23. uro so neznanci odpeljali fiat 600 TS 24812, ki ga je lastnica 25-letna Maria Grazia Vinattierj iz Ul. Pier Paolp Ver-gerio 3 parkirala pred lokalom «La Pineta« v Miramarskem drevoredu. Vinattierijeva se je zglasila na komisariatu v Barkovljah, kjer je povedala, da je bil avto vreden 350.000 lir. * * • Gasilci z Opčin so morali predvčerajšnjim okrog 20.30 gasita požar, ki je nastal v bližini Frneti-čev na površini 5000 kvadratnih metrov. Gorela je suha trava in grmičevje. Požar so gasilci pogasili po dveh urah dela. Pri Univerzi v Ul. F. Severo pa se je včeraj popoldne vnela suha trava na nekem travniku. Gasilci s Trga Niccolini so požar pogasili z nekaj vedri vode. Prijava neprodanega vina Ker je še precej vinogradnikov, M imajo znatne zaloge neprodanega vina lanske letine ali celo še od prej, pa ga niso- prijavili ' v predpisanem roku do 10. deceiin-' bra lani, je izdalo kmetijsko ministrstvo z datumom od 20. januarja letos porobno okrožnico, s katero se podaljšuje rok za prijavo vinske zaloge pri proizvajalcih do 15. februarja in to brez kakšne denarne kazni. Prijavo je treba napraviti v navedenem roku pri občinskem trošarinskem ura du; priložiti ji je treba potrdilo županstva, da je prijavitelj v resnici vinogradnik in da je, pridelal vino, ki ga namerava prijaviti. mont» iz Medee. Za skupine mask sta dobili dve skupini iz Tržiča po 10 tisoč lir, izven programa pa so nagradili s 5030 lirami tudi masko »Coppi Goriziano«, ki je defiliral na starem kolesu. PRISPEVAJTE za DIJAŠKO MATICO I se je včeraj zgodila na križišču pred Garibaldijevo kavarno lažja prometna nesreča* Žrtve niso bili potniki ampak semafor, ki stoji na križišču. Nesreia se je zgodila ob 8.30. Ob tisti uri se je pripeljal avtobus podjetja ATA, ki vozi na črni notranji krožni progi, do zaprtega semafora v Ul, 24. maja. Po Korzu od pevm-skega mosta pa se je pripeljal avtobus ATA, ki je bil namenjen po Ul. 24. maja proti Ul. Vitto- rio Veneto in dalje v Sovodnje. Ko je šofer ustavljenega avtomo. bila pred rdečo semaforsko lučjo 26-letni Giorgio Baini iz Ul. sv. Mihaela 18 videl nasproti prihajajoči avtobus, je zapeljal nekoliko h kraju, da bi imel sovodenjski avtobus dovolj prostora za zavijanje in vožnjo po začetnem delu Ul. 24. maja. Pri tem pa se je Baini zaletel z desnim sprednjim delom avtobusa v semafor in ga podrl. Ker ni bil več uporaben, so ga delavci mestnega podjetja okoli poldne zamenjali z novim. Na avtobusu je nastala malenkost- daj so se dogovorili tako, da bo druitvo razpolagalo z novim smetiščem v zimskih mesecih od novembra do vključno marca in bodo za najemnino za te mesece odšteli po 10.000 lir mesečno od tistega, kar občina dolguje Stan-drežcem na račun prejšnjega Smetišča. V ostalih mesecih pa higienski urad ne dopušča odvažanje j smeti, ki jih bodo menda sežigali, ali pa bodo kot lani usmrajale Sočo in njene bregove. Zato so tu- občina neka°jvaunkreneahzaevodpranvao j Mladeniča sta potiskala vespo, ker nista imela pogonskega goriva te nevšečnosti, ki je škodljiva lju- imiiiiimiimiiiimiimmiittiiiiiiiiiiiiiiiiiiiuitiuiiiiiiimiiiiiiiiiiiiiiiimiiiiiiiiiiinifiiitiniiiimnmfiiinmi PUSTOVANJE SKORAJ BREZ NESREČ Lambretist seje zaletel v vespista pri Rosikah dem in živini, kar bi lahko storila tudi z nabavo strojev za mletje smeti in odpadkov, ki bi jih potem odstopala kmetom za gnojilo. Kar se strojev tiče, je društvo prodalo lani bager, ker ni več služil odkar je občina zopet prevzela staro smetišče in ga ukinila. Glede drugih strojev so tudi v primanjkljaju, ker imajo povečini stroje na živinsko vprego, ki niso več upoštevani, ker se kmetje raje poslužujejo strojev na motorni pogon, ki so praktičnejši. Društvo ima samo grablje na motorni pogon. Na občnem zboru so razpravljali tudi o odkupni ceni mleka. Prejšnji teden so zaradi prenizke odkupne cene ze pripravljali stavko vsi živinorejci iz bližnje okolice Gprice z izjemo Ločnika in je šele v zadnjem trenutku prišio do ponovnih pogajanj na posredovanje goriške prefekture. Kmetje se pritožujejo, da jim od poviška dvakrat po 10 i!r pTide le po 15 iir od ;litra, namesto 18 lir, kakor je bilo prvotno določeno, pa čeprav je tudi ta tena za proizvajalce prenizka. Ugotovili so nadalje, da plačujejo mleko pri proizvajalcu na Vrhu celo samo po 60 -Ifr in v Rupi ter na Peči od 60 do 65 lir za liter, čeprav bi po njihovem mnenju morali v teh krajih odkupovati mleko po 73 j 1 fr liter. Trgovinski odsek društva lani ni imel opravka z nakupom umetnih gnojil, ker imajo sedaj vse tovarne enotno monopolno ceno, pa tudi semenski krompir si nabavlja vsak kmet posamezno. Občni zbor, na katerem so se pogovorili še o raznih drugih pro-blemih, so zaključili z volitvami novega odbora, v katerega so z malimi izjemami izvolili dosedanje odbornike. Ta teden si bo novi odbor porazdelil delo na svoji prvi seji. Nagrade za alegorične vozove v Tržiču Pustno prireditev v Tržiču, ki so jo priredili ma pustni torek in je bila združena tudi s povorko alegoričnih vozov, je prišlo gle-dat več tisoč ljudi tudi iz bližnjih in oddaljenih krajev. Zlasti povorka je bila predmet splošne-ga zanimanja. Zvečer ob 17. uri so na župan- Kameval je šel letos mimo brez prometnih nesreč, ki so tako značilne za takšne prilike, ko sedijo za volanom ljudje nekoliko boljše volje kot običajno. Y Gorici in bližnji oko-lici sploh ni bilo v pustni noči nobene nesreče, lažja pa se je zgodila samo pri letališču v Ronkah. Ob 5-20 so se vračali s plesa v bližini Cervignana motociklisti iz Ronk in Tržiča. Ko sta se dva prijatelja na vespi pripeljala skoraj do Ronk, jima je zmanjkala mešanica in jima ni preostalo drugega kot da sta šla peš in vozila porivala pred seboj. To sta bila Armando Manih iz Ronk, Ul. O-berdan 8 in njegov prijatelj Silvio Parovel iz Tržiča, Verdijeva ulica 62, ki je pehal motocikel. Pred letališčem ju je dohitel Fran. co Silvestri iz Tržiča, Largo Ison-zo 1, ki se je v isti smehi peljal na lambreti proti domu. SilVestri 'm f, jfc* 3t "fr ../(mi - iiiiiniiiiiiiiiiiiiiiiiimiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiinmiiiiiiiiiiiiiiiimiiifiiiiiiiiiiiiimiiiiiiiiiiiiiiiiiiiifiiiiiittiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiii ni opazil mladeničev, ki sta pehala vespo. Morda je bil nekoliko v rož’eah, ni pa izključeno, da ju ni videl, ker nista imela prižgane luči na zadnjem blatniku. Zaletel se je v Parovela, ici je šel peš, podrl pa tudi Manio, ki. je držal vespo za krmilo. Vsi trije so zleteli na tla in se potolkli. Odpeljali so jih v civilno bolnico v Tržič, kjer se bo Silvestri zdravil 20 dni, Mania 15 dni, Parqyel pa 7 dni. V Ul. Brigata Pavia je ponoči ob 2. uri padel 72-letni Giovanni Traghin iz Drevoreda 20. septem-bra 100. Potolkel se je po nosu in desni roki. Po zdravniški pomoči v bolnišnici je odšel domov, kjer se bo zdravil pet dni. Med sprehajanjem ob Soči pri Gradiški je včeraj popoldne pa-clel 65-letni Antonio Medeot. Zlo-mli sl je desni gleženj ■; šofer pa se pri trčenju niso poškodovali. Vzroki nesreče so na dlani. Ul. 24. maja je na tistem kraju zelo ozka, da se komaj srečata dva avtobusa. Nevšečnost bi se mogla odpraviti na dva načina: ali pomakniti semafor za kakšnih pet metrov bolj nazaj, da bi imela vozila, zlasti avtobusi dovolj pro. štora za zavijanje, ali pa podreti vsaj eno vrsto dreves me^l križiščem pred Garibaldijevo kavarno in Ul. Codelli. Nesreče na delu Zaradi nesreč na delu se je včeraj zateklo v bolnišnico več oseb. Ob 13.30 se je urezal v levi palec 52-letni Fiorentno Levante iz Ul. Bassano 11 v Gorici, Nesreča se mu je pripetila doma. V bolnici so mu rano obvezali m ga poslali domov na zdravljenje za 5 dni. Ob 16.30 si je poškodoval levo oko 31-letni Alberto Moschion iz Krmina Ul. Braida 43. V oko mu je priletel neki predmet in mu ga ranil. Doma se bo zdravil pet dni. Nekaj kasneje so pridržali na zdravljenju za 30 dni 45-letnega Luigija Fieliciella iz Gorice Ul. Angiolina 30. Stroj mu je odrezal zadnja členka na levem sredincu in kazalcu. STEVERJAN V soboto, 15. t. m. ob 20. url v novem sedežu p.d. «Briški grič« na Valerišču predavanje novinarja Jožeta Korena o «ZGODOVINI TISKARSTVA. O PARTIZANSKEM TISKU IN O NASTAJANJU ČASOPISA* Predavanje bodo spremljali barvni diapozitivi Maria Magajne ln Rafaela Perka. PEVMA V soboto, 15. t. m. ob 20. uri v prosvetni dvorani v Pevmi predavanje fotoreporterja Maria Magajne o «POTOVANJU PO TURČIJI* s prikazovanjem številnih lastnih barvnih diapozitivov. MALO ZA ZABAVO - MALO ZARES Skupna večerfa Slovencev ki prebivafo na „Laškem“ Zbrali so se v gostilni «Alla Rocca» v Ronkah - Nekateri med njimi so se rodili na «Laškem» in lepo govorijo materin jezik «Na Laškem* stanuje veliko število Slovencev. Tjakaj so se priselili iz najrazličnejših kraških vasi. Vse vežejo tesne sorodstvene in prijateljske vezi s svojimi rodnimi kraji. V Ronkah in okoliških vaseh prebiva danes morda tudi okoli tisoč slovenskih družin. Med njimi so na žalost tudi takšne, kjer otroci že govorijo italijanski, so pa tudi zelo številne družine, kjer je občevalni jezik slovenski. Niso redki celo primeri, da govorijo lepo slovenščino rnežje ali žene stare 30 ali 40 !et, ki so se rodile • na Laškem« precej vstran od slovenskih krajev. Takšne trdne Slovence smo srečali predvčerajšnjim zvečer v gostilni Alla Rocca v Ronkah, kjer se je zbralo več desetin Slovencev iz Ronk in bližnje okolice, da bi proslavili pusta. Nekateri so se rodili «na Laškem*, drugi pa so se kot mladeniči izselili iz kraških vasi in se zaradi dela ali njiv, ki so jih imeli v ravnini, za stilno naselili v teh krajih. Njihove družine izvirajo iz zgornjega Krasa kakor tudi iz spodnjega. Poprej so stanovali na Vrhu, v Doberdobu, Jamljah, Dolu; bili so Kraševci, razen Dolanov, ki se ne prištevajo h Kraševcem, sedaj pa so vsi brez razlike postali ravninci. Vsem je ostala v krvi trdna navezanost na svoj redni kraj in na slovensko govorico. Večkrat so se že nameravali sestati, se odpeljati na kakšen izlet, da bi se vsaj nekajkrat na leto srečali in porazgovorili, ker so sicer precej oddaljeni drug od drugega. Predvčerajšnjim je to željo uresničil podjetni Mirko Vižintin. Svoje rojake je zbral na večerji, ki so jo pripravile njihove žene. Posedli so okoli dolge mize ter se prijetno porazgovorili in tudi z«i peli so. Med njimi je nekaj izvrst- nih pevcev, ki imajo izšolane glasove. Zato ni čudno če si želijo, da bi jih obiskoval kdo, ki bi jih naučil zapeti nekaj pesmi. Posebno radi bi se naučili nekaj pesmi do izleta, ki ga nameravajo prirediti v Jugoslavijo. Ta želja je ta-ko vroča in iskrena, da ji m mogoče oporekati. Po izdatni večerji so se zavrteli ob zvokih Avsenikovih plošč. Z OTROŠKE MAŠKARADE V GORICI SIRITE PRIMORSKI DNEVNIK Otroška maškarada v klubskih prostorih «Slmona Gregorčiča* je bila dogodek svoje vrste. Udeležilo se Je Je veliko število malčkov, ,kl so bili oblečeni v originalne oblekce. Spremljali so jth starš!, ki so se Prijetno zabavali, ko so jih videli nasmejane ln razigrane v družbi svojih sošolcev in prijateijev. .Vsem so teknile (udi slaščice, s katerimi so se posladkali med rajanjem. Za prvič je doživela ma karada kar leP uspeli, ki bo predstavljal podlago za prihodnje priložnostne prireditve otrok. Na sliki vidimo del otroških pustnih šem, ki so se z veseljem postavile pred fotografsko oko Izlet v Kranjsko goro za smučarje in nesmučarje Slovensko planinsko društvo v Gorici priredi v nedeljo, 16. t. m. enodnevni avtobusni izlet v Kranj, ko goro, ki se ga lahko udeležijo smučarji in nesmučarji. Vpisovanje pri A. Košuta v Ulici Mamelli 8 samo še danes. Za prehod meje zadostuje veljavna propustnica. Vožnja stane po 1200 lir za člane in 1300 Ur za nečlane. Avtobus bo vozil s Travnika v Gorici, skozi Podgoro in Standrež ter nato skozi Ločnik, Videm, Trbiž in preko Bele peči v Kranjsko goro. Odhod iz Gorice ob 5. uri zjutraj. Povratek Istega dne zvečer. VERDI. 17.00: «1 tabu«. Dokumentarni italijanski film v barvah Romula Barzellinija. Mladini pod 18. letom vstop prepovedan. Zadnja predstava ob 22. uri. CORSO. 17.15: #1 quattro del Te-xas», F. Sinatra, Dean Martin, A-nita Ekberg in U. Andress. Ameriški barvni film v kinemaskopu. Zadnja predstava ob 22. V1TTOR1A. 17.15: «Sexy nei moti-do«. Dokumentarni barvni kine-maskpski film. Mladini pod 18. letom vstop prepovedan. Zadnja predstava ob 21.30. CENTRALE. 17.00: «L’uomo del Nevada«, R. Scott m Dorothy Malone. AmerLki črnobeli film. Zadnja predstava ob 21.30. DEŽURNA LEKARNA Danes ves dan ln ponoči Je od-prta v Gorici lekarna «AL CORSO«, Korzo Italia št. 89, tel. 24-43. TEMPERATURA VČERAJ Včeraj smo Imeli v Gorici najvišjo temperaturo 9,8 stopinje ob 12.30, najnižjo 4 stopinje pod ničlo ob 7,*0. Povprečne dnevne vlage j« bilo 75 odstotkov. V ZAOSTALI TEKMI A LIGE Inter 1 Modena 0 MODENA, 12. — Inter je zmagal v zaostali tekmi z Modeno z 1:0 (1:0). Vedeti pa je treba, da je morala Modena večji del tekme igrati zaradi poškodbe Bruellsa prej in Pagliarija kasneje, z devetimi igralci Z druge strani pa je treba omeniti, da je Herrera nekoliko spremenil postavo, ki je izgledala takole: Sarti, Burgnich, Facchetti, Ta-gnin, Guarneri, Picchi, Petroni, Mazzola, Milani, Suarez in Szyma-niak. Gol je dosegel v 18’ Facchetti po strelu iz kota. Gledalcev je bilo 25.000. IN B LIGE Verona 2 Padova 1 PADOVA, 12. — V zaostali tekmi B lige je Verona danes presenetila v Padovi, kjer je premagala domačine z 2:1 (0:0). Gostje so prvi prišli v vodstvo v 10’ drugega polčasa z Maschiettom, Cavicchia pa je v 15’ izenačil. Tik pred koncem je Maioli dosegel zmagoviti gol za Verono, POKAL SEJEMSKIH MEST Z današnjim 0:0 Zaragoza izločila Juventus JUVENTUS: Anzolin, Gori, Sarti; Castano, Salvadore, Leoncini; DeirOmodarme, Del Sol, Nene, Sivori, Menichelli. REAL MADRID: Yarza, Cortizo, Reija; Isasi, Santamaria, Pepin; Canario, Duca, Marcelino, Villa, Lapetra. SODNIK: Keiner (Avstrija) KOTJE 8:1 za Juventus TURIN, 12. — Za Juventus je tudi turnir za pokal sejemskih mest, kot že prvenstvo za naslov italijanskega prvaka, izgubil vsako vrednost in pomen. V današnji tekmi, ki so jo celo igrali na domačih tleh in pred domačimi navijači, so se morali Turinčani zadovoljiti z neodločenim izidom, ki jim je zaprl pot v polfinale. Medtem ko so v prvi tekmi ohranili poraz v častnih mejah, pa danes niso napravili nič posebnega, da bi tega vrnili tekmecem. In to z večjo razliko golov. Samo v drugem delu igre so se ■iiiiiiiiiiiiiiiuiniiHHiiiiiiiiiiiiiiiiimiiiiHiHiiiiiiiiiitiuiiiuiiuiiiiiiiiiiuiiiiinimiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiimiii ŽENSKO KOŠARKARSKO PRVENSTVO Portorico žrtev boljše Ginnastice Fiatova petorka že gotova naslova Po preteklem kolu ženskega košarkarskega prvenstva, ki je s skoro stoodstotno gotovostjo odločalo o končni zmagi Fiata, je tekmovanje potekalo po svojih običajnih tirih. Bolj izenačena tekma je bila na sporedu le v Bologni, kjer je imela Standa skoro enakovrednega nasprotnika. Tamkajšnja Fontana je namreč prepustila pobudo Milančankam le v prvem polčasu, medtem ko se je v drugem delu otresla občutka manj- igralci Juventusa pognali v napad, toda tedaj je bilo že prepozno. Trener iberijskega moštva Ramallets se je namreč odločil za rešitev točke in to je tudi dosegel. Pa čeprav so se njegovi igralci posluževali grobosti, katere sodnik ni niti kaznoval kot bi bilo pričakovati. Domačini so bili stalno v napadu, vendar so bile njihove puščice brez ostrine. Napadalcem Juventusa se nikakor ni posrečilo najti poti do gola. Obrambna mreža gostov je bila namreč tako gosto razpletena, da je bilo nemogoče skozi nje. Med prvim polčasom, ki je bil brez dvoma najlepši, se je Zaragoza izkazala kot enajstorica, ki noče pustiti slabega vtisa. V njihovih vrstah ni bilo «prostega strelca* in ker so imeli v napadu vseh pet igralcev, so Spanci večkrat spravili obrambo Juventusa v zagato. Nevajeni igrati s «popolnim» napadom, se domačini niso znašli in se morajo le neučinkovitosti nasprotnikov zahvaliti, če je njihova mreža ostala do konca nedotaknjena. V drugem polčasu pa so se gostje zaprli v obrambi. Domačini so izvedli napad za napadom in prednji petorki so prišli na pomoč celo Salvadore, Leoncini in Gori. Kljub temu pa se jim ni posrečilo prodreti do vrat. Delno zaradi prenagljenosti, delno zaradi neučinkovitosti in delno tudi zaradi izrednih posegov vratarja nasprotnikov Yar-ze. Tako sta se moštvi razšli z neodločenim izidom, ki je izločil Juventus, Spancem pa je odprl pot v polfinale. Za pokal evropskih prvakov Povratna tekma četrtfinala Milan - R. Madrid MILAN, 12. — Jutri se bosta Milan in Real Madrid spoprijela v povratni tekmi četrtfinala turnirja za pokal evropskih prvakov. V prvi tekmi je Milan izgubil s 4:1, zaradi česar je malo verjetno, da bo lahko nadoknadil razliko. Moštvi bosta verjetno igrali kakor sledi: MILAN: Ghezzi, Bacchetta, Treb-bi, Pellagalli, David, Lodetti, Mora, Sani, Altafini, Ferrario, Amarildo. REAL MADRID: Vicente, Isidro, Casdo, Zoco, Santamaria, Pachin, Amancio, Mueller, Di Stefano, Pu-skas, Gento. iiiitiiimiiisimiimiiiiiitiiiifiiHiiiiiiiiiiiiiiHiiiifiiiiiiiiiiiiniuiiiiiiiiiiiiiiiiiiiitiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiii (2) ATLETIKA NA POLJSKEM Tudi posamezniki na svetovni ravni Le na srednjih progah so izgubili nekdanji sloves Odličen atlet je tudi skakalec Czernik, ki ne dosega sicer a-stronomskih znamk, je pa vendar s svojimi 2.11 m in izredno stabilnostjo vedno med najboljšimi. Med skakalci so velike mednarodne firme še Gronowski, ki skače s palico nad 4.80 m, GaWron z znamko čez 7.70 v skoku v daljino in Jaskolski, ki je z znamkami čez 16 m v troskoku prvovrstna Schmidtova rezerva. Med tekači na kratke proge ni Foik edini sprinter. Po dolgih le- V ORGANIZACIJI ŠD RUDAR IZ IDRIJE Smučarsko prvenstvo Primorske v znamenju množičnosti Na startu 155 tekmovalcev in tekmovalk Smučarsko prvenstvo koprskega okraja, ali kakor bi ga lahko krajše imenovali prvenstvo Primorske, se je odvijalo letos v znaku množičnosti in kvalitete. Nastopala so vsa močnejša društva, razveseljivo pa je bilo da smo letos prvič videli na tem tekmovanju smučarje iz Cerknega in Cepovana. Da glede množičnosti nismo pretiravali, lahko služi v dokaz podatek, da je v alpskih disciplinah startalo skupno 120 tekmovalcev, tih začne izgubljati poljski atlet tudi na domačih tleh. Večkrat ga je prehitel Zielinski, ki je vsako leto najbolj čvrst v samem začetku sezone, nevarna pa sta še Ju-skowiak in Syka, oba že sposobna časov 10”3 na 100 m. Na progi 400 m rekorder Kowalski ne more več do živega 20-letnemu Banden-skemu. Bandenski na 400 m stalno dosega čase pod 46”5, odlikuje pa se tudi na 20Q m, kjer je že dosegel manj kot 21 sekund in za- vrednosti in zaigrala kot enaka z enakim in postavila na tehtnico rezultat tekme. Milančanke so kljub temu ohranile vsaj del svojega naskoka in si priborile še dve točki Turinski derby ni vreden mnogo besed. To je bil le monolog igralk Fiata, ker je agonistični duh, ki preveva podobna (medmestna srečanja in delno uničuje igro, onemogočil, da bi rezultat dosegel astronomske številke. Ginnastica Triestina je v zadnjih nastopih pokazala precejšen napredek in žrtev te izboljšane igre je bila v nedeljo petorka Por-torica. Tarabocchiovo in tovarišice so imele zelo srečno roko v metih, a tudi gostujoče igralke niso bile veliko slabše, tako da so bili gledalci ob zaključku dvoboja prav veseli. Le redko se namreč dogaja na ženskih srečanjih, da bi igralke dosegle kar 117 točk. Skoraj z enakim izidom se je zaključilo tudi srečanje med Omso in Pejom, ki sta se pomerila v tekmi, ki je bila odločilnega pomena za razvrstitev na spodnjem delu lestvice. Omsa je z zmago dokončno odbila vse poskuse nasprotne ekipe, da bi se ji približala in ji tako ogrožala mesto. Firte in Neapelj sta odigrala tekmo na «ena vrata«, kakor bi se temu pravilo z nogometno izposojenko. To so bila vrata bolje koš neapeljske ekipe in končni izid povsem odgovarja pokazani igri in njenemu poteku. Triestina — Portorico Omsa — Pejo Fiat — Autonomi Firte -*• Napoli Standa — Fontana 67:50 67:51 45:30 65:38 44:42 I. P. iiiiiiiiiiiiiiiiitiiiiiitiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiHiuiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiimiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiniiiiiiuiiitiiniiiiiiiiiiiitiiiiiimiiiiiiiiiiiiiiiiiiiu ZIMSKE UNIVERZITETNE IGRE Francozinji AlMie FomOSe M V J to * m prva kolajna za slalom Kvalifikacijske tekme moških za nastop v slalomu SPINDLERUV MLYN, 12. — Francozinja Annie Famose sl je osvojila prvo kolajno letošnjih zimskih univerzitetnih iger. Francozinja je zmagala v slalomu pred rojakinjo Judet in Švicarko Obrechtovo. V moški konkurenci so danes izvedli kvalifikacijske tekme v slalomu Prvih 30 vsakega spusta bodo pripustili k finalu. V prvi manche je najboljši čas dosegel Nemec Wa-gnerberg, v drugi pa Avstrijec Koestinger. Na cilju: Prvi spust 1. Wagnerberger (Nem.) 56”85 2. Fukuhara (Jap.) 58”07 3. Noto (Jap.) 58”42 4. Derezinski (Polj.) 58”90 5. Langlois (Fr.) 59”48 itd. Drugi spust 1. Koestinger (Av.) 63 ”04 2. Gruber (Av.) 63”71 3. Wala (Polj.) 64”71 4. Jeannel (Fr.) 64”88 5. Cachet (Fr.) 65”76 itd. ŽENSKI SLALOM 1. FAMOSE (Fr.) 97”61 (49”65, 47”97) 2. Judet (Fr.) 98”21 (48”68, 49”43) 3. Obrecht (Sv.) 98”25 (49”65, 48”60) 4. Roehrs (Nem.) 99”34 (49”05, 50”29) 5. Pongratz (Nem.) 101”64 (50”89, 50”75) 6. Rohrbach (Av.) 104”32 (49”03, 55”29) 7. Carlotta Solerio (It.) 104”62 (51”03, 53”59) itd. KOŠARKA VARŠAVA, 12. — V tekmi za košarkarski pokal evropskih prvakov je španska petorka Real Madrida premagala varšavsko Legijo 102:90 (45:33). UMETNO DRSANJE 122 tekmovalcev iz 16 držav na svet. prvenstvu DORTMUND, 12. — Stoindvaj-set tekmovalcev iz šestnajstih držav se bo udeležilo od 25. t.m. do 1. marca svetovnega prvenstva v umetnem drsanju, ki bo v nemškem mestu. Amerika bo poslala številčno najmončnejšo reprezentanco, ki bo štela 18 članov. Kanada bo prišla v Dortmund s 15 reprezentanti, Zahodna Nemčija in Avstralija pa s 13. Ostale države, ki se bodo udeležile prvenstva so Italija, Sovjetska zveza, Francija, Vzhodna Nemčija, CSSR, Holandska, Švica, Anglija, Belgija, Japonska, Madžarska in Švedska. beležil zmage proti Foiku in Ozo-linu. Zelo verjetno je, da bo na eni od obeh disciplin Badenski finalist na japonski olimpiadi. Poljska štafeta 4x100 m sodi med najhitrejše na svetu. V Beogradu je četvorica dosegla 39”5, čas pa je nato še ponovila in tudi v 1963. letu nekajkrat tekla pod 40 sekundami. V štafeti po navadi tečejo Zielinski, Juskovviak, Syka in Foik, popolnoma enakovredni rezervi pa sta Badenski in skakalec Schmidt, ki imata oba rekorda 10”4. Na srednjih prcgah so Poljaki res izgubili nekdanji sloves. Medtem ko so nekdij imeli na 800 m hkrati kar tri atlete, ki so tekli pod 1’47” in nekaj drugih pod 1’50”, je sedaj rezultat pod 1’50” že zelo dober. Približno ista slika je tudi na daljši progi 1500 m, le da je tu Vitold Baran, ki večkrat doseže dobre m tudi izredne rezultate. O tem tekaču je bilo že veliko napisano. Atlet ima samo 24 let in je nenadoma prišel na dan v sezoni 1961, ko je na 800 m dosegel 1’48”2, 150Q m pa pretekel v 3’40”. Bil je pravi čudež. V letu 1962 je še naprej dosegel dobre rezultate, posebno na 1500 metrov. Na PEA v Beogradu se je uvrstil takoj za Jazyjem, komaj pa je ubranil drugo mesto pred Cehom Salingerjem. V zadnji sezoni pa skoraj ni prišel do izraza. Veliko vprašanje je, če bo Baran do oktobra 1964 pridobil nekdanjo moč. V tem primeru Poljaki še vedno lahko računajo na olimpijsko kolajno. Vse prej kot rožnat pa je položaj na dolgih progah. Ni več Krzyszkowiaka, ni več Chro-mika, zlati časi Zimnyja pa so menda že mimo. Ostane le 25-letni Boguszevicz, na katerega je pa treba le računati. V enem letu je tekač napredoval za skoraj 10 sekund in na 5000 dosegel 13’51”2. Atlet je v najboljših letih za dolge proge in Poljaki veliko polagajo vanj za bližnjo bodočnost. Preden zaključimo ne smemo pozabiti še na zaprekaše. Od teh je najboljši Gjerajevski, ki se s časom 51”2 na 400 m uvršča med najboljše v Evropi. BRUNO KRIŽMAN v tekih 25, v skokih pa 10. Kvalitetno so najvidnejše napredovali tekmovalci mlajših kategorij, saj so nekateri dosegali čase, s katerimi bi se lahko odlično uvrstili tudi v kategoriji seniorjev. Tekmovanja so potekala v redu, saj se je prireditelj — športno društvo Rudar iz Idrije — trudil, da bi bile proge, kljub slabemu snegu, kar najboljše. Sneg je bil pretrd za teke in skoke in ne najidealnejši za alpske discipline. V tekih sta zapustila najboljši vtis poleg zveznega tekmovalca Erjavca tudi Tolar Pavel in Alič Franc. V alpskih disciplinah, kjer je bilo zaradi zaledenelih prog največ odstopov in diskvalifikacij : 38 v veleslalomu in 53 v slalomu, sta pokazala najsolidnejšo vožnjo Slokar Janko iz Nove Gorice in Peter Logar iz Idrije, dobra pa sta bila tudi Kuštrin in Likar Rudi, ki letos prehaja v staro formo. Velik napredek so pokazali tudi tekmovalci pionirskih kategorij, to pomeni, da so razni tečaji in smučarske šole le prinesle zaželene uspehe. Najmlajšim manjka sedaj samo še tekmovalna rutina. Te pa si bodo lahko pridobili samo, če bodo društva in zveze organizirale večje število tekmovanj. IZIDI TEKI Mlajše pionirke (1 km,): 1. Kodermac Sonja (N. Gorica) 20”15. Članice (8 km): 1. Korče Pani (Postojna) 49’20. Mlajši pionirji: (1 km): 1. Lapajne Vinko (Idrija) 8’47”. Starejši pionirji (2 km); 1, Gajič Milan (Postojna) 12’43”. Mlajši mladinci (4 km): 1 Alič Franc (Idrija) 22’25”. Starejši mladinci (8 km): 1. Tolar Pavel (Postojna) 42’55”. Člani (12 km): 1. Erjavec Andrej (Idrija) 51’40". VELESLALOM (Dolžina proge 850 m, 165 m višinske razlike, 24 vratc). C lani: Peter Logar (Idrija) 45”. Starejši mladinci: Jurjavčič Milan (Idrija) 51”9. Mlajši mladinci: Slokar Janko (Gorica) 48”4. Na precej krajši progi so vozili: Starejši pionirji: Perat Marijan (Livek) 32”. Mlajši pionirji: Pavlovič Veliboj (Postojna) 38”8. Mladinke: Korošec Nataša (Bovec) 36”2. SLALOM (Dolžina proge 620 m, višinska razlika 160 m, 28 vratc, 2 teka). Člani: Peter Logar (Idrija) 1’52”5. Starejši mladinci: Podobnik Silvo (Postojna) 2’33”3. Mlajši mladinci: Slokar Janko (N. Gorica) 2’21”7. Na krajši progi: Starejši pionirji: Mlakar Miran (Cerkno) 1’06"8. Mlajši pionirji: Pavlovič Velibor (Postojna) 1’47”5. Starejše mladinke: Korošec Nataša (Bovec) 1’22”8. Mlajše pionirke: Pavlin Ivica (N. Gorica) 3’08”1. SKOKI Člani: Crnobrnja Viktor (Idrija) 227 točk (skoka 31 in 29 m). Starejši mladinci: Jurij Lapajne (Idrija) 197.8 točk (26,5 — 27 m). FERDI VIDMAR IX. zimske olimpijske igre v številkah Točke in kolajne 1. Sovjetska zveza točke . 154 Z 11 kolajne S B 8 6 2. Norveška 87 3 D 0 3. Nemčija 77 3 3 3 4. Avstrija 73 4 5 3 5. Finska 66 3 4 3 6. Švedska 57 3 3 1 7. Francija »50 3 4 8. ZDA 46 1 2 3 9. Italija 24 — 1 3 10. Kanada 20 1 — 2 11. Nizozemska 15 1 1 — 12. CSSR 12 — — 1 13. Poljska 9 — — — 14.—15. Severna Koreja 8 — 1 **“ 14.—15. Švica 8 — — 16. Velika Britanija 6 1 —* 17. Japonska 5 — *— 18.—19. Romunija 2 18.—19. Bolgarija 2 ost. mesta. 456 _ 2 2 1 1 - 1 = ZMAGOVALCI Klasične discipline MOŠKI tek 15 km — MAENTYRANTA (Finska) tek 30 km — MAENTYRANTA (Finska) tek 50 km — JERNBERG (Švedska) štafeta 4x10 km — ŠVEDSKA (Asph, Jernberg, Stefansson, Roennlund) biatlon — MELANJIN (SZ) kombinacija — KNUTSEN (Norveška) skoki na srednji skakalnici — KANKKONEN (Finska) skoki na veliki skakalnici — ENGAN (Norveška) ŽENSKE tek na 5 km — BOJARSKIH (SZ) tek na 10 km — BOJARSKIH (SZ) štafeta 3x5 km — SZ (Kolči-na, Mekšilo, Bojarskih) Alpske discipline MOŠKI smuk — ZIMMERMANN (Av-strija) veleslalom — BONLIEU (Francija) slalom — STIEGLER (Avstrija) ŽENSKE smuk — HASS (Avstrija) veleslalom — M GOITSCHEL slalom — Ch. GOITSCHEL (Francija) Hitrostno drsanje MOŠKI 500 m — MCDERMOTT (ZDA) 1500 m — ANTSON (SZ) 5000 m — JOHANNSSEN (Norveška) 10.000 — J. NILSSON (Šved-ska) ŽENSKE 500 m — SKOBLIKOVA (SZ) 1000 m — SKCBLIKOVA (SZ) 1500 m — SKOBLIKOVA (SZ) 3000 m — SKOBLIKOVA (SZ) Umetnostno drsanje Sankanje enosedi, mošri — KOEHLER (Nemčija) enosedi, ženske — ENDER-LEIN (Nemčija) dvosedi — FEISTMANTL, STENGL (Avstrija) Zlato, srebro, bron (za posameznike) Z S B Skoblikova (SZ) Bojarskih (SZ) Maentyranta (Fin.) Jernberg (Šved.) Roennlund (Šved.) Johanssen (Nor.) Mekšilo (SZ) moški — SCHNELLDORFER (Nemčija) ženske — DIJKSTRA (Nizo- M. Goitschel (Fr.) zemska) ch. Goitschel (Fr.) pari - BELOUSOVA, PROTO- E (Pin-, POPOV (SZ) B ( Hokej na ledu SOVJETSKA ZVEZA Bob dvosed — VELIKA BRITANIJA (Nash, Dixcn) četverosed — KANADA (E. Emery, Anin n, J. Kirby) Kankkonen (Fin.) Stiegler (Av.) Kolčina (SZ) Jegorova (SZ) Saubert (ZDA) Lehtonen (Fin.) Tiainen (Fin.) Maier (Nizoz.) Groenningen (Norv.) Emery, M°nti (It.) . Brandtzaeg (Norv.) 4 3 2 2 1 1 1 1 1 1 1 1 1 1 1 1 1 1 1 1 _ — 2 ______3 oooooooooooooooooooooooooooc*KX>ooooooooooooooooooo^^ PEDRO GADRILHA (Panama): STARI PROFESOR «Veš, od stare garde se je uveljavil samo naš fizik, ♦Svetnik*. Zaslužil je denar, in to velik denar, ti rečem. Sedaj se vozi s .cadillacom’. Ima načičkanega šoferja. Se še spominjaš, kako umazane srajce je nosil? .Svetnik’ in .Cadillac’! Vse nas je prevaral. Vse naše mesto je potegnil za nos. vsem nataknil rogove.* Rad bi zvedel kaj več o tem, kar se je zgodilo z našim profesorjem fizike. ♦Ce ne bi noreli za nlo mi mladiči... Bila Je najlepše dekle... Saj poznaš tisto majhno plavolaso Dolores, hčerko rudniškega ravnatelja. Tisto, ki so jo v vozičku prepeljavali pred hišo. Zaradi otroške paralize. A ko je ozdravela, je postala pravi dekliški čudež. V procesiji smo hodili za njo,» je rekel in poudaril, da je tudi on sodeloval v tem izkazovanju časti Lepoti. ♦Nobenega ni niti pogledala. No, pogledala nas je že, in še kako, smehljala se je vsem no vrsti, ta ženski hudiček. Kdo bi sploh lahko pomislil na kaj takega? Dvajset let mlajša od njega. Edina dedinja, in poleg vsega lepotica. Veš, kako se 1e pričelo? Niti sanjali nismo, kaj se pripravlja. Tak velik denar mu je padel v naročje kot zrela hruška — skupaj z njo. Ta .Svetnik’, ki 'je živel za svojo fiziko in — se še spominjaš, ne bi dal za žensko niti pet par, spomni se šale, ki smo mu jo pripravili, kot da bi pogledal kopico sena, a ne takšno lepo telo, ej, lepo — je prihajal k njej, da bi Jo učil fiziko, medtem ko je bila še paralizirana. A ona, revica pohabljena, neizkušena kot je bila, mu je padla v roke. Ni kaj reči, spretno je pripravil celo Igro. In če človek samo pomisli, koliko let je igral znanstvenika, sovražnika žensk in vse drugo. A nato, ona je ozdravela in ni znala ceniti ljudi po njihovi pravi vrednosti. Pomisli samo, lehko bi izbraia kogarkoli izmed nas. Na primer kakega lepotca, mladega, pametnega, sposobnega za življenje. Človeka, ki ima prihodnost... Bilo Je kot strela z jasnega, ko se je razvedelo, da sta se poročila. Rad bi samo vedel, kaj je ona našla v njem.» Razgledal sem se po napuhlo opremljeni pisarni in se še enkrat ozrl na slike po stenah. ♦S čim trguješ?* sem vprašal. ♦Predelujemo. Predelujemo stare krpe. Odlični proizvodi. Po-stanejo močnejše od prvotnih,* je hitro rekel in lokavo pome- žiknil. ♦Na pomlad bom odšel, da bi se imel veselo v Evropi... Pariz... Francozinje...* Pozdravila sva se, in ko sem zapiral za seboj vrata njegove ♦firme*, mi je nenadoma postalo razumljivo, da je profesor fizike tudi tokrat zlahka in kot za šalo premagal ves naš razred, ne da bi sploh karkoli naredil v ta namen. In v svetlobi starega spomina iz šolskih dni in te današnje zgodbe mi je njegova podoba postala prvič človeško blizu in draga. KONEC J. HAŠEK: Zgodba o pujsku Ksaveriju Pujska Ksaverija so pitali s posebno krmo, pripravljeno na osnovi melase. Pravzaprav ga je tako krstil upravnik podjetja na čast profesorja Ksaverija Kellnerja, vladnega svetovalca Iz Mttcherja, enega izmed svetlih vrhov v znanosti o pičah. Kellner le med drugim tudi po-stavil tole bistroumno trditev: šlm našega Ksaverija, začnem ♦Ker je uspešnost te piče ne-dvomljiva, kakor to dokazujejo moje osebne izkušnje, trdim, da je samo melasa edina krma, ki je vredna naše pozornosti.* Pujs Ksaverij se Je seveda s tem popolnoma strinjal. Redil se je kar pred očmi. Ko je potapljal svoj rilček v korito vr-hano z mlekom dobro prepojene melase, je mislil o poganskih uživanjih življenja. Cesto ga je obiskal njegov gospodar, ki mu je sladko govoril: ♦VI boste šli na razstavo, Sin moj. Jejte do sitega in delajte mi čast!* Včasih je prišla tudi gospa grofica, ki je začudena govorila: ♦Kako je velik in rejen, moj dragi Ksaverij!* Preden pa sta se od njega poslovila, sta mu skupaj zaželela: ♦Lahko noč, prijateljček, lepe sanje!* Ksaverij pa Je gledal njun odhod s hvaležnimi očmi in krulil tako lepo, da je grofica zaupala možu: ♦Ko sli- verjetl v selitev duše.* Prišli so tudi častni gostje, ki so izražali svoje začudenje v francoskem, nemškem in celo v angleškem jeziku. Nato so se postavili poleg spoštljivega pujska za spominsko sliko. Ksaverij je bil čudovit: rožnat kot dojenček. ki so ga pravkar vzeli iz kopeli in srčkan z žametastim trakcem, ki ga je nosil okrog vratu. Gentlemani, grofovi aristokratski prijatelji, so trdili s prepričanjem: ♦Gospod grof, prvo nagrado na razstavi bo dobil za gotovo vaš Ksaverij.* Za grofičin rojstni dan je bil med mnogimi moževimi darU.i tudi Ksaverij. Od tistega trenutka je pripadal izključno samo njej, za vedno. A grof je dobil dolg, vroč poljub. Odkar je Ksaverij postal izključna last grofice, so še povečali skrb za njegovo zdravje. Premestili so ga v posebno, dobro zračeno sobico, opremljeno s kopalnico in straniščem s tekočo vodo, urejeno tako, kot se spodobi za grofovsko družino. Vsepovsod so postavili termometre in oskrbnik Martin je moral meriti toploto vode in mleka, ki ju je Ksaverij pil. Toploto je bil točno določil slavni živinozdravnik. Ne bi bilo primerno, da bi si spoštljivi pujs prehladil želodec in morda dobil želodčen katar. Njegov pogled bi postal žalosten in grofica bi zaradi tega gotovo jokala. Tako Je oskrbnik Martin meril toploto pijač in Jih segreval ali ohlajal, kot je bilo treba. Končno so napeljali v sobico električno luč. Pujsa pa so naučili, da se je zleknil na razkuženo rogožo. In Ksaverij je vse rad sprejel in se redil kar pred očmi. Nekega dne je šla grofica skupaj z možem na obisk k svojemu malemu prijatelju. Ksaverij je ravno tedaj srkal vodo iz vodnjaka, katero je dal grof Ramm natančno pregledati bakteriološkemu Inštitutu, in so pri analizi ugotovili, da sploh nima škodljivih bakterij. Pri kemični analizi pa se je izkazalo, da vse- buje majhen odstotek železovega oksida, zelo zdravega za prašiče, če se mu prida malo ogljikove kisline (kar je zelo važno za prašiče). Grof je kot po navadi vtaknil toplomer v vodo, a ni mogel verjeti. Voda Je imela namesto osem stopinj C, kot je bil določil živinozdravnik, samo sedem stopinj in pol. Grofica je prebledela. Nemogoče je to, razen če ni tisti malopridnež o-skrbnik pozabil kontrolirati toploto. Z združenimi močmi sta ločila Ksaverija od njegove vode in mu skušala dopovedati, da bi si bil lahko prehladil želodček. Nato sta pokrila posodo s pokrovom in jezna vdrla v o-skrbnikovo hišo. «Si zmeril toploto Ksaverij e-ve vode?* ♦Gospod grof, moj sin je hudo bolan, ima vročino in se mu blede. Moral sem mu dajati piti.* ♦A, torej je tako!*, je zakričal razkačeni grof. «Tako izpolnjuješ svoje usluge! Nisem morda tvoj gospodar, capin? Lahko delaš, kar hočeš? Poberi takoj svoje stvari in pojdi. Takoj te odslovim! Do večera se moraš umakniti, drugače te bom storil pregnati s sinom vred!* Zaman je Martin pokazal na posteljo pri oknu: «Vaše blagorodje. moj sin Ima hudo vročino. Moral sem mu dajati piti!* ♦Kakšen neotesanec!* je zaključila grofica. Pred nočjo je oskrbnik Martin prerezal vrat pujsu Ksave- riju. živinozdravnik, ki so pa nemudoma poklicali, je le potrdil smrt. Grofici se je skoraj zmešalo zaradi žalosti in je onemela. žandarmi so uklenili oskrbnika Martina in vrgli čez prag zločinčevega bolnega sina. Časopisi so nato oznanlali o zločinu: ♦Zločin suroveža------- Oskrbnik Martin, uslužben pri grofu Rammu, velecenjenem možaku, je bil odslovljen zaradi neubogljivosti na delu. Da bi se maščeval, ubije izredno redek primer prašiča. Zločinca so postavili pred sodišče. Govore, naj bi bil eden :zmed nevernikov. Ce bodo te govorice potrjene, bomo imeli d..kai, da je tisti, ki ne veruje, sposoben napraviti najhujše zločine.* Oskrbnik Martin je prestal tri mesece preiskovalnega zapora in ves čas trdovratno odbijal zakramente. Preiskava je prinesla na dan nekatere hibe njegove eksistence. Dognano je bilo, da je bil pred 15 leti obsojen na 15 dni zapora zaradi prepovedanega zbiranta. Upiral se je Izpolniti povelje ♦raziti se* kljub nagovarjanju glavnega inšpektorja. Tu je kal, ki je kazala na njegovo zločinsko naravo. Drugič je bil obsojen zaradi tega, ker je zakričal orožnikom: ♦Vi kifelcil* in je zato dobil tri dni zapora. Javni tožilec je proučil do dna težke poprejšnje primere. Spretno je dokazal njegovo kriminalno nagnjenje in je med drugim rekel: ♦Ce bj obtožencu, namesto pujsa Ksaverija, prišel pod roke sam gospod grof, bi tudi h)e?e odrl!* Naloga obrambe se J« zato pokazala zelo težavna. bilo mogoče pozabiti na PTe,„n lost; z druge strani je bil bol® sin preveč romantičen olajša ni razlog. Zbita zaradi žalosti, grofij*; ki je bila poklicana na pričeVw nje, ni mogla zadržati solz. j je zagledala na predsedniK® mizi Ksaverijev žametasti kec. ... ♦Poznam pa,» je odgovor' na predsednikovo vprašanj' ♦poznam ga! Bil je last moj** dragega Ksaverija, katerega v j plo leži zakopano v cvetlic gredi na grajskem vrtu.* he. Obtoženec ni izrekel nit; a sedice kesanja. Vse je Pri®L,v in bil obsojen na šest meS ,j-zapora zaradi premišljenega , mora in škode privatni lafLj, ni. Toda še ni vse. V tem ča® da bi bilo zadoščeno pravici. n je umrl še sin. Pujsek Ksaverij počiva v miru v cvetlični gredi, sre ^ katere stoji nagrobni ^aine^r\\, napisom: ♦Tu spi naš Ksavern umorjen z zločinsko roko '"Lj tina, ki fe bil obsojen na mesecev strogega zapora pan 8. maja 1907 v i(juio. polčjj ynu o. maja iau< v starosti drugega leta. Naj mu bo ta z lja lahka!* „r0- Grof Ramm sl Je dal naP viti z žametastim trakcem^, kojnega pujsa Ksaverija £r® ,e-to, ki 1o nosi ob obletnicah gove smrti. (Prev. Vladi KlemSe) KONEC četrt’ 'SO ITBKDNISTVO- TRST - UL MONTECCHI 6 - II TELEFON 93-808 tn 94-63» - Poštni predal 559 — PODRUŽNICA: GORICA: Ulica Silvio Pelllco 1 - II Telefon 33-82 - UPRAVA: TRST - UL. SV. FRANČIŠKA it. 20 - Telefon 37-338 - NAROČNINA: meseCna 800 lir - Vnaprej: iAtn« 2 250 lir’ Dolletna 4 400 Ur celoletna'7.700 lir - SFRJ: v tednu 20 din, mesečno 420 din - Nedeljska: posamezna 40 din, letno 1920 din, polletno 960 din, četrtletno 480 din - Poštni tekoči račun: Založništvo tržaškega tiska Trst 11-5374 - Za SFRJ: ADIT, DZS, LJuU ^ L„.< tr ' 3/r ’ telefon 22-207 tekoči račun pri Narodni banki v Ljubljani 600-14-603-86 — OGLASI: Cene oglasov: Za vsak mm v širini enega stolpca: trgovski 150, rinančno upravni 250, osmrtnice 150 lir - Mali oglasi 40 Ur beseda. — Oglasi tržaške tn gorlške pokrajin® Stari trg ., , v narofiajo prJ upravl J drugih poirrajjn Italije pri »Societk PubbUcltk Italiana#. — Odgovorni urednik: STANISLAV RENKO — Izdaja in tiska Založništvo tržaškega tiska, Trst____________________________________ ________________________________________