KATOLJSK CEKKVEN LIST. „Danica*' izhaja vsak petek na celi poli. in velja po pošli za celo leto 4 g). 20 kr. za pol leta 2 gl. 20 kr.. za četeit ieta 1 gl. 20'kr. V tiskarniei «».rejemana za celo Wo 3 »1. 00 kr.. za pol leta 1 gl. b0 kr., za V4 leta 90 kr., ako zadene na ta dan praznik, izide „Dani.a" dan poprei. Tečaj XLIV. V Ljubljani, prosinca 1891. List 4. Marijino svetišče na Tersatu. (I>alje.) 17. S. hiša je bila naj p opre d i na Tersatu. Malo je resnic, da bi jih napuhnjeno-razsvitljeni um ne bil prevračal. Našli so se. ki so ovračali. kar smo v naslovu postavili. Zavoljo popolnosti hočemo ob kratkem navesti nekaj dokazov proti neljubiteljern in neprijateljem matere Božje*). Tega ne delamo toliko, da bi vernega bralca poterjevali. ne da bi brezverca prepričevali, temveč da bi pokazali, kako ima tudi najočitniša resnica vselej in povsodi svoje nasprotnike Tedanji protivniki so pa našli tudi reznih zagovornikov. V tem predevanju pa se je dogodba le še bolj raz/.vanjala, očiščevala, svetila, kakor se tudi lemež sveti, čim več se preriva po razorih Kakor že vemo, počastila je Mati Božja sve-tostnega župnika Aleksandra sama z razodenjem; a ta je bil na Tersatu. Hazodenje je iinela tudi ona pobožna vdova Agata ::"1. ki je vsi»1«! tega darovala cerkvi „Dolac", in ta je na Tersatu. liazodeto je bilo dalje bogoljubnemu puščavniku Pavlu **), da je Naza-reška hiša prišla s Tersata. Imenovanega župnika poslal je knez Frankopan s tremi možmi v Nazaret dogodbo preiskava t: a to poslanstvo je bilo Tersaško. Ko se vernejo po štirimesečni vožnji. ko Aleksander obilno zbranemu narodu, gospodi in seljakoin pripoveduje, kako s«• našli vse pravo, ko slovesno za-terjuje pred Bogom in ljudmi, da je vse resnica, da ban dogodek zapisati in v kamene urezati. In takih kamenov je še videti pri srednji kapelici ob stop-njicah s talijanskim nadpisom: VENNE LA ČASA DELLA BEATA VERGINE DA NAZARETTE A TER-SATTO L' ANNO 12 i M ALI J 10. I>I MAGGIO: A SI PARTI ALLI 10. DI DICEMRE 1294*». Rekanačani v pokrajini Pičenski na Talijanskem so po hervaških *) Marot. Dissert. 23—»1. — Pase. Triumpli. 2»!— •i Tersatska pismarna s. iz .Med. sponi. — **) Turs. I list. L. 1. 12. *) V nas čini tako: Prišla je hiša blažene Device iz Naza-reta na Tersat 10. maja 1291 lota. in odšla je 10. d.oomhra 1294 leta. Primorcih soznali, da je bila s. hiša pri njih na Tersatu, kajti hipoma so jo spoznali za svojo, a tudi ta hip jamejo žalostni vzdihovati, britkosti se solziti *). Da je temu tako. priča staro izročilo, ki je ne-pretergano prehajalo od roda do roda. ter si v ničemur ni nasprotovalo. Tudi nauk katoliške cerkve sloni na izročilu kakor na drugem stebru Da je temu tako, pričajo nadnaravna znamenja, dobljene milosti, uslišane molitve, očitni čudeži, sicer bi bilo to samo sleparstvo, zgolj zvijača, kar je nemogoče*). Da je temu tako, pričajo najzanesljiviši pisatelji, kakor np. Jer. Angelita. Turselin. in mnogi drugi. Ti jasn-» govore o Aleksandrovem potovanju, zadevajočem s. hišo na Tersatu. Ako takim možem ni verjeti, to je vsa zgodovina mreža basni, to neha vsaka vera *». Kakor je Frankopan sostavil poslanstvo l mož za Nazaret, tako so Rekanačani odpravili poslanstvo HI mož na Tersat. naloživši jim. naj izmerijo širjavo in daljavo ostalih sledi. t«'r primerjajo z onim. kar bodo našli v Galileji. Tega popisa prepis je iinel vsaki plemenitaš v Rekanatu Sčasoma j.* virnik zgorel, in do 1. 1 "»(»•"» je imel le še Bern Leopard, doktor obojega prava, en prepis. A tudi to podjetje so s sumnjo oblagali hudovoljneži. Da jim ves dušek uzame, da vsako sumnjo onemogoči, od lo<* i papež *) (Tursfdin. Ilist L. r. ;t. Dalmatariim orgo iionimlli. Lanretanum .-ontem|dati sacollum. ut reoens erat lllvrnao migra-tionis momoria. Iiand aogre srilicet auiioveriiiit. Ita<|iie olnuti«. lani m is veneratiouis iiiuiiero peitunguntiir: mox volut refricato vulnere a«- desiderio e\ amissi Itoni rons|.ertii ingomiM-«-iites suhim deti iiupntum efluse d<*pioraro rooporunt. A^dem illam . . . |h»j.ii-loruni studiis nnper in Dalmatia «-oleOrataru. Natalc illud Vir^iui» teetum Illvriciv ¡.ritmim e (¡alilaea divinitn- mi--iuii. »juo t um Picentes transmisso e Dalmatia iruerentur. ptc. - Kar >e tkV zemljO|»isja in krajoznanstva. v tem s»* romanski narodi od nekdaj odlikovali — niso. *) Toophil. Ravnami. Ileir. coni. I. .V ... miramU omnis generis. ot divina visa. at<|Uo prodigia utiaiiimi omnium tidelnim consensu altestantur: ot tmus ali<|nis malo fenatus etfutiro audet. non esse illam aedom. ijiiae angelica opera Nazaret ho in llivricum. et inde in Italiam asportata o omnimu librorum. et tolletnr non šolnin iM»stra. sed «-liani omnis ¿lia. leligio. % V ' . *«*■ za - Klemen VII drugo poslanstvo, naročivši mu. naj stvar razgleda na Tersatu. v Nazaretu. in nato poroča. Ta papež je s hišo z marmornim okrasjem oblekel I. i:>2o. Papež Klemen VIII je dal 1 1">4:> v marmor s. hiše vrezati napis, ki ga je še danes videti. (Dalje nasl.) Pompeji nekdaj in sedaj. Spisal .lan^z I» i!i-. . Dalje.) III. Jernej Longo --začetnik pobožnosti presv. Rožnega venca. Ko smo se v malo versticah soznanili z zgodovino kraja, kterega si je kraljica sv. Rožnega venca za prestol izvolila, hočemo sedaj čast. bralcem opisati začetek in razvitek slavnega svetišča. Mnogo bi se dalo o tem pisati, pa naj bo iz jako obširnega dela JI Rosario e la nuova Pomper le toliko povedano dragim Slovencem, kolikor je zvedeti koristno in zanimivo Bartolo po naše Jernej Longo je torej verli mož, kteri je izpeljal velikansko delo v slavo nebeški Kraljici. v velik dušni prid Njenim pobožnim častivcem. Kako se je to zgodilo, pripoveduje nam odvetnik Longo sam v omenjenem mesečnem listu 1. 1SS8. Potrebno se mi zdi. da besede verlega moža navedem v slovenščino preložene: „Trinajst let sem se bojeval s satanom, kteri mi je hude boje. strašne skušnjave in nevihte v sercu obujal; bil sem posveten, nečimeren, prav malo sem se zmenil za zveličanje svoje duše." „Bog me je čakal; kjer je bila pregreha velika, j.- bilo usmiljenje Božje še veče. o dobri »iospod! Kaj Te je nagnilo, da si mene tako dolgo čakal, me k Sebi vabil, ko sem bil vendar tako daleč od Tebe !u ..Moje pregrehe si Ti z neizmerno potrpežljivostjo. z neizrekljivo milostjo prenašal, dokler nisi dobrotne Svoje roke stegnil, ter me globoko padlega vzdignil, (iinjen Tvojega usmiljenja, sem le Tebe iskal, le po Tebi hrepenel. Moj duh. kteri je toliko časa blodil po morju zmot in pregrehe, je hotel le pri Tebi počivati Le ti si zamogel nemirno, raztergano seree pomiriti, ozdraviti.~ r Bilo je mesca oktobra 1 ^TJ Spomin na moje prejšnje življenj-1 me je vznemirjal, ter globoka žalost -mi je seree stiskala Šel sem iz hiše pl Kuskove in blodil sem po ravnini Valle. ne da bi vedel kam me peljejo stopinje Prišel sem na samotno, naj bolj divje mesto Ar|vaja" imenovano..... Tihi mir je vladal krog in krog Ni je bilo viditi sern-e živega bitja, v meni je serce nemirno bil-». V toliki dušni ta moti se mi je zazdelo, da slišim mili glas. kteri mi na uh». šej»eče tiste besede, ktere sem večkrat bral. b* sede. ktere je moj že zdavnej um- rli duhovni j »ri jat. Ij večkra t j »ona vi ja 1: _A k o z v e 1 i č a n j a iščeš, .»zna nuj. širi molitev sv. Rožnega venca." Tak»» je nekdaj Marija zagotovila sv. Dominiku " „Klor bo razširjal molitev sv. Rožnega ven«-a. n»- bo pogubljen. Ta misel je bila luč. ktera je raz- svetila tamo moje duše. Hudobni duh, kteri je mislil, da sem njegova žertva, je spoznal, da je premagan. Bil je zadnji boj. odločivni boj." „Povzdignil sem oči in serce k nebu in skorej preprederzno sem k Mariji zdihnil: rAko si Ti, o Mati, res obljubila sv. Dominiku, da kdor bode sv. Rožni venec oznanoval, se bode zveličal, jest ne bom pogubljen, ker se nočem ločiti od te pokrajine, dokler ne razširim tod svetega Rožnega venca."" „Bila je to skorej molitev brezumnega, ktero sem prederzneš pošiljal Kraljici nebeških duhov." rVse je bilo tiho. Razburjenosti moji je sledil sladek mir. Strasti moje duše so se vmirile." Od daleč sem zaslišal glas zvona: zvonilo je poldne. Združil sem svojo molitev z molitvijo milijonov. kteri o tisti uri pozdravljajo nebeško Kraljico. Iz očes se mi udere solzica; nebesa so me uslišala, kako — boš zvedel dragi bravec v naslednjem! (Dalje nasl.) Ogled po Slovenskem in dopisi. V Javorjali na Poljanskem sta uni mesec umerla 79letna dvojčka Bost i j an in Neža Kos in sta bila vštric pokopana. To je redka dogodba, znamenita tudi, ker ravno sv. Boštijan in sv. Neža, ki se zaporedoma obhajata, sta močno sloveča svetnik in svetnica v sv. Cerkvi, zlasti zarad junaškega pričanja sv. vere ob času hudih trinogov. 0 sveti Neži je dobro znano, s koliko serčnostjo je že kot 13 letna deklica za ohranjen je nedolžnosti in za sv. vero življenje dala. Sv. Boštijan pa je bil tudi junak, da mu je sedanji čas malo enacih; pri tem se nekoliko več pomudimo. V god ss. Fabijana in Boštijana se pri sv. maši bere iz lista sv Pavla do Hebrejcev, v kterem apo-stelj z mnogimi zgledi popisuje, kaj je vera in kako potrebna, da „brez vere je nemogoče Bogu do pas t i" (11. ii) Potem pa tudi naznanja, kaj so verski junaki že v starodavnih časih terpeli zarad vere. Terpeli so eni zasramovanje, tepenje, želez;e, ječo; bili so kamnjani, drugi prežagani. na klade razpeti. z mečem umorjeni; hodili so drugi okrog v živalskih kožah, ubožni, stiskani, zatirani, — svet jih ni bil vreden; potikali so se po puščavah, po gorah in berlogih, po zemeljskih jamah itd. (Hebr. 11. Hti-Ss». To in tako so mnogi terpeli zavolj vere, še predn«> je Kristus prišel na svet in učil, kako potrebna je vera. S koliko serčnostjo so terpeli pa tudi potem, ko je Jezus sam s svojim življenjem in smert jo poterdil sv. vero, to kaže ravno junaška smert sv. Boštijana in sv. Neže, kterih spomin smo obhajali ravno te dni. Sv. Sebastijan je bil vojščak pri cesarjevi telesni straži in kakor taki je veliko naj imenitniših gospodov in druzih služabnikov spre-<>bernil k sv. veri in skerbel je, da so bili kerščeni ter stanovitni ostali v sv. veri. Drug«; pa je poter-jeval. da so serčno smert preterpeli in krono mučen-stva dosegli. Sv. papeža in mučenca Kaj-a, ki je bil sam iz cesarja Dioklecijana rodovine, je Sebastijan dolgo časa skrival v samem cesarskem dvoru. Zarad imenitne časti in službe je Boštijan imel pristop po vsih ječah, zato je dolgo časa kristjanom po ječah dobrote skazoval. jih tolažil, oserčeval, jim celo še rešenje pridobival. To mn ji* bilo toliko ložej. ker cesarja Dijoklecijana veči del ni bilo v Rimu. Poslednjič se j" zvedelo, da je Boštijan kristjan; cesar je bil silovito razdražen ; skušal j«* Boštijana pregovoriti. ker pa. ni nič opravil, ga je izročil strelcem, ki so ga s pušicami tako ostrelili in raz-devali. da je kakor mertev obležal. Z Božjo pomočjo pa se je. zopet popolnoma ozdravil in neprestrašen stopil pred resa rja ko je šel leta v tempelj malikov, in rekel mu je: „Moj Gospod .Jezus Kristus me je zopet poživil, da ti naznanim pred vsim ljudstvom in povein, da ti služabnike Kristusove po krivici daješ preganjati...!" Precej nato tiran zapove svetnika pretepati, dokler ni duše izdihnil. To se je zgodilo "jo. prosenoa 1. :>04. — Mladeneč sv Boštijan j«' živel med razuzdanimi poganskimi mladinci, in vende.r se je »-hranil poštenega in nedolžnega. Kak«» lep izgled za naše mladenče. kterih velik del je ponočnjakov, tudi pijancev: blagor jim. k t,en s»> me 1 takimi nedolžne in poštene ohranijo po izgledu sv. Boštijana! Sv. mladeneč Boštijan je živel med gospodo, med ktero je dosti slaboven-ev in mehkužnikov: kako spodbudljiv izgled, da tudi v višjih krogih se /erli katoličani zamorejo ohraniti zveste in poštene! Sv. Boštijan je patr« >n strelcev, toraj s o -kolov in puška rje v; naj se mu pač verno priporočajo. ker veliko nesreč se zgodi dan danes pri teh ljudeh, pa tudi veliko greha! Prosi za naše mladenče, sv. Boštijan. Da bodo vredni obljub Kristusovih. Z JUira. (Dopis ta je posvečen in darovan p res v Sercu bet 1 e h o m s k ega Božjega Deteta po deviški Ma t o r i njegovi vblagor in zveličanje duš Slovencev » (Dalj«* > Drugo, kar Vam sporočim iz sv. betleheinskc štalice in od presv. jaslic. prav po sercu nebeškega Deteta Jezusa in po željah deviške Matere Božje, zadeva Vas. dragi verni Slovenci v kranjski okrajini — v častiti bisko-piji ljubljanski. Prosim lepo. sprejmite in prevdarite to z najboljšim sereem in z dobro voljo po ljubezni Jezusa. Marije in sv. Jožefa V deželi kranjski je mnogo svetišč in milostnih romarskih krajev, največ blažene Device Marije — Matere Božje nebeške Kraljice. — Ženin in pravični deviški mož najsvetejše device in Matere Božje Marije, varh, rednik in krušni oče Jezusa Kristusa, sv. Jož-f. je deželni za-štitnik, varh. „patron" kranjske dežel»« in vse Slovenije in dela nekdanje Ilirije. Ipak na Kranjskem ni kakovega. osobitega svetišča in cerkve sv Jožefa, kjer bi se ta veliki varh in pomočnik osobito častil. — Je na Kranjsk»'in nekolik«» cerkvic sv. Jožefa, ali slavne romarske ni nijodne; so v mnogih c«*rkvah oltarji sv. Jožefa, ali vsaj podoba njegova v cerkvi. — Ipak se sv Jožef še vse premalo časti. nj«'gova dva praznika (P.», marcija in tretjo nedeljo po veliki n«»či) se premalo slovesno-vzvišeno sv«»tkujeta. kakor se tako velikemu in velevzvišenomu Svtniku spodobi, osobito pa deželnemu zaštitniku z nebes, varhu, „patronu". — Zdaj Vam bodem pa prav nekaj tehtnega in vele-dobrega povedal, dragi verni Slovenci v kranjski deželi pod varstvom sv. Jožefa; to. kar bom povedal ni moja vmišlija. niti drugih ljudi; imejte istinito za opominj. željo in naročilo od Jezusa in Device Marije zbog sv. Jožefa in zbog Vas. Je pa to-le: Spodobilo bi se, dobro in milostno bilo bi. da bi se na Kranjskem odredila in napravila jedna večja cerkev sv. Jožefa, ali se na v.ovo postavila v čast Bogu in ženinu Marije1 Device, varhu in krušnemu očetu Kristusa Jezusa in deželnemu „patronu". in to kje v sredinji kranjske dežele; pa tako. da bi to cerkev vsa dežela s prostovoljnimi darovi postavila svojemu varhu, sv. Jožefu: in tako. da o priliki bi iz vse dežele dohajali verni Slovenci v to svetišče častit sv. Jožefa, se mu priporočevat in ga v mnogih potre ah prosit. Tako, da bi ženin Marije Device -krušni oče Jezusov in „patron dežele kranjske, imel v škofiji ljubljanski jedno posebno častno, lepo in dostojno dvorano in sedež, kamor bi se mu splošno hodili poklanjat, se mu priporočat, ga častit in «lušn»* in telesne potrebe, pomoči in milosti po njegovi pri-prošnji prejemat. Pri tem svetišču sv Jožefa naj bi se nastavila kakova sv. misijonska družba, da bi ljudstvo čulo prešinljive sv. govore, da bi se dobro in skesano spovedovalo opravljale se koristne in pravilne vesoljne spovedi; da bi se vdeleževalo častite in slovesne cerkvene službe Božje, kjer bi se opravljale sv. pobožnosti. in bile večkrat v letu duhovne vaj»« za vsaki stan posebej. In. ker se namerja č. vr. misijonarjem družbe Jezusove napraviti lastna družbena hiša, naj bi se vkrenilo tako. da bila bi pol«*g zgoraj omenjena cerkev sv. Jožefa. Blagor višjemu Pastirju in vsem svečenikom, blagor verni katoliški slovenski cedi biskopije ljubljanske, ako se potrudijo za to prav skromno opomnjeno dostojno cerkev sv. Jožefa, varha svojega. Z iskrenim oserčvanjem. z ljubeznjivimi opomini in prostovoljnimi malimi večjimi darovi vseh prebivalcev dežele kranjske za umre se to zgoditi in doveršiti. Bode pa to osobit • ljubo in dopadljivo presv Sercu Jezusa Kristusa, ljubo in prijetno blaženi Devici Mariji in sv. Jožef bi sprosil še večje in obiln»>je milosti. p«»nioei in darove v življenju. v smertni uri in za celo srečno vernost. Ako-prav Vam ni s čudežem poznam».van kraj. kjer bi stala cerkev sv. Jožefa, ak«»prav niste s čudežem naklonjeni oskerbeti splošno «Ivorano sv. Jožefu; ipak potrudite se verno. za upaj« »če in i/. ljubezni lo Jezusa in sv. Jožefa, v blagor neumerlih «luš in postavite cerkev sv. Jožefu po prej spoircnutemu naznanilu — In čudeži duhovni v dušah in čud-žne pomoči telesne se bodo godili in zadobivali v »-erkvi sv. Jožefa, postavljeni po »larovih vern«»ga prebivd-stva ljubljanske biskopije Lavantinska biskopija. slovensko-štajersko. ima pri Olju krasno romarsko misijonsko cerkev sv. Jožeta: tu s»» velek»»rist n>» stanovske, duhovn»* vaj»*; koliko m-spčnih grešnikov s«- tu z Bogom spravi in milos* B -žj » za»loi.i' o kolik" milosti, pomoči in «l««brote sv. Jožefu! n častita bisk»»pija ljubljanska' «» dežela Kranjska napravi in »»skerbi. po tem u/'-:u. splošno hišo sv. Jož»-1 a v sredinji svoji! Napravila si novo cerkev s^rcu Jezusovemu, napravlja* I.-:-», cerkev Devi» i Mariji Pomagaj na Brezju, napravi lepo in dostojno cerkev sv. Jož.-fu! i Marsikdo pravi: Jezus je i»il v revni >'a!i«*i rojen, Deviea Marija bivala je v pri pros'i — revni — *) s strahom u;«j |>ri-a:tvimo mi^I: \k • lpoldne ob nedeljah in zapovedanih praznikih so prodajalnice odperte in prodaja se: popoldne se zapro, in to se sedaj hoče vzakoniti; toraj v času ko se naj svetejša služba Božja opravlja, je dovoljeno tergovati: samo popoldne praznovati in pa še to — kako? Naštelo bi se še veliko tacih in jednacih nekerščanskih reči. vravnav, naprav in delovanj. Mnogi obnašajo se okolo versko-kerš^ansko-katoliške osnove šol. kakor muci okolo vrele kaše . mnogi pa se je bojč in plašijo, kakor kužeti vode: zopet mnogo jih je mlačnih in malomarnih za verske-cerkveno-deržavne šole Višji pastirji duš. biskopi v Avstriji, in mnogi iz verne čede njihove se trudijo in delujejo za take jedinoprave in velekoristne š««le -- velekoristne za posamezne, za družin«-, za Cerkev, za deržavo. za čas in večn«»st: t«xla v tej reči se stavi tolika teža in zavozlanost z močjo vidnih in nevidnih nasprotnih moči. da s«' tolik«« časa ne reši p«.voljno, pravično in po volji D««žji t., šolsko vprašanje Imenitna in velevažna je prava versko - kerščanska naro«lna š««la. za tako j«- treba Boga ponižno in obilno prositi: kajti dobre versko kerščanske in narodne šole so velik dar B«»žji: nasproti so pa brezverske. slabo-cerkvene šole neopisljivo zlo in kazen za ljudstvo — Ali so se pa opravljale iskrene molitve k Bogu. za milost dobrih verskih šol - Posamezno se je molil«« in prosilo za to. In kolikor se j" molilo, toliko s- je zadohilo. Katoliški možje razumniki, vzvišeni na cerkvenih in deržavnih stališčih naj bi se postavil«» bojevali in str««go potegovali, verno ljudstvo naj bi pa iskren«» in mnogo molilo in prosil«» za to v»'leobsežno dobroto. Ali se je kje skupno in združeno m« «lilo. prosilo za kerščansko-katoliške verske š.,le? Ah je treba maloverno pomišljati. moliti in prositi milost B«»žjo za versko š««l«». češ. ako j«j ne d'«bim»«. se nam bodo nasprotniki posmehovali. nas zaničevali i. t. d.? Živo-verna. skesanih, ponižnih ser«- iskrena molitev za dobro in pravično reč ne »«stane neuslišana, osobito. ako je združena in stanovitna Z združeno molitvijo zmagoslavnega sv. r«»žniven« a zmagani so bili krivoverni albigenzi in njihova krivovera; zmagani mnogokrat kristjanom silno sovražni turki in drugi mahomedci; z rožno-venško iskren«» molitvijo so se silna zla odvernila, velike milosti, pomoči in dobrote se dosegle. Toraj. ako hočemo še vse premalo znano in vele-obsežno zlo brezverskih šol odverniti in dobre, velekoristne in blagorne prave versko-cerkvene, ob enem narodne šole zadobiti, začnimo to leto 1891 splošno, združeno, iskreno opravljati sv. rožni venec v čast presv. Sercu Jezusovemu, v čast deviški Božji Materi Mariji in v čast sv. Jožefu, za svete duše v čistilišču, da bi po priprošnji Božje in naše Matere Device Marije in sv. Jožefa zadobili za mladino kerščansko-katoliške šole. Usmiljenje do duš v čistilišču, vicah, nam bo naklonilo usmiljenje Božje tudi v tem znamenitem delovanju za dobre versko narodne šole. Zakaj pa pristavljam „narodne"? Veste, da tudi Tčenik iz nebes - Bog-človek, Jezus Kristus učil je v narodnem jeziku; ni rekel Hebrejcem: vi morate postati Babilonci, Egipčani itd., pa tudi tujcev ni silil, da naj se pojudijo. Sv. katoliška Cerkev in vera nam tnora perva najdražja biti, in to mora nam zagotovljeno biti tudi v šoli. iDalje nasl.) Lavanška škofija po novem imeniku v svojih •24 dekanijah ima 188 župnij (fara) obstavljenih in 1 prazno; 30 obstavljenih lokalij, 132 obstavljenih in 5(i praznih kaplanij, in 6 beneficij, kterih 5 je praznih. Vsih duhovnov v dušnem pastirstvu je 351, v druzih službah pa 33 svetovnih in 31 redovnih duhovnov. V pokoju jih je 44; vsih mašnikov 459. Cerkva in kapčl je 54«; vsih prebivavcev pa 4*6.276. Deželni patron je sv. Jožef; varh škofije sv. apostelj Andrej: patron stoljne cerkve sv. Janez Kerstnik Iz cerkvene hierarhije nasleduje: Papež S. Oče Leon XIII, poglavar vesoljne kerščanske Cerkve, patrijarh na Zahodu, primas Italijanski. nadškof in metropolit rimske okrajine, škof Rimski, poprej Joahim Peči, patricij Anagni, roj. 2. sušca 1M0, papež izvoljen 20. sveč. 187S, kronan 3. sušca Isis. Kardirial-škofov je 6, naj stareji Alojzij Serafini, roj. 1 so s. - Kardinal-mašnikov 48; naj stareji kot kardinal med njimi Adolf Hohenlohe. od 1868; naj novejši vit. Dunajevski. od 1. 1890. -- Kardinal-dijakonov je 11. Metropolit Solnograški: Jan. Kv. Haller, legatus natus. roj. 30. apr. 1825, vstanovljen za metrop. 10. avg. 1 sjiu. — Knez in škof Mariborski milgsp. Mihael Napotnik. roj. 20. septembra J8:»0, vtroniziran 17. nov I ssm. Vstanovil je škofijo Eberhard II. nadškof Solnograški. 1. 1228, in pervi škof je bil Clrik I. izvoljen že 1227: sedanji je v versti 54ti. Amerik». (Nova cerkev v škofiji milgsp. J a n. V er ti na.) Mar»|Uette, Michig. 0 posvečevali j i nove cerkve v Ked-Jacket-u piše časnik rColumbiau : V nedeljo. 9. nov., je bila slovesno posvečena nova cerkev v Red-Jacket-u. leta je cerkev slovenskih katoličanov. Blagoslovljena je bila tudi duhovska hiša. Duhovni pastir ondi je čast. g. Jožef Zal o kar in opravilo je zverševal milgsp. škof Jan. Vertin: oba Slovenca s Kranjskega. Cerkev je 00 čevljev dolga, 47 čevljev široka in ima prostora za 800 ljudi. Lična malana okna so darilo nekaj raznih katoliških družb, jiekaj družin Verti-novih, Jermanovih, Sotlichovih (šokličevih?) in Ru-povih, nekaj pa druzih dobrotnikov. V lepem oltarji je štatuva sv. Jožeta. Po opravilu je prečastiti škof imel veliko i ontifikalno mašo; azistirali so čč. gg.: Menard. Faust, Atfield. Kroguliki, Geers in Otis. Pričujoča sta bila tudi čč. gg.: Marceau in P. Frančišk Solanus, O. S. F., pa petero-katoliških družb je bilo zastopanih. O misijona v srednji Afriki. (flovoril č. j», o. Ksaver frever v ljubljanskem semenišču 10. janu- varija.) (Dalje.) Sedaj je naš apostoljski vikarij začasno v Kajiri, njegov sedež je pa prav za prav v Hartumu Hartum je bil že od nekdaj središče našega misijona. To mesto je na neki zemeljski ožini in se imenuje v arabščini el-Hartum, t. j. slonov rilec. To ime ima ravno od svoje lege na zemeljski ožini, ki je nekako podobna slonovemu rilcu. Na vzhodnji strani mesta teče višnjevi, na zahodnji strani pa beli Nil. Hartum je na mali ravnici. Ob času deževja preplovi reka mesto in voda stoji več mescev, dokler ne izpuhti ali se ne zgubi v zemljo. Jaz sam sem videl, da se po Hartumu (o taki priliki) vozijo po ladijah. Da je vsled stoječe ter smerdljive vode mesto nezdravo, jasno je samo po sebi. Ko sem bil 1. 1882 v Hartumu, mi je rekel nek zdravnik, da mu že pogled tega mesta provzroči merzlico. Zaisto, Hartum je grob misijonarjev! Dozdaj je že 35 misijonarjev tam pokopanih. Sedaj je Hartum zapuščen; edino poslopje, ki še stoji, je velika misijonska hiša. ki pa je sedaj Mahdijeva shramba za smodnik. Naš vert oskerbljuje ondi misijonski brat. Vsak petek pride naslednik Mahdijev se na ta vert sprehajat. Novo glavno mesto Mahdijevega kraljestva je Omdurman, ki ima blizo 100.000 prebivalcev. Vendar ni vtem mestu nikakih palač, ampak same ubožne koče. Kakor sem že rekel, je namen našega misijona spreobernjenje zamorcev. Evropejci dostikrat nimajo pravih pojmov o zamorcih. Naravno je, da belemu černa kožna barva ne ugaja. Ali razun te barve tudi ni razločka med Evropejcem in zamorcem. Če mi beli v Afriko pridemo, se nam tam ravno tako godi, kakor zamorcem pri nas. To sem sarn skušal. Odraščeni černci so dirjali za nami, otroci so pa obstajali ter kazali od daleč s perstom na nas. rekoč: Kakšen je pa ta? ta je bolan, ker je tako bol: temu so kožo raz njega potegnili, i. t. d. Zamorci si hudobca belega predstavljajo. Zamorci se razdeljujejo v več rodov. Navadno imajo vsi černo kožno barvo, kratke volnate lase, nazaj potisnjeno čelo, naprej molečo spodnjo čeljust, širok in potlačen nos. debele in velike ustnice. So pa tudi izjeme med njimi. V našem misijonu je rod Njam-Njam z imenom; barva teh zamorcev je bakreno-ruJeča. Zamorci iz rodu Mongutu so skoraj tako beli. kakor mi. Zamorec ni čern od rojstva, ampak postane čern še-le več mescev po svojem rojstvu. Ko sem pervič zamorca kerstil, sem se čudil, videč, da je mali skoraj tako bel. kakor jaz. več mescev ga grem obiskat, ker je bil nekaj obolel in takrat je bil že čern. kakor njegovi s ta ris i. Dlani in podplati so navadno umazano-beli. Nekateri zamorci imajo tudi konec^ jezika čern. Koža je mehka kakor baržun i žamet). Žilčevje zainorčevo ni tako razvito, kakor naše in od tod pride, da zamorec ne čuti tako bolečin pri kirurgičnih operacijah, kakor pa ini. Videl sem otroške igre. pri katerih oni, ki zgubi, 15 do 20 udarcev dobi in sicer po podplatih. Nekega dne zaslišim pred našo hišo žvižg od biča. Hitro skočim pogledat, kaj da je. Tu zagledam na tleh ležečega zamorskega dečka in druzega. ki ga je po podplatih z bičem nabijal. Ko me ta zagleda, preneha tolči. Na tleh ležeči deček me ni videl in čudeč se, zakaj da je uni naenkrat prejenjal, ga vpraša: rKako je to. da si nehal, saj še manjka treh udarcev?" Zamorec ima tudi močnejše mišice in kite. kakor pa mi. Večkrat sem videl, če so se Egipčani in beli s černimi borili, da so navadno černci zmagali. Razne bolezni, ki jih imamo mi. zamorcem še znane niso, n. pr. vročinska bolezen. Nasprotno so pa med zamorci močno razširjene nevarne kožne bolezni: bramorji. koze. tajtan i. t ti Tudi muči mnoge zamorce huda bolezen, ki se imenuje lostalija. Splošen značaj zamorcev je. da naenkrat za vsako reč vsplamti. pa s«' tudi hitro potolaži. Zamorec živi vnemamo in se ne meni za prihodnjost. Drugačen pa postane, kedar je v potrebi, ali kedar ga tepe kaka druga nadloga. Zamorec je v veselji razposajen in ljubi petje, godbo in rajanje. Dostikrat ti bo celi dan terdo delal, po noči pa rojil do ene ali dveh po polnoči. Razun kožne barve po mojem mnenji ni posebnega razločka med zamorci in nami. Afrikanski potovalci navadno po svoji po vem it vi iz Afrike knjige spisujejo in v njih slikajo in opisujejo čudovito ta-mosnje življenje in strašne dogodke: to pa le zavoljo tega, da ljudje tem rajši take knjige ber». In od tod pride, da Evropejci ne sodijo prav o zamorcih. K lor take knjige prebira, si kmalu začne čudne reči o zamorcih in njihovem življenju misliti, kako s^ derv«" okoli po afrikanskih puščavah in hiepen«'- p . človeškem mesu. Toda v celem našem misijonu s.» samo Niam-Niamci ljudožerci. Potoval sem enkrat po noči v Berber bolj varno, kakor je ponoči p.» evro-pejskih velikih mestih. Od pravih zamorcev se razločujejo polzamoivi ali „bedža." Ti imajo svoj jezik in so mešani rod Afrikancev in Arabcev. Po veri so mohamedanci ter kupčujejo s sužnji. Mi imamo misijonsko postajo med temi zamorci. Bilo je pa jako težavno j" vsta noviti. ker so se tamošnji deželam bali. da ne bi njihovih otrok pokristijanili. V tem misijonu smo učili otroke najprej angleško in franco-ko abecedo m sicer v pevajočem glasu Po šoli so otroei na ulici glasno vpili to abecedo, ki so jo v šoli slišali Starši so čudeči se prihajali iz svojih koč ter mislili, da njihovi otroci že angleško ali francosko znajo. Začeli so nam prinašati 3 «h» -Hotne otročiče. da bi jih angleščine in francoščine naučili, češ. da bodo potem, ko bodo odrastli, lahko mastne služb« pri vladi dobivali. Vendar so se nas jako bali in mislili so, da imamo kristijani hudobne duhove v sebi Zato so imeli otroci krog vratu na niti nabrane hijenske zobe. da bi jim naši hudobni duhovi škodovati ne mogli. Nekega dne nam prinese že precej prileten mož mleka. Ko ga nam izroči, hitro steče k morju, ter se v njem umije, da bi mu naš hudobni duh ne škodoval Dostikrat, so me pozdravljali z besedami: „Dober dan. ti los za peklenski ogenj!" i Koli»*»' nad. i Razgled po svetu. Šolsko V solnograškem deželnem zboru je 21. nov. l*oo ondotni vikši škof prav jasno razložil, kaj gre katoliški Cerkvi oziroma na šole in kaj torej ona zahteva. Govoril je na podlagi škofovske izjave1 v gosposki zbornici 12. sušca. in ponovil je najprej peter » točke, ki so jih škofje izrekli in kar je bistveno potrebno, da s«* šola more res verska in katoliška imenovati, namreč: 1 Katoliška ljudska šola je tako vravnati, da bode katoliškim otrokom mogoče taisto obiskovati redoma brez pona šanja z otrobi druzih verstev. 2 Do katoliških očitnih ljudskih šolah naj bodo vsi učitelji udje katoliške Cerkve, izučiti se morajo na katoliških učiteljskih napravah, in pridobiti si tudi zmožnost za podučevanje otrok v kerščanskem nauku. 3. Dri nastavljanji učiteljev na očitnih šolah naj se organom katoliške Cerkve dopusti tisti vpljiv. ki je poteben. da se zagotovi taka delavnost pro-sivea. ki je potrebna za katoliško šolo. 4. Verski poduk naj se na teh šolah po so-delavnosti razširi, drugi nauki, učne osnove in vsi drugi pomočki za učilo in učenje naj se vravnajo tak«'», da v tem ne le nič ne bode, kar je za katoliške otroke spotikljivo. temuč da bode vse v edinosti s katoliškim šolskim značajem. ."». Kar tiče nadzorovanje katoliških ljudskih šol in pripravnic, naj se Cerkvi nogoče stori, da se redno po njenih organih na vse strani izdatno varuje in pospešuj*- verski značaj. Ta je izrek in zaht"va katoliške Cerkve in torej avstrijanskih škofov in tistih, ki hočejo biti pravi katoličani Kar tiče šolske bukve, pravi nadškof dalje, kar tiče celo š- veroznanske knjige, vero in nravnost, ima «po novih postavah» deržava poslednji glas. izreče poslednjo sodbo; deržava določi, če naj se dopustijo. ali n»- Deržava se postavi na mesto Cerkve. d"?/ava jemlje >i plavi--., reči: ta šolska knjiga, te vero/minske bukve se n»- smejo sprejeti. Ako tudi r. rk-v izrecno ua/nani: ta in ta je od mene dolo-«•ena knjiga, vender odloči deržava v zadnji instanci, «•e se • l-ta ver.,/Man-ka knjiga srn«' rabiti, ali ne. In 'ako deržava naravno?.: «topi na mesto Cerkve. Kar 'ie - dru-je knjige, n.jj i».„le i>bseg kakoršen koli, šk.-lj.- i|m novih postavali i nimajo nič govoriti; ni jim d< pušiViio zavračati na to. kaj da je katoliškemu nauku nasprotno, molčati morajo ali le samo pro->i'i da naj !>i se vender na t«, oziralo! Določivne ! ••>.-,i.-m u.- smejo govoriti Ali je r., cerkvena neodvisnost, ali je to te-mcljna ikma sv Cerkve. da je ona samostojna. i. -"dvisn t družba, kakor deržava...? Kar tiče dalje nadzorstvo čez šolo. celo sani župnik, dušni pastir, ki je od sto in sto let postavljen od Cerkve, da naj skerbi za pravi red in ¡zrejo otrok, kakor zastopnik Cerkve, proprio jure. z lastno pravico, ne sme v šolo; mora si še le po ovinki dati h pritisniti počat deržave, še le potem, kot ud krajnega šolskega sveta, sin«'- obiskati šolo in pogledati, kako se v nji godi. To ni samostojnost Cerkve. In vender, ko je katoliška Cerkev priznana, naj se ji dajo pravice, ktere ji gredo po božji postavi Konec nasl.) V NeapeljllU so za rad rogoviljenja na univerzi profesorji morali nehati z učenjem, vseučilišče so pa zaperli. Kakor dandanes mladino odgojajo, tako pa imajo. Pervi občni shod wurttemberških katolikov v Ulm-U iKeiier i Nato je prebral podpredsednik Probst nekatere resolucije, katere je predlagal odbor in grof bVchberg je pristavil, da bi bilo primerno izvoliti stalen i »d bor. ki naj bi izverševal kongresove sklepe (namreč resolucijo do vlade, da se prekliče postava o jezuitih >. ter sklical nov shod. če bi bilo potrebno. Kongres je odobril predsednikov predlog in ga sprejel, potem jo izvolil stalni komit<\ Nadžupan I ntersee iz Gmiind-a govoril je o socijalni demokraciji in o dolžnostih njej nasproti. Pokazal je. kako se ta svojat grozovito širi. L. 1874 imeli so 100,000. 1. 1877 že 490.000, in 1. 1800 že 1,4.'»o.ooo glasov. Pokazal je tudi, kako terdno vre-jeno časnikarstvo imajo, in kako so samosvestni. Njihovo geslo je: ..V verskem oziru brezbožje, v političnem republiko, v socijalnem komunizem ir«'»p in grabeštvoi !J (To je živi antikrist in zadolžujejo ga tisti, ki Cerkev zaničujejo in papeža tarejo.) Govornik je nato razkazoval in podperl svojo terditev tudi s tehtnimi dokazi, da je komunizem neizveršljiv. in da izveršitev gesla socijalnili demokratov ne bi pomenila nič druzega, nego popolno brezvladje. anarhizem. Zatorej pa se mora vsak pravi katoličan vdeležiti boja proti tej prekucuški svojati. katoliško in antisocijalno-demokratiško bodi odslej eno in isto. Socijalno vprašanje naj se reši po mirnem potu, brez prevratov in prekucij. s prosto voljo obeh strank. Mi smo in hočemo biti miroljubni, pravi govornik, kajti vsak pravi Nemec mora to biti, in moči. katere imamo, rabimo v prid iu korist svoje domovine itd. K sklepu kliče: Naprej toraj. gospoda, v smislu miru v prid našega naroda, zlasti pa k blagru dela-jočega ljudstva! Bog blagoslovi. Rog varuj našo domovino! Tako je sklenil govornik svojo zelo podučno in ognjevito razpravo. Pripomniti moramo samo še. da je bilo v vsem skupaj na tem shodu 2(1 velieih govorov, brez ozira na manjše govore in nagovore. V Sveti Deželi misijonari sedanjo dobo 103 mašnikov, 31 duhovnikov iklerikovi. 108 bratov laikov. 21 postulantov Izmed mašnikov je 14 arabcev, 1 a francozov, 12 nemcev. »¡0 italijanov, 35 španjcev. •"> poljcev, 7 maltezov, 2 gerka, 2 dalmatinca, po eden armenec, belgijan. Čeh. bošnjak in Holandec. V 41 krajih imajo dušno pastirstvo nad 74.000 katoličani, vzderžujejo 34 deških z mnogimi učenci in 25 dekliških šol z mnogimi učenkami. Rusko. (Kako jo je razkolnik skupil!» Tistim, ki se jim zdeha po razkolništvu. sveti prav jasen nauk iz Ruskega. V Vilni je 21. listopada lani nagle smerti umeri razkolni škof Aleksis Lavrov-Platonov. ki je bil zagrizen sovražnik katoliške Cerkve. Katoličani to naglo srnert cenijo za božjo sodbo. Na njegov*.» počenjanje je bila namreč ruska vlada sklenila zatreti tri cerkve v Vilni. med njimi tudi cerkev, posvečeno Materi Božji. Ukazala je Viln-skemu katoliškemu škofu, naj odstrani iz imenovane cerkve čudodelno podobo Matere Božje. Zastonj je katoliški škof Avdčievič se precej podal v Petrograd pri vladi izprosit, da podoba ostane na svojem mestu. Nasledek je bil ta. da je arhijerej kar odločno rekel, da se bodo zaperle tri katoliške cerkve v Vilni in odstranila se rmilostna podoba Matere Božje." in lejte: veliki preganjavec katoličanstva je potem na-nagloma zbolel in umeri! Da pa ne more kdo reči, da se je to le kako na kij učilo, je dokaz to. ker enako se je godilo tudi že drugim sovražnikom sv. katoliške Cerkve, ki so hoteli odpraviti imenovano milostno podobo Razkolniki imajo tu pač očitni dokaz, kje da je resnica ... Pa kdor je sl»'*p. je slep! Rusija. Civilta Cattolica piše, kako se v ruski vojni vera spoštuje. Kadar novinec pristopi v vojaško službo, se mora vsaki naučiti „deset božjih zapovedi". ročenaš\ „vero", pa imena svetih patronov svojega polka in stotnije. Uči se katekizma in večkrat na teden se mu čita o kerščanskih dolžnostih. Vsak vojščak je dolžan biti ob nedeljah pri božji službi; na to morajo z vojaško ostrostjo gledati službujoči častniki. Batalijoni imajo svoje kapele, včasih še celo kompanije. Postijo se vsak teden v sredo in petek. En teden 4odanskega posta so za posamezne batalijone in eskadrone posebne d u h o v n e v a j e in vojaki morajo iti k spovedi in k obhajilu. 0 veliki noči je dolžan vsak vojak z listkom se izkazati, da je opravil velikonočno dolžnost, in to od prostaka do generala in čara samega. To velja tudi za katoličane, kterih je mnogo v ca rovi telesni straži. — O koliko bi bilo pa v teh ozirih pri nas popravljati! Ti ubogi razkolniki bodo osramotili nas na sodnji dan. Kakošno je politišno vreme ob novem letu? „Skrivno razodenjeu sv. Janeza evangelista veliko govori o terpljenji sv. Cerkve v poznejših letih. Bil je sv. Janez pregnan pod trinogom Domcijanom na otok Patem in tam je zamaknjen videl Boga na tronu, obdanega od 24 starašin in štirih čudovitih žival. V rokah ima Bog zapečatene bukve, kar pomeni priho injost, in nobeden ni mogel razrešiti sedmerih pečatov, razun samo Jagnje (i. a>. Nato se razrešuje pečat za pečatom; pri vsakem se pokažejo bridke šibe. strahovanja, ki bodo prihajala nad človeštvo zarad pregreh in to zato. da bi s»-, svet poboljšal. Po razrešenji šestega pečata vstane strahovit potres, tako grozno, da ljudje mislijo, zdaj bo sodnji dan. poslednja sodba; ustavi se pa, ker je še veliko izvoljenih na zemlji, ki ne smejo z grešniki pokončani biti. Prikaže se nato neštevilna množica ljudi, kteri se imajo kerščanstvu zahvaliti za svoje zveličan je ¿n zato Boga časte in hvalijo . .. Po razrešenji sedmega pečata se prikažejo sedmeri angelji in zatrobijo na trobente Potem vnovič pridejo stiske in bridkosti na zemlj«»; pa berž ko jenjajo bridkosti, že se spet greh začenja (t>. '.D. Kadar zabuči sedma trobenta <11. l."»i. s kter«j se napove vojska Kristusova z njegovimi sovražniki, se zdajci naznani tudi njegova zmaga. Vojskuje se Kristus s tremi sovražnimi močmi, ki so zaznamnjane v podobah, namreč: /.maj ali «lrak«»n (12). zver s 7 glavami in M» rogmi. pa zv»'r /. dvema glavama (l'Ji. Cerkveni učeniki pravijo, da zveri so te le; satan, zoperkerščanska svetna m*tč. pa lažnjiva veda, namreč brezv«Tski. lažnjivi učeniki «kterih j«-mnogo današnji čas. ki v knjigah, časnikih. g »v.»rih itd. nevero razširjajo, zaničevanje ver* in sv. «Vrkve razklicujejo). Sedmeri angelji ulivajo na zemlj t sku-dele jeze Božje, kar pomeni poslednja kazni in strahovanja. Ko pa tudi s tem ni p«»bo]jšau|a pri brezbožnih. se prične boj sam. kterega vzrok in namen je le pravična kazen. Najprej je premagan»» orožje drakonovo, potem pa drakon sam Naperv-» s.- zruši Babilon, t j zopersčanska svetna m »č; p..t *m na-sleduje zmaga. Kristusova čez zv«;r. t j č«v. n«v«rsko modrost (menda čez btvzversko u-Viiost. br /.verska učilišča. lažn jivo filozofijo i. Drakon bode zmagan ia na Pumi |.*»t uklenejen: Kristus pa bo s svojimi kraljeval na zemlji rjoi. ( ez 1000 let je drakon š»1 enkrat odklenjen i2o—22i. in skuša narode nadražiti zoper „svetnike Božje" i zoper namestnika Kristusovega, /oper sv. Cerkev, zoper vero. škofe, zoper duhovne in bogoljubne v»-rnikei; Bog pa konča vse sovražnike in ver/.»4 satana k obema zverima v žepljeni ogenj . . . Poslednjič vidi sv. Janez nove nebesa in novo zemljo in novi Jeruzalem. To je podoba sv. Cerkve v njenem povličanji. — Pisatelj in pojasnovavec meni in pravi: Mi se nahajamo v sredi dogodb. kt«re Skrivil » raz«»«l smemo satm soditi, kakošnih nasledkov se j«' na Ijati, ali se je bati. Dunajski „Kathol. Vereinsblatt" g»»v tri »» bližnji socijalni nevarnosti in spominja <• ruskih .nihilistih" in je teh misli, da pri ostri ruski strtžn—ti i/vem«» le malo tega. kar ti prekucuhi vse počenjajo Na Nemškem si iščejo vpljiv in inoč pridobiti _s»j ijal-deinokratiu. ki so tudi nekaki tenk«»-spiv leni rul«'č-karji. — Na Angleškem se silo množijo „Mar\ov4 iu ..Lassalov4 soeijalizem. - V Belgiji delavske mase hudo počenjajo. — Na 1'raneoskem «lela sil«t velik«» števil«» „socijaMeinokratov." - Kak«» se na l/iškem godi delavcem in kaj vse v obupn«»-ti žugajo iu na-merjajo. to je silno, in biti s«* kaj hudega. Na Španjskem in Portugalskem žuga r«tg«»vilstvo. -Tudi v Avstriji velja: r(\ijt»* in 1110111.''- I. Br&tovske zadeve m o 1 i t v e ii e s a a p o s t o I j s t v a Nameni za mesec januvar (prosinec). a) Glavni nameni: (!f.0. S. Marti u a. Visoko čislan|e in svetost kerščanskega zakona. «»tro.-i iz mešanih zakonov. Jako važne volitve. 31. S. Peter Nolaški Inozemski misijoni. Vse poslan»-, pa še ne uslišane zadeve. Idje molitvenega apostoljstva in bratovščine presv. Serca Jezusovega, ki so uinerli v mesen deeembru in ki umerjo v mescu jaouvaijii. II. Br&tovske zadeve N. 1). Gospč presv. Jezusov. Seroa. V molitev priporočeni: Na milostljive priprošnje N. lj. (t. presv. Jezusovega Serca, sv. Jožefa, sv. Nikolaja, ss. Hermagora in Fortunata, naših angeljev varhov in vsih naših patronov Bog dobrotno odverni od naše dežele poboje, umore in samomore, odpad in brezverstvo. prešestvanje in vse nečistosti, sovraštva, preklinjevauja in vse pošastne pregrehe in velike nesreče. — .Mladenič v neki hudi razburjenosti, da bi se stvar na dobro iztekla. — Neka prodaja priporočena, da bi se zgodila po Božji volji — „lludo terpiuj za nevarno boleznijo: usmilite s»- m». ljubi bratje in s»'str»' in prosite za-me. da še ozdravim, ak«» j»* Božja volja: k»*r nevarnost j»*, da trije nedorastli otr»>« jej /iiub»- »vojo mater .Marija, usmilite s»- in»*!' — Da bi B»»i; na prošnje N lj. «i. in naših patronov sovražnike sv. i'eikv« . pos«b|i»» domače, ponižal in spreobeinil. — Starši priporočajo sina. ki i»* š»-l po svetu, «la bi se ne /.¿ubil. da ••i /v^l. Ii zanj, t»*r da bi poboljšati domu se veruil. — Bolan mladi*ueč za zdravje. Ze «lol^t- leta bolna oseba priporočena N. Ii «i . s-.. Jožetu in sv Antonu Pad. za ljubo zdravje. Listek za raznoterosti. Mirna Ljubljana je dolgo časa prenašala napadanja "d nekterih preder/nih listov, poprej „tag-b I a 11 u v s k i h", zdaj pa ne manj strupenih domačih, na katoliške svetinj»'. Hramba je bila prepuščena katoliškim časnikom. Zdaj pa je vernemu prebivalstvu /•' vse preveč. da bi take neobtesanosti prenašal» Pošten odboj se je pokazal preteklo nedeljo. V farnih cerkvah pri sv. Jakobu, pri sv. Petru in pri Mariji I). »»o Frančiškanov pred mostom so namreč ».čitm» s prižnice brali naslednji oglas: „Dragi župljani! Sv. Oče papež so poslali okrožnico do vseh škofov in vernikov s prošnjo, na j bi te božične praznike se spomnili toliko milijonov revnih zamorcev ter jim pomagali z radov<»ljniuii darovi, da se rešijo iz terde sužnjosti in nevere Kakor drugod ste tudi Vi z veseljem spolnili to mošnjo sv. Očeta ter radovoljno položili svoje darove na oltar v ta blagi namen. Hvalo za to Vam bodo vedeli rešeni zamorci in Bog Vam bo povernil to dobro delo usmiljenja. Pa sladko zavest tega dobrega d»*la Vam je ogrenilo hudobno pisanje ljubljanskega časnika „Slovenskega Naroda", kateri za s ramo vaje govori o Vas. kakor o rtercjalih in terejalkalr. ki ste hodili glodat blagoslovljenega mura." Po naših (cesarskih) postavah Vaš duhovni pastir ne more nič storiti, da l)i Vam dobil zadoščenja za tako psovanje. ali ker je bilo razžal jen j»1 očitno, ga hočemo vsaj tudi očitno z vso odločnostjo zaverniti. Vas pa prosimo, da za-branite temu listu razširjanje med družine in da prav goreče molite za spreobernjenje naših domačih sovražnikov sv. Cerkve. V Ljubljani na praznik presv. imena Jezusovega is. januvarija Isiil. To nas poterjuje v upanji, da bodo verli gg. dušni pastirji tudi v prihodnje na straži zoper enake prederznosti in žaljenja katoliškega čutila, zlasti tudi zoper hudobno psovanje namestnika Kristusovega in namestnike aposteljnov. Iz Solnograda, P», pros. (Poterjenje.) Počastim se. Vam z vso hvaležnostjo poterditi, da sem prejel 101» gld. za djanje razširjanja sv. vere. Bi. Halaus, škofijski kustos. Dobrotni darovi. Za dijaško mizo: J. K. 50 kr. — C. g. župnik Jan Karlin 5 gld. — Prečast. irosp. dekan J. Koprivnikar 5 gld. — g. duhovni pastii Ant. Vonča 2 gld. — C. g. župnik J Kapuz 2 gld Za sv. Detinstvo: Čast jj. Kram- Dolinar, župnik v Horjulu, 20 gld. — Čast. irosp. Janez Keršič, župnik na Jesenicah, S gld. »50 kr. — Č. ir. S. Zupan, nunski katehet v Loki. 110 gld — J. K*. 1 irld. — Po v. e. g. župniku J. Rozmanu 10 gld. Z a p a r i š k o b r a t o v s č i u o z a d u š e v v i c a h : J. K. r>0 kr. — ('. župnik Fr. Kepec 10 gld. Za odkupovanje zamurskih otr»'»k: 1. Pr, 10 gld. (namesto ,.otra 4). Za p o go relee na IJadovici: C. g. župnik Fr. Kepe«* 2 gld. 50 kr. Za pogore lee v A m brusu: Čast. g. župnik Fr. Kep»*»- 2 gld. "0 kr. Za afrikauski misij on: Čast. g B. B. 20 gld. i „afrikanskima misijonarjema"). Za Don-I» os ko ve m i si j o ne: J. K. 5 gld. Za n a.j potrebni si mi s i jo ne: .. Fr. Hribacki" v Dražgosah l gld. Za M a r i j a n i š č e : .. Fr. Hribacki' v Dražgosah 1 gld. Za dober namen: Neimenovana 5 gld. Za v s t a u o v i t e v stalne večji rezidence če. o o. J e z u i t o v v Ljubljani mesto sedanjega .. p r o-v i zor j a": r Fr. Hribacki"4 v Dražgosah 1 gld. Odgoyoroi vredoik: Luka Jeran. — Tiskarji in založniki: Jožet Blaznikovi nasledniki v Ljubljani.