CELJSKI TEDNIK GLASILO SOCIALISTieNC ZVCZC DELOVIIIH LJUDI CEL|SKEOA OKRAJA CELJE, PETEK, 16. MARCA 1956 LETO VII. — ST. 11 — CENA 15 DIN Urejuje u redniSki odbor — Odgovorni urednik Tone Maslo — Tiska Celjska tiskarma — Uredništvo in uprava: Celie, Titov trg ■^ — Poštni predal 121 — Telefon: uredniStvo 24-23 uprava 2V21 — Tek. tal. 5a0-305.T-l-266 pri Mestni hranilnici v Celju — Letna na- roćnina 500, polletna 230, četrtletna 125 din — Izhaja vsak petek — PoStnina plačana v gotovini — Rokopisov n« vračamo. Proslava SO-letnice odrskega detotanfa upravnika Fedoria Gradišnika v Mestnem gledališču v torek zvečer je celjsko Mestno gle- dališče proslavilo 50-letnico odrskega delovanja upravnika Fedorja Gradišni- ka z znano amerikansko dramo Her- mana Wouka »Zadeva Caine«. Jubilant je v drami nastopil v osrednji odrski postavi admirala Heada in vlogo dosto- janstveno rešil. Zbrano občinstvo ga je ob prihodu na oder v prvem prizoru pozdravilo s ploskanjem na odprti sceni, po predstavi pa so se na odru zvrstili častni gostje s čestitkami in darili. Ju- bilantovo delo je orisal predsednik upravnega odbora odvetnik tov. Med- ved, za njim je čestital dramaturg SNG tov. Lojze Filipič. nato zastopnik gle- dališkege kolektiva tovariš Jeršin in zastopniki gledališč iz Maribora (Pec Segula), Kranja (Miloš Mikeln), iz Kopra in drugi. Nato so bile prebrane številne čestitke iz vse Slovenije in Jugoslavije, tako od cele vrste gledališč iz bratskih republik, od SPK okraja Celje, raznih Sol, osebnih prijateljev, sošolcev, znan- cev in častilcev gledališča. Posebno lep pozdrav je poslal jubilantu pisatelj Vladimir Levstik. Iz neznanih in nerazumljivih vzrokov pa so bile prezrte čestitke predstavni- kov okrajnih in mestnih političnih ter oblastnih forumov in osebnosti. Predstave so se udeležili številni go- stje iz Ljubljane, med njimi rektor Akademije za igralsko umetnost doktor France Koblar, Mira Danilova, Ciril Debevec, Jaro Dolar iz Maribora in vrsta drugih. Po predstavi je v gledališkem foyerju v družabnem razpoloženju jubilant Nemala jubilantova zasluga je tudi, da je dobilo Celje ob podpori naše ljudske oblasti eno najlepših Talij inih hramov v državi sprejemal čestitke. Prvi so ga počastili sekretar Okrajnega komiteja ZKS v Celju tovariš Franc Simonič, predsednik okraja Celje tovariš Riko Jerman, se- kretar Občinskega komiteja ZKS v Celju tovariš Cveto Pelko in predsednik Občinskega ljudskega odbora v Celju tpvariš Andrej Svetek. Vsi ti so poslali na dan proslave jubilantu tudi pisme- ne čestitke. ČESTITKA SEKRETARJA OKRAJNEGA KOMITEJA ZKS TOV. FRANCA SIMONICA Spoštovani tovariš Gradišnik! V dneh, ko od prijateljev, sodelavcev, znancev in organizacij prejemate v znak priznanja nešteto čestitk, mi do- volite, da Vam v imenu okrajnega od- bora SZDL in v svojem imenu iskreno iestitam k vsem doseženim uspehom. Nagnjenje in ljubezen do sočloveka, Jepote in svobode sta že v rano mladih letih največ Vaših moči in sposobnosti vsmerili v dejavnost hrama Talije. Delo, opravljeno s silo ljubezni, na- predka in pravice pa seveda lahko rodi samo uspehe. Zato Vam tudi v bodoče ielimo, da prav tako uspešno delujete pri vzgoji in moralnem oblikovanju so- cialističnega človeka. To poslanstvo je vsekakor največje in najvažnejše, če- prav najtežje, ki ga človek lahko ima. Vaši dorsedanji uspehi gledališkega kolektiva so nam zagotovilo, da bo Celje na področju gledališke umetnosti ob vsestranski pomoči in sodelovanju Vseh zainteresiranih tudi v bodoče čast- no izvrševalo svoje veliko poslanstvo. Pri tem delu Vam želimo največ uspe- hov, prav tako pa mnogo osebne sreče zadovoljstva. Celje, dne 13. 3. 1956 Za Okrajni odbor ZSDL Celje Franc Simonič, 1. r. Čestitka predsednika olo celje tov. rika jermana Ob Vašem, za celjsko kulturno živ- ljenje tako pomembnem jiLbileju, ko obhajate 50-letnico plodonosnega dela 2a celjsko gledališče, Vam v imenu Okrajnega ljudskega odbora Celje in v svojem imenu prav iskreno čestitam. V Vas vidimo vzor vztrajnega, nese- bičnega in nad vse uspešnega kultur- ^ega ter javnega delavca. Zato smo na Vas ponosni. Prejmite moje najiskrenejše želje za ^ove in nove uspehe pri Vašem delu m za vso srečo in zadovoljstvo v Vašem osebnem življenju. Celje, dne 13. 3. 1956 Predsednik: Riko Jerman, L r. čestitka sekretarja občin- skega komiteja zks celje tov. cveta pelka Visoko cenimo Vaše delo za procvit gledališke dejavnosti in Vaše požrtvo- valno ter uspešno prizadevanje za na- predno kulturo, ko ste imeli vedno pred očmi, da je kultura last vsega ljudstva. Zato Vam ob Vašem visokem umetni- škem jubileju iskreno čestitamo z željo, da bi še dolgo časa prav tako uspešno delovali v umetniškem in javnem živ- ljenju mesta Celja. Na mnoga leta! Celje, dne 13. 3. 1956 sekretar: Cveto Pelko, 1. r. čestitka predsednika občin- skega ljudskega odbora celje tov. andreja svetka V imenu celjske občine, kakor tudi svojem lastnem, iskrene čestitke ob 50-letnici gledališkega udejstvovanja in borbe v težkih dneh slovenskega naroda za slovensko besedo v Celju. Trdno sem prepričan, da bo Vaša lju- bezen do gledališke umetnosti opleme- nitila naraščaj, ki ga vzgajate in da boste še dolgo aktiven delavec našega gledališča. Celje, dne 13. 3. 1956 ' Predsednik: Andrej Svetek, 1. r. Čestitka tov. franca leskoška Dan po proslavi je jubilant sprejel še čestitko člana Zveznega izvršnega sveta tovariša Franca Leskoška, ki se glasi: Dragi tovariš Gradišnik! Zelo mi je žal, da se ne morem ude- ležiti proslave 50-letnice Tvojega ne- umornega, trudapolnega in požrtvoval- nega dela za dvig kulture našega de- lovnega človeka. Redki so taki jubileji in malo tako zaslužnih mož na tem polju. Zato mi dovoli, dragi Gradišnik, da Ti krepko stisnem roko in Ti kličem Se na mnoga leta.p^^^ LeskoSek, 1. r. V železarni Štore se pripravljajo na volitve delavskega sveta Pred dnevi je bila v Železarni Štore seja delavskega svela, na kateri so razpravljali o volilvah delavskega sve- la. Sekre'ar podjeHa lov. Jože Mrevlje je ob lej priliki govoril o važnosti de- lavskega upravljanja. Na seji so iz- volili tudi volilno komisjo na čelu s predsednikom tov. Mrevljetom in ko- misijo za sestavo volilnega imenika, ki jo vodi tov. Ivan Zmatiar. Na voliivati, ki bodo 5. aprila, bodo izvolili 60 član- ski delavski svet. S SEJE OKRAJNEGA ODBORA PROIZVAJALCEV Plačni sistem bo treba izpopolniti priprave za ponovno ocenitev delovnih mest — neka- tere pomanjkljivosti sedanjih tarifnih pravilnikov Okrajni zbor proizvajalcev v Celju pod vodstvom tov. inž. Janka Štruklja je svojo zadnjo sejo pretežno posvetil vprašnjem plačnega si- stema in delovnim odnosom. Zlasti zanimivo je bilo poročilo tajnika ' okrajne komisije za plače tov. Ogorevca, ki je nanizal vrsto pojavov in vprašanj, ki so jih zabeležili odkar je v veljavi sedanji plačni sistem. Nekatera vprašanja so izpolnili še člani zbora. Z novimi tarifnimi pravilniki so povečevali število delovnih mest Ena izmed prvih ugotovitev komisije za plače je v tem, da so lani mnoga podjetja neupravičeno uvedla v tarifne pravilnike nova delovna mesta — pred- vsem višje kvalificirana. Tako so pod- jetja povečalo število visoko kvalifici- ranih mest za 315, kvalificiranih za 1008 in polkvalificiranih za 540 več. Nasprotno pa so zmanjšala število ne- kvaliciranih za 128. Jasno je, da je pri tem šlo predvsem za povečanje plačne- ga sklada. Na osnovi novih tarifnih pravilnikov se je lani v industriji povprečna osnov- na plača v celjskem okraju povečala od 9.078 na 9.387 din. Plače so porasle tu- di v ostalih panogah — v gozdarstvu povprečno na 8.332 din, v gradbeništvu na 9.395 din itd. Novi tarifni pravilniki so omogočili tudi povečanje razpona plač. Najvišji razp>on plač v isti gospodarski panogi je v celjskem okraju 1 :4,77. čedalje VEC ljudi dela po normah Lanska prizadevanja,.da bi v podjet- jih kolikor mogoče več ljudi delalo po normah, so rodila že precejšnje uspehe. Tako se je v industriji odstotek nagra- jevanja po učinku lani povečal od prejšnjih 35,5 na 58,2 odstotka. V grad- beništvu je ta odstotek porasel od 11,5 na 62,2 odstotka, v kmetijstvu so lani uvedli norme za 37 odstotkov delovnih mest, v gozdarstvu pa kar za 59 od- stotkov. tarifni pravilniki so pomanjkljivi V naših podjetjih so po mnenju ko- misije za plače norme marsikje še ne- pravilno postavljene. Predvsem gospo- darske organizacije norme premalo pro- učujejo, jih ne dopolnjujejo. V tarifnih pravilnikih tudi ni najti določil, po kakšni metodi se določajo norme in podobno. Najbolj nerealne norme so opazili v Apneniku Pečovnik in Ste- klarni v Rogaški Slatini. V steklarni so povprečno lani presegali norme za 26 odstotkov, kar ni normalen pojav. Velike napake delajo ponekod tudi pri delitvi premij. Ker v tem oziru še ni ustaljenih načel, so marsikje zašli na stranpota. Glavne napake so v tem, da so premije razdeljevali po osebnih kriterijih in ne po zaslugah v proiz- vodnji, da so premije tu in tam spre- menili takorekoč v dop>olnilne plače na- meščencev in vodilnega kadra v obra- tih, ponekod pa so za stvarno delo dali tudi prenizke premije. Za najboljše premijske pravilnike smatra komisija pravilnike v Železarni Štore, »Metki« in velenjskem premogovniku. V neka- terih podjetij pa premijskega sistema sploh nimajo, češ da vsi enako prispe- vajo k uspehu podjetja in da je zato treba dobiček deliti sorazmerno na plače. « Poseben problem predstavlja ogromna razlika v tarifnih postavkah med ti- stimi, ki so na režijskih delih in v ad- ministraciji. Plače visoko kvalificiranih ključavničarjev se n. pr. gibljejo med 46 do 74 din na uro, plače šoferjev od 45 do 76 din, računovodij i>a mesečne plače (v industrijskih podjetjih) od 12.000 do 24.000 din. (Nadaljevanje na 2. strani) Okrajni komite ZK Celje pokrovitelj Mladinskega tedna manifestacija mladine celjskega okraja — vrsta prireditev Mladina, vključena v mladinske or- ganizacije celjskega okraja, se že prid- no pripravlja na svojo največjo letoš- njo manifestacijo, izvedbo Mladinskega tedna. Pokroviteljstvo nad to pomemb- no manifestacijo je prevzel Okrajni ko- mite Zveze komunistov Slovenije v Ce- lju ter dal celotni prireditvi še poseben poudarek. Zato se mladina tudi pri- pravlja, da bo svoj teden res svečano izvedla. Da pa bi bil Mladinski teden čim- boljše pripravljen, je OK LMS ustano- vil poseben odbor, ki ga vodi sekretar komiteja mladine tov. Ljuban Sega. Odbor se je že večkrat sestal, prav tako je o Mladinskem tednu že precej raz- pravljal tudi plenum in predsedstvo OK LMS. Med drugimi je bil sprejet že tudi okvirni program. Mladinski teden naj bi bil v času od 27. maja do 3. junija letos. V tem času bodo na programu razna športna tek- movanja, kulturne prireditve, zboro- vanja in drugo. Za 27. maj je predvi- den v Celju velik nastop srednješolske mladine, med tednom pa tekmovanja po mladinskih aktivih, občinah in končno finalna tekmovanja v atletiki, nogo- metu, rokmetu, namiznem tenisu, šahu, streljanju, kegljanju in drugih športnih panogah. Predvidenih je tudi več mladinskih zborovanj. Tako se bodo v Celju zbrali taborniki, v Velenju mladi rudarji, na Polzeli mladi tekstilci, v Žalcu mladi hmeljarji in kmetijski proizvajalci. Pri- rejena bodo gasilska tekmovanja in tekmovanja obveznikov predvojaške vzgoje. V Celju bo revija mladinskih pevskih zborov in druge kulturnopro- svetne prireditve. Prirejene bodo razne izložbe o delu mladinske organizacije, mladinskih delovnih brigad. Ljudski tehniki in drugo. Mladina bo dobila tudi poseben razstavni prostor v celj- skem Mestnem muzeju. Ob zaključku Mladinskega tedna bo v Celju tudi velika mladinska parada. Na njej bodo sodelovale poleg mladine iz celjskega okraja tudi mladinske de- lovne brigade in centri predvojaške vzgoje. Tako bo letošnji Mladinski te- den res manifestacija mladine okraja. (t) Turizmu v Zgornji Savinjski doffni je treba pomagati Svet za turizem in gostinstvo pri Ob- činskem ljudskem odboru Mo?irje je ra7pravljal na svoji 7a('nji jeji o stanju turizma v svoji občini. Ugotovili so, da stanje turizma ni zadovoljivo. V vsefi gostiščiti je samo 74 sob s poste- ljami. Lani je bilo 2.650 nočnin. Osebje v nekateriti gostiščiti ne skrbi dovolj za osebno higieno, nekatera goslisča tudi nimajo primerniti upravnikov. Ma- lim gostiščem povzročajo precejšnje stroške knjigovodski tionorarji. Svet je tudi razpravljal o nepravilnostih v go- stišču »Pri pošli« v Mozirju, kjer usluž- benci niso prejeli plač že tri mesece. Člani sveta so bili mnenja, da bi bilo koristno ustanovili knjigovodske cen- tre, ki bi nudili knjigovodske usluge malim obr'nim podje'jem, ki ne morejo vzdrževa'i lastnega knjigovodstva. Svet je obravnaval tudi osnutek odloka o uvedbi turisiične takse na območju ob- čine. Svet bo imel dosti dela. preden bo dosegel, da postane 7gornja Savinjska dolina pravo turistično področje. R. Z. s seje predsedstva oss celje Premije naj dobijo neposredni proizvajalci razprava o premijah — pred volitvami v delavske svete — vec pozornosti mladini Pretekli petek je bila redna seja Okrajnega sindikalnega sveta Celje, ki jo je vodil tov. Albin Medved. Udele- ženci so največ razpravljali o premij- skem sistemu in pravilnikih, ki jih uporabljajo podjetja celjskega okraja. Ugotovili so, da se prav premije spre- minjajo mnogokje v dopolnilne plače ter je na ta način popolnoma zgrešen sistem tega načina nagrajevanja. Okrajni sindikalni svet stoji na sta- lišču, da naj premije dobijo le oni, ki imajo svoj delež v povečanju proizvod- nje ali pa kako drugače vplivajo na proizvodjo. To so predvsem neposredni proizvajalci in tehnično vodstvo, ne pa razni sekretarji, računovodje, admi- nistrativni kader in drugi, ki nimajo pri svojem delu nobenega stika in vpli- va na proizvodnjo. Na premije tudi niso upravičeni oni, ki opravljajo svoje delo po službeni dolžnosti. Pri sestavljanju premijskih pravilni- kov pa morajo sodelovati tudi sindikal- ne podružnice, ki morajo dosledno po- znati principe premiranja. Ugotovljeno je, da ponekod še nekateri sindikalni funkcionarji ne poznajo sistema pre- miranja in si s pojmi niso Čisto na či- stem. Osnova za sestavljanje premijskih pravilnikov so v prvi vrsti pravila pod- jetja. Ta pravila določajo delovna me- sta ter je na tej podlagi kakršno koli izmaličenje pravilnikov praktično ne- mogoče. Napačno je, da se premijski pravilniki sestavljajo brez delavskih svetov in upravnih odborov, ki pravil- nike le potrdijo brez večjih razprav ali vprašanj. Pri sestavi pa morajo sode- lovati tudi množične organizacije, ki delujejo v podjetjih. Premijski pravil- niki tudi ne smejo biti preveč zapleteno sestavljeni. Sestava naj bo razumljiva za vsakega člana kolektiva. Vsestranska razprava članov pred- sedstva je bila plodna in prepletena z mnogimi primeri iz podjetij. Ugotovili so, da je sistem in način, premiranja precej zapleten. Posebna komisija za plače pri OSS naj začne takoj s pro- učevanjem premij skega sistema skupno z oblastveno komisijo za plače. Na seji so člani razpravljali še o vo- litvah v delavske svete in vzgoji de- lavstva. Glede volitev v delavske svete so bili mnenja, da se je treba na vo- Jitve dobro pripraviti s predvolilnimi sestanki, kjer se naj obravnavajo tudi problemi podjetij. V nove delavske sve- te pa naj pridejo prvenstveno mladi proizvajalci, ki morajo postati nosilci napredka in naprednih idej v kolek- tivih. Prav tako bi moralo v naše de- lavske svete priti več žena, neposrednih proizvajalk. Zato bodo morale tudi sin- dikalne podružnice na tem področju več delati. Tudi o vzgoji delavstva, posebno mla- dih delavcev, je bilo precej govora. Člani so ugotavljali, da je delavska mladina precej zanemarjena, tako v strokovnem kot tudi v vzgojnem smi- slu. Tej mladini bodo prav sindikalne podružnice morale posvetiti kar naj- več pozornosti in ji nuditi pomoč. Po- slušati je treba želje mladine in ji nu- diti tisto, kar sama želi. Organizirati pa je treba razna tekmovanja, preda- vanja, seminarje, izlete in drugo. Spre- jeti sklepi v zvezi s tem vprašanjem bodo brez dvoma izboljšali tudi delo in skrb sindikalnih podružnic na tem področju. (t) štev. 11 — stran 2 CELJSKI TEDNIK, 16. marca 1956 POGLED PO SVETU Mnogo novic, a kaj malo novega. Sve- tovna politika kaže, da se človek le nerad ravna po tem, kar ga nauči skuS- nja. Vsi vidnejši zastopniki nasprotu- jočih si taborov se hrabre v svojih mne- njih in nazorih, vse pojave si prilaga- jajo kot dokaz, da imajo svoj prav. Naj bo predsodek še tako bedast ali ne- stvaren, za potrdilo te ali one teze ved- no pride prav. Postavim Dullesova opomba na 20. kongres v Moskvi: Moskva je spreme- nila politiko, ker jo je k temu prisi- lila Dullesova politika. Zavrnil ga je sam Harriman, ameriški poslanik v Moskvi, češ da je SZ z 20. kongresom potrdila in okrepila gospodarsko in psi- hološko ofenzivo, ki je že doslej žela v Aziji senzacionalne uspehe. Ob trma- sti politiki vojaških paktov, ki jo tako vneto vodi Dulles po vsem svetu, bi nam prav prišla znana beseda angle- škega pesnika Keatsa, da je bolje biti nepremišljeno spremenljiv kakor pre- mišljeno tog. Ta togost republikanske zunanje po- litike je naletela na razsodno kritiko tiidi v ZDA. Znani Lippman je zapisal, da je ameriška strategija zastarela, ker računa s hladno vojno, da jo je treba revidirati, kajti dejstvo je, da je SZ na- stopila že kot tekmec s kapitalom. ZDA po besedah »Pravde« nasproti sovjetski koeksistenčni politiki nimajo stvarnega, za vse narode sprejemljivega programa. Eden je Pineaujev govor o francoski zunanji politiki imenoval največji do- godek po vojni. Pritrdili bi Pineauje- vemu znamenitemu rojaku Andreju Gi- deu, ki pravi, da se človek lahko zmoti prav tako zaradi pretiranega nezaupa- nja kakor zaradi pretirane lahkomisel- nosti. Pinaeujeva kritika zahodne poli- tike to potrjuje. Dules pri svoji evrop- ski politiki ni prav nič računal s pezo zgodovine in Jclasičnih evropskih od- nosov. Zato je Pineau, čeprav se ni iz- rekel zoper članstvo Nemčije v Atlant- skem paktu, očital zahodni politiki ve- likanske napake, nesolidamost s fran- coskimi interesi in njeno zapostavljanje pri vprašanju afriških kolonij; opone- sel je odklanjanje sporazuma s SZ in namignil na posredovalno vlogo Fran- cije med Vzhodom in Zahodom; močno je poudaril razorožitev in nove osnove, na katerih je treba iskati pot spora- zuma s SZ. Skratka, to je bila zahteva po dolgoročni reviziji ameriške politike, ki jo je Pineau zastopal tudi na konfe- renci SEATO pakta v Karačiju. Dolgoročna revizija! Priložnosti in časa je kljub naglici še vedno dovolj, posebno, ker se je Eisenhower, nekak liberalni republikanec, namenil ostati še nadalje gospodar v Beli hiši. Bulganin je pred dnevi od njega prejel odgovor, ki ne ruši gugavih visečih mostov med Kremlom in Belo hišo, ampak govori o kompromisni rešitvi nadzorstva nad atomskim orožjem, o pravičnem miru, ki da je ameriški ideal, o razorožitvi in gospodarski tekmi pri urejanju sveta, ki rabi pomoči na vseh koncih in kra- jih. Na obeh atomskih konferencah v V/ashingtonu in Parizu je prišlo do prvih tehtnejših sporazumov, ne samo zaradi splošne težnje po miru, marveč predvsem zato, ker ZDA ne vztrajajo več na tem, da bi atomsko energijo raz- deljeval nadnarodni odbor in ker Nem- čija terja proste roke, Francija pa je zaradi te nemške zahteve močno za- skrbljena, saj ima Nemčija že zdaj več- je energetske vire. Revizija! Težko bo šlo. Bevan je imel prav, ko je rekel, da v zgodovini ni bilo večje zaslepljenosti, kot jo kažejo ZDA nasproti Kitajski. Res ni dolgo tega, kar je Čangkajškov zunanji minister ponovno dobil ameri- ška zagotovila, da bodo ZDA Formozo branile z rsemi sredstvi. Britanski voj- ni minister Anthony Head je šel na in- špekcijo, da pregleda angleške čete v Libiji, Suezu in na Cipru. Ciper je po odhodu angleškega generala Glubba, ki ga je odstavil arabski kralj Husein s homandnega mesta v Arabski legiji, še pridobil na strateški važnosti. Angleški minister Boyd ni popustil grškim zahte- vam in ni privolil niti v splošno amne- stijo niti v samoupravo in grško nad- zorstvo policije. Dramatski napetosti pogajanj, ki se jih je kot posredovalec med Hardingom in Makariosom udele- žil tudi laburist Noel-Baker, je sledila deportacija nadškofa Makariosa na sa- motno otočje v Indijskem oceanu. Angleška politika se trudi, da bi utr- dila enotnost Zapada. Petrolejsko vojno 2 ZDA je Anglija predrago plačala z iz- gubo vpliva v Arabski legiji. Bagdadski pakt je velikan na lončenih nogah. Osvobodilno gibanje muslimanskega sveta mu piše že zdaj svoj grozotni »Mene, Tekel, Fares«. V Alžiru so Fran- cozi zasegli angleško orožje in Pineau je ogorčeno izjavil, da Angleži komaj čakajo, da bi Francoze zrinili iz Afrike. Angleže je strah pred dolarsko premoč- jo v gospodarski hladni vojni, ki je že v polnem poletu. Nemški gospodarski minister Erhard je Angleže pridobival za skupen nastop na tržiščih, ki da jih ogroža SZ. Angleži pa dobro vedo, da v španoviji še psu ni prida. In Nemci nastopajo ošabno že na ameriških trži- ščih, na primer, v Siamu niso pristali na dolgoročne kredite, ponovno pa so odklonili prispevek za atlantsko vojsko v Nemčiji. Kjerkoli nastopajo, se bijejo po svojih demokratičnih prsih in da ni- majo nič skupnega s hitlerjevsko Nem- čijo, povsod pa se najprej zavzemajo za izpustitev nemških vojnih zločincev. Njihove kulise so vedno bolj prozorne. Francija stoji pred reprizo indokinske tragedije. Mollet ima zvezane roke, do dejanj pri alžirskem vprašanju ne pri- de in ne pride. Glede Maroka so se ze- dinili na deklaracijo o prehodnem re- žimu, ki bo pripravil neodvisnost in raztrgal stari protektorat, isto se obeta pri Tunisu. Pri Maroku se je razkrinkal frankizem, ki je obložen z vsemi na- glavnimi grehi režima, vladajočega brez sleherne avtoritete, s samim nasiljem. Drži: manj je belec razumen, bolj be- dast se mu zdi zamorec. Toda to je rav- no tisto, kar škoduje zapadni politiki, ki med drugim močno podpira iudi oba pirenejska fašistična nestvora. Italija bi se rada vrinila med vele- sile. Levičarsko usmerjeni Gronchi je na obisku v ZDA v Kongresu tudi spro- žil nekaj kritičnih opomb na zapadno politiko: Reorganizacija atlantskega pakta je nujna, priti mora do novih ob- lik sodelovanja. Eisenhower ni privolil v Gronchijeve predloge, da bi Atlantski pakt gospodarsko in kulturno povezoval Zapad in predvsem podprl Italijo, ki boleha za kronično brezposelnostjo. Ita- lija meni, da je prišel čas, ko bi jo morali Veliki štirje že upoštevati pri afriških, pa tudi pri azijskih vprašanjih. Toda položaj je že brez njenih apf^titov dovolj zapleten. Ponovno pogrmeva na indijsko-pakistanskih mejah zaradi Kašmirja. Pakistan terja pomoč SEATO pakta, češ da si je Indija pridobila SZ, Indija pa odločno protestira proti iz- rednemu oboroževanju Pakistana, kar da ogroža ravnovesje. Bernardin de Saint Pierre, živčni, ne- odločni vojaški inženir in pisatelj, je menil, da ima melona rezine zato, da bi jo družine laže razrezale in razdelile. Človeku se zdi, kakor da na razpoke, spore in prepade med ljudstvi in narodi mnogi gledajo tako kot solzavi pisa- telj na družinsko melono. Kakor da bi nekak politični Chabry (veliki prirodo- pisec, ki je z ubodi uničil nekatere za- četne celice in s tem povzročil nenor- malne zarodke) stal ob vsakem mirov- nem spočetku, ki prihaja potem na svet kot betežen spaček, svet pa komaj čaka, da se ga odkriža. T. O. Četrti redni letni občni zbor Gostinske zbornice za celjski okraj Lani so Celjani popili manj alkoholnih pijač kot prejšnja leta Tovariš Zmago Likar iz Dobrne — novi predsednilc zbornice v iorek dopoldne je bil v prostorih hotdla Savinje v Celju čelrii letni občni zbor Gostinske zbornice za celjski okraj. Razen izredno velikega števila delegatov, so se občnega zbora udele- žili tudi mmogi gostje in med njimi za- stopnik državnega sekretariata za go- spodarstvo LRS Ljubo Kobal, nadalje tajnik republiške Gostinske zbornice Jernejčič, zastopnik OLO Celje, zastop- niki sosednih gostinskih zbornic, pred- sednik občinskega sindikalnega sveta Rudi Peperko, zastopnik stalne tu- ristične konference Zoran Vudler in drugi. Iz uvodnega poročila predsednika Zbornice tov. Oskarja Naglava povze- mamo, da je naletela novoustanovljena okrajna gostinska zl>ornica že na za- četku poslovanja na težavne probleme, ki se niso kazali samo v pogledu no- vih organizacijskah oblik, marveč tudi glede na pisano problematiko gostin- ske dejavnosti. Znano je, da so prej 4ri samostojne okrajne gostinske zbor- nice reševale vprašanje reorganizacije gostinske mreže ob izidu uredbe na zelo različne načine. Ta raznolikost se je pokazala predvsem v strukturi go- stinskih obratov, saj so na področju mesta Celja prevladovali državni obra- ti, v celjskem okoliškem okraju zasebni, v bivšem šoštanjskem pa razen zaseb- nih tudi pavšalna gostišča. Lani so se tudi za področje gostin- ske dejavnosti uveljavili nekateri novi ekonomski instrumenti, med katerimi je bila ustanovitev investicijskega sklada najh)olj toplo sprejeta. Saj je priznanje investicijskega sklada v mnogočem omogočilo, da so si gostinska podjetja in obrati nabavila opremo in podobno. Omembe vreden je dudi nov uveljav- ljen plačilni sistem, ki je slonel na os- novi opravljenega prometa. V lanskem letu izvršena kategoriza- cija večjih gostinskih obratov je poka- zala pravzaprav na izredno bolečo stran gostinstva. Veliko število hotelov in pensionov je bik) namreč zaradi ne- zadostne opreme prekvalificiranih v nižjo kalegorijo. le ta .problem kaže, da bo treba opremi gostinskih obratov tudi v bodoče posvetiti veliko pozorno- sti. Razen tega pa je kategorizacija še pokazala, da je cela vrsta priljub)ljenih turističniti postojank brez zadostnih go- stinskih in hotelskih kapacitet. V težnji za moderno opremo lokalov pa se mo- ra uveljavisti še zahteva po okusni ure- ditvi notranjih prostorov ter po čisto- sti lokalov in kulturni postrežbi. Problem, ki našemu gostinstvu priza- deja veliko skrbi in negodovanja pa je ravnodušno gledanje nekaterih oblast- nih forumov do nekontroliranega to- čenja pijač po raznih kleteh, vežah in podobno. Posebno poglavje v oostinstvti je vsaj v lanskem letu pomenila nezadost- na sirokovnost zaposlenega osebja. Analiza je pokazala, da je lani v go- stinstvu delalo 155 oseb, ki niso imele ustrezne kvalifikacije. Zato je Gostin- ska zbornica za celjski okraj pripra- vila dva tečaja v Rogaški SlaMni, ki sta glede na pomanjkljivo predizobraz- bo kandidatov dosegla le komaj zado- voljiv uspeh. Promet v gostinstvu je lani porastel, vendar pokazatelji kažejo, da je v pre- težni večini porast prometa rezultat povičanja cen. V tej zve/i je hvaležna ugotovitev, da je bilo lani v Celju po- pitih manj alkoholnih pijač kot prejšnja leta in nasprotno, da se je povečal iz- tržek pri hrani. In na koncu naj velja misel, da je gostinstvo v celjskem okraju doseglo lepe uspehe in da je čutiti na vsakem koraku veliko naporov za zboljšanje poslovanja in za dostojen odnos go- stinskega kadra napram gostom. K vsem tem uspehom je pripomoglo tudi delavsko samoupravljanje, pa čeprav zaradi objektivnih in subjektivnih po- gojev še ni doseglo tistih uspehov, ki so znani v industriji. Na skupščini so med drugim sprejeli tudd predlog spremembe statuta, nada- lje so potrdili predlog predračuna za naslednje leto in izvolili nov upravni, nadzorni odbor, častno razsodišče in delegate za republiško skupščino go- stincev. Pri volitvah za predsednika pa je med dvema kandidatoma dobil ne- koliko več glasov tov. Zmago Likar iz Dobrne. OTROŠKI VRTEC TUDI V ŠENTJURJU Prebivalci v Šentjurju si tudi želijo imeti svoj otroški vrtec. Čeprav je pod- ročje precej kmetijsko, je vseeno pre- cej prebivalcev, ki so zaposleni v indu- striji, tako v domačem lesnem pod- jetju, tovani poljedelskih strojev in v Železarni Store. Vsi zaposleni imajo otroke, ki jih pa preko dneva nimajo kje pustiti. Posebno oni so prizadeti, kjer so od domačih vsi zaposleni, med njimi tudi žene. Društvo prijateljev liila- dine v Šentjurju že nekaj časa razmiš- lja o ustanovitvi otroškega vrtca, ki bi vsekakor prišel prav. Otrok je predvi- doma okrog 80, ki bi lahko dobili me- sto v otroškem vrtcu. Socialistična zveza Dolgega polja — pobudnik in organi- zator živahnega dela Na rednem letnem občnem ziboru SZDL Dolgega polja v Celju se je pre- tekli petek v dvorani Kladivarja zbra- lo okoli 300 članov. Velja ugotovitev, da je bil obračun dela te politične or- ganiiiacije na Dolgem polju zelo uspe- šen, saj sta poročilo predsednika Slav- ko Prelovca pa tudi plodna razprava osvetlila premnoge probleme z vseh strani. Hvaležna je ugotovitev, da se je delo terenske organizacije SZDL občutilo skoraj v vsem življenju na tem pre- delu mesta. Se več, terenska organiza- cija SZDL je bila v mnogih primerih zgleden spodbudnik in organizator ko- ristnih akcij. Tako je bila v minulem obdobju ustanovljena na njeno pobuda strelska družina »Branko IvanviS«, SZDL je lani pripravila tudi štiri pre- davanja, ki so lepo uspjela in vzbudila ogromno zanimanja, zlasti za probleme novo nastale celjske občine. SZDL je bila pobudnik dveh zborov volivcev, da ne omenimo, da je v njenem sklopu zadovoljivo opravljala svojo nalogo sekcija žena. Razen pletilskega tečaja so žene organizirale še vzgojno zdrav- stveno predavanje za mladoletnice. V delu terenske organizacije SZDL se je čutila tudi velika skrb za delo in živ- ljenje mladih ljudi. Tako je SZDL na Dolgem polju prispevala, oziroma pla- čala tople malice za nekatere ogrožene otroke, lepe uspehe pa je žel tudi pio- nirski šahovski krožek, ki je pripravil nekaj zanirnivih tekmovanj. Edina kri- tika na račun dela z mladino je bila izrečena v zvezi z delom lutkarskega odra. Do sredine preteklega leta je lut- karski oder na terenu, pod vodstvom prof. C. Ščuke, uspešno delal in pri- pravil 6 predstav. Zal, pa je pozneje, ne po krivdi terenske organizacije, aktivnost lutkarjev zamrla. Edina pomanjkljivost, ki se je vlekla skozi delo SZDL, je bilo premajhn« sodelovanje z ostalimi političnimi or^ ganizacijami, zlasti z Zvezo komunistov ter Zvezo borcev. Sicer pa leži krivda za to ugotovitev tudi v delu omenjenih organizacij, saj le-te niso skrbele, da bi njihovi člani aktivno posegali v de- javnost SZDL. Zaradi enakega vzroka je bila tudi organizacija Rdečega križa prepuščena lastni iniciativi. Člani SZDL na Polzeli s d zborovali v nedeljo je bil na Polzeli občni zbor organizacije SZDL. Zhor je bil dobro obiskan, največ je bilo kmetov, ki so se tudi v razpravi oglašali in iznašali kmetijske probleme. Prav bi bilo, da bi tudi delavci iz obeh tovarn pokazali več zanimanja za občni zbor. Organizacija SZDL na Polzeli je lani dosegla vidne uspehe, saj se je uvelja- vila kot vodilni činitelj v gospodarstvu in družbenem življenju. Tudi število čla- nov je zadovoljivo. Razpravljali so naj- več o novi davčni politiki, o nujnostti dviga kmečke proizvodnje, o stabiliza- ciji o v dorek, 20. marca ob 7. uri zvečer v dvorani Narodnega doma. Vabimo člane, da se zbora polnoštevilno ude- ležijo. tov. JOSKO lojen, predsednik OBCINE kozje: V občini Kozje je vsa dejavnost usmerjena k dvigu kmetijstva Pri nas so gospodarsko zaostali kraji, saj prevladujejo male kmetije. Po osvo- boditvi se je mnogo storilo, da se kraji dvignejo iz zaostalosti, o čemer go- vori na primer elektrifikacija naših hri- bovskih naselij. Nimamo industrije, tudi obrt je šibka. Ustanovljen je sicer tekstilni obrat, ki dela sedaj še v ma- lem obsegu, bo pa postoporlia razšir- jen. Za marsikatero družino, kjer je več pridnih rok, pa nimajo za kaj pri- jeti, bo zaslužek v tovarni olajšal nji- hovo preživljanje. Prvenstveno je pa naše delo usmerjeno v dvig kmetijstva, zato polagamo veliko važnost razvoju zadružništva. Pri nas je pet kmetijskih zadrug, sposobnih, da izvršijo vse od- kupe kmetijskih pridelkov. Najlepšo ekonomijo ima zadruga v Kozjem, ki je med drugim začela z vzrejo plemen- ske goveje živine, ustanovila je dreves- nico in v svojem vinogradu je uvedla nov način obdelave. Dala bo priliko, da se z vsem tem okoristijo naši kmet- je. Škropijnje proti sadntm in rastlin- skim škodljivcem, ki se izvaja kar na- prej še sedaj, je pod strogo kontrolo zadrug. Vsi naši napori morajo biti usmerjeni v to, da iztisnemo iz skope kozjanske zemlje kar največ. V njena nedrja bomo potisnili tisto, kar najbolje rodi in se najbolje obnese. Živinoreja in sadjarstvo sta v ospredju, v dobr- šnem delu občine pa gojijo tudi trto. Občinski ljudski odbor se je sestal že nekajkrat k sejam in imel kar dosti dela. Dvanajst komisij zbira in preceja snov iz posameznih krajevnih odborov, jo nato odda v predelavo še svetom, ti pa potem kolikor mogoče obdelano občinskemu ljudskemu odboru. Zbori volivcev so že bili po vseh vo- lilnih enotah. Povsod je bil navzoč od- bornik, ki je volivcem tolmačil delo ljudskega odbora. Med volivci in ob- čino je prav dobra povezava. Med še- stimi sveti ima največ dela Svet za kmetijstvo. Zaradi pasivnosti kraja in zaradi slabe socialne zakonodaje v biv- ši Jugoslaviji ima tudi svet za socialno skrbstvo kočljivo nalogo. S šolsko pro- blematiko sta se bavili že dve učiteljski konferenci. V šolstvu smo doživeli po osvoboditvi ogromen napredek, saj so v občini tri nižje gimnazije. Za izpo- polnjevanje v kmetijski vedi pa skr- bijo 4 kmetijsko nadaljevalne šole, ki dobro uspevajo. Gospodarski svet se bavi s komunal- nimi zadevami, ki jih ni malo. Za letos je v načrtu, da se dokončajo gradnje cest Lesično—Virštanj, Podsreda—Bi- strica ob Sotli in Sonovo—Klake. Druge občinske ceste bomo gradili ali poprav- ljali takrat, ko bo dana pobuda inte- resentov, da tudi sami kaj k delu pri- pomorejo. Tudi za turizem bi bila pri nas ugod- na tla, če ne bi okupator te kraje to- liko opustošil. Vendar bomo začeli ugla- jati pot tudi turizmu, brž ko. bomo doma preskrbljeni z osnovnimi potre- bami. S seje okrajnega zbora proizvajalcev (Nadaljevanje s 1. strani) VPRAŠANJE NEPOTREBNE DELOVNE SILE Okrajna komisija za plače smatra, da je v industrijskih podjetjih celjske- ga okraja po grobi oceni za 8 do 10% delovne sile več kot bi bilo potrebno. Menijo, da je največ takih ljudi zapo- slenih na režijskih delih, v pomožnih obratih, nekaj pa tudi v administraciji, na tako imenovanih kvalificiranih de- lovnih mestih in v proizvodnji. To sta- nje je deloma tudi rezultat teženj, da bi tovarna izdelovala vsemogoče stvari, namesto, da bi se specializirala za do- ločene proizvode in se pečala le s se- rijsko in množinsko proizvodnjo. LETOS JE TREBA IZPOPOLNJE- VATI PLACNI SISTEM V letu 1956 se plačni sistem razen nekaterih popravkov v bistvu ne bo spremenil. Pač pa bodo zlasti komisije za plače skušale ugotoviti nesorazmer- ja, protislovja in druge hibe plačilnega sistema ter najti boljše načine. Letos bodo morali v industrijskih I>odjetjih podrobno anlizirati in izbolj- ševati tehnološke postopke, organiza- cijo dela, komercialno in evidenčno službo. Posebno pozornost bodo posve- tili tudi ponovni ocenitvi delovnih mest približno na tak način kot so že storili v Železarni Store. Priprave za ponovno ocenitev delov- nih mest so že v teku. Sodelovali bod» tudi člani Društva inženirjev in tek- nikov, Zavod za proučevanje organiza- cije dela v Ljubljani in strokovnjaki kolektivov. Priprave bodo organizirane za vsako stroko posebej, Vzporeckio r, ostalimi vprašanji bodo skušali rešiti tudi način premiranja po strokah. Naša ekonomska politika zahteva, da se z obstoječimi sredstvi čim hitreje poveča proizvodnost dela, s tem v zvezi pa tudi obseg proizvodnje, zlasti za ši- roko potrošnjo. Potemtakem je jasno, da je končni cilj prizadevanj glede or- ganizacije dela in nagrajevanja le dvig življenjskega standarda. SKLADI ZA PROSTO RAZPOLA- GANJE DEBLOKIRANI Okrajni zbor proizvajalcev je deblo- kiral sklade podjetij za prosto razpola- ganje. Te sklade so blokirali jeseni za- radi obveznosti podjetij do imobiliza- cije. Skupno bi podjetja morala na račun vplačati 221 milijonov din, vpla- čala pa so šele okrog 118 milijonov. Z deblokacijo pa ix)djetja, ki svoje obvez- nosti še niso izvršila, niso oproščena vplačil do dolga za imobilizacijo. V naših podjelfih je še vedno preveč nezgod Predsednik Sveta za delo tov. Albin Rehar je v svojem poročilu o proble- mih v zvezi z delovnimi odnosi p>oudaril predvsem tri vprašanja: nezadostno hi- giensko-tehnično zaščito, vprašanje za- poslovanja mladine ter za delo manj zmožnih invalidov in vprašanje začasno nezaposlenih. V naših podjetjih je še vedno veliko preveč raznih nezgod, kar pomeni, da mnoga podjetja še vedno ne skrbe za varnost svojih ljudi. V celjskem okraju je zaradi nezgod in obolenj izpadlo lani 42.000 delovnih dni, celotna vrednost izgube pa naraste na 279 milijonov din. Res je, da nesreč in obolenj ne bo mo- goče v celoti odpraviti, marsikje pa bi lahko zmanjšali to število. Tov. Rehar jo F>onovno opozoril na problem zaščite v Kambrusu v Rogatcu. Mnoga pod- jetja še danes nimajo človeka, ki bi skrbel za tehnično in higiensko zaščito. V razpravi so ugotovili, da ni nujno, da mora biti za ta namen visoko kvali- ficiran strokovnjak, pač pa da je lahko tudi človek z manjšo izobrazbo, ki po- zna podjetje in delovni proces. V TOB v Celju se koristno uveljavlja na tem področju delovni invalid. O DELOVNIH ODNOSIH Nadalje je tov. Rehar kritiziral pod- jetja, ki se na en ali drugi način sku- šajo odkrižati invalidov, namesto, da bi jih usposobili za določene posle. Tudi odnos do mladine ni povsod dober. Z odpuščanjem nepotrebne delovne siJe se povečuje tudi število takih, ki so navezani na podpore. Pozimi je t# število narastlo od 70 na preko 209, vsota iK)dp>or pa na preko milijon di» mesečno. V razpravi o tem vprašanju je bilo poudarjeno, da bi podjetja lahk# marsikje povečala proizvodnjo in tako upravičila število delovne sile. Govorili so tudi o tako imenovanih zabušantih* ki jih je treba odpustiti disciplinsko, ne pa z izgovorom, da je treba zmanjšati število delovne sile. Seveda je treb« take ljudi prej opominjati. CSLJSKI TEDNIK, 16. marca 1956 Slev. 11 — stran 3 Tednikova tribuna aktualnih vprašanj Pred volitvami delavskih svetov Na seiah delavskih svetov nai bi govorili bolj preprosto in razumljivo Ko se pripravljamo na volitve novih delavskih svetov, je tako v sindikalnih koi tudi v drugih organizacijah to vpra- šanje v ospredju. Znana je splošna ugo- tovitev, da smo v preteklih letih, od- kar smo izvolili prve delavske sveie, dosegli na vseh področjih ogromne uspehe. Tega se mi vsi sikupaj v celoti zavedamo in o tem gre glas tudi pre- ko naših meja. V teh razpravah, ko se pripravljamo na volitve, pa je skoraj povsod govora tudi o slabostih, seveda največkrat o splošnih, manj o konkret- nih. Prav o teh bi hotel napisati nekaj besed. Naj začnem kar pri sklicevanju sej in zasedanj. Običajno se sklicuijejo en ali dva dni pred zasedanjem z vabili, kjer je naveden predlog dnevnega reda. Prav tu, se mi zdi, je velika pomanj- kljivost v tem, da člani delavskega sveta ne dobe v roke hkrati tudi celot- nega poročila ali vsaj izvlečke tistih vprašanj, katere bodo na seji obravna- vali. Nikakor namreč ne moremo pri- čakoval, da bo povprečen delavec, član DS moral ob čitanju in poslušanju poročevalcev na seji DS pravilno do- jemati in presojati vrsto problemov in številk iz komerciale, računovodstva itd. Okoli teh pa običajno še kar mr- goli vrsta različnih tujk, za katere vča- sih tudi izobraženi ljudje ne vedo nji- hove prave razlage, kaj šele, da bi to moral razumeti navaden delavec. Za iistega, ki to poroča, je to enostavno, sej v tem stalno dela in niti ne ve, da ga člani DS le malo razumejo. Kar po- slušajmo poročila iz računovodstva, ko- liko je tujih izrazov od kontov, deviz, kurzov do fondov, pa v komerciali od kalkulaciij do formiranja cen itd. Vse to bi se dalo mnogokrat povedati tudi v slovenskem jeziku, seveda s potrebni- mi pojasnili in bi taka razlaga prav go- tovo dosti koristila ter stvari poeno- stavila. Podobno je tudi s številikami, ki so sicer neizogibne, vendar si jih tudi pri najboljši volji dostikrat ni mogoče za- pomniti. Kako naj torej pričakujemo od članov DS, da naj po seji v kolektivu poročajo, saj si niti najbolj osnovnih številk ne morejo zapomniti, ker jih je dostiiosojil- nico in zadružnimi organizacijami so se takoj po ustanovitvi ustvarili nepo- sredni stiki, potrebni za uspešno de- narno in kreditno poslovanje, zlasti pa za zbiranje vseh potrebnih denarnih sredstev in za pravilno ugotavljanje kreditnih iKitreb. 2^družni denarni zavod si je uspešno utiral svojo pot in se brez posebne pro- pagande uveljavil tako med kmečkimi prebivalci kot med delavci, študenti in drugimi. Za kmečkimi prebivalci je naj- več vlagateljev iz vrst dijakov in učencev. Zaradi tega namerava Zadruž- ^ hranilnica in posojilnica ustanoviti v vseh večjih šolah okraja dijaške bla- gajne, da bi se mladina navadila na varčevanje, hkrati pa bi se s tem vzgo- jil podmladek bodočih vlagateljev. V celoti so se hranilne vloge pri hranilno- jfreditnih odsekih, Zadružni hranilnici in p«sojilnici v Celju ter pri hranilni- cah in ix)sojilnicah kmetijskih zadrug odružnice go- stincev naj bi organizirali v Celju tudi tečaj tujih jezikov za direktorje in vo- dilne uslužbence gostinskih podjetij. Dostilcrat se namreč pripeti, da pride tujec v gostinski lokal, pa se direktor raje skrije, ker ne obvlada njegovega jezika. Sindikat bo preko Gostinske zbornice skušal doseči organizacijo ta- kega tečaja. Nadalje so celjski gostinci razprav- ljali še primere grobega nastopa pijan- cev in neplačnikov v gostinskih lokalih. Gostinska podjetja imajo v takih pri- merih zelo težko stališče. Prodajo al- koholnih pijač na up bo treba enkrat za vselej preprečiti. NAŠA DRUŽINA IN MLADINA Naši prazniki in estetska vzgoja Med zelo pomembne naloge pri obli- kovanju našega otroka sodi estetska ali lepotna vzgoja. Le ta najbolj močno poudarja otrokov duhovni svet, ga bo- gati in plemeniti. V socialistični družbi si ne moremo misliti človeka brez srca, ki ni tova- riški, ni plemenit. Zal je danes večkrat beseda tovariš le lahkomiselno ali čisto uradno izre- čena, ki nima svoje prave globine. Ce je človek človeku dober, odkrit, plemenit in pripravljen, da mu poma- ga, je res tovariš. Ni čudno, da je ta beseda krepko vzniknila v narodno- osvobodilni borbi. Brez tovarištva v njej, ne bi bilo zmage. Količina besede ne sodi samo v pod- ročje družbeno moralne vzgoje. Kajti resnično nesebičen človek, ki pokaže to tudi v dejanjih, je plemenit, je prepo- jen z duhom socialističnega humanizma. Za takega človeka se borimo danes. Estetska vzgoja je nepogrešljiva naloga v sodobni vzgoji. Otroka mora naučiti opazovati in uživati lepe slike, pesmi, kipe, duhovno lepoto ljudi. Pozneje pa na osnovi tega izostri v njem čut za pravilno ocenjevanje pravih umetnin in ga tako navaja k samokritičnosti. Ob vsem tem kleše iz njega tovariša, človekoljuba, borca, ki se plemenit in pravičen bori proti vsaki obliki izko- riščanja. Mnogo je sredstev za estetsko obliko- vanje naših otrok: V prvi vrsti red in čistoča, ki sta hkrati osnovni higienski zahtevi vsa- kega posameznika. Zdravo in prijetno okolje, v katerem otrok rase. Lepa, umetniška slika, ki otroku izvabi medmete občudovanja. Na lepote je otroka treba opozarjati. Navajamo ga na opazovanje lepih slik, kipov, ali ne bo lepa slika, lepa pesem dramila in krepila otrokova čustva! Le ta bodo dojemala umetnost, oblikovala se bodo in plemenitila. Sladke uspavanke so že skoraj za- mrle. Ali se ne zavedajo matere, da jih otrokovo okolje, čim je zaznalo široki svet, posluša? Ze pri dojenčku se začenja estetsko oblikovanje otroka. Pojte mu uspavan- ke, učite ga otroške pesmi, vključujte ga v otroške iA mladinske pevske zbo- re. In slednjič! Dajte mu instrument v roke! Ne bo Vam žal! Otrokova ču- stva ste zdravo in koristno usmerili. Peljite ga po cesti dobrote in ljubezni. Prav tako! Mogoče ste mu v kritični dobi dali prav tisto, kar je želeL Dali ste hrano vedno močnejšim čustvom in oplajajte jih. Se in še bi lahko naštevali sredstva. Toda danes želim spregovoriti več o naših praznikih. Ni še dolgo, ko smo proslavljali 29. november. Se je pred nami naj- večji otroški praznik — novoletna jel- ka. Slavljenje praznikov je prastaro. Na- stajali so ob prelomnicah v naravi: prehoda zime v pomlad, jeseni v zimo itd. Nastajali so ob pomembnih člove- kovih dogodkih ... rojstvo, smrti, zma- gi in drugih. Vsak praznik je pomenil bogato notranje doživetje. Takrat se je človek notranje sprostil in izživljal. Praznik mu je bil vir lepote in tihega zadovoljstva. In prav zato ostane moč- no sredstvo za estetsko oblikovanje na- še mladeži. Praznike danes, v silnem utripu dela, preveč zanemarjamo. Ne mislimo pa pri tem, koliko najlepših doživetij in spominov smo otrokom ukradli. Uki-adli smo jim delček čiste lepote. Ne pozabljajmo na rojstne dneve v družini. Ne gre za torto in druge sla- ščice. Ne! Vsebina tistega dneva naj bo bogata. Čestitka, primerna otrokovemu razvoju, da jo bo razumel, dekoracija otrokove slike, svečke, ki štejejo nje- gova leta, lepa pesem — to bo otroku neizbrisno, nadvse svečano in estetsko. Prav vsi člani družine takrat morejo sodelovati, kajti otrok čuti, da je zanj velik dogodek le, če ga čutijo tudi dru- gi. Enako navajajmo otroke, da pripra- vijo praznik za rojstni dan staršev. Poleg estetskega momenta se pri dru- žinskih praznikih utrjuje harmonija. Odnos med starši in otroci postane še bolj prisrčen. Spoštovanje med njuni *se še poveča. Ali ste kdaj, dragi starši, pomislili, koliko veselih in notranje doživelih ur ste odtrgali sebi in otrokom, ako v va- ših družinah ni prazničnih razpoloženj? Otrok se je navadil spoštovati in lju- biti družinske praznike. Kaj lahko mu bo sodelovati pri praznikih, ki so po- svečeni naši oblasti, njenim voditeljem, slavni zgodovini in otroškemu veselju samem! Ce se v družini otrok ob prazniku nauči resnično ljubiti in spoštovati svo- je brate, setre in starše, se bo v enaki meri naučil spoštovati in ceniti vse dru- ge praznike. Toda ni dovolj samo ceniti in ljubiti praznik. Otrok naj sodeluje: krasi naj slike, plete vence, sam poje, recitira. Dejavnost vsakega otroka napenja ču- stva, kot napenja vunetnik strune, da srebrno izzvžne. Tako ima otrok obču- tek, da je del praznika on sam. In prav zato naj bodo naši prazniki vsebinsko bogati. Poudarjam — vse- binsko. Novoletna jelka je največji otroški praznik. Zato mora biti najbolj globok in prisrčen. Dajmo jim nekaj pravljic, pestre glasbe, dajmo jim umetniško re- citacijo. Tudi na duhovite šale, pri- n>erno njihovi razvojni stopnji, ne po- zabimo. Se sedaj vidim otroke, kako z ble- ščečimi očmi zapuščajo pravljične in partizanske kotičke. V njihovi zavesti še vedno zveni Andersova pravljica. Ob partizanskem dogodku ne morejo pozabiti tujčeve krutosti. Vijolina še vedno spaja otrokov fantazijski svet. Da, predvsem vsebina! In prav o njej, taki, ki bo najbližja otrokovi notranjo- sti, bomo te dni pred Prešernovim dnem mislili. Ne pozabimo na pesnika, otroškega dobrotnika, ki je vselej imel priprav- ljene za otroke sladke fige. Povejmo jim, da so s Prešernovimi verzi na ustih umirali borci v herojski narodno- osvobodilni borbi. Kadar mislim na veličino Prešerno- vih del, se vedno domisllia dogodka v Poezijah, prežetih s srčno krvjo pad- lega partizana. Njegovo zamisel, neizpolnjene sanje — je uresničila zmagovita partizanska borba. Ce smo razširili in obogatili vsebin- ski del praznika, njegova lepota ne bo umrla z istim dnem. Se in še bo živela in spremljala otro- ka do starca in še takrat mu bo velik in lep spomin, ki je sladak, kot pesem, kot je napisal Ivan Cankar. Sladak — in s tem smo vse povedali. V. S. Upravna za eeste bo dobila nov pravilnik za plaee Na zadnji seji Sveta za komunalne zadeve pri občini Celje so člani obrav- navali pravila in pravilnik o plačah Uprave za ceste. V praivilniku je označena postavka, da se bo cestni odt)or sestajal samo dvakrat letno. Člani sveta pa so spre- jeli predlog, da naj se odbor sestaja vsaj štirikrat na leto. Nadalje so osvojili še predlog, da bi naj bili v cestnem odboru poleg drugih predstavnikov zastopani tudi vsi kra- jevni cestni odbori. Uprava za ceste ima preko 260 km cestnega omrežja v oskrbi, nima pa ni- kakega prevoznega sredstva. Zato je prosila LO, da ji odobri nabavo avto- mobila, ki ji ga ponuja celjsko podjetje SAD za vsoto 1 milijon 300.000 din. Ker Uprava za ceste in kanalizacije spričo obširne kilometraže rej nujno potrebuje prevozno sredstvo, je Svet za komunalo nabavo avtomobila odo- bril. NABAVA POSEBNEGA AVTOMOBILA ZA ODVOZ SMETI? Dosti je bilo v Celju že upravičene kritike zaradi nekulturnega odvoza smeti. Podjetje »Snaga« zato predlaga nakup posebnega avtomobila za odvoz smeti, ki bi stal približno 6 milijonov din. člani komunalnega sveta so se načelno strinjali z nabavo takega avto- mobila, če bodo možnosti za nabavo. Dejstvo pa je, da s takim načinorn prevoza smeti v Celju ne moremo več nadaljevati. NA POL DOGRAJENE ZASEBNE HIŠE BO TREBA DOKONČATI Skoro slednja številka našega lista obravnava perečo stanovanjsko proble- matiko v Celju. Pri nas pa je registri- ranih preko 100 zasebnih hišic, ki so napol dograjene, zasebni graditelji pa spričo pomanjkanja denarnih sredstev istih ne morejo dokončati. Člani Kornunalnega sveta so na svoji seji sklenili, da bo tem ljudem vseka- kor treba pomagati. Zato bodo zain- teresirali celjsko stanovanjsko zadrugo, da bo v tem smislu spremenila svoja pravila in graditeljem na nek način pomagala. UREDITEV ČISTILNIH NAPRAV Koliko pritožb in koliko nepotreb- nih stroškov imata celjska in okoliška industrija zaradi neurejenih čistilnih na- prav! 2e pred leti je bila v Celju ime- novana komisija, ki je delala na tem vprašanju, toda lani je vse delo za- mrlo. Letos je bila imenovana nova komisija, ki se je sicer resneje lotila te naloge, toda ima težkoče, ker po- samezne tovarne nočćfo dostaviti za- htevanih elaboratov. Delo komisije se jc vedno krhalo ob dejstvu, da pač ni- smo imeli strožjih ukrepov, s katerimi bi industrijo primorali, da bi se stanje izboljšalo. V PLINARNI-VODOVOD NI VSE V REDU Nedavno je posebna komisija v pod- jetju Plinarna-Vodovod ugotovila neka- tere ipomanjkljivos-ti, ki jih bo podjetje v predlaganem roku moralo odpraviti. Predvsem gre za previsoko zalogo ma- teriala, družbenih skladov niso odvedli in gradbenih dovoljenj pred pričetkom gradenj niso upoštevali. Vzroki za te pomanjkljivosti so pred- vsem nezadosten kader in neprimerni poslovni prostori. Podjetje je obljubilo, da bo v 3 mesecih te pomanjkljivosti odpravilo. RdQj bomo zgradili griški most Dva in pol kilometra od Žalca pro1 jugu leži sredi samih sadovnjakov v vznožju Bukovce in Kamnika prijazna vas Griže. Se južneje, prav v vznožju stožčastega Gozdnika, pa rijejo zabu- kovški rudarji pod debelimi plastmi zemlje za črnim zlatom. Promet v te nekoliko odmaknjene predele Savinj- ske doline, ki so dali vrsto revolucio- narjev za našo današnjo družbeno stvarnost je šel prek grišikega mostu, ki je pa bil v dobi okupacije porušen. Takoj po osvoboditvi je rudni- ška uprava spričo velikih potreb po premogu zgradila za nemoteno obrato- vanje lastne industrijske proge ozek be- toniran most, ki še tudi danes služi svojemu namenu. Toda leseni most za vozni in osebni promet še vedno čaka na graditelje, čeprav smo že enajsto leto po osvoboditvi. i Da je potreba po čimprejšnji zgra- ditvi omenjenega mostu zares skoraj neodložljiva, menda nihče ne dvomL Začasno so rešili vprašanje na ta način, da so odprli most z industrijsko želez- nico tudi za ves ostali promet. V ta na- men so montirali na obeh straneh mo- stu železniške zapornice in postavili čuvajnico. Prej so morali kmetje pre- važati poljske pridelke in druge po- trebščine po zelo oddaljenih ovinkih, bodi čez kasaški, bodi čez grobeljski most, medtem ko je rudnik uporabljal mostiček tudi za promet s svojimi mo- tornimi vozili. Toda taka zasilna reši- tev lahko rodi težke posledice. Iz gri- ške smeri namreč cesta in železnica proti Savinji vidno padata. Ce se pri- meri, in to se zgodi večkrat, da se va- gončki od kompozicije odtrgajo, potem je kljub varnostnim napravam zavoljo ozkega mostu (ca. 3 m) nesreča neiz- bežna. Ni še dolgo tega, kar se je zgo- dila na ozkem mostiču podobna pro- metna nesreča, ki sicer ni terjala smrt- ne žrtve, povzročila pa je težje telesne poškodbe in znatno materialno škodo. Da se izognemo posledicaifi, bo treba že zdavnaj sprejeti sklep o takojšnji postavitvi novega griškega mostu za osebni in vozni promet čimprej ures- ničiti. V vseh občinskih, pa tudi v okrajnem proračunu zadnjih let, so bili predvideni določeni zneski v ta namen, tudi predlog proračuna nove žalske ob- čine vsebuje večji znesek za tako in- vesticijo. Ce bi se bili že odobreni zneski stekali v fond za gradnjo mostu, bi danes nemara razpolagali z zadost- ^ nimi zneski, s katerimi bi pereče vpra- šanje odstranili z dnevnega reda. Kaj pa če bi se tudi grižki kmetje zganili in se zgledovali po svojih sosedih v Seščah, ki samoiniciativno in z lastnimi stroški grade kake tri kilometre više nov, lesen most čez Savinjo? KOTIČEK ZA NAŠE ŽENE KAKO ČISTIMO PREPROGE Preproge so se nam v zimskem času precej zamazale in potrebujejo temelji- tega čiščenja. Mastne madeže čistimo z magnezijo in bencinom. Barve na pre- progi osvežimo s kislim zeljem, ki pa ne sme biti premokro. Navadne pre- proge lahko tudi peremo. S kislim ze- ljem pa čistimo preproge takole: naj- prej dobro iztepemo z njih prah in ga Izkrtačimo z dobro ščetko. Nato na- fresemo po preprogi dobro ožetega ki- slega zelja in ga vlačimo po vsej pre- progi. Osuši jih na prepihu. Volnene preproge očistiš tudi s krpo, namo- čeno v kisu. Madeže črnila odpraviš s preproge z mlekom. Vzemi gobo, na- močeno v mleku in izpiraj madež to- liko časa, da izgine. Madeže črnila pa odpravljamo s preprog tudi z limono- vo kislino. Oljnat madež boš odpravila 2 bencinom ali s pivnikom in vročim li- 4o ne- kaj ur. Lahko pa premogov prah tudi zmešamo z žagovino, ga zgnetemo z na- rnočeno ilovico in s tekočim premogo- vim katranom. Iz te gmote lahko spet oblikujemo plošče ali polena, jih po- sušimo in imamo ceneno in zelo izdat- no kurivo. Se ena zelo lepa garnitura za spomlad. Narejena je iz tweeda, ali iz primernega sukna. Obleka se spredaj zapenja. PROSLAVA DNEVA 2ENA V BRASLOVČAH Odbor žena zadružnic pri Kmetijski zadrugi v Braslovčah je prisrčno pro- slavil 8. marec. V dvorani Doma Par- tizan se je zbralo nad 80 žena. Po predavanju o pomenu praznika je sle- dil kulturni program, nakar so žene priredile čajaiiko. CELJSKI TEDNIK, 1«. marca 1956 Stev. 11 stran 5 Nesmrtni Don Juan Deveta premiera v Celjskem gledališču: 21. marca 1956 Več stoletij že straši in kolovrati po vseh odrih tega sveta (dramskih, oper- nih, komedijskih, filmskih) simpatični nepridiprav in hudobni veseljak don Juan Tenorio: rojen v starodavni špan- ski bajki, se je pretelovadil skozi ne- štete obdelave, od prvega Tirsa de Mo- line mimo Moliera in Mozartove opere do raznih modernih inačic, večidel ko- medijsko-parodističnih. Med najlepše obdelave te večnostne teme sodi prav gotovo klasična slovenska pesnitev: Puškinova »mala tragedija« Kameniti gost. Z njo se vrača Celjsko gledališče po daljšem presledku zopet k primerku slovanskega (izvenjugoslovanskega) re- pertoarja. Nedvomno je ta izbor drago- cen in pomenljiv: saj je ime Aleksandra Sergejeviča Puškina, tega »sonca ruske poezije« — nedvomno pomemben kaži- pot v raziskavah slovanske slovstvene dediščine, eden najvišjih vršacev, do katerih se je vzpela ne samo ruska, temveč sploh slovanska in tudi sve- tovna misel. Toda Kameniti gost sam ne bi napol- nil večera, saj traja le kako uro. Drugo polovico večera zatorej napKjJnjuje mo- derna nizozemska obdelava iste teme, komedija o bolnem don Juanu, h kate- remu istočasno hoče na obisk šest nje- govih nekdanjih ljubimk: Don Juanovo pismo izpod peresa znane nizozemske gledališke delavke Luise Treves. (Del našega občinstva je to komedijo nema- ra videl lani, ko so jo v večeru treh enodejank o ljubezni uprizorili na go- stovanju mariborski igralci.) Četudi je ta igra po slogu in zamisli povsem dru- gačna od Puškinove, je vendar idejno in sniiselno njena prava nadaljevalka in jo zato upravičeno pridajamo prvi. Saj gre za isto misel, kot jo v okvir- nem besedilu celjske uprizoritve pove »ravnatelj gledališča«: Don Juan vas ljubi vse, v vseh vas je našel sebe in vsakokrat le sebe pravega, sebe vse- ga... Zakaj ime mu je Življenje, Ra- dost, Ljubezen. —-Enotna misel, pa tudi to omenjeno okvirno besedilo obeta po- polno zlitje dveh dramskih miniatur v enovito in zaokroženo predstavo. In ta predstava je namenjena ne toliko ne- kim visokodonečim idealom »književ- nega gledališča«, kolikor živemu ob- činstvu, ki si želi v isti sapi dojemati sveto grozo in sproščeno mvizanje. Obo- je utegne dobiti. „Ljudski oder" gostuje Delovanje našega odličnega amater- skega gledališča je minule dni čvrsto in plodno odjeknilo izven območja Ce- lja in s tem potrdilo globoko tradicijo njegove kulturne prosvetne dejavnosti. Odzvalo se je prošnji Okrajnega od- bora Socialistične zveze delovnega ljudstva in prirejalo v počastitev dneva žena gostovanja v Kozjem, v Nazarju in v Laškem. Gostovanje je bilo povsem smiselno, globoko povezano s praznovanjem dne- va žena. Delo ameriške pisateljice Pearl S. Buckove »Kvej-Lan«, drama- tizacija borbe med starimi in mladimi na Vzhodu in s tem borbo naprednega sveta z zaostalostjo, ki še tiči v pre- prostem ljudstvu v običajih praznover- ja in tradicij. Četudi oblike zaostalosti pri nas niso povsem enake, vendar so istega izvora. Izraz suženjstva, ki jc oklepalo ženo stolelja, bremeni tudi našo ženo z občutkom manjvrednosti. Vsepovsod je bilo to delo sprejeto z velikim navdušenjem, dvorane so bile polne, kar dokazuje, da si tudi ljudje na podeželju želijo resnih in kvalitetnih del. Priznati se mora »Ljudskemu odru«, da v svoj repertoar vključuje dela, ki pomagajo dvigati napredno socialistič- no misel in s tem pomaga množičnim organizacijam k dviganju kulturnosti in razgledanosti ljudskih množic. To jc amatersko gledališče, v katerem sode- lujejo požrtvovalni igralci — amaterji, ki po končanem poklicem duševnem ali fizičnem delu marljivo prihajajo k va- jam in 5 svojimi deli dokazujejo, da razumejo pravilno svojo nalogo. Zato je res vredno podpreti njihova stre- mljenja! Poleg gostovanj sedaj prav pridno pripravljajo novo delo, za otvo- ritveno predstavo na novem odru, ki bo v prvi polovici meseca maja. V no- vem domu želimo amaterskemu gleda- lišču »Ljudski oder« nadaljnje uspehe, saj je potreba po kulturnem izživljanju in dojemanju globoko vkoreninjena v naših ljudeh. Pavla Rovanova Pevski koncert v Štorah ženska pevska sekcija DPD »Svo- boda« iz Stor je pred dnevi v Domu kulture v Štorah priredila skrbno pri- pravljen pevski koncert pod vodstvom pevovodje Avgusta Ulage in napovedo- valke Božene Svetek, Koncert je ob- segal dva dela, v katerem so peli dvaj- set narodnih in umetnih pesmi, pevki tov. Danica Ulaga in Zlatka Zohar pa sta nastopili s solospevi. Ta zbor je bil ustanovljen šele pred- lani, vendar je v tem času dosegel že izredno lepe uspehe. Vanj je vključeno 30 pevk, ki se marljivo vadijo za razne nastope. Zbor je imel že več nastopov in koncertov. Iz albumov naših umetnikov Akademski slikar J. Cirič: Vojak Glasbeni večer v Libojah Da, ravno pri naslovu se je začelo. Večkrat se zgodi, da malenkosti pred- stavljajo največji pomen. Tako smo tu- di mi razpravljali ali bo koncert ali glasbeni večer. No in kljub temu, da je koncert že udomačen naslov za p>ev- ske in glasbene prireditve, smo se od- ločili za glasbeni večer. Ob takem razpravljanju se pa rado zgodi, da največkrat pozabimo na iz- vajalce programa, na njihov trud, ki je bil vložen, da so se lahko predstavili občinstvu. Pri tem včasih niti ne upo- Priprave za Šaleški kalturni festival Pred kratkim so se zbrali odborniki občinskega odbora Svobod in prosvet- nih društev občine Šoštanj, da se p)0- govore o delu odbora, pa tudi o delu posameznih društev v občini. Da bi delo res rodilo uspehe, so na tej seji imenovali izobraževalno, dram- sko, glasbeno in gospodarsko komisijo. Za čim bolj uspešno delo je bil sprejet naslednji program: Letos bodo gospo- darsko politični tečaji pri Svobodi Ve- lenje in Šoštanj ter pri Prosvetnem društvu v Smartnem ob Paki. Ljudska univerza Velenje in Šoštanj bo zajela z enomesečnimi predavanji vsa okoliška naselja. Ustanovili bodo društvo v Ravnah pri Šoštanju. V tem letu bo občinski kulturni festi- val, ki naj bi prikazal delo društev na terenu. Na tem festivalu bodo nasto- pili pevski zbori, mladinski pevski zbo- ri, orkestri, godbe na pihala, dramske skupine in šahovske sekcije. Da bo festival uspel, bo poskrbela po- sebna strokovna komisija, ki se je že sestala in pripravila vse potrebno gra- divo. Šaleški festival bo slovesno zaklju- čen na dan rudarjev, dne 3. julija z združenimi nastopi godb in pevskih zborov ob Velenjskem jezeru. števamo, da je večina sodelujočih za- poslena globoko pod zemljo pri kopa- nju premoga ali v prahu in vročini pri proizvodnji keramike. No, če bomo tako cenili delo naših tihih prosvetnih so- delavcev v društvih, potem seveda od njih ne bomo zahtevali to, kar nam dajejo razni poklicni kvarteti, orkestri itd., temveč bomo s tem, kar nam nu- dijo, lahko zadovoljni. Pevska sekcija »Svobode« v Libojah pripravlja v sodelovanju z glasbeno sekcijo za 17, marca v domu »Svobo- de« v Libojah glasbeni večer. Program bo zelo pester, saj se bodo predstavili ženski in moški pevski zbor, tambura- ški in harmonikaški zbor in solisti. Za zaključek pa bodo nastopili še s spe- voigro »Na pla-nincah«. Povedati pa moramo še to, da gre največ zaslug za to lepo prireditev pevovodji tov. Cerar- ju in kapelniku tov. Kovaču, ki bosta tudi vodila izvedbo na tem glasbenem večeru. Lu-Bo Uspelo predavatife o Šaleški dolini Pred dnevi je predaval v okviru Ljudske univerze v Domu Svobode v Šoštanju ing. Ahčan iz rudnika Ve- lenje »O razvoju in bodočnosti Šaleške doline«. Nad 300 poslušalcev se je ude- ležilo tega predavanja, med temi tudi mnogo poslušalcev iz Šoštanjske okolice. Mnoge med njimi je trla bojazen, da bo moral zaradi razširjenega delovanja premogovnika v Velenju kaj kmalu za- pustiti svojo zemljo in dom. Ing. Ahčan pa je pojasnil poslušalcem gospodar- ski pomen naše doline in potolažil po- slušalce, da bodo ta naselja kljub nuj- nim gospodarskim nalogah in razvoju vendarle ostala še lepo vrsto let, tako kot so. Ljudska univerza ima v programu še mnogo zanimivih predavanj. Prihodnji teden nas bo obiskala naša rojakinja tov. Olga Vrabič. Za njeno predavanje »O vtisih s potovanja -po Grčiji in Iz- raelu« je že sedaj mnogo zanimanja. v Storah so ustanovili tamburaški zbor Na pobudo DPD »Svoboda« v Storah so te dni ustanovili tamburaški zbor. Vanj se je vključilo 92 mladincev in mladink. Zbor vodi večletni tajnik »Svobode« tov. Jože Brdnik, poučuje pa ga tov. Janko Hočevar iz Celja, Vaje so vsak torek in petek v Domu kulture. Zbor bo imel 24 instrumentov. Dose- danji obisk in zanimanje na vajah je zelo razveseljiv. Nekaj je treba ukreniti... Se nekaj besed o najsodobnejšem vzgojnem sredstvu — filmu. Prav o njem so dosti razpravljali pretekle dni na republiškem plenumu SZDL in LMS. Na film mislim prav sedaj, ko je celjski okraj anketiral vse srednje šole. da bi tako dognal, kaj meni o filmu naša mladina. Zanimivo bi bilo brati, kaj je anketa pokazala. Da bo naša doraščajoča mladež znala kritično gledati vsak film in ga tudi pravilno oceniti, je treba še dosti, dosti vzgojnega dela. Tako nas naj ne preseneti, da je danes otrokom do 14. leta starosti najbolj všeč film zapada — cowboyski film, ki je poln napetih in razdraženih momen- tov. Prav gotovo so prvi vtisi takih filmov za otroka porazni, strašni. Toda prav zato, ker so napeti, otroka ponovno in še z večjo silo pritegnejo. Mnogi so to trditev dokazali tako, da so v tistih napetih trenutkih fotografirali otroške obraze. In kaj so izražali: strah, muko, grozo. Cisto naravno! Tako se ponovno sprašujemo, kako je vendar mogoče, da naše kinematografe vedno bolj preplavljajo gangsterski filmi. Saj razumemo tudi trgovsko- obrtniški moment, ki da več denarja. Vemo, da naše družbe, ki filme izposo- jajo, morajo poleg dobrih filmov spre- jeti tudi slabe. Istočasno pa nas skrbi vzgoja mladine in negativen vpliv takih osladnih, revolverskih filmov. Kaj nam le-ti hočejo povedati? Trdo in neizprosno brez spoštljivosti povedo, da je življenje človeka velika ničla. Je kot tleča iskra, ki jo lahko vsak čas upihneš! Kaj ima tako mišljenje, ki prepleta cowboyske filme, zveze z mo- ralno etičnimi načeli socialistične druž- be? Nič, prav nič! Marsikdaj ob takih filmih znorijo celo odrasli ljudje in potem v tisti naivnosti vzdihnejo: »Pet je bilo mrtvih zaradi enega dekleta — ali mogoče zla- ta!« In kaj naj poreče doraščajoča mla- dina, ki je čustveno razgibana in čustvo večkrat popolnoma prevlada razum?! Takole ob nedeljskih popoldnevih se starši najlaže znebijo otrok, da jih spu- stijo kamor koli. Nič čudnega, če se le-ta zateče v kino. Naravno! »Za malo denarja dosti muzike!« Potem pa se oče in mati začudeno sprašujeta, od kdaj je njun sin tako pretepaški, surov, tarzanski. Ce s klici na pomoč še ne bomo mo- gli takoj izboljšati repertoarja naših kino dvoran, potem bomo morali vsaj kontrolo zaostriti. Vsaj nismo za to, da bi mladina sploh ne smela gledati filma. O da! Film, pol globokih moralno etičnih vrednot, je Več vreden kot ne vem koliko ur moralne vzgoje. Manjka nam dobrih mladinskih fil- mov. Sigurno ste že gledali filme: Pe- pelko, Lassie, Hraber kot Lassie in druge. Za navedene lahko trdimo, da so vredni mladine. Kaj naj povem še ob koncu? Želim le to, da bi se za film, in za vsak film, zanimali starši in vzgojitelji. Starši in vzgojitelji morajo sami naj- prej videti film. Sele potem lahko pre- sodijo, če bo film dojemljiv njihovim otrokom. Hkrati pa morajo ob presoja- nju upoštevati še otrokovo razvojno stopnjo. Skrajni čas je že, da se spremeni re- pertoar naših kino dvoran. Naši mladini več dobrih mladinskih filmov, ki bodo pozitivno oblikovali njeno duhovno rast! Nekaj je treba ukreniti... Toda ne samo pisati, tudi dejanj je treba! [Glasbeno življenje v Celju Po nekaterih uspelih koncertnih go- stovanjih je zavladalo v Celju zatišje, ki ga bo v kratkem prekinil niz lepih glasbenih prireditev. V sredo, 14. marca je obhajalo Celjsko pevsko društvo, vključeno že nekaj let v kulturno umetniško društvo »France Prešeren«, 60 let obstoja. Zaradi obolelosti pianista Marijana Lipovška odpade ta mesec abonmajski koncert. Prihodnji bo v sredo, 4. aprila, in sicer se bo predstavil »Ljubljanski komorni kvintet ki ga sestavljajo Ce- ljanom znani umetniki Dermelj, Pre- voršek, Zalokar, Lobetova, Lipovšek. Spored bo obsegal eno predklasično trio-sonato, Dvofakov tercet za dve violini in violo, Skerjančev trio (violi- na, viola, čelo) in Franckov klavirski kvintet. Prof. Anton Trost, ki uživa veliko simpatije Celjanov, se je odzval našemu vabilu ter bo koncertiral v Celju 25. aprila. To bo sedmi abonma koncert Trost sestavlja svoje sporede vedno zelo solidno ter zadovoljuje vsakega poslu- šalca, tako glasbenika kot Ijubitelja- amaterja, ker vsakemu nekaj da. Tokrat ima na sporedu Frescobaldi- jevo skladbo za orgle, ki jo je priredil za klavir Ottorino Respighi, — Vitesla- va Novaka »Sonato eroico«, v II. delu sporeda pa Dvofakove »Varijacije«, 5 krajših kompozicij Pavla Sivica in za zaključek nekaj Chopinovih skladb. Na zadnjem koncertu letošnje sezone bomo spoznali japonsko pianistko Kioko Tanaka, ki stalno koncertira v Evropi in je zlasti v Parizu dobro znana. Ta koncert bo 9. maja in bo gotovo privla- čen tudi za take, ki sicer ne hodijo redno h koncertom. Glasbena šola, ki organizira koncerte v Celju v povezavi s koncertno direk- cijo Slovenije, se trudi, da pridobiva za gostovanja v Celju najboljše domače in tuje umetnike. Zal vedno to ni mogoče, ker so stroški za inozemce zelo veliki, tako da jih z inkasom koncertov sploh ne moremo kriti. Razveseljivo je, da imata »Zveza Svobod« in mestni občin- ski odbor toliko razumevanja, da mar- sikak koncert finančno podpreta. Na- dalje pa je omembe vredno tudi to, da je zanimanje za koncerte letos izredno naraslo, sedaj je namreč 325 abonentdv, od tega je mladincev preko 100. To šte- vilo je sorazmerno največje v Slove- niji in nam dela čast. ALBIN PODJAVORŠEK: Pot do izobrazbe je težka VLOGA IZOBRAŽEVANJA V SODOBNI DRUZBI Po težkih preizkušnjah in grozotnem trpljenju smo si ustvarili novo domo- vino in pred našo generacijo se je po- javila vrsta nalog, ki se jih moramo lotiti in jih moramo rešiti. Ob stikih s temi nalogami pa marsikdo nemočen obstane — ob spoznanju, da je pre- malo samo ljubezen do dela. in še tako močna volja do uspehov, ob spoznanju, da je težko v naših dneh človeku brez solidne izobrazbe in raznih sposobnosti, ki so potrebne, da naloge uspešno do- vršimo. Izobraževanje pomeni spoznavanje življenja, spoznavanje zakonitosti pri- rode, človeške družbe in mišljenja. Na- ša domovina je na široko odprla vrata izobrazbe slehernemu našemu človeku. Imamo celo vrsto šolskih in vzgojnih ustanov za predšolske otroke, za šolar- je, za doraščajočo mladino in za od- rasle. Na vratih našega izobraževalnega sistema so napisana najmodernejša šol- ska načela, ki omogočajo zajetje naj- širših ljudskih množic v izobraževalni in vzgojni proces. Prvo, osnovno na- čelo je obča šolska obveznost, ki ji je podvržen vsak jugoslovanski otrok od ^- do 15. življenjskega leta. V teh osmih letih povprečno nadarjeni otrok dovrši žtiriletno osnovno in štiriletno nižjo srednjo šolo; kratko pravimo temu: osemletko. V teh osmih letih si bo osvojil osnovna znanja, spretnosti in privajenosti, oborožil se bo ob solidnem šolskem delu s solidno izobrazbo, ki mu bo odlično služila pozneje, ko se bo usmeril v kak poklic ali pa se bo želel izobraževati nadalje v višji srednji šoli ali še pozneje na univerzi. Posredovati hočemo izsledke prave, resnične zna- nosti, brez kakršnihkoli mističnih pri- mesi ali praznovernih predsodkov. Iz- obrazijo naj se tako moški kakor žen- ske, izobraževanje pa naj bo v mate- rinskem jeziku. Naš šolski sistem omo- goča sposobnemu, nadarjenemu prosto pot, a naša stvarnost mu nudi tudi ma- terialne možnosti in vso moralno pod- poro, da bi prišel do svojega poklica in potem s svojim delom domovini in ljudstvu vračal v povečani meri tisto, kar je za izobraževanji svoje osebnosti sprejel. Človek se pravzaprav izobražuje vse življenje in se mu nudi za to brez šte- vila možnosti. Kot dojenček v materi- nem okrilju pričenja spoznavati stvarni svet kot malček že zgledno misli in govori itd. — v sožitju s starši in sta- rejšimi ljudmi si iz dneva v dan kopiči predstavni in besedni zaklad ni se mu razvija mišljenje. In ko pride kot se- demletni otrok v I. razred osnovne šole, že marsikaj zna. Potem pa se iz- obraževalni proces nadaljuje načrtno v šoli — vzporedno pa teče ob svojevrst- nih vplivih okolja nenačrtno tudi izven šole. Največji dogodek na poti k iz- obrazbi je pač tisti, ko se nauči brati! Branje mu nadalje razvija um, spozna- va brez števila predmetov in pojavov okrog sebe, vsako leto postaja zrelejši, bogatejši za spoznavanje in za eno šolsko spričevalo. Kar si je v letih šo- lanja in mladega izvenšolskega živ- ljenja prisvojil, bo ostalo nesporno nje- govo, njegova več ali manj trajna last, tisto, kar imenujemo dragocen zaklad, ki ga ne rja ne molji ne požro in česar mu ne bo mogel nihče vzeti. Pot do izobraizbe je težka; človek se mora boriti z vrsto ovir izven sebe, jih mora premagovati, ko se postavljajo predenj na vsakem koraku pri njegovih težnjah, še več in več znati in se obo- rožiti z novimi in novimi podatki, dej- stvi, mislimi, resnicami — skratka iz- obrazbenimi vsebinami. Boriti pa se mora predvsem s samim seboj, s svoje malodušnostjo, lahkomiselnostjo, la- godnostjo, brezvoljnostjo, lenobo; za pridobitev izobrazbe je potrebno mno- go, mnogo volje, navdušenosti, resnosti, marljivosti, pridnosti. Seveda si pred- stavljamo pri tem povprečno nadarje- nega človeka, to je človeka, ki ima vse prirodne možnosti, razviti svoje umske sile in potem sam dalje graditi svojo osebnost. Brez dvoma i>a imamo vsi, ki si prizadevamo za dvig izobrazbe na- šega ljudstva, največ truda in težav s takimi posamezniki, ki tiče v lastni ne- vednosti in nejasnosti, da je izobrazba slehernemu našemu človeku neobhodno potrebna, tako za njegovo osebno dobro, kakor tudi za dobrobit skupnosti. Tu so tudi vzroki mnogih negativnih ocen naših dijakov, posebno v razredih nižje gimnazije, in moramo jasno pribiti, da prav roditelji takih učencev ali dijakov niso storili svoje dolžnosti. Ni pa to tako enostavna zadeva: kajti sami so nevzgojeni in jim v tej smeri pač sa- mim manjka potrebna izobrazba. Smoter našega vzgajanja je vsestran- sko razvit človek, to je tak človek, ki bi bil telesno zdrav, odporen, prožen, lep; ki bi bil umsko dobro podkovan z občo in strokovno izobrazbo; ki bi bil delovno razgledan; ki bi bil prežet s socialistično moralo in ki bi imel do- volj smisla za estetske vrednote, kakr- šne jim nudijo lep>e umetnosti. Vse to je med seboj povezano; toda za našo družbeno stvarnost si skoraj ne rporemo prav predstavljati človeka, ki bi bil neizobražen, saj je ravno izobraženost ena med pomembnejšimi odlikami aktivnega graditelja socializma. Tako prihajamo vsi skupaj čedalje bolj do prepričanja, da je izobrazba najpomembnejši činitelj v našem f>o- litičnem, gospodarskem in kulturnem dogajanju. Sam razvoj nas nujno sili k temu, da zavzamemo nov odnos do vzgoje in izobrazbe, ki naj ne bosta domena ali skrb samo poklicnih vzgo- jiteljev, učfteljev ali profesorjev, tem- več vseh, ki imajo kakorkoli opravka s sočlovekom. Zato ni čudno, da so za- stopniki prosvetnih društev in Svobod na izrednem kongresu prosvetnih dru- štev Slovenije na Jesenicah poudarili prav izobraževanje delovnega ljudstva in so v tej smeri povedali mnogo zelo globokih preudarnih misli, V pobudah in nasvetih za bodoče dfelo prosvetnih društev in njihove Zveze je tako tov. Roman Albreht izrazil te misli nad dru- gimi s temi besedami: »Izobraževanje in vzgoja odraslih de- lovnih ljudi sta E)ostali za slehernega človeka v naši deželi, ki napredno in socialistično misli ter čuti, kategorični imperativ. Dve elementarni družbeno ekonomski dejstvi sta nas vse skupaj postavili pred ta imperativ: neverjetno hiter razvoj proizvajalnih sredstev in uvedba ter razmah družbenega uprav- ljanja. In dalje: »Cim bolj se uveljavljajo v proizvodnji sodobni viri energije, kot so elektrika, atomska energija itd., tem bolj odpada potreba po enostavnem, nekvalificiranem, težaškem delu in ra- ste zahtevnost po kompliciranem, vi- soko kvalificiranem delu, po delavcih, ki obvladajo s svojo tehnično izobrazbo in z do podrobnosti izvežbano delovno spretnostjo komplicirane delovne ope- racije.« Kateri način bi izrabili na tej težki poti? Neprestano moramo imeti pred očmi dejstvo, da bo treba s trudom marsikaj nadoknaditi. Cesar se ni do- taknila preteklost, ki je pač zapustila vrzeli in pomanjkljivosti v znanju in izobrazbi generacije srednjih let. Naša velika skrb bodi, da predvsem čuvamo in bdimo nad niladino, ki hodi sedaj v šolo, da bo zapustila šolske klopi e Cim solidnejšo izobrazbo! Kar se tiče odraslih delovnih ljudi, ki jim postaja izobrazba čedalje nujnejša potreba pri vsakdanjem delu oziroma proizvodnem procesu in v upravnem življenju, pa bo treba ukreniti vse potrebno, da si jo bodo pridobili. Gre za dober načrt in pravilne me- tode dela. važna naloga bo pri tem brez dvoma pripadla poklicnim pro- svetnim delavcem, ki pa morajo za to dobiti čim večjo družbeno podporo. Stev. 11 — stran 6 CELJSKI TEDNIK, 18. marca 195« IZ CELJA... Delo organizacije S^DL na Jožefovem hribu Terenska organizacija SZDL na Jože- fovem hribu je na občnem zboru ugo- tovila, da se nekateri člani ZK niso odzivali povabilom za delo v organiza- ciji. Na terenu je bilo težavno delo z mladino, kateri bo novi odbor moral posvetiti več pažnje. Vso pozornost bo odbor v bodoče posvetil tudi predšolski mladini. Zborovalci so bili mnenja, da bi morali biti p>o goste je sestanki, na katerih bi članstvo sproti obveščali o važnih političnih dogodkih. Zborovalci so izražali nezadovoljstvo, da so na zbo rih volivcev odborniki mnogo obljub- ljali glede izboljšanja raznih stvari na terenu, obljube pa niso skoraj nikoli biJe izvršene, niti ni nihče poročal, za- kaj se to in ono ni izvršilo. Tak primer je med drugim podvoz pod Pošto, ki se kljub večkratnim obljubam ni uredil. V zadnjih zimskih dneh je bilo stanje podvoza kar škandalozno. Zborovalci so •btožili upravo železnice zaradi brez- obzirnosti do delovnih ljudi onstran Voglajne. Enak problem so ceste in po- ta na terenu, ki so v skrajno slabem stanju. Potrebno bi jih bilo vsaj teme- ljito pogramoziti. Naravnost slabo sta- nje je v Selcah. Zborovalci so zahtevali da mora občinski odbor v bodoče od- govarjati na sklepe zbora volivcev. Malomarne člane, ki niti članarine nočejo plačati, bo novi odbor izključil iz vrst SZDL. Med letom je bilo na te- renu več množičnih sestankov in nekaj zanimivih predavanj, vendar obisk član- stva ni bil vedno zadovoljiv. Novi od- bor bo skušal ugotoviti vzroke, zakaj ima del članstva malomarne odnose do svoje organi2:acije. M. C. PROSLAVA 8. MARCA V ZAGRADU V nedeljo, 11. marca, so prihitele iz vse zagradske okolice žene in matere z otroki (tudi lepo število mož je bilo med njimi) v dvorano DPD »Svoboda« Zagrad, da dostojno proslave Dan žena. Proslavo so priredili v glavnem pionir- ji — učenci in učenke osnovne šole na Polulah. Spored je obsegal preko 15 točk. Predvsem so ugajali dramatski prizorčki, recitacije in petje. Naša naj- mlajša pevka, 4 letna Danica Podles- nikova je s svojim čistim glaskom na- vdušila vso dvorano. Veliko uspeha je žela tudi mala Cvetka Stoklasova, ki je nastopala kot pek s košem kruha na rami. Navzoči so z veseljem in zanimanjem sledili izvajanju svojih otrok in zado- voljni zapustili dvorano. VLOM V MESTU Kolarsko in strugarsko delavnico na- sproti gostilne »Branibor« v Stanetovi ulici so ponoči obiskali vlomilci in od- nesli več raznovrstnega orodja. LEP PRIMER TOVARIŠKE POMOCi Na dermatološkem oddelku celjske bolnišnice leži težko bolan član kolek- tiva Kovinskega podjetja v Celju. Ko so njegovi delovni tovariši iz podjetja zvedeli, da ga zdravijo s transfuzijami krvi, so mu sklenili pomagati tako, da bodo zanj darovali kri. In res se je pre- teklo soboto javilo 16 članov kolektiva, od katerih so razen treh, ki trenutno niso bili zdravstveno sposobni, vsi dali kri za bolnega tovariša. Lahko si pred- stavljate ginjenost težkega bolnika, ko je zvedel za tako nesebično tovariško pomoč. Toda še več, vsa skupina je iz- javila, da je pripravljena še nadalje po- magati in da lahko postaja za trans- fuzijo ob potrebi vsakega posameznika ponovno kliče na odvzem krvi. POČASTITEV DNEVA ŽENA V II. Četrti v četrtek, 8. marca, so se zbrale v polnem številu žene II. četrti, da do- stojno proslavijo svoj praznik. Po lepem programu z govorom tov. Marice Zor- kove, sodelovanjem orkestra »Beton« in dijakov II. gimnazije so bile žene pogoščene s čajem in i>ecivom. Prisrčna zabava se je nadaljevala pozno v noč. GABERCANI si ZELE še MNOGO TAKIH NASTOPOV Društvo »Partizan« je s sodelovanjem SZDL in ZB terena Gaberje organizi- ralo lepo uspelo proslavo »8. MARCA« v prostorih »Partizana« v Gaber ju. Dobro naštudiran spored je številno občinstvo nagradilo z dolgotrajnim plo- skanjem. Slavnostni govor je imela tov. Olga Trebičnikova. Našim telovadcem, recitator jem iz Doma Tončke Cečeve in tamburaškemu zboru »Svoboda« gre vsa pohvala. Gaberčani si žele še nonogo takih kvalitetnih nastopov, ki so odraz ne- umornega in požrtvovalnega dela de- lovnih ljudi našega terena. CENE NA CELJSKEM TRGU v TEM TEDNU (Cene v oklepaju veljajo za privatni sektor) Krompir 14—16 (20), fižol vis. 75 (70 tio 80), fižol niz. 50 (50—70), korenjček — (20—50), solata 120 (—), cvetača 60 (—), špinača — (250), redkev 20 (20), hren — (150), peteršilj — (150), zelena — (60), čebula 70 (80—100), česen 80 (80 do 150), zelje gl. 20—56 (—), zelje rib. 35—40 (40—50), repa sveža — (20), repa rib. 28 (30—35), pesa 40 (40), koleraba — (30), por 60 (—), oves — (50), poma- ranče 250 (—), jabolka 22—24 (22—30), rozine 360 (—), slive suhe 140 (140), sadje suho — (60—80), fige suhe 180 (—), limone 280 (—), pšenica — (50), jajca 17 (15—18), mleko — (35), skuta — (140), smetana — (200), maslo — (540), vino razno — (130), žganje — (300 do 350), koruza — (50), ječmenova kaša 80 (—), koruzna moka 48 (—), orehi luščeni 600 (540), orehi celi 170 (140—170). Pri sekanju drv si je odsekal palec na levi roki Jože Vedovič iz Šempetra. Pri padcu si je zlomil nogo Tomaž Slapnik iz Volog pri Vranskem. Pri padcu pri delu v tovarni si je poškodovala nogo Dobriha Marija iz Dolenje vasi pri Preboldu. Pri delu v gozdu si je poškodoval nogo Hren Franc iz Strmca. Pri padcu si je zlomil roko Pinter Ivan iz Laz pri Dramljah. V času od 5. do 10. marca 1956 je bilo rojenih 2« dečkov in 15 deklic. Poročili so se: Franjo Mikuljan, veterinar, bolničar In Emilija Kač, gospodinja, oba iz Celja. Mirko Began, štndent gozdarstva iz Šmarja pri Jelšah in Bra- ■islava Kornelija Fiirst, uslužbenka iz Senovi- •c, obč. Šmarje. Pavel Povše, čevljarski mojster iz Brnice, Trbovlje in Alojzija Kačič, krojaška pomočnica iz Dola pri Hrastniku 29. Janez Les- jak, blagajnik iz Ilrušovca in Ana Frančiška Kompan, nameščenka iz Celja. Leopold Knndih, delavec iz Košniške gore, Krapina in Gabrijela Kepar, tkalka iz Celja. Umrli so: Filomena Lužar, upokojenka iz Celja, stara ♦2 let. Jelka Rezec, otrok iz Ostrožnega, Celje, stara 1 leto. Marija Lednik, prevžitkarica iz Lo- krovca, Celje, stara 89 let .Marija Rozman, po- Ijedelka iz Pesja, stara 50 let. Antonija Trat- ■ik, gospodinja iz Zg. Rečice, stara 42 let. Ama- lija Brinšek, gospodinja iz Migojnic, stara 72 let. Letos so po vsem okraju zelo slovesno proslavljali 8. marec Menda ni bilo vasice v celjskem okraju, ki bi letos ne praznovala praz- nika žena na svoj način toplo in iskre- no. In verjetno v vseh letih po osvo- boditvi proslave 8. marca niso bile tako množične kot letos. Na teh proslavah je bilo zlasti razveseljivo dejstvo, da so bile vse p>ozomosti deležne ravno žene iz najbolj zaostalih predelov. Naše mesto je, kot smo poročali že v zadnji številki našega lista, imelo cen- tralno proslavo Dneva žena v Mestnem gledališču z uprizoritvijo »Glorije« In iskrenim govorom predsednika občine tov. Andreja Svetka. Nasledji dan je predsednik tov. Svetek sprejel in pogo- stil najzaslužnejše celjske žene. v okraju pa so bile centralne prire- ditve na sedežih vseh občin. Na večer pred praznikom je Celjsko ljudsko gle- dališče gostovalo s Pearl Buckovo »Kvej-Lan« v Kozjem. Z vseh najod- daljenejših hribov Kozjanskega so po- sebni avtobusi vozili žene k proslavi. Igra, nagovori in nastopi pionirjev so kmečke ženice navdušili. Z istim pro- gramom je Celjsko ljudsko gledališče gostovalo tudi v Nazarjih, kjer so bile zbrane žene iz vse mozirske občine. V nedeljo pa je Ljudsko gledališče z istim komadom gostovalo še v Laškem, kjer so Prosvetni dom domala povsem na- polnile največ žene iz hribovske oko- lice. V sklopu proslave 8. marca je bil v Laškem dva dni pozneje zaključen tudi gospodinjski tečaj in so na to pro- slavo povabili vse matere tečajnic, pre- davatelje in druge sodelavce. V Rečici pri Laškem so žene iz Smo- horja in vseh oddaljenih hribov v na- bito polni dvorani Prosvetnega doma praznovale svoj praznik. Tudi v bivšem šoštanjskem okraju s« bile povsod i>estre proslave, predvsem v okolici Šoštanja in v Zgornji Savinj- ski dolini. Pri vseh proslavah so sode- lovali tudi pionirji, ki so darovali šopke spomladanskega cvetja najstarejši in najzaslužnejši ženi. Zelo uspela proslava je bila tudi v Ponikvi pri Grobelnem, kjer so v pro- gram uvrstili tudi razpravo o delu no- voustanovljenega Zavoda za napredek gospodinjstva. ... IN ZALEDJA Štorski železarji izkažite se Pred dnevi je bila v Železarni Store seja predsednikov in tajnikov sindikal- nih odborov. Na sestanku so razprav- ljali o izvedbi množične akcije za krvo- dajalstvo. V ta namen bodo imeli po obratih in delavnicah sestanke, na ka- terih bodo obširno razlagali članstvu izredno važnost te socialne in humane akcije. Navzoči so bili mnenja, naj bi pri tem prednjačili vodilni uslužbenci, zlasti obratovodje in mojstri. Dan, ko bodo krvodajalci dali Icri, be po sklepu upravnega odbora podjetje plačan prosti dan. Na sestanku so go- vorili tudi o važnosti in pomenu novih zdravstvenih knjižic. SE EN TECAJ V Rimskih Toplicah se je pred de- setimi dnevi začel drugi tečaj za uprav- nike kmetijskih zadrug s področja celj- skega okraja. Kakor prvi tečaj v Ma- kolah je tudi tega organizirala Okraj- na zadružna zveza, obiskuje pa ga 25 tečajnikov. Na tečaju se seznanjajo z gospodarsko politiko, družbeno uredit- vijo, o značilnostih in vlogi kmetijske- ga zadružništva, dejavnosti posameznih kmetijskih panog, notranjem poslova- nju zadrug in podobnem. IZ LAŠKEGA Letošnje praznovanje dneva žena jc bilo v Laškem osredotočeno na celote- denske prireditve. Tako je bila akade- mija v dvorani »Henke« s pogostitvijo žena, uprava tekstilne tovarne »Volna« pa je pripravila za svoje delavke ipo- sebno proslavo. KZ Laško je za to pri- liko izkoristila zaključek gospodinjske- ga tečaja ter prav tako pripravila nad vse uspelo proslavo, za zaključek pra- znovanja pa so žene gledale igro »Vzhod in zahod«. Pri vseh teh prosla- vah so zelo uspešno nastopali ženski pevski zbor »Svoboda«, gojenke go- spodinjskega tečaja in Ljudski oder Celje. V vseh osnovnih organizacijah SZDL se vršijo občni zbori, na katerih je ude- ležba zadovoljiva. Na zborih člani iz- našajo vrsto problemov, ki jim bodo organizacije SZDL v bodoče morale posvetiti več pozornosti kot doslej. Šahovska sekcija DPD »Svoboda* Laško je pred dnevi organizirala na 4f deskah »Simultanko« z mednarodnim mojstrom Pucom, ki je dobil igro s 35 igralci, s 6 igralci pa je remizirol. Pred dnevi je umrl v Laškem Dani- mi r P a č n i k, ki je bil nad 30 le! zelo agilen član gasilskega društva. Na zadnji poti ga je spremljala precejšnja iT)nožica Laščanov, predvsem gasilcev iz Laškega in sosednjih gasilskih dru- štev. IZ ŠMIHELA NAD MOZIRJEM Pretekilo nedeljo je bil v Šmihelu občni zbor organizacije SZDL. Udelež- ba članstva je bila zadovoljiva. Na zboru so pregledali delo organizacije ter razpravljali o številnih problemih. V razpravi glede gozdne takse so kmetje povedali, da so bili v bivšem šoštanjsikem okraju vključeni v peti skupinski razred, medtem ko j-ih je se- daj Okrajni odbor za gozdarstvo v Ce- lju uvrstij v četrti skupinski razred in je zaradi tega gozdna taksa višja. Go- vorili so tudi o drugih problemih. Vo- dovod v središču Šmihela bo treba na- peljati, ker v vasi ni pitne vode. Vo- dovod bo treba napeljati tudi v osnov- no šolo. Napeljava vodovoda bo stala okrog 5 milijonov, kar bodo kmetje sa- mi težko zmogli, zato pričakujejo po- moč ol>čin5kega odbora. Govorili so tudi o mladini, ki je v vasi dokaj ne- delavna. Mladinska organizacija spi, mladinci pa se izmikajo delu v raznih organizacijah, le nekaj jih sodeluje pri pevskem Zjboru. V SLIVNICI SO PROSLAVILI DAN NAPREDNIH ŽENA Dan naprednih žena so tudi v Sliv- nici slovesno proslavili. Proslavo so prestavili na nedeljo, ko imajo žene več časa. Za govorom je sledil kulturni spored. 2ene so tudi pogostili. Okrajna zadružna zveza v Celju pa je predva- jala nekaj poučnih filmov s področja kmetijstva. USPEHI KRVODAJALSKE AKCIJE V ŠTORSKI ŽELEZARNI Krvodajalska akcija v Železanri Što- re dobro poteka. Doslej se je najbolj izkazal sindikalni odbor elektroplavža, kjer se je prijavilo 36 prosiovoljcev za oddajo krvi, med njimi tudi ing. Milko Stare in predsednik odbora Jože Lon- čarič. Sindikalni odbor vaijarne pa je pridobil 23 krvodajalcev. V tem obraiu se je najt)olj izkazala izmena mojstra Franca Fridla, slabše pa sta se izkazali izmeni mojstra Vinka Šeliga, kjer sta se doslej prijavila samo 2 in izmena moj- stra Antona Štora, kjer se doslej še nihče ni prijavil. Prav bi bilo, da bi tudi drugi sindikalni odbori in podruž- nice v Štorah sledili zgledu iovarišev iz elektroplavža in valjarne. ALOJZ KRESNIK IZ ŠTOR JE DAROVAL 14 LITROV KRVI Tovarniški higieničar Železarne v Štorah, Alojz Kresnik, je redni dajalec krvi, čeprav je že 63 let star Kri je začel dajati leta 1948 in od takrat do danes je oddal že 29-ikrat svojo kri. V tem času je oddal preko 14 litrov krvi in pravi, da bo kri prav rad dal še nadalje, če bo le zdrav. Ta primer je vsekakor hvale vreden in lahko služi za vzor ostalim, kako je treba pomagati pri reševanju življenj sotovarišem. POSLOPJE MLADINSKEGA DOMA »IVANKE URANJEKOVE« V DOBRNI KLICE PO OBNOVI Poslopje mladinskega doma »Ivanke Uranjekove« v Dobrni ni bilo poprav- ljeno že od osvoboditve, t. j. od leta 1947 in počasi razpada. Nova fasada ni potrebna samo zaradi zunanjega izgleda, temveč bi s tem preprečili nadaljnjo škodo na zidovju. Prekriti bo treba tudi streho, prepleskati vse prostore, popra- viti okna in vrata, itd. Pred poslopjem doma ima opazovalec občutek, da stoji pred staro zapuščeno stavbo zgodovin- skega pomena. V bližnji bodočnosti nameravajo v tem domu ustanoviti vzgojni zavod. To po- budo je dala okrajna komisija za pro- učevanje pogojev razvoja sE>ecialnega šolstva. Zaradi tega je obnovitev doma tem bolj potrebna. f ZA PRAZNIK ŽENA JE PRVIČ NASTOPIL MEŠANI PEVSKI ZBOR PD KOMPOLE Tudi v Kompolah je proslava 8. mar- ca zelo dobro uspela. Pionirji osnovne šole so izvajali deklamacije, recitacije, otroške igre, dramatske prizore in le- pe pevske točke. Številna udeležba v nabito polni dvorani je bila dokaz ra- zumevanja občinstva. Tovariš Luibej Martin je v imenu vaš- kega odbora SZDL čestital vsem že- nam in materam in jim izročil pozdrave predsednika obč. odbora Celje, tova- riša Svetka Andreja. Ob zaključku je prvič nastopil še mešani pevski zbor Prosvetnega društva Kompote, ki je zapel nekaj domoljubnih in narodnih pesmi. Požrtvovalnost učiteljstva se je odražala v dobro naštudiranem spore- du, ki je gledalce zelo navdušil. B. D. REZERVNI OFICIRJI PODODBORA MOZIRJE SO ZBOROVALI Pred dnevi so imeli občni zbor re- zervni oficirji pododbora Mozirje. Pred- sednik odbora tov. Blagojevič je podal F>oročilo o delu v preteklosti. Iz poro- čila je razvidno, da ni bilo zadovoljivo. Bilo je 11 predavanj. Predavatelji so bili rezervni oficirji. R. Z. V času od 3. do 10. marca 1956 je bilo rojenik 20 dečkov in 22 deklic. Poročili so se: Franc Cnik, železniški delavec in Emilijaaa Hočevar, gospodinjska pomočnica, oba iz Pla- zovja. Alcksander-Rudolf Stopar, gozdni delavec iz Smarjete in Štefanija Frece, poljska delavka iz Laziš. Umrli so: Neža Cepin, kmetovalka iz Roginske gorce, stara S4 let. Ivan Zerak. prevžitkar iz Kačjega dola, star 78 let. Ema Škrabl, gospodinja iz Dola pri Pristavi, stara 5? let. Andrej Jordan, upo- kojenec iz Laškega, star 62 let. Helena Kreže, prevžitkarica iz Trnovega, stara 64 let. Antonijo Ulaga, posestnica iz Vrna nad Laškim, stara 69 let. Franc Pačnik, upravnik Odpada, star 58 let iz Laškega. Rozalija Pušnik, gospodinja if Strmca nad Dobrno, stara 60 let. Jurij Večkov- nik, poljski delavec iz Hudinje 21, star 80 let. Ivan Šuper, prevžitkar v Zavrhu pri Galiciji, star 76 let. Miha Cvan, kmetovalec iz Tešove, star 51 let. Alojzija Slapnik, iz Vogole, stara ?• let. Frančiška Zintauer, posestsnica iz Stenice, star« 70 let. Franc Brezovnik, mali posestnik iz Bočne, star 88 let. Jožefa Krivec, gospodinj« iz Sv. Lenarta, star« 77 let. Neža Gradič, prevžit- karica iz Laziš, stara 76 let. Antonija Pere, upokojenka iz Brda, stara 69 let. Marija Požek, prevžitkarica iz Trebč, stara 83 let. Franc Ser- dinšek, poljedelec iz Loga, star 59 let. Frane Pažon, kmetovalec iz Dobovca pri Rogatcu, star 59 let. Mirica Kobale, otrok Lz Loga, stara S2 dai. Pisma uredništvu KOMPLICIRAN STANOVANJSKI PROBLEM V zadnji številki Celjskega tednika sem bral članek, v katerem pisec pravi, da celjski zdravstveni delavci odpove- dujejo službe, ker v Celju ne dobijo primernih stanovanj. Tako pisec navaja kar dva primera službene CKip>ovedi, in sicer dr. Poznika in dr. Zalarja. Ne pK)- znam dr. Poznika in njegovega stano- vanja, pač pa poznam dr. Zalarja in njegovo dosedanje stanovanje. Naj mi pisec prejšnjega članka oprosti, če nje- govo vsebino popravim toliko, da dr. Zalar ni stanoval v predsobi, marveč v sobi 4 X 4,5 = 18 m* z lepim balkonom (pisec je bil gotovo nai>ačno informi- ran). Vsakdo gotovo razume (čeprav je to lepa sobica), da takšno stanovanje ni primemo za zdravnika, ki gotovo mora po opravljeni dnevni, ne lahki službi, posvetiti še nrnogo časa študiju in knji- gam. To razumem in nadejam se, da temu ni kdo ne ugovarja. Toda zakaj je dr. Zalar moral odpovedati službo v Celju, ker ni mogel dobiti stanovanja, to je pa res vprašanje vredno pomisle- kov. Da povem zakaj! Dr. Zalar je namreč stanoval v bloku A na Dečkovi cesti pri družini Kastel- čevi. In med tem, ko ni mogel dobiti stanovanja, je prav v isti hiši stalo po- polnoma prazno — rezervirano stano- vanje, ne mnogo manj kot pol leta, v katerega je gotovo dr. Zalar večkrat za- man obračal oči. Pred tremi tedni se je v to stanovanje končno vselil neki zdravstveni delavec iz Maribora, med- tem ko se je moral dr. Zalar iz iste hiše seliti v Maribor, ker pgč v Celju ni bilo zanj stanovanja. To je tisto, česar ne razumem? Morda je še kdo, ki tega ne razume in prav bi bilo, da nam vsaj tokrat kdo od merodajnih pove, zakaj je to potrebno, če se že zadnjič ni nikdo oglasil, ko sem vprašal zakaj je to sta- novanje tako dolgo prazno. Dovolim si pripomniti še v svojem imenu, a morda lahko to storim tudi v imenu tistih, ki so dr. Zalarja in nje- govo delo poznali, da je Celje z nje- govim odhodom zgubilo ne samo zdrav- nika, marveč tudi globoko čutečega — požrtvb val nega človeka. Vsi nismo kri- vi za njegov odhod, nekdo.pa je, in bilo bi dobro krivca poiskati. Josip Belak KAKO ODPRAVITI ŠUŠMARSTVO V KROJAŠKI STROKI Zadnje čase je opaziti, da je že pre- cej krojaških delavcev brez dela. Ob tem vprašanju se moramo zamisliti in poiskati vzroke temu. Tako stanje nam- reč rodi šušmarstvo in bi bilo treba najti način, da bi se ta škodljiv pojav odpravil. Naši delovni ljudje čedalje boij ku- pujejo konfekcijo, ker je cenejša. To pa škodi krojaški obrti, zlasti zato, ker v Celju prodajajo konfekcijo, ki je izde- lana drugod. Morda bi bilo prav, da bi tudi v Celju ustanovili konfekcijsko de- lavnico, ki bi ob dobri organizaciji nu- dila cenejše in kvalitetnejše obleke, hkrati pa bi opravljala tudi usluge. V Ljubljani imajo že tako podjetje (Elita). Mnenja sem, da bi tako podjetje ne zahtevalo previsokih invesiicij, saj so stroji na razpolago, koristi so pa na dlani. S tem bi odpravili šušmarsivo, zaposlili krojaške delavce in zadovo- ljili naše poirošnike. Zoran ZAKAJ NI V CEL1U MORSKIH RIB IN SLANIKOV V gostinskem podjetju Koper se le včasih dobijo morske ribe, ki pa so za potrošnika sorazmerno drage, saj stane porcija 80 din. To je za malico precej- šen izdatek, ki ga malokdo zmore. Na trgu pa morskih rib ni. Sploh se v Ce- lju zlasti pozimi trgovine s prodajo morskih rib ne ukvarjajo. V Zagrebu n. pr. so lani prodali 77.000 kg morskih in sladkovodnih rib, v Ptuju pa 20.000 kg. Ribe so važen artikel družbene pre- hrane in bi bilo prav, da bi merodajni tudi v Celju storili vse, da bi jih ljudje pogosteje lahko kupili. Še nekaj se mi ne zdi prav. Mnogo se propagirajo razne brezalkoholne pi- jače in sadni sokovi. Tako je iudi prav, saj je to ena od oblik pobijanja alkoho- lizma, ki ima pri nas še dokaj globoke korenine. Vendar se ne strinjam s ceno brezalkoholnih pijač, ki je skoraj enaka vinu. To je vzrok, da ljudje neradi ku- pujejo brezalkoholne pijače. Cena bi morala biti vsaj 30 do 40 odstotkov nižja od vina. Potrošniški sveti in me- rodajni organi bi morali o teh stvareh razmišljati, saj dandanes igrajo cene pri vsakem artiklu precejšnjo vlogo. Lovro Vrbnjak NEDOVOLJENO TRGOVANJE PREDSEDNIKA ZADRUGE 44-letni Ivan Zerovnik iz Ivence pri Vojniku je predsednik KZ Višnja vas že od leta 1948. Poleg predsedniških poslov se je bavil tudi z nakupom lesa za KZ. V letu 1951 pa je bil osumljen kaznivega dejanja nedovoljenega trgo- vanja in je bil tudi zaradi tega nekaj časa v preiskovalnem zaporu. Ko je prišel iz zapora, je obdržal vse funkcije v KZ Višnja vas, za zadrugo pa ni hotel delati vse do dneva, dokler ni bil zoper njega ustavljen kazenski postopek. V času svoje pasivizacije pa je navezal stike s Kmetijsko zadrugo Celje. Od de- cembra 1951 do sredine leta 1952 je na- videzno v imenu KZ Višnja vas, de- jansko pa v svojem imenu in za svoj račun, kupoval v Vojniku in okolici les in ga prodajal KZ Celje z dobičkom najmanj 500 dinarjev pri kubičnem metru. Skupno je kupil 69.845 kubičnih metrov tesanega in 25.471 kub. metrov rezanega lesa ter 23.460 kub. metrov hlodovine, ki jo je dal zrezati v deske. Pri treh kupčijah je zaslužil najmanj 55.000 dinarjev. Zaradi kaznivega de- janja nedovoljenega trgovanja je bil ob sojen na 2 meseca zapora. Sodišče je pri odmeri kazni upoštevalo "kot obte- žiLno, da je obtoženec trgoval v svojem imenu, namesto da bi kot predsednik KZ bil dolžan v prvi vrsti gledati na procvit svoje zadruge in za dvig kme- tijstva v svoji vasi. CELJSKI TEDNIK, 16. marca 1956 Stev. 11 — stran 1 Električno zdravlienje obolelih svini in govejih Hvali Nekateri farmarji v zahodnem delu Anglije zatrjujejo, da so dosegli pri zdravljenju svinj in govejih živali z električnim tokom dobre usp>ehe. Tako zdravljenj? je v glavnem podobno zdravljenju ljudi zoper revmatizem. Tako se je na primer po zdravljenju z elektriko vrnila mlečnost obolelih krav. Svinjo, ki se je oprasila in je bila moč- no poškodovana na hrbtu, so ozdravili z električnim tokom. Zivinozdravniki so dejali, da je vsako drugo zdravljenje brezuspešno. Prav tako so ozdravili svi- njo, ki je bila poškodovana na hrbtu in na nogi. Pri elektroterapiji spuščajo električne valove skozi oboleli del živalskega te- lesa. Pri elektriziranju uporabljajo dve blazinici, v katerih se nahajata elektro- di, spojeni s prenosnim električnim aparatom. Učinek zdravljenja povzroča tresenje mesnega tkiva, kar povzroča zvišanje temperature in to pospešuje zdravlje- nje. Pri nekaterih boleznih, n. pr. pri jetiki, je elektriziranje škodljivo. CELO KRAL) JE MORAL POSREDOVATI Dagmara, hčerka švedskega milijo- narja jeanssona se je morala več me- secev borili s svojim očelom, ki je z vsemi silami nasprotoval, da bi se po- ročila z navadnim delavcem Bjornom Magnussonom. No, končno je zmagala ljubezen. Švedski kralj Gusiav VI. Adolf je osebno izprašal ženina in neveslo ier ugolovil, da je Magnusson sposoben vzdrževali ženo in oiroke. Poročila sla se brez vsakih slovesnosli v mali va- ški cerkvici. Isli dan sta prejela iudi čestitko njenih staršev. NAJVEČJI DL^MANT NA SVETU Nev^vorški draguljar Haarv Win5ton je nedavno prejel z navadno letalsko pošiljko največji neobdelan diamant na svetu. Gre namreč za plavo-beli 426- karatni kamen, ki ga bodo brusili v Ameriki. Zanimivo je, da je ta diamant bil poslan v navadni škatlji iz lepenke s še pet tisoč manjšimi kamni. Paket je bil označen z vrednostjo 8,4 milijona dolarjev. Neobdelan kamen pravzaprav nima nobenega »učinka« ter izgleda kot navaden kos stekla. Takega je dragu- ljar dovolil fotografirati na roki ene najlepših NewYorških manekenk. ZDRAVLJENJE NA OTOKU RABU Na otoku Rabu so raziskali klimat- ske pogoje za zdravljenje nekaterih vrst tx)lezni kot so astma, bronhitis, larin- gitis, tuberkuloza vratnih žlez, škrofu- loza itd. Ugotovili so, da je naš otok Rab zelo primeren za zdravljenje raz- nih bolezni že s samim bivanjem na morju, kopanjem in sončenjem. Pri zdravljenju raznih bolezni se uporablja tudi morski mulj, obalni pesek, ekstrakti morskih alg in morska voda za pitje. Razen tega lepi in sončni dnevi na morju vzbujajo v človeku optimistično razpoloženje in večjo željo za življe- njem. VRANA - TATICA Minulo poletje je nek angleški kmet našel ob drevesu mlado poškodovano vrano. Odnesel jo je na svoj dom in ozdravil. Jackie se je razvila v moč- nega ptiča, a hkrati tudi v nepobolj- šljivega tatu. Drugo lastnost so vaščani spoznali šele pozneje, ko so jim iz- ginjali najrazličnejši predmeti, za kar pa ipolicija seveda ni mogla najti kriv- cev. Nekega dne pa je mala deklica opazila skozi odprto okno vrano jackie, kako je zaporedoma dvigala gramo- fonske plošče in jih potem spet spu- stila na tla. Gospodar vrane je našel v svoji sobi vedno več raznih okraskov, peresnikov, svinčnikov in drugih pred- metov, ki pa niso bili njegovi. Po vsaki vranini akciji so se gomilile reklama- cije z vsega okoliša. Prebivalci so ob- sojali nepošteno početje vrane jackie, in celo zaradi tega sklicali zborovanje. Ce se vrana ne bo poh)oljšala, jo bodo gospodarju vzeli in spustili v daljne gozdove. GLEDALIŠČE PRIDE NA DOM V Hamburgu je gledališki direktor, re- žiser in igralec Lohner uvedel posebno novost. Vsak, ki bi želel zvečer na do- mu gledati kateri koli gledališki komad, ali se kako drugače razveseljevati v krogu povabljenih, pokliče Lohnerjevo gledališko skupinico. Le-ta pride na dom in zabavlja goste. Njegov reper- toar ni majhen, saj obsega dela od kri- minala do klasičnih dram. Ko pride Lohner gostovat, pripelje s seboj vse potrebne rekvizite. POKVARJENA ROBA »Planina«, oj »Planina«, le k tebi vleče me srcć, klobasa in slanina mi tvoja draga je čez vse! Le včasih pa klobasa ti brez kontrole uide v svet, ker je premalo časa za njenih kvalitet pregled. Zato pa kdaj zgodi se prijateljem kranjskih klobas, da kruto zavrti se jim črevo v žalostni dokaz. Ne le »planinskih«, tudi še drugih je nemalo zgag, da človek se le čudi, kako da ni ga vzel še vrag. Zato mora imeti potrošnik vedno nos s seboj in jetrni pašteti ne sme zaupati takoj. Povohati mu treba je kašo, olje, sol in sir in tudi moko hleba, da nič potem ne bo zamir. A naš laboratorij živilski je na delu zdaj in takih grenkih storij gotovo bo že kmalu fcraj. IŠČEMO ZDRAVNIKA Iščemo zdravnika specialista, ki nam zdravil bolne bo ljudi, in zahtevamo le to od njega, da mu stanovanja treba ni. Prednost naj ima, kdor kakor jyoijtek hiško že prinesel je na svet, ali pa naj šotor si postavi, če premalo zračna mu je klet. Kaj pa one lepe milijarde, ki jih Zavod lani je oddal, ker za svoje jih zavarovance ni porabil ne potreboval? Ali ne bi iz milijard teh zrastel tudi kak zdravniški dom pri nas? Da ostane naše Celje zdravo in nam krepko stopa v novi čas! KOEKSISTENCA Moja mama in moj ata tihi teden svoj imata, ko že štiri dni molčita in drug drugega sta sita. Namreč rekel je moj ata mami: »Nočem več copata tvoja biti!« In odšel je v krčmo pit, tako da cel je tisočak za vino zddjal, zjutraj se domov primdjal. Hladna vojna se nemila zdaj iz tega je razvila. Kakor na pokopališču mir je v našem bivališču in bojim se, da nenadno bo za takšno vojno hladno spet izbruhnilo neurje z mnogo bliska, groma, burje, Ata — mama, vmes pa senca - žalostna koeksistenca. NAJPREJ BOLEZEN, POTEM SELE ZDRAVILO Na medicinski fakulteti razlaga pro- fesor, kako zdraviti histerijo. Medtem ko navaja primere, pove tudi to, da je mlado dekle najlaže ozdraviti histerije s tem, da jo enostavno poljubite. »2e, že, pravi eden od študentov, toda povejte nam, kako spraviti dekle v hi- sterijo?« ZAŽELEN GOST Dobro oblečen možakar pride v pr- vovrsten hotel in si naroči kozarec vo- de. Potem vzame iz žepa z maslom obložen kruh in malica. Med to skrom- no malico pa pride k njemu poslovodja restavracije in reče dokaj pikro: »Oprostite vendar. Menda ste opa- zili, da se nahajate v prvorazredni re- stavraciji.« »O, iseveda vem, odgovori čudaški gost: Kdo pa ste vi?« »Jaz? Jaz sem poslovodja.« »Potem pa ravno prav. - Pravkar sem hotel poslati po vas ... 2^nima me, ža- lca j v lokalu nimate glasbe.« Za 500 din bo prejel konec leta vsak član Prešernove družbe 7knjig. Poleg tega bo udeležen še pri velikem nagradnem žrebanju Od Brna do Oiomouca (Popotni vtisi) Ce človek potuje prvič v neko deželo, gre na pot z večjo mero radovednosti kot sicer. Posebno pa ga zanima, kakšni bodo prvi stiki, prvi vtisi ob prekora- čenju državne meje. Tokrat sem se prvič napotil proti vzhodu, v Češkoslovaško. Kot delegat Federacije Esperantistov Jugoslavije sem se udeležil konference češkoslova- ških esperantistov v Olomoucu. Po dol- gih letih med redkimi gosti, ki so zad- nja leta prihajali v Češkoslovaško! Pra- vijo, da prvi vtisi z obmejnimi organi največ veljajo. Tako sem tudi jaz bO ves nestrpen ob pričakovanju trenutka, ko bom končno ugledal avstrijsko-če- škoslovaško mejo. Samo en vlak dnev- no vozi preko meje na progi Dunaj— Breclav—Praga. Vendar je zadostoval, saj nas potnikov tudi ni bilo mnogo. Vlak se je kot na povelje ustavil pri obmejni karavli in sprejel Še nekoliko graničar j ev, ki so nas spremljali do prve češkoslovaške postaje Breclav, kjer je bil carinski pregled — zanj je odmerjeno kar 2 uri. »Od kod?« — »Iz Jugoslavije!« V starejšem resnem ca- riniku se je vidno zbudilo zadovolj- stvo in vljudna službenost, kakršne je Cerkev sv. Mavricija v Olomoucu tui Češkem bil mogoče navajen nekdaj. »Želim vam, da se dobro počutite v naši dr- žavi,« je bila torej dobrodošlica, kakr- šne pa nisem čul od sopotnikov iz dru- gih držav. V Olomoucu. Staro zgodovinsko mesto nekdanje Moravske. Nanj so meščani izredno p>onosni. Prva želja jim je, da vas si>oznajo z največjimi znamenitost- mi, s katerimi mesto res obiluje. Ena teh je gotovo cerkev sv. Mavri- cija, ki je doživela nekoliko dodatkov raznih stilov; tako je barok prinesel velikanske orgije z 2311 piščalmi, ki jih po pravici imenujejo »kraljica morav- skih orgelj«. V tej cerkvi je abdiciral v revolucionarnem letu 1848 avstrij- ski cesar Ferdinand I., ki je prav v nadškofiji v Olomoucu našel zavetišče. Druga znamenitost povezana z monar- hijo pa je spomenik na nekdanjem Ma- sarykovem trgu, katerega avtorji so bili najznamenitejši umetniki tedanjega ča- sa in kateremu je kumovala cesarica Marija Terezija. Spomenik sv. Trojice je visok okrog 50 m. (Konec prihodnjič) Biler in njegova poguba Bo le res, da je dejal stari Biler svo- jemu sinu, ko se je vrnil iz poslovod- skega tečaja: »Fant, če imaš glavo na pravem mestu, počakaj, da v vasi zgra- dimo zadružni dom.« Sin ga je začudeno pogledal. »In kaj potem?« »Ha —« je mlasknil Biler, »v domu bo štacuna in ti boš poslovodja!« »Ali veš koliko bi to zame in za našo »žlahto« pomenilo?« »Fant, v štacuni je denar!« Začeli so misliti na dom. Toda, kje bi dobili prostor? Za cesto bi bil naj- primernejši. Toda tam je vendar Biler- jevo; Biler bo sicer gradil, spotil bo poslednjo kapljo znoja — zemlje pa Biler ne da! Ne, na Bilerjevi zemlji ne bo stal zadružni dom; stal bo v moč- virju Brglezove kočarije! Tako je dejal Biler in kar v vasi pove Biler, je ved- no prav in drži. Minilo je leto ali dve, dom je bU zgrajen, Bilerjev sin pa je bil nestrpen vedno bolj. Stari pa ga je tolažil. »Počakaj, vsak čas bodo imeli štacuno in ti boš poslovodja! Stacuna je tista stvar, ki nese. No, saj bodo mislili tudi na druge kmetijske stvari, ali glavno je vendar štacuna. Kje denar? V šta- cuni! Jaz in moja žlahta pa smo tako Prismiknjeni na ta vražji denar! Zato t>o v vasi štacuna, pa če se ves svet na glavo prekucne!« In res. Dobili so štacuno. Biler je sklical občni zbor. »Štacuno imamo in kdo bo poslo- vodja?« Pa se je dvignila Platerca, sestra Bilerjeve žene. »Kar tvoj naj bo, Biler. Šolan je in kar je glavno domačin je in poštenjak od nog do glave. In če ga bo kaj polo- mil, bo vsaj med nami ostalo... Hm, jaz p>ač tako mislim ...« »Da, kaj bi ga tako kronali, pa tujce sem vlačili — Bilerjev naj bo!« so pod- prli Platrco Bilerjevi pripadniki. In Bilerjev sin je p>ostal v štacuni poslovodja. Dobro, ne, odlično je vozil štacuno in začel je voziti tudi domov. Ni pozabil Platerjev in ne Cretnikov, Močnike in Bebleve i>a je sploh visoko cenil. Stari Biler je kupil travnik, Cret- nik nove konje, Močnik njivo, Bebljevi so popravili hlev, Platrca je hčerki po- zidala vilo. Da, štacuna nese in ne bi nesla, če ne bi bil Bilerjev za j>oslo- vodjo. Dve leti je BDerjev sin vozil in toliko navozil staremu in njegovi žlahti, da bi se skoraj voz kriminala prekucnil v jarek in štacuna bi stala na glavi. Biler ne bi bil Biler, če ne bi vse to opazil v pravem času in podučil sina. »Fant, če si pameten spuntaj se in zahtevaj novega poslovodjo! Bolnega se usekaj, reci, da ne zmoreš več.« Bilerjev fant je hudo »zbolel« in da ne bi bila štacuna zaprta, so dobili no- vega poslovodjo. Potem je Bilerjev kmalu ozdravel in postal navaden tr- govski pomočnik. In stari Biler ga je hujskal. »Spretno mu podtikaj račune in jih knjiži na njegovo ime!« Bilerjev fant je vse to vestno oprav- ljal, toda nov poslovodja pa tudi ni bil iz zadnje moke. Tudi on je rad sebi privoščil in Bilerjevemu je prav tako spretno potaknil. Ko je stari Biler pre- sedal in i>reštel polletni zaključek, (bil je namreč predsednik nadzornega odbora), dobička sploh ni biJo, deficit pa je bil porazdeljen na poslovodjo in Bilerjevega fanta. »Vidim«, je dejal stari Biler —, da ne zmoreta sama, zato bomo dobili še tretjo moč.« Tiho pa je mislil: »Morda bomo njej natrp>ali naše grehe?« Dobili so novo moč, lepo, mlado in mikavno čmolaso. Bilerjev se je takoj zaljubil vanjo, poslovodja pa dva me- seca kasneje. In zaradi ljubosumnosti sta se začela Bilerjev in poslovodja so- vražiti kot pos in mačka. In ko sta se nekega večera oba znašla pod njenim oknom, je nastal prvi polom, ki je bil poln očitkov, preklinjanja in psovanja; nazadnje pa je Bilerjev usekal pjoslo- vodjo po obrazu. »Na hudič! Ce ne bi prišel v našo štacuno, bi gladoval od revščine!« Žerjavica se je razpihnila, vedno bolj je tlela in nazadnje se je dvignil — plamen. Stari Biler je padel v past. Stal je nad visokim prepadom in vsak čas se mu bo odkrhnila skala in zdrvel bo v brezno. Gorelo je, požara ni poga- sila še tako močna Bilerjeva žlahta. Biler je bil podoben utopljencu, ki se pK)taplja sredi morja. Potem so prišli možje postave, ukle- nili Bilerja in njegovega sina — poslo- vodja se je srečno Izmazal z globo 100.000 dinarjev! In predno so odšli je zamrmral stari Biler: »O ja... pa je le res, ko pravijo, da tatvina šest let kali — sedmo pa požene klico do roke pra- vice ...« K. D. CELJSKE UGANKE Indigo papir v tovarni izdeluje in neštetim sejam predseduje, zraven celjsko mesto olepšuje in načrte vedno nove kuje, z Neptunom sta sklenila, da Celju bi bazen zgradila. Sem Ribnčan Urban, v Celju sem pa podžupan. « V Zireh se nam možakar je rodil, ki je vsa leta v partizanih bil, dodatke in penzione nam odreja, pri Zvezi borcev ni brez njega seja,. * V šoli z mladino dela, to va služba zanj ni cela, kritizira »sedem let skomine« in "nhaja tudi rad v planine, politika zunanja je njegov konjiček, povejte kdo je tale ptiček. KMETIJSKA ZADRUGA REČICA PRI LAŠKEM RAZPISUJE delovna mesta za: 1. poslovodjo trgovske poslovalnice; 2. nakupovalca za vse odkupe. Službo je nastopiti najkasneje d« 1. maja 1956. Plača po kolektivni p)o- godbi. Stanovanje je preskrbljeno! OBVESTILO UPOKOJENCEM! Opozarjamo, da bo Zavod za socialno zavarovanje v Celju vsem uživalcem osebnih in družinskih minimalnih pokojnin s 1. 4. 1956 na- kazal samo zakoniti del pokojnin v smislu Uredbe o spremembah in dopolnitvah uredbe o določanju in o prevedbi pokojnin in invalidnin (Ur. list FLRJ št. 1/56). Po tej uredbi morajo vsi uživalci osebnih in družinskih minimalnih pokojnin vložiti predlog za priznanje varstvenega dodatka, to je razlike, ici nastane med zakonito in minimalno pokojnino. Predlogi se vlagajo na predpisanem obrazcu »Izjava o gmotnem stanju«, ki se dobi v vseh knjigarnah. Varstveni dodatek se določa po premoženjskem stanju uživalca osebne ali družinske pokojnine. Varstvenega dodatka ni mogoče priznati, če ima uživalec predpisano dohodnino, ki znaša od kmetijstva nad 50 din letno na družinskega člana, ali če ima družina od samostojnega poklic- nega dela davku zavezane dohodke, ki znašajo nad 250 dinarjev mesečno na družinskega člana. Pod temi zneski pa se uživalcem minimalnih po- kojnin prizna samo polovica varstvenega dodatka, neobdavčenim pa gre polni dodatek. Uživalci pokojnin se naj v zadevi priznanja varstvenega dodatka obračajo na pristojna društva upokojencev, ki jim bodo rade volje iz- poljnjevala tozadevne predloge, obenem E>a bomo izključili nezakonite pisarje.« Okrajni zavod za socialno zavarovanje CELJE Stev. 11 — stran 8 CELJSKI TEDNIK, 16. marca 195fl Pred sezono krosov Zun« se ▼ sadnjih dneh kar noče posloTiti od ■as. SIcer je vsaj po koledarja ž« nastopil čas I« naie športnike m teloTadce, ki so nt prese- lili ii zaprtih prostorov na igriiča ia telovadi- la. Neposredno smo pred sezono krosov — tekov Cei drn in strn, ki ^o iiili v prvih povojnih letih nobilizator našega športa in telesne vzgoje. Le- tos se zopet pripravlja velika akcija za poživi- tev tekmovanja v krosih, ker so ta tekmovanja dostopna vsem našim ljudem in so tudi najbolj prirodna. Iluj« in tek hla še vedno najbolj ko- riKtni leleNHl vaji za športnike in telovadce, za lolsko mladino in vse naie delovne ljudi. Z ^•stno pripravo in tekmovanji v krosih bodo ■aii delovni ljudje in mladina prebili določen Cas na čistem zraku, v prirodi, kar je vsekakor Velikega pomena za zdravje in ovežilcv po de- lovnih naporih. Kapaciteta telovadnic In igrišč ti omejena, kapaciteta prirode pa neomejena, ek v prirodi je najenostavnejša oblika telesne vadbe, ki ima veliko fiziološko in socialno vred- ■ost. Zaradi poživitve telesne vzgoje in športa ■ed našimi ljudmi, ki bi naj zajela kar naj- lirše sloje, se pripravlja tudi v celjskem okraju velika akcija, da bi preko prirodne vadbe in tekmovanj v krn«ih zopet približali potrebo po tej aktivnosti med najširše plasti našega ljud- stva in s ten prispevali k množičnosti, osnov- nemu principa naie telesne kaltnre. Zato se po- stavlja pred vse organizacije v celjskem okraju v teh dneh naloga, da pristopijo k vestnim pri- pravam in vadbi krosa, ker bomo le na ta način dosegli higiensko-zdravstveno in telesnovzgojno vrednost krosa. To ni le dolžnost Partizana in naših športnih društev, tej akciji se morajo v polni meri pridružiti tudi planinci, strelci, vsi aktivi mladinske organizacije, sindikati, obvez- niki predvojaške vzgoje, gasilci in taborniki. Le s sodelovanjem vseh bomo ob začetku maja lahko s številkami dokazali, da so letošnja tek- movanja v krosih zajela na tisoče naših ljudi, preko leta pa zaznamovali še lepšo ugotovitev, da so naše osnovne organizacije prav preko teh tekmovanj in prehodne vadbe pomnožile svoje vrste z novimi stotinami aktivnega članstva. To §a Je vsekakor osnovni pomen te naše prire- ilvo. V LJUBLJANI LE NEODLOČEN REZULTAT Celjsk' Kladivar Je v nedeljo gostoval v Ijnb- IJani p; oti Krima in je v tem srečanj« dosegel le neo'.ločen rezultat — 1:1 (•:•). Po vesteh iz LJubr.ane Je Kladivar pokazal odlično igro in je bil mnogo boljši od nasprotnika. Napadalci pa niso imeli sreče (ali znanja?) in so le enkrat po Kvartiču potisnili žogo v mrežo. Prvenstveni ples v varaždinsko-mariborsko- celjski ligi se bo pričel že i. aprila, ko bodo Celjani nastopili v Hrastniku, že naslednjo ne- deljo pa na domačih tleh proti Rudarju iz Trbo- velj. ZOPET NA LEDENI PLOSKVI Kdo bi le mislil, da bomo po močni odjngi gle- dali na celjskem drsališču še umetne drsalce. Z Dunajčani so imeli funkcionarji lIDK Celje vedno smolo. Trikrat so jih napovedali Celja- nom in trikrat je takrat prišla odjuga. Zato se ne moremo čuditi, če so kvalitetni ljubljanski drsalci, med njimi državni prvaki Rozman, Res- man, Gala Nevenka, Peršin itd., imeli tako malo gledalcev zadnjo soboto in nedeljo na celjskem drsališču. Najbrže so si marsikateri mislili da gre za »potegavščino« . . . Revija na ledu pa je bila in to kvalitetnejša od prejšnje, ki so jo v februarju izvajali gostje od sosednega ljub- ljanskega kluba. Tudi domači drsalci so se po- kazali pred javnostjo. Močno so še zaostajali za Ljubljančani, pa vendarle smo lahko zadovoljni z njihovim začetnim znanjem. Na šesti drsni ploskvi, ki so jo v letošnji sezoni uredili, je zopet polno življenja. Treba je pač izkoristiti zadnji mraz in led do nove odjuge . .. O STRELSKI DRU2IN1 TEMPO Po svojem delu in športnih uspehih je v Celju najbolj znana SD Tempo, ki ima svoj sedež v TEP in združuje prvenstveno delavce in usluž- bence te največje tovarne v našem mestu. Dru- žina šteje skupno s pionirji 560 članov. To je vsekakor zadovoljiva številka. Ne moremo pa se zadovoljiti z dejstvom, da je v preteklem letu od imenovanega števila bilo le M akdvniii strel- cev, ki so se redno udeleževali strelskih vaj. Strelci so dosegli kvalitetne rezultate, ki ji^h uvrščajo med najboljše v Sloveniji. V letu 1955 so izboljšali kar 9 ekipnih celjskih rekordov, individualnih pa celo 41! Največje uspehe so strelci pokazali v streljanju s pištolami, z vo- jaškimi puškami in drugim preciznim orežjem. V tablicah desetoric najboljših jugoslovanskih strelcev vseh časov srečamo tudi imena strelcev SD Tempo. Po zaslugi te družine so obvezniki predvojaške vzgoje Celja osvojili ekipno in po- samezno prvenstvo LKS, ekipa celjske lovske družine In vojaški vojni invalidi pa prav tako iste lovorike na republiškem tekmovanju. Dru- žina je v letu 1955 razvila tudi svoj strelski pra- por, športne parade v Ljubljani se je udeležilo "9 strelcev, sodelovali pa so kar na 51 tekmo- vanjih in drugod med drugim celo v Švici. Ce bi družina imela v posesti več preciznega orožja, bi bili tudi uspehi strelcev še znatno boljši. Takšno orožje pa je še izredno drago in se ga družina ob sedanjih materijalnih pogojih ne mo- re nabaviti. V zadnjem letu so si vzgojili tudi večje število strelskih sodnikov od katerih ima- jo štirje najvišji rang. Družina tesno sodeluje z vsemi terenskimi organizacijami v Gaberju in v tovarni, kjer je zlasti uprava podjetja nudila strelcem moralno in materialno podporo. Na zadnji skupščini so sklenili, da bodo delo v družini, ki nosi ime svoje tovarne, v letošnjem letu še bolj poživell. pritegnili v vrste aktivnih strelcev vse obveznike predvojaške vzgoje, žen- sko mladino in pionirje severnovzhodnega dela mesta, prevzeli patronat nad eno izmed šibkih strelskih družin v celjskem okrajn In se udele- žili vseh strelskih tekmavanj in prireditev, ki jih predvideva bogat strelski koledar. Vsekakor bomo SD Tempo še večkrat omenjali v našem listu, saj po svojem delu in uspehih to tudi povsem zasluži. PRED SKUP.'iCTNO OKRAJNE ZVEZE PARTIZAN CELJE V nedeljo, 18. marca ob 8. uri zjutraj bodo zborovali v sindikalni dvoraiii OSS Celje poslan- ci partizanskih društev celjskega okraja. To bo pomembno zborovanje naše vseljndske organi- zacije za telesno zvgojo, ki združuje v 35 dru- štvih preko 4500 članstva, predvsem iz vrst pio- nirjev in mladine. Na skupščini bodo analizirali dosedanje delo in uspehe, ki jih je bilo lepo število, kritično pa premotrill tudi vse po- manjkljivosti, ki še zavirajo večji razmah par- tizanske organizacije. Več o problemih In uspe- hih te organizacije bomo čitali v prihodnji šte- vilki lista, ko bomo imeli pred seboj točno ana- lizo stanja organizacije, ki ga bo pokazala letna skupščina okrajne zveze Partizan. TEKMOVANJE ZA POKAL MARJ^ALA TITA Med nogometaši so postala najbolj priljublje- na tekmovanja za pokal maršala Tita, ki jih je šteti za najbolj množične nogometne prireditve v Jugoslaviji.. Na tem tekniovnnju nastopajo vsa nogometna moštva, od reeiNtriranih klubov do moštev v okvirn naših pi>dj.>tij in šol, pri- padnikov JLA, mladinskih aktivov in podobno. V območju celjskega okraja bo tekmovanje or- ganizirala Celjska nogometna podzveza po pred- hodnih prijavah, ki jih je poslati na Celjsko nogometno podzvezo do 20. t. m. PARTIZAN, SOLA IN SMUČARSKI KLUB - ENA DRUŽINA Takšno enotno družino imajo v Vojnikn pri Celjn. Partizansko društvo v Vojniku že vsa leta po osovobditvi kaže veliko aktivnost. Tn so duma marljivi telovadci in športniki. 2e leta 1920 je bilo v Vojnikn ustanovljeno prvo telo- vadno društvo in od tedaj naprej se je vedno ▼elik odstotek prebivalstva bavil s telesno vad- bo. Ta dejavnost ima v Vojniku že svojo tradi- cijo, kateri so ostali zvesti tudi v današnjih dneh, le da so ji dali novo vsebino in družbeni pomen. Društvo ima na razpolago skromen telo- vadni dom, saj je dimenzija telovadnice komaj it X 8 m, pred domom pa telovadišče prav tako skromnih dimenzij (50 x 25 m). Na teh prostorih se vsa zadnja leta zbirajo pripadniki društva, ki vadijo po oddelkih. V društvu je največ mladincev in mladink ter pionirjev. Ce primerjamo, da ima Vojnik (sam trg) le nekaj čez ItMtO prebivalcev, v društvu Partizan pa je 180 članstva, potem lahko napi- šemo, da je v tem kraju telesna kultura na ve- liki stopnji. Neumorni društveni delavci tov. Rebernik. Bošnjak, Tanjškova in Drolc so vse- kakor pobudniki vsega bogatega življenja v par- tizanskem društvu. Redna vadba je osnova vsega dela, nastopi, akademije in tekmovanja pa pro- pagandna sredstva in mobilizator pri vključeva- nju nove mladine v društvo. Kar moramo še po- sebej podčrtati in kar je posebna značilnost za Vojnik — sodelovanje društva Partizan z vsemi orgaiiizacijunii v tem kraju, zlasti pa s sorod- nimi, ki imajo iste smotre pri telesni vzgoji in športu, t. j. s šolami in - smučarskim klubom. So kot ena družina, ki nastopajo skupno in si medsebojno pomagajo pri vseh prireditvah. To je vsekakor izredna pozitivna stvar, ki jo po- grešamo v drugih krajih. Ce k temu še pripi- šemo, da kaže tudi Občinski ljudski odbor Voj- nik za Partizana moralno in materialno razu- mevanje, prav tako tudi SZDL in ostale organi- zacije, potem se ne moremo čuditi lepemu delu na področju telesne vzgoje in športa. Telovadni- ca je namenjena le telesni vadbi, za prosvetno delo imajo v Vojniku drugo dvorano. Zato je telovadnica vedno higienična kljub kar najbolj izkoriščeni kapaciteti (za šolsko telesno vzgojo in društvo Partizan). Poleg splošne vadbe se v Vojnik" najholi navdnšnjejo za odbojko, vaje ■a orodju, nekoliko slabše za atletiko, v zim- skem ča.iu pa iiujboij za smučanje, zlasti za smučarske skoke. V letošnji zimi ni bilo v dru- štvu sredstev za nabavo kurjave. Društvena vadba pa /nradl tega ni prenehala. Vsi oddelki so imeli vadbo v zimski prirodi — nn smučeh in saneh. Tudi šolska telesna vzgoja je bila vse te mesece na snegu I Vaditelji Partizana so potem- takem veliki pobudniki zdrave in prirodne te- lesne vzgoje. Smučarski šport je v Vojniku zelo močan, da so ustanovili posebno smučarsko organizacijo, samostojen klub. Danes šteje že 56 registriranih članov, 92 pa je še neregistriranih, ki aktivnu živijo s klubom. Pobudnik in kon- struktor smučarskih skakalnic Je v tem kraju tov. Stanko Klančnik, ki je s pomočjo ostalih postavil v Vojniku dve smučarski skakalnici, na katerih je v zimski sezoni vedno razgibano življenje. Manjša — 25;metrska — leži v Dobra- vi, sredi smrekovega gozdička, večja — 40-metr- ska — pa v Ivcnci. Letos so imeli celo kopico smučarskih tekmovanj, ki so zajela na stotine mladine, Stanko Klančnik pa je vodil za Par- tizana tadi smučarski tečaj, ki ga jo obiskovalo preko 50 pionirjev. Načrtno je njihovo delo v smučarskem športu. Vzgojili so si strokovni in sodniški kader, ki sta garant za še kvalitetnejše delo. Tako živijo in delajo v Vojniku. Skromni so v svojih zahtevah. Želijo si večjo in lepšo te- lovadnico, poleg tega ludi modernejše telovadi- šče z atletskimi napravami. Z gradnjo nove šole, ki je v načrtu, računajo, da bodo prišli do teh prostorov In s tem tudi v bodočnosti do lepših nspehov v telesni vzgoji in športu. SE JE 21VO NA SMUČIŠČIH Sneg se je obdržal le še v višjih legah, v nižinah pa se že kažejo zelene livade. Smu- čarji še niso odnehali s svojimi prireditvami, Izleti In tekmovanji. Partizan v Laškem je še v ngodnih snežnih razmerah izvedel društveno prvenstvo v tekih, skokih, smuku in veleslalomu, ki se ga je ude- ležilo 45 tekmovalcev. Največje presenečenje so pripravili mladinci v veleslalomu, ko so na danski progi postavili boljše rezultate od čla- nov. Lep napredek so pokazali tudi skakalci, ki so se pomerili na novozgrajeni skakalnici. Tudi v LaSkcm je opaziti za smučarske skoke izredno zanimanje. Poleg 15 m jc še 25 m ne- dograjena skakalnica in treba bo misliti še na gradnjo večje. Poglejmo si najboljše smučarje Iz tega mesteca. V smuku so bili pri članih naj- boljši Bračun. Renis in Firm pri mladincih pa Vnvpotič, Košar in Benedek. V veleslalomu je bil vrstni red pri članih — Firm, Bračun, Rems, pri mladincih pn Košor, Mlakar in Benedek. Mladinci so nastopili še v tekih in sj^okih. V prvi disciplini so bili najboljši: CesaVek, Be- nedek In Mliiknr. v drugi pa Fevžar, Benedek, Mlakar in Pnšnik. Celjski izbrani smučarji (razen Uršičo in Nun- čiča) so se udeležili tekmovanja na Kumu v po- častitev padlega partizana Ocepka. Zaradi po- manjkanja snega je bilo izvedeno tekmovanje v slalomu. Zmagovalec je bil Cetina Janko, ta- koj za njim pa se je uvrstil prof. Veber Vlado. Ostali Celjani so se morali zadovoljiti s slab- šimi mesti, od 11. mesta naprej. Celjanka Belnj Amalija, ki je letos osvojila v Delnicah naslov državne prvakinje v smu- čarskem teku, je bila prva tudi na republiškem prvenstvu v tekih v Mariboru. Tako je najvišji naslov romal v Celje in se lahko Belajeva po- naša kar z osvojitvijo dveh prvenstev. Celjski smučarski učitelji so se udeležili zbo- ra smučarskih učiteljev v Kranjski gori, kjer so bili sprejeti važni sklepi za nadaljnje delo pri poučevanju mladine na snegu. V republiški odbor je bil Iz Celja Izvoljen tov. Jug Karel. Celjski smučarski učitelji bodo na področja celjskega okraja organizirali svojo organizacijo z nalogo, da bodo usposobili za prihodnjo se/ono večje število smučarskih vaditeljev in učiteljev, ki jih prav v celjskem okraju močno primanj- kuje. Z vzgojo novega strokovnega kadra lahko pričakujemo večji razmah smučanja na našem območju in s tem tudi boljšo kvaliteto. Kegljanje VELIK PODVIG GRADISARJEVE Nn državnem prvenstvu v kegljanju je Gra- iišarjevl. članici KK Kladivar, le za las ušel naslov državne prvakinje. Dosegla je odlično znamko — 456 podrtih kegljev in je le za 2 keglja ostala za novo državno prvakinjo. Tudi njeno drugo mesto predstavlja za Celje velik športni uspeh, še posebej zaradi kvalitetnega rezultata. Ekipa Kladivarja (ženska) je v ostri konkurenci dosegla T. mesto v državi. VOLITVE ORGANOV DELAVSKEGA UPRAVLJANJA NA POLZELI Kolckliv tovarne nognvic na Pol/eli bo v torek volil nov delavski svet. Iz- volili bodo 29 članov. Volilna komisija ima polne roke dela in se veslno pri- pravlja, da bi voli!ve dobro polekale. Vse organizacije v lovarni in posamez- ni obrali so o letošnjih volilvah prav živahno razpravljali na rajnih sestan- kih o delu kolektiva in problemih ter o letošnjih kandidatih za delavski svet. Vzoren primer družbenega upravljania v prosveii Pred dnevi se je sestal šolski odbor Vajenske šole raznih strok I v Celju ter razpravljal o problematiki te šole in njene vajenske mladine. Posamezni odborniki so prevzeli do- ločene funkcije v odboru, zato je vse delo lepo razdeljeno. Ta skrbi za na- predek pouka, drugi za gospodarstvo šole, tretji za mladinsko organizacijo itd. Po njihovih poročilih dobiva celot- ni odbor najlepši pregled o šoli in sta- nju vajenske mladine. Po poročilu re- ferenta za šolsko delo tov. Stanka Kle- menca, je šolski odbor sprejel nekatere zelo važne sklepe. Solo je* treba do- dobra opremiti s sodobnimi in posa- meznim strokam ustreznimi učili, mo- deli, orodjem, da bo strokovni pouk va- jencev na dostojni višini. Za nadaljnjo izpopolnitev učil bo prispevala šolska razstava ob koncu šolskega leta. Na njej bodo razstavljeni tudi izdelki, ki bodo pozneje služili v šoli pri pouku. Posa- mezne strokovne komisije za posamez- ne stroke iz vrst članov izpitnih ko- misij in učnega osebja bodo pregledale in dopolnile pomanjkljive učne načrte. Za poglobitev strokovnega znanja va- jencev bodo priredili več poučnih eks- kurzij v razna podjetja. Člani šolskega, odbora si bodo ogledali praktično dela vajencev v posameznih delavnicah. Šolski odbor si prizadeva, da bi se iz- popolnil tudi učni kader. Sola nujno potrebuje stalnega predavatelja za stro- kovni pouk v kovinski stroki. Prav tako. manjka strokovna učiteljica za telesno, vzgojo ženske mladine. Solo obiskuje 399 učencev raznih strok v 16 oddelkih. Najmočnejše so kovinska, lesna in obla- čilna stroka. Odborniki posečajo tudi mladinske- kulturne prireditve ter skrbe za šport- no vzgojo mladine. Odbor se zanima tudi za socialna vprašanja. Posebna vajenska kuhinja bi bila zelo potrebna. Za vajence, ki iz ka- terega koli vzroka prekinejo učno do- bo, je treba priskrbeti primerno za- poslitev. 2e iz navedenih primerov je razvid- no, da ima družbeno upravljanje v pre- sveti zelo široko delovno področje. Drobne Iz naSIti krojev LEKARNA V VELENJU? Na večini zborov volivcev v Velenju so med drugim razpravljali tudi o usta- novitvi lekarne, ki je v tem kraju nuj- no potrebna. V Velenju delujeta Zdrav- stveni dom in Obratna ambulanta ru- dnika lignita Velenje, v katerih dnevno išče zdravniško pomoč mnogo bolnikov, ki pa si morajo nabavljati zdravila v precej oddaljenem Šoštanju. Da bi ustregli številnim prošnjam in dejanski potrebi prebivalstva s področja Velenja, je Občinski ljudski odbor Šo- štanj sklenil, naj bi pričeli s pripra- vami za ustanovitev lekarne za zdrav- stveni okoliš Velenje. b. f. PESJE DOBI POSTNI URAD V Pesjem, kjer zaradi bližnjega rud- nika lignita Velenje in nove termo- elektrarne Šoštanj, stalno narašča šte- vilo prebivalstva, si prebivalci že dolgo želijo, da bi pri njih ustanovili poštni urad. Sedaj spadajo pod okoliš pošte Ve- lenje, ki pa zaradi obširnega dostav- nega okoliša ne more povsod dnevno dostaviti pošte na dom. Predlog 'o ustanovitvi pošte sta pod- prla tudi Krajevni odbor Pesje in Ob- činski ljudski odbor Šoštanj. Zagotov- ljeni pa so tudi potrebni poslovni pro- stori v novem gasilskem domu. Podjetje za PTT promet Ljubljana se z ustanovitvijo poštnega urada v Pesju strinja, določiti pa še morajo okoliš nove pošte, v katerega bodo verjetno spadali: Pesje, Podgorje, Pre- loge, Plešivec in del Skal. IZ BRASLOVČ Preteklo nedeljo je bil občni /bor vaške organizaciie SZDL v braslovčah, v ka'ero je doslej vključeno že 88% volilnih upravičencev. Vaški odbor SZDL se je lani najbolj zanimal za go- spodarska in kulturna vprašanja tega kraja ter posvetil največjo pozornost komunalni dejavnosti. Letos pa so se člani S7DL zavzeli za gradnjo vodo- voda. Ustanovili bodo vodovodno skup- nost ter napeljali vodovod v trg in naselje Rakovlje. Nameravajo tudi iz- vršiti kanalizacijo trga. Žalska občina bo nudila za ta dela potrebno pomoč, seveda če bodo tudi domačini priprav- ljeni i/vršili večja dela v lastni režiji. Na /boru so tudi razpravljali o novi čitalnici in knjižnici ler o ustanovitvi prosvetnega druš'va. Člani so odobra- vali, da je kmetijska zadruga kupila Krnšovčevo trgovsko hišo in ostale gospodarske prostore, saj je doslej kmetijska zadruga zaradi pomanjkanja skladišč uporabljala prostore bivšega katoliškega doma. S tem je kmeMjska zadruga dobila prostore za skladišča in za traktorsko postaio, prostori iz- praznjenega doma pa bodo služili za kulturno prosvetno dejavnost. IZ ZABUKOVCE V nedeljo so praznovale žene svoj praznik DPD Svoboda Zabukovca je ob sodelovanju šolske mladine in te- čajnic PK pripravila pester spored, ki so ga i/polnili še harmonikaši libojske Svobode. Smučarska sekcija naše Svobode je bila to zimo zelo aktivna. Člani so se udeležili občinskega ekipnega prven- stva v alpski kombinaciii in so od 7 nastopajočih ekip zasedli prvo in dru- go me-^'o ter si s tem osvojili prehodni pokal. Posamezniki pa so zasedli prva tri mesta. Izobraževalna sekcija je pričela z rednimi tedenskimi predavanji. Doslej so bila tri mladinska predavanja in eno splošno. Število obiskovalcev stalno na- rašča. Pevska sekcija v vseh treh zb>orih pridno vadi in bo v aprilu že nastopala s samostojnimi koncerti. Dramska sekcija vadi Pepelko, ka- tero bo uprizorila maja na letnem gle- dališču. Največ dela pa ima gradbeni odbor, ki dokončuje graditev prosvetnega do- ma. Ce jim bo uspelo najeti manjše po- sojilo, bo dom poleti že uiporaben. Dvo- rana je neobhodno potrebna, ker sicer dramska sekcija pozimi sploh nima prostora za vaje. IZ 2lC Socialistična zveza v Zičah je v ne- deljo priredila uspelo proslavo v po- častitev Dneva žena. O vlogi žene in matere je govorila učiteljica Fonova, medtem ko so pionirji tukajšnje šole izvedli kulturni program. P. F. Na osnovi prvega odstavka čl. 15. in 9. točke 126. člena Zakona o okrajnih ljudskih odborih (Uradni list LRS Stev. 19-89/52), izdajam na- slednjo odredbo: 1. člen Strogi pasji kontumac, uveden z odredbo Okrajnega ljudskega odbora Celje št. 01-2565/1-56 z dne 23. 2. 1956 preneha dne 16. marca 1^6 ob 24. uri. 2. člen S tem se cit. odredba razveljavi. 3. člen Ta odredba se objavi na krajevno običajen način. Okrajni ljudski odbor Celje, v Celju, dne 14. 5. 1956 9tev.: 01-2565/2-56 Predsednik: (Jerman Rilto) zanj: Podpredsednik: (Cvenk Miran) 1. r. OBJAVA Občinski sindikalni svet sporoča vsem pod- jetjem in ustanovam, da morajo na podlagi uredbe o postopku pri odpovedi delovnega raz- merja delavcem in uslužbencem gospodarskih organizacij (Ur. 1. FLRJ 20/52 člen 3.) najkasne- je do 24. v mesecu dostaviti Občinskemu sin- dikalnemu svetu predlog za odpust, ki naj vse- buje vse podatke iz katerih je razviden soci- alni položaj in gmotno stanje predvidenega za odpust. Poudarjamo, da bo vsak odpust brez pristttuka Občiuskega sindikalnega sveta zavr- njen. Občinski sindikalni svet Celje OBJAVA PREDLOG ZAZIDALNIH OKOLIŠEV V OBČINI CELJE Na podlagi 11. točke navodila za izvajanje Uredbe o uporabi zemljišč za gradbene namene (Lr. list LKS štev. 14-94/74) je Komisija za pri- pravo predlogov odlokov za uporabo zemljišč za gradbene namene pri Občinskem ljudskem od- boru Celje RAZGRNILA predlog za urbanistično kategorizacijo zemljišč v občini Celje, ki jih je mogoče zazidati. Predlog je razgrnjen v sejni sobi Občinskega ljudskega odbora Celje, Oregorčičeva ul. 5, dnevno od 13. do 16. ure ud 16. do 31. mar- ca iV$6. V roku 14 dni po objavi sme vsakdo pismeno ali ustno podati k predlogu svoje pripombe in muenje. Komisija za pripravo odlokov o uporabi zemljišč za gradbene namene Obč. LO Celje OBJAVA Obveščamo javnost, da je začela z rednim poslovanjem Poklicna svetovalnica pri Biroju za posredovanje dela Celje, Slandrov trg št. 3. Sprejem strank: vsak četrtek in petek od 14. do 18. ure. PREKLIC Obžalujeva neresnične govorice o direktorju Kmetijskega gospodarstva OZZ Vojnik ter izjav- ljava, da je po krivdi najinega obrekovanja iz- šel dvakrat v >PAVL1H1< članek, ki ne odgo- varja resnici. RobiS Marija in Kamenik Alojzija usl. Kmetijskega gospodarstva Vojnik PUTNIK SLOVENIJA CELJE Vas vabi na naslednja potovanja: GRAZ — na spomladanski velesejem od 50. aprila do 8. maja 1956 z udobnim turističnim avtobusom. Prijave sprejemamo do vključno 19. aprila, cena 3.950 din. Nadalje prirejamo potovanja v Pariz, Rim, Benetke, Miinchen in Budimpešto. Obenem želimo obvestiti vse zainteresirane, da razpolagamo z lastnim, udobnim, 35 sedež- nim turističnim avtobusom po zelo ugodni ceni. Vsa naročila za prevoze in ostale informacije v poslovalnici PUTNIK. IZJAVA Podpisana Magdalene Marija, kmetica, Zegar štev. 4 obžalujem obrekovanja in opravljanja, ki sem jih zagrešila o Pungeršek Francu mL in Pungeršek Francu star. iz Zegra štev. 19 ter se jima zahvaljujem, da odstopata od kazenske- ga pregona zoper mene. Magdalene Marija 1. r. IZJAVA Podpisana Oprešnik Marija, delavka, Zegar štev. 9, p. Prevorje obžalujem opravljanja, ki sem jih zagrešila o Pungeršek Justini, ter iz- javljam, da je tisto, kar sem o njej govorila, neresnično in se ji zahvaljujem, da odstopa od kazenskega pregona zoper mene. Oprešnik Marija L r. POSTAVLJAM na pokopališče spomenike iz na- ravnega kamna in črne plošče po konkurenč- nih cenah. Naslov v upravi lista. PRODAM lepega junčka in telico (oba stara po 16 mesecev). Ogled od 10.—14. ure. Kosec Anton, Polule Celje, (za novo šolo). PRODAM liguster za ograjo, ženski šivalni stroj ter železni plug št. 7. — Ribič Peter, Vojnik. PRODAM skoraj nov radio »BlSTRAc, in moško kolo. (Dam tudi na dva obroka.) Hozijan Bo- žo, Začret 22, Celje. PRODAM klavirsko harmoniko >Hohner€, Mila- nez Evgen, Celje, Sp. Trnovlje 31. PRODAM čistokrvnega ovčarskega psa (psica stara 8 mesecev). Naslov v upravi lista. PRODAM pohištvo in oddam sobo v centru. Vprašati na upravi lista. PRODAM hmeljsko sušilnico (4 m^) v odličnem stanju. Ponudbe Jošt Marija, Okonina, Rad- mirje. PRODAM pocinkane vodovodne cevi i/j + ^ft cole, vlečne cevi raznih dimenzij, radiatorje za centralno ogrevanje ter 13 cementnih stop- nic. Cena ugodna in material v brezhibnem stanju, Strupeh, Kersnikova 1 KUPIM malo posestvo (za reditev ene krave) v bližini Celja. Naslov v upravi lista. VZAMEM V NAJEM posestvo v celjskem okraju za tri govedi (imam lastno živino). Naslov v upravi lista. ZAMENJAM hlevski gnoj za sladko krmo. Do- lenc Anton, Celje, Cesta na Dobrovo 27. NEDELJSKA ZDRAVNIŠKA DE2URNA SLUŽBA Dne 18. III. 1956, dr. Bitenc Maks Celje, Can- karjeva ulica 11. Nedeljska zdravniška dežurna služba traja od sobote od 18. ure do ponedeljka do 8. ure zjn- traj. Nedelja, 18. marca 06.00—15,15 Prenos iz Ljubljane 15.15 Izbrali ste — prisluhnite! 16.15 Domače novice, objave in reklame 16,59—23,00 Prenos iz Ljubljane Ponedeljek, 19. marca 05,00-08,»« rn 11,00-17,15 Prenos iz Ljubljane 17.15 Celjski šport 17,35 Glasbena medigra 17,45 Domače novice, objave in reklame 18,00—23,00 Prenos iz Ljubljane Torek, 20. marca 05,00-08.09 in 11,00-17,15 Prenos iz LJub- ljane 17,15 Izbrali ste — prisluhnite! 17.45 Domače novice, objave in reklame 18,00-23,00 Prenos iz Ljubljane Sreda, 21. marca M,00—08.09 in 11,90-17,15 Prenos iz LJub- ljane 17,15 Poje mešani pevski zbor »France Prešerent iz Celja (komentirana oddaja) 17.45 Domače novice, objAve in reklame 18,90-23,09 Prenos iz Ljubljane Četrtek, 22. marca 05,00—08.80 in 11,00—17,15 Prenos iz Ljub- ljane 17,15 Izbrali ste — prisluhnite! 17.45 Domače novice, objave in reklame 18,09—23,00 Prenos iz Ljubljane Petek, 23. marca 95,00—OS.OO in 11,00—17,15 Prenos iz Ljub- ljane 17,15 Igra tamburaški orkester >France Prešeren« iz Celja p. v. Janka Hočevarja 17,35 Domači In tuji napevi 17,45 Domače novice, pregled Celjske- ga tednika in objave 18,00—23,09 Prenos iz Ljubljane Sobota, 24. marca 05,00-OS.OO in 11,00-17,15 Prenos iz Ljub- ljane 17.15 Izbrali ste — prisluhnite! 17.45 Domače novice, objave in reklame 18.09-23.09 Prenos iz LjubFjane CELJSKO GLEDALIŠČE Petek, 16. marca 1956 ob 15: Miloš MIkeln: ATOMSKE BOMBE NI VEC - I. srednješol- ski abonma Sobota, 17. marca 1956 ob 20: Herman Wouk: ZADEVA CAINE — sobotni abonma in izven Nedelja. 18. marca 1956 ob 15,30: Herman VVouk: ZADEVA CAINE — nedeljski abonma in izven Torek, 20. marca 1956 ob 20: Herman Woak: ZADEVA CAINE — torkov abonma in izvea Sreda, 21. marca 1956 ob 20: A. S. Puškin — Lnisa Treves: NESMRTNI DON JUAN — Pre- miera — premierski abonma in izven Četrtek, 22. marca 1956 ob 20: A. S. Puškin — Lnisa Treves: NESMRTNI DON JUAN — če- trtkov abonma in izven Petek, 23. marca 1956 ob 15: Miloš Mikeln: ATOMSKE BOMBE NI VEC - IV. srednje- šolski abonma KINO UNION, CELJE Od 14.--17. 3. 1956, »NEŽNA PESEM., ameriški barvni film. Od 18.-22. 3. 1956, »OPROSTI MI«, italijanski film. Predstave dnevno ob 18. in 20. uri ob nedeljah ob 16., 18. in 20. uri. KINO DOM, CELJE Od 14.-18. 3. 1936, »DVIGNI ZAVESOc, ameri- ški barvni film. Od 19.-22. 3. 1956, »POLJUBI ME KATICA<, ameriški barvni film. Od 23.-2T. 3. 1956, »PETER PAN<, ameriška barvna risanka. Predstave dnevno ob 18,15 in 20,15. Ob nede- ljah ob 16.15, 18,15 in 20,15. ZAHVALA Vsem, ki so spremili našo nepozabno hčerko in sestro MARIJO TROBIŠ, rojeno Samec na njeni zadnji poti, ji darovali vence in iz- razili sožnlje, iskrena hvala. Zahvaljujemo se tudi pevcem iz Gotovelj. Lipovec, 13. marca 1956. Žalujoči Samčevi Ob nenadni izgubi očeta in matere izrekamo našemu požrtvovalnemu članu STEPISNIK LUDVIKU naše globoko sožalje. Polzela, 16. marca 1956. Delavsko prosvetno društvo »SVOBODA«, Polzela