Glavni urednik: Igor Slavec Odgovorni urednik: Jože Košnjek LETO XXXV! GLASILO SOCIALISTIČNE ZVEZE DELOVNEGA LJUDSTVA ZA GORENJSKO Boljše telefonske zveze Kranj - Čeprav je žeja po telefonskih priključkih še vedno zelo velika in se pogosto zdi, kot da se telefonsko omrežje ne širi, je bil lani narejen precejšen napredek. Tako je bila v Železnikih zgrajena nova pošta, ki je omogočila boljše telefonske zveze v tem koncu. Sicer pa so telefonske telefonske zveze lani na Gorenjskem pridobile 916 novih priključkov zmogljivosti poštnih central so se povečale za 1.768 priljučkov, propustnost omrežja pa se je izboljšala tudi s povečanjem zvez izven Gorenjske od 435 na 447 vodov, med občinami in glavno centralo pa od 336 na 351 vodov. Obremenjenost zvez se je povečala od 241 milijonov na 263 milijonov impulzov. Število naročnikov na 100 prebivalcev se je povečalo z 11,3 na 11,7. V telegrafsko omrežje je bilo lani vključenih 7 novih teleprinterjev. Skupno deluje na Gorenj: skem 161 teleprinterjev, ki so vsi slabo izkoriščeni -lb Razmere v Remontu se zboljšujejo Prihodnost Remont načrtuje v dolgoročnem poslovnem sodelovanju z žirovskimi organizacijami združenega dela, kar bodo uredili s posebnimi samoupravnimi sporazumi Kar dvakrat je v zadnjih treh letih občinska skupščina Skofja Loka sprejela ukrep družbenega varstva za Remont-gradnje Žiri. Prvič leta 1980, ko je tridesetčlanski kolektiv pridelal precejšnjo izgubo in ni imel izdelanih razvojnih možnosti in drugič septembra lani, ko se je pokazalo, da se razmere ponovno poslabšujejo in so bili izplačani osebni dohodki višji od dovoljenih z družbenim dogovorom in resolucijo. Ukrep je nalagal Remontu, da v enem letu poračuna preveč izplačane osebne dohodke, strokovne službe in samoupravni organi pa morajo proučiti možnost nadaljnjega razvoja delovne organizacije z opravljanjem gradbenih del na žirovskem območju- Izvršni svet, ki je dolžan spremljati uresničevanje ukrepov družbenega varstva, je na torkovi seji, potem, ko je poslušal obširno obrazložitev o delu Remonta in njegovih razvojnih načrtih, ki ga je podal vršilec dolžnosti direktorja Jože Tavčar, bil mnenja, da se razmere v tem delovnem kolektivu izboljšujejo, da pa je v podjetju kljub temu treba pripraviti sanacijski program, ki bo ob načrtovanju razvoja upošteval sedanje težke pogoje v gradbeništvu in specifične potrebe žirovskega območja. Tržič - V preteklem šolskem je v tržiški občini obiskovalo osnovno šolo 1744 otrok v 6J ^delkih, kar predstavlja 27,7 otroka na oddelek. Vendar pa pri tem ne kže prezreti štirih podružničnih šol, kjer je bilo povprečje otrok v petih oddelkih le 16,4. Pomeni, da so bili v matematičnih šolah nekateri oddelki številčnejši od 32 učencev, kolikor dovoljuje novi zakon o osnovni šoli. Najbolj polna je osnovna šola heroja Bračiča v Bistrici, kjer zmogljivosti že dolgo ne morejo več slediti naraščanju prebivalstva. Za odpravo gneče in uvedbo enoiz-menskega pouka, ki je prvi korak k celodnevni šoli, bi v Bistrici morali dobiti najmanj osem novih oddelkov. V celodnevno osnovno šolo je bilo lani vključenih 218 otrok na razvoj celodnevne oblike dela m življenja v tržiški občini pa ne bo mogoč dotlej, dokler v vseh treh šolah ne bodo uspeli izenačiti materialnih pogojev. Kot že rečeno, je osnovni pogoj zagotovitev enoiz-menskega pouka. Glede prehrane ni več ovir, saj so lani uspeli obnoviti in povečati zmogljivosti kuhinje tudi v osnovni šoli heroja Grajzerja. Ob kriški šoli je najbližja prehodu na celodnevno obliko prav Šola heroja Grajzerja, kjer se odvija že druga etapa dograditve. Šola bo dobila nove prostore za knjižnico in tehnični pouk, vse pa je tudi že pripravljeno za dozidavo štirih učilnic. Najkasneje bodo rešene prostorske težave v bistriški šoli. Prenapol-njenost oddelkov bi do tedaj najlaže Tisočletna Skofja Loka je dobila nov obraz z obnovo pročelij, o temeljite;ši obnovi p a se bodo pogovorili na jutrišnjem sestanku odbora za revitalizacijo starega mestnega jedra, na katerem bodo spregovorili o razglasitvi tega dela Škofje Loke za posebno zaščiteno območje. — Foto: F- Perdan V Žireh je združeno delo kot tudi krajevna skupnost zainteresirano za obstoj manjše gradbene organizacije, ki hkrati prevzema nekatera komunalna dela, kot je pokopališka služba in zimska cestna služba ter druga podobna dela. Svoj razvoj in prihodnost pa si Remont gradnje načrtuje s dolgoročnim poslovnim sodelovanjem z žirovskim združenim delom, kar bodo uredili s posebnimi samoupravnimi sporazumi. V Žireh menijo, da je podjetje Remont primerno opremljeno za opravljanje gradbenih del na območju Žirov, za nakup nove opreme pa je pripravljeno nastopati kot garant. Tudi poslovni rezultat je bil ob koncu leta boljši in so ga zaključili brez rdečih številk, hkrati pa so se tudi kadrovsko okrepili. Zaposlili so že dva gradbena tehnika, razpisali pa so še dve štipendiji za enak poklic ter eno za arhitekta, medtem, ko delavce s potrebno ekonomsko izobrazbo že imajo. Vse to dokazuje, da se razmere izboljšujejo in izvršni svet je bil mnenja, da bo potem, ko bodo znani podatki zaključnega računa in izdelan sanacijski načrt razvoja, lahko predlagali občinski skupščini, da odpravi ukrep družbenega varstva. L. Bogataj Uvedba ..„„izmenskega pouka kot prvi korak K ce.oanevn. osno- vnitu ^v Ski občini ovirana zarad. ^^^h^J tov V mitičnih šolah, zlasti bistnski - S povezavo vseh treh sol pod IsS streho bi laže poenotili vzgojno.zobrazevalno delo ter i^naćfli materialne in kadrovske pogoje dela razredni stopnji -v osnovni šoli Kokrški odred v Križah. Nadaljnji premagovali z bolj gibljivimi šolskimi okoliši. 2al je zaradi nepovezanosti vseh treh matičnih šol trenutno dogovarjanje nekoliko težje. Sploh bi za poenotenje izobraževalnega in vzgojnega dela, za izenačenje materialnih in kadrovskih pogojev dela v tržiški občini kazalo vse tri osnovne šole povezati pod isto streho. Tak program so v strokovni službi interesnih skupnosti družbenih dejavnosti izdelali že pred leti, vendar, žal, ni naletel na podporo. Zdaj bi ga bilo morda dobro znova privleči na dan, dopolniti oziroma prilagoditi trenutnemu položaju in - uresničiti. Nepriljubljeno je ponavljanje, da je tržiška občina majhna, vendar 1700 učencev in 90 prosvetnih delavcev, kolikor jih je v vseh treh šolah, zadošča komaj številu nekoliko večje šole drugod. H. Jelovčan STRAHINJ — Organizatorji letošnjega slovenskega biatlona, ki sodi v okvir osmega množičnega smučarskega teka Po poteh Kokrškega odreda, so se v soboto v Strahinju izkazali. Čeprav nimajo še izkušenj za taka tekmovanja, so tekmovanje izvedli brez napake. Smučine so bile res odlične. Tekmovanje je doseglo svoj namen, saj je bilo v udinborštanskih smučinah nad petdeset pionirjev gorenjskih in slovenskih osnovnih šol. To je še en dokaz, da je tudi ta smučarska disciplina med našimi pionirji priljubljena, (—dh) — Foto: F. Perdan V SREDIŠČU POZORNOSTI Čas poklicne odločitve Medtem ko v najrazličnejših sredinah zagreto preverjajo praktične izkušnje usmerjenega izobraževanja, štopa vanj že tretja generacija slovenskih osmošolcev. Učencev, ki se bodo junija poslovili od osnovne šole, je na Gorenjskem okrog 2500. Čeprav se na poklicne odločitve že dolgo temeljito pripravljajo, je zanje marec tisti neizprosni mesec, ki terja dokončno opredelitev. Mreža prvih letnikov gorenjskih srednjih šol je podobna letošnji in je po številu vpisnih mest nekoliko ohlapnejša od števila osmošolcev. To niti ni slabo, saj omogoča učencem lažjo izbiro med usmeritvami in smermi izobraževanja, seveda pa bodo (tudi) zaradi tega spet nekoliko prikrajšane manj »privlačne« šole, ki se bodo morale brez ozira na potrebe združenega dela otepati z na pol praznimi oddelki. Do 25. marca morajo vsi učenci, ki želijo nadaljevati šolanje v skrajšanih ali srednjih programih — bodoči b-ruci pa do 28. marca — oddati prijave za vpis. Pred njimi je torej eden najpomembnejših korakov v življenju, ki ga je treba skrbno pretehtati. Zamuda ali nepravilna odločitev lahko kljub temu, da do vpisa manjka še nekaj mesecev, postane težko popravljiva napaka. Osmošolcem so pri odločitvah ob lastnih željah najbližji svetovalci vsekakor starši, ki na namere gledajo bolj življenjsko kot otroci in imajo, razumljivo, tudi več besede kot svetovalci v šolah ali skupnosti za zaposlovanje. Ena od pomembnih oblik, ki se je dokazala v poklicnem usmerjanju, pa so tudi informativni dnevi po šolah. Srednje šole jih pripravljajo za osmošolce v četrtek, 3. marca, ob 9. in 17. uri, naslednji dan ob 9. uri pa za kandidate za vpis v izobraževanje ob delu oziroma iz dela. Visokošolske organizacije bodo imele informativni dan v petek ob 9. in 15. uri ter v soboto ob 9. uri za študente ob delu in iz dela. Izredno dragocen pripomoček pri poklicni odločitvi je prav gotovo tudi razpis kadrovskih štipendij, ki številnim učencem in študentom ne predstavljajo več le denarne pomoči med šolanjem, ampak tudi bolj ali manj verjetno zagotovilo za kasnejšo zaposlitev. Gorenjsko združeno delo je za novo šolsko leto razpisalo 2011 kadrovskih štipendij, 303 manj kot letos. Kar 86 odstotkov štipendij je namenjenih za srednje izobraževanje, in to večinoma za proiz-vodno-tehnične usmeritve. Za višje in visoke šole jih torej ostane le štirinajst odstotkov; štiri za višje in deset za visoke. Dokaj skromen delež kadrovskih štipendij za študij kaže, da gorenjsko združeno delo vse prepočasi doumeva, da bo do višje produktivnih in razvojno perspektivnih proizvodnih programov lahko prišlo samo s sposobnimi strokovnjaki. Ob skrbi za poklicne opredelitve rednih učencev in študentov pa spet ostaja nekoliko v zatišju izobraževanje ob delu in iz dela. Prvi korak k naraščanju oziroma vsaj ustavitvi nazadovanja dopolnilnega izobraževanja delavcev morajo vsekakor napraviti organizacije združenega dela. Z internimi razpisi velja pohiteti, saj veljajo za delavce enaki pogoji in roki za prijave vpisa kot za redne šolarje. H. Jelovčan L Gorenjcem manjka enotnosti Zasedanje skupščine gorenjskih občin enkrat letno je premalo za seznanjanje z vprašanji, ki so nam skupna. Novi predsednik skupščine je Janez Piškur iz Tržiča, podpredsednik pa Boris Še-tina iz Radovljice KRANJ — Redko se na skupščinah zgodi, da se prav ob poročilu o opravljenem delu v preteklem obdobju razprava o izpolnjenih sklepih in o odgovornosti zanje tako zaostri, kot se je konec preteklega tedna na seji skupščine gorenjskih občin. Delegati so imeli resne pripombe na preveč redke sklice skupščin -le enkrat na leto, kar vsekakor ne more prispevati k usklajevanju skupnih interesov in problemov ne ravno najbolj enotne regije, povrh pa so tudi očitali predsedstvu skupščine gorenjskih občin, da je zanemarilo informiranje občinskih delegacij v tem obdobju. Skupščina je za bodoče obdobje sklenila to popraviti in sestala se bo večkrat na leto, prav tako pa naj bi se okrepila povezava predsedstva s posameznimi delegacijami v občinah. Na ta način naj bi imela skupščina več vpliva in pregleda nad problematiko, značilno za Gorenjsko, s čimer se sicer srečuje redno le predsedstvo skupščine, ki ga sestavljajo predsedniki skupščin občin in predsedniki izvršnih svetov. Tako bo morda skupščina lahko v večji meri vplivala na reševanje skupnih gorenjskih vprašanj. Vendar pa ni edina slabost iskanje skupnega jezika, pač pa izvrševanje dogovorjenega. Medtem ko pri reševanju nekaterih problemov ni bilo zatikanj, to so bili dogovori o blažitvi mesne krize, sovlaganja v bosanske premogovnike, sovlaganja v farmo prašičev v Stični in druge enotno dogovorjene naloge, pa se okoli nekaterih vprašanj Gorenjska vrti že vrsto let brez otipljivejših rezultatov. Tako se že najmanj pet let ustanavlja preskrbovalna skupnost, toda kaj dlje od iniciativnega odbora za ustanovitev in vprašanj o potrebnosti ter sprejetih sklepov še niso prišli. Na dnevnem redu seje je bilo tudi poročilo o delu Uprave inšpekcijskih služb za Gorenjsko v preteklem letu, ki so ga delegati ocenili za uspešno, menili pa so, da bi kazalo pogosteje kot doslej s problematiko, s katero se ukvarja inšpekcija, seznanjati javnost. Delegacija iz Radovljice pa je dala pobudo za turistično inšpekcijo, podobno kot to že ima sosednja republika. Skupščina gorenjskih občin je sprejela tudi programske umeri-tve za delo v tem letu ter program dela organov skupščine. Izvolila je tudi novega predsednika in podpredsednika skupščine. Novi predsednik skupščine z enoletnim mandatom je Janez Piškur iz Tržiča, podpredsednik pa Boris Šetina iz Radovljice. Obenem je skupščina sprejela tudi sklep o vrstnem redu opravljanja funkcije predsednika in podpredsednika, po katerem se izmenjavajo predsedniki vseh skupščin občin na Gorenjskem, povezanih v skupščino gorenjskih občin. L. M. KRANJ, torek, 1, 3. 1983 CENA 11 din Št. 16 O LAS 2. STRAN PO JUGOSLAVIJI DRAŽJI ČASOPISI IN IT Republiška ukupnost za cene je odobrila več podražitev. Tako se bodo dnevniki s 1. marcem podražili z 9 na 12 dinarjev, sobotna številka Dela pa od 12 na 15 dinarjev, mesečna na ročnina pa od 210 na 290 dinarjev. Mesečna vezana televizijska naročnina pa se bo v Sloveniji podražila od zdajšnjih 290 na 350 dinarjev. Odobrili so tudi 23 odstotno podražitev osemenjevanja živine. Odslej bo veljala ta veterinarska storitev 800 dinarjev, kar je po mnenju poznavalcev še vedno manj, kot je z njo stroškov. To je namreč plačilo za več poti in opravil. V zvezi s kmetijstvom je tudi določitev letošnjih zajamčenih cen za krompir, mleko in piščance. Cena za kilogram krompirja naj bo za 2,4 krat višja od cene kilograma sladkorne pese, zato bi letos morala znašati 7,90 dinarja. Zaradi dosedanjih in mar-čevskih podražitev, pred vrati so podražitve elektrike, premoga, mlečnih izdelkov in še nekaterih drugih važnih življenjskih potrebščin, naj bi se življenjski stroški povišali za 15 do 17 odstotkov. RAZPRAVA O POKOJNINSKEM ZAKONU Javna razprava o osnutku zakona o pokojninskem in invalidskem zavarovanju se bo začela že ta teden z republiškim seminarjem za aktiviste, ki bodo kasneje vodili javne razprave po občinah in v združenem delu. Podobni seminarji bodo po občinah od 7. do 11. marca, tako da se bo javna razprava o osnutku novega zakona sklenila do konca aprila. O ugotovitvah prvega kroga razprav bo predsedstvo republiške konference SZDL razpravljalo 4. maja, delegati republiške skupščine pa bodo do 11. maja sprejemali osnutek zakona. Potem bo v javni razpravi predlog. Če bo dobro pripravljen, da bo skupščina lahko sprejela še pred poletnimi počitnicami. VEC DEVIZ ZA IZVOZNIKE Zvezni izvršni svet še ni dal soglasja k enotnim merilom za porabo deviz v domači organizaciji združenega dela, čeprav naj bi dokument začel veljati ob koncu prvega tromesečja. Delež deviz, ki ostane organizacijam združenega dela od ustvarjenega deviznega priliva, naj bi bil veliko večji za izvoznike. 5. SEJA CK ZKJ Včeraj je bila v Beogradu 5. seja C K ZKJ. Uvodni referat o idejnih gibanjih v naši družbi je imel član predsedstva CK ZKJ Kiro-Hadži-Vasiljev. Ocenili so tudi, koliko različne sovražne sile izrabljajo našo neorganiziranost in počasnost pri reševanju gospodarskih težav, neorganizirano preskrbo prebivalstva in dogodke na Kosovu za oživljenje nacionalizma. Obenem pa so opozorili na izreden pomen skupnega reševanja najpomembnejših razvojnih vprašanj. Številke zaskrbljujejo Kaj utegnejo pokazati sklepne ugotovitve zaključnega računa v škofjeloški občini, so se te dni pogovarjali člani občinskega sveta Zveze sindikatov v Škofji Loki — Najglasnejše razprave o novem delavniku, prevozih na delo in razporejanju dohodka Škofja Loka — Zaključni računi so tudi v Škofji Loki skorajda zbrani in ovrednoteni. Člani občinskega sveta Zveze sindikatov, ki so se te dni sestajali, menijo, da le številke ne povedo vsega. Njihova razprava se je sukala pretežno okrog vsebine lanskega gospodarjenja v občini, večkrat pa so se vprašali tudi o startni osnovi za leto 1983. Številčni podatki govore o neraz-veseljivi lanski podobi gospodarjenja, saj so odstopanja od resolucij-skih določil in planov tolikšna, da občina ne dosega niti rezultatov leta 1981. Razlogi za to niso nobena skrivnost. Gre za akutno slabo oskrbljenost industrije (v Loki pretežno predelovalne) s surovinami in repro-materialorn, za posledice večjega izvoza in nesorazmerje cen, ki jih najbolj občutijo predelovalci. Fizični obseg proizvodnje je lani upadel, zlasti pri predelovalcih plastičnih mas, tekstilcih ter proizvajalcih preje in tkanin. Čeprav so temu krivi tudi notranji dejavniki kot sta zastarela organizacija dela in nestimulativno nagrajevanje, je večji delež krivde pripisati slabi oskrbljenosti proizvodnje. Delavec, tako so ugotavljali člani sindikata, danes ni več prvenstveno zainteresiran za debelino kuverte, temveč ga položaj sili v razmišljanje, ali bo jutri še imel delo. Pokrivanje uvoza z izvozom je sicer boljše kot poprej, toda boljši rezultat gre bolj na račun omejenega uvoza kot povečanega izvoza. Zaposlenost so v občini za kanček povečali, predvsem v gostinstvu in turizmu, kmetijstvu ter prometu, od družbenih dejavnosti pa v zdravstvu, medtem ko se je delež zaposlenih v gospodarstvu in obrti zmanjšal. Osebni dohodek v gospodarstvu se je lani bolj povečal kot v negospodarstvu, vendar povprečni v materialni proizvodnji znaša okroglih 300 starih tisočakov manj kot v družbenih dejavnostih. Največje povečanje beležijo gozdarji, najmanjše pa gradbeniki. Veliko besed je bilo namenjenih prevozom na delo, ki so se ob uvedbi novega delovnega časa še zaostrili. S prevozniki imajo v Škofji Loki že lep čas slabosti, čemur so vzrok zlasti nejasnosti glede cen prevozov, našli pa bi se tudi drugi vzroki. Mnogi delavci se ogrevajo za lastne avtobuse, ki naj bi jih kupile tovarne kot je to značilno že za nekatere v Škofji Loki, toda ta rešitev bi bila draga ob kopici neizkoriščenih možnosti, ki jih ponuja Alpetour. Osnovno vprašanje je bilo, kako letos in v prihodnje bolje gospodariti. Verižne reakcije cen, devizna izsiljevanja, iskanje lukenj v zakonih in vrsta posegov v delavčevo samoupravno besedo jemljejo pogum. Navzoči na razpravi občinskega sindikalnega sveta so menili, da je sindikat vendarle dovolj zrel in močan za odločno akcijo. Družno z gospodarsko zbornico, izvršnimi sveti in medobčinskimi sindikalnimi organi bodo morali izpeljati dogovarjanje v gorenjski reproverigi. Samo po sebi dogovarjanje sicer ne prinaša rešitev, saj so še vedno mogoča izsiljevanja in nespoštovanja podpisanega. Toda z zahtevo po odgovornosti ka-nijo biti pri sindikatu tokrat odločnejši kot poprej. D. Z. Zlebir Več kvalitetnih prireditev v___ Radovljiška mladina o zaposlovanju Radovljica - V petek, 25. februarja, je radovljiška mladina sklicala problemsko konferenco o zaposlovanju, štipendiranju in usmerjenem izobraževanju, na katero je povabila strokovnjake skupnosti za zaposlovanje, predstavnike združenega dela in radovljiških šol. Beseda je tekla pretežno o neugodnih razmerah na področju zaposlovanja, ki jih danes občuti zlasti šolana mladina. Mlade, ki so sodelovali na problemski konferenci, je zanimala predvsem nadaljnja perspektiva zaposlovanja ter povezovanje združenega dela s sistemom usmerjenega izobraŽevanja, kar do danes še ni dalo ugodnih rezultatov. Posebno živahno so razpravljali o gostincih, ki beže iz tega poklica, ker v njem ni niti prihodnosti niti dobre stimulacije. Obširneje bomo o ugotovitvah petkove konference poročali prihodnjič. D £ Radovljica - Komisija za kulturo pri radovljiškem občinskem sindikalnem svetu že nekaj let uspešno vodi kulturno akcijo, ki jo denarno podpirajo s svojimi prispevki organizacije združenega dela. Skupaj s kulturno skupnostjo so ietos na osnovi programa kulturne akcije začrtali, da bo prispevek zanjo znašal po 10 dinarjev na zaposlenega v organizacijah z manj kot 100 zaposlenimi, po 8 dinarjev v organizacijah z od 100 do 200 zaposlenimi in po 7 dinarjev v delovnih organizacijah, ki imajo več kot 200 delavcev. V zameno dobe delavci določeno štvilo vstopnic za vse prireditve v okviru kulturne akcije. Letos obsega 15 gledaliških predstav, 6 glasbenih in pevskih koncertov, 2 folklorni prireditvi in 5 foto in likovnih razstav. Skupaj torej 28 kulturnih prireditev. Od skupno 15 gledaliških predstav bodo 4 izvedla poklicna gledališča, 5 polpoklicna, ostale pa domače ljubiteljske gledališke skupine. Organizirali bodo vsaj en nastop v Sloveniji priznanega zbora, ostalih 5 bodo pripravili domači zbori, enega bodo združili z nastopom pihalnega orkestra. V program so vključili tudi kulturno prireditev za delavce iz drugih republik. Kulturne prireditve bodo razpršene po številnih krajih radovljiške občine. V okviru kulturne akcije so v jeseniškem gledališču Tone Čufar odkupili za vsako abonmajsko predstavo 10 sedežev. Do- datno so program dopolnili s prireditvami, ki jih bo pripravila Zveza kulturnih organizacij Radovljica in sicer 20 prireditev v izvedbi domačih ljubiteljskih društev. Vključene bodo res kvalitetne prireditve domačih izvajalcev, saj letos pri sestavi programa kulturne akcije sledijo usmeritvi, da bodo obiskovalcem ponudili čim več kvalitetnih prirditev. Letošnji program radovljiške kulturne akcije bo torej vseboval kar 48 prireditev. Lani so v radovljiški občini v okviru kulturne akcije izvedli 70 .prireditev, medtem ko so jih načrtovali 56. Skupaj se jih je udeležilo okoli 14 tisoč obiskovalcev, kar po meni, da povprečje na prireditev znaša 200 obiskovalcev. Če pogledamo še leto nazaj, primerjava kaže, da obisk upada, zato so letos posvetili posebno pozornost ka-kakovosti. Leta 1981 so namreč imeli 62 kulturnih prireditev, ki jih je obiskalo 15.900 obiskovalcev. Lanska kulturna kacija je obsegala 35 gledaliških predstav, od tega 23 v domaČi izvedbi in 12 v izvedbi poklicnih oziroma polpoklicnih gledališč. Imeli so 9 glasbenih prireditev, od tega 5 pevskih koncertov v domači izvedbi, nastop okteta, nastop godbe na pihala, gostili so pevce iz Varaždina in Ivanjca. Izvedli so že 5 folklornih nastopov, enega je pripravila domača skupina, enega zdomska, enega so pripravili v okviru sozda Slovenske železarne, dva nastopa so pripravili gostje iz Boštjana. Priredili so 5 likovnih in 7 foto razstav. V okviru akcije so pripravili še 9 kino predstav. Prapor za obletnico planinstva Ljubljana — V soboto, 26. februarja, je bila v Cankarjevem domu v Ljubljani osrednja slovesnost ob 90. obletnici ustanovitve Slovenskega planinskega društva. Na proslavi, ki ie minila kot veličasten prikaz najvidnejših dosedanjih dosežkov v našem planinstvu, so se zbrali predstavniki planinskih društev iz vse republike, gostje iz zamejstva in nekateri naši ugledni družbenopolitični delavci. , , V izredno domiselnem in pestrem sporedu, pripravila in prenašala ga je ljubljanska televizija, so nastopali orkester Slovenske filharmonije, mešani pevski zbor SPD Planina iz Sel na Koroškem in člani Slovenskega narodnega gledališča iz Ljubljane. Umetniško besedo o naših gorah so slikovito povezali posnetki iz naše planinske zgodovine in delovanja planincev ter alpinistov dandanes. Slavnostni govor na proslavi je imel predsednik Planinske zveze Slovenije Tomaž Banovec. Ko je opisoval značilnosti v razvoju organizacije, je med drugim ocenil, da je planinstvo trdno vpeto v vsebino dela Socialistične zveze, mladinske organizacije in sindikatov. Kot je tudi naglasil, čakajo planince še mnoge naloge, med katerimi bo zlasti pomembno vključevanje planinske rekreacije v turistično ponudbo. Slovesnost so sklenili z razvitjem prvega prapora Planinske zveze Slovenije. Nanj bodo društva pripela svoje trakove ob osrednjem praznovanju letošnjega dneva planin planincev septembra v dolini Krma. S. Saje ^ - „ Ii.». ne kazalo še z dodatnimi i ločiti. Še nasilneje bi 'nekateri imenovali Soro kot Sovro (od vreti«), češ, Poljanska Sora blizu vasice Sovre, jugovzhodno * Zirov. SLOVENSKA ZASTAVA N ekolikanj nenavaden v ta zapis. Toda dejstvo. £ je znani narodnjak AbC* Globočnik plemeniti Sorodolš*. Železnikov v okviru dejavno^ gibanja za Zedinjeno Slovenije začetku druge polovice pretek^ stoletja kot prvi »določil« barvvsk venske zastave veljavne prav v čas! TAVČAR - DAVĆAR R ad vpletam v svoje z jezikovna razmišljanja bolj ugibanja - o kraje*«* ledinskih in osebnih imenih. Si tako se bom dotaknil tudi L_ Tavčar, ki je dolgo zmotno vehi nekakega Tajčarja (t. j. Nerncai.1 so novejše raziskave dognale, dađ izvira iz Davčarja, torej prebiva« Davče. Sploh pa Davča ni a* daleč od Ćetene ravni, kjer je več rodov prednikov pisatelja I Tavčarja. Pot na Četeno (914 m) mi bo tem ljubša, ker veže na vasico prijazen mlajših let. spomin Železarski trg Železniki v Valvasorjevi dobi. Edo Torkar #popotna povest plovba Potem sva se še nekajkrat dobila — in potem sem šel v vojsko. Saj veš, kako je to, če si v vojski. Nič nisem hotel forsirati, še pisal sem ji komaj, da ne bi mislila, da jo v kaj silim. Niti poslovil se nisem od nje, preden sem šel, ker sva bila ravno takrat zaradi neke malenkosti sprta; pravzaprav - jaz sem bil sprt z njo. Jaz norec, ki nisem vedel, kaj imam. dokler nisem zgubil! In tako — jaz iz vojske nisem dal niti glasu od sebe, ona pa je začela z Mesarošem... In je še zdaj z njim... In še pisala mi je, ko se je začel smukati okoli nje in če bi ji takrat vsaj odpisal... če bi ji pisal naj ga pusti in naj čaka mene... Takrat še ne bi bilo prepozno... A jaz, norec! Zdaj pa je. kar je" ona je že deset let z njim, otroke imata, jaz pa Saj me vidiš: zapit, zanemarjen pomorščak, ki se zmeraj znova ženi s kurbami in flašami - s prvimi zmeraj manj, z drugimi zmeraj več - ki na lahek način požene vse, kar težko prigara, ki na kopnem niti svoje postelje nima, na katero bi se lahko ulegel in od- počil... ki se venomer klati po teh prekletih morjih in zgublja čas in zdravje na teh prekletih železnih lupinah... Že devet let pomisli, že devet let! In koliko let še, preden me ne bo pobralo, koliko? Mogoče bi bilo vse drugače in boljše, če bi z Nedo takrat ostala skupaj. Gotovo bi bilo boljše — zame in zanjo. Tudi zanjo! Včasih jo srečam na ulici, in če ima čas, greva na kavico ... In še zmeraj — tisti njen pogled, tisti njen nasmeh... Kar mravljinci mi grejo po telesu in vroče me spreletava, ko jo gledam, in sline mi zmanjkuje v ustih, ko govorim z njo... Ah, kaj, pojdiva v salon, srk-niva še kaj, dokler je še kaj pijače.« In sva. šla. Jeremija pa je zapel: »... Kad bi ove ruže maleee za bol mog srca znaleee...« Česar ne zmore še tako viharno morje, naredi alkohol — zmeša ti glavo in želodec. »Fant, še nikoli nisem bil tako nalit,« sem rekel Zlatku. ko sem se že proti jutru opotekel v kabino Legel sem na kavč, pa mi ni odleglo. »Zlatko, jaz sem pijan,« sem stokal, vmešal sem viski s pivom in zdaj sem pijan.« Zlatko pa: »Nič hudega, cimer, kar na moj pograd lezi, bom jaz danes na kavču spal « Kar oblečen sem legel na spodnji pograd. Mislil sem, da bom crknil, tako se mi je vrtelo v ^lavi. »Zlatko, meni je slabo«, sem zastokal, »Zlatko, jaz bom kozlal...« »Nič hudega, kar skozlaj se, na tla se sko-zlaj, boš videl, da ti bo odleglo.« In jaz sem se skozlal, na tla sem se skozlal in res mi je odleglo. Zlatko je šel v kuhinjo po krpo in po kan-glo z vodo, ko pa je prišel nazaj, sem bil že toliko pri sebi, da sem lahko sam očedil za sabo. »Vidiš, tako je, če treznjakovič pogleda pregloboko v kozarec,« mi je oponesel Zlatko. Želodec sem spraznil, nori vrtiljak v glavi se mi je ustavil, zaspati pa kljub temu ne morem. »Kako je bilo popoldne v makini?« vprašam Zlatka. »Svinsko.Separator olja je začel puščati in celo naročje štupe sem porabil, da sem očistil podest okoli njega. In ko sem prišel v kontrol no kabino na Čaj, me je sekondo spet začel za jebavati zaradi tiste cunje, ki sem jo včeraj pozabil v karterju pomožnega motorja...« »Poslal bi ga nekam! Kaj se ima pa on za vtikati v tvoje delo — saj je vendar noštromo tu na barki, in čif in kapo, da se brigajo zate.« »Misliš, da mi ni zakuhalo? Prav imaš. lahko bi ga nekam poslal, celo moral bi ga. Ta tip me že od prvega dne zajebava. Kolikokrat so me že zasrbele pesti, da bi ga na gobec.« »Daj ga že enkrat, pa bo mir « »Ha! To je lahko reči. Ampak ti ga ne po znaš tako kot ga jaz. Če bi ga zares mahnil, ali pa mu samo zagrozil, da bi ti videl, kako hitro bi se stekel zjcjkat svojemu velikemu prijatelju kapu v naročje, jaz pa bi v prvem portu dobil avionsko karto in šibal domov Pa kaj to, to ni nič — saj sem že četrti mesec na tej barki in že na prejšnji sem bil sedem me secev, že zdavnaj bi lahko šel na dopust, če bi hotel; en mesec prej ali pozneje, kaj ira -mar. A problem je drugje: ne pozabi, da ; me radi vzeli - morali so me vzeti n zdaj > nost in letel bom. kakor sem dolg mširok ~ mo še čakajo, da naredim spet kakšno neu' Zun lete? bom. kakor sem dolgj« ^ ben jezični dohtar me ne bo vec resd. Ce bc* £ šel iz Plovbe - in bog mi pomagaj, da b; * to kmalu zgodilo - bom ^ spor^umno tn? i ,«tni volii nočem, da me vržejo ven k. kakšnega cucka in da bo potem to vse živi* nt hodilo za mano. Pa ko bi vsaj slo samo Jfi A t so še moji stari; tu je moj oče. k^ direktor gradbenega podjetja v našem m*: direktor grau imetl ^ ^ m b. na vs 'c naan « USpeS?fbf lahko povem- dve leti sem že > vem teb lahKO P^ ne upam ^^ morju, pa si staremu h na mTzlaegal. da so me vzeli za meh. ka TOREK. 1. MARCA 1983 KULTURA 5. STRAN S knjižne police Domišlijski svet Branka Čopiča Branka Čopiča poznamo kot plodnega pisatelja za otroke in mladino, kakor tudi za odrasle. Njegov literarni opus je vsekakor prevelik, da bi ga mogli predstaviti v tem zapisu. Pisateljevo ime in njegovo delo naj omenimo le v zvezi s knjigo, ki je izšla lani pri Mladinski knjigi v Ljubljani v zbirki Sončnica in ima naslov Doživljaji mačka ToSa in druge povesti. V knjigi je zbranih štiriindvajset krajših mladinskih in otroških povesti, med katerimi prednjači prav naslovna pripoved - Doživljaji mačka Toša. Coeić nedvomno sodi med tiste pisatelje, ki so napisali za mladino največ branja iz časa narodnoosvobodilne vojne. V teh delih so zaživeli junaki, ki jih je Čopič dobro poznal. Veliko krat je upodobil tudi avtobiografske spomine na mladost. Toda to ?e vedno ni vse - pričujoča 2birka pripovedk namreč kaže pisatelja v še neki razsežnosti. Tu gre Namreč za svojevrsten splet spominov in motivov, ki jih je pisatelj tiašel v naravi, v zakonitostih živalskega sveta, delno seveda tudi v svoji domišljiji. V pričujoči izdaji gre ia izbor iz pisateljevega najzgodnejšega opusa za otroke, iz že pred drugo svetovno vojno izdane zbirke pod naslovom V carstvu metuljev in medvedov ter za izbor iz knjige Izpod zmajevih kril, ki je izšla prvič pred tridesetimi leti. Naslovna pripoved pa je kot nekoliko daljše delo izšla prvič že leta 1954. V večini pripovedi, nastopajo živali, pa vendar ne moremo govoriti o »klasičnih« basnih. Lahko pa govorimo o množici karakternih lastnosti, ki jih Prek živali pisatelj odkriva tudi pr; človeku, - bodisi da so mu prirojene ali pridobljene. Čopičevi živalski ju-haki govorijo isti jezik. Razumejo m Prepirajo se med seboj ali pa skusajo Siveti drug mimo drugega. Precej alegorij torej, ki pikro „obračunavajo % človekovimi dobrimi m slabinu lastnostmi. Pisatelj je ob teh prigodah svojih junakov med drugim Okušal poudariti .tudi svoja temeljna Spoznanja o smislu in lepoti življe- JV malokaterem književnem delu lesofttjemed naravo, živalmi in človekom prikazano tako jasno m enkratno, kot v Doživljajih mačka Toša, pravi v spremni besedi h knjigi Miha Mate. Po drugi strani pa prav ob tej pripovedki kar najbolj avtentično doživimo kmečki svet pisateljevega rodnega kraja. Knjigo je bogato in izjemno uspešno ilustriral akademski slikar Kogtja Gatnik, izšla pa je v nakladi Štiri tisoč izvodov. Boris Bogataj Večer sodobne slovenske ljubezenske poezije — Osrednja knjižnica iz Kranja je v letošnjem mesecu kulture pripravila v četrtek, 24. februarja v dvorani Prešernovega gledališča literarni večer, ki je bil posvečen sodobni slovenski ljubezenski poeziji. Sodelovalo je devet slovenskih pesnikov, ki so sami prebrali svoje pesmi: Valentin Cundrič, Bojan Pisk, Andrej Brvar, Ivo Svetina, Ervin Fritz, Saša Vegri, Dane Zaje, Boris A. Novak in Jože Šmit. Foto: F. Perdan Akvareli o Pegamu in Lambergarju v tržiških vrtcih Vzgojni program za predšolsko vzgojo zahteva na področju umetnostne vzgoje kar največjo pozornost: omogočiti otrokom stik s pravo umetnino. V različnih okoljih so seveda za to različne možnosti. V Tržiču smo se dogovorili z muzejem, da bodo prostori v vrtcu občasno postali galerija. Trenutno poživljajo garderobe, hodnike ali stopnišča čudoviti akvareli Toneta Kralja. Razstavo postavlja umetnostni zgodovinar Janez Šter, ki je tudi z velikim posluhom za dojemljivost otrok, napisal spremno zgodbo k slikam, ki je še posebno zanimiva, ker se dogaja v teh krajih. Ruševine Lambergarjevega gradu nad Bistrico so še vedno nema priča preteklih Časov. Kakšen je bil odziv otrok, poročajo vzgojiteljice iz vrtca v Križah. Vzgojiteljica starejših predšolskih otrok Sandra Gubič pravi: »Prvi stik otrok z razstavo je bil poln začudenja in navdušenja. Primerjali so se z junaki. Kar težko so dojeli, da se slik ne smejo dotikati, ker bi se poškodovale. Ko so pridi starši po otroke, so jih ti povabili k ogledu slik. Naslednjega dne sem načrtovala skupno usmerjeno zaposlitev. Seznanila sem jih z zgodbo o Pegamu in Lambergarju, nato pa smo si posamezne slike podrobneje ogledali. Vzpodbujala sem otroke, da so sami pripovedovali, kaj jim posamezna slika prikazuje. Najbolj so jih pritegnile slike, ki so prikazovale grad. Lambergarja in njegovega konja ter boj in zmago Lambergarja s hudobnim vitezom Pegarnom. Ko ^mo se vrnili v igralnico, so se otroci spontano še dolgo pogovarjali o razstavi. Iz pogovora sem razbrala, da se vsi otroci enačijo s pogumnim vitezom Lambergarjem. Vtise iz razstave so potem otroci na različne načine likovno oblikovali.« Vzgojiteljica Jane Aleksandra, ki vodi nekoliko mlajšo 5-letno skupino otrok, je zlasti opazila rno&io podo-življanje vlog Pegama in Lambergarja, so tudi ponazarjali. Zelo jim je bil všeč beli konj. Nekega fantka je zgodba tako prevzela, da je neprestano vpraševal, če je Lamber-gar res premagal Pegama, čeprav je imel kar tri glave. Vzgojiteljica malih šolarjev Vera Vrtač je prav tako opazila veliko zanimanje otrok, zgodbo ob slikah so hoteli večkrat slišati. Ker so pa otroci že nekoliko realisti, so primerjali nekdanje čase (ko ni bilo avtomobilov) z današnjimi. Navdušil jih je sel in zlasti konji. Pri likovni zaposlitvi so jih potem oblikovali iz različnega materiala. Nek očka je svojemu otroku razlagal: »Vidiš, to je pa tisti slikar naslikal, kot Martina Krpana ...« Droben dogodek...? Morda, pa vendar je uspel združiti v skupno doživetje otroke, vzgojitelje in starše. To pa je že mnogo. M. V. Medvedek na obisku Kranj - V lutkovnem gledališču v gradu Kiselštajn bo v četrtek, 3. marca ob 16. in ob 17. uri gostovala lutkovna skupina krajevne skupnosti Kodeljevo iz Ljubljane z lutkovno igrico Medvedek na obisku«. Teden slovenske drame odlična gledališka informacija Tudi letošnji festival utrdil svoj pomen — V izboru tudi nagrajene uprizoritve — Več kot 4.000 gledalcev — Manj izrazitejših predstav Deset gledaliških dni, enajst različnih predstav, petnajst ponovitev in 4141 gledalcev — to bi bil kratek raport ob zaključku trinajstega gledališkega festivala, ki ga vsako leto že po tradiciji organizira Prešernovo gledališče Kranj. Glede na število ponovitev ter glede na odzivnost pri občinstvu se letošnji festival bistveno ne razlikuje od prejšnjih. Svojo »statistično« raven je vsekakor obdržal, v primerjavi z nekaterimi prejšnjimi festivali pa ni bilo tistih izrazitih gledaliških dosežkov, ki so tako v strokovnem kot zunanjem blišču šokirali. Predvsem je seveda tudi letošnji festival obdržal svojo notrajo vsebino — to pomeni, da je bilo na kranjskem festivalu vse tisto kar je gledališka Slovenija imela v preteklem letu. Nekatere pripombe, ki jih je slišati so v glavnem neumestne, saj je festival že v svojem naslovu točno opredeljen in povsem jasen. Če se kdaj zazdi, da program ni najboljši, bo pač to pripombo treba nasloviti na vse slovenske gledališke ansamble, ki dejansko omogočajo kranjski festival ter ga opredeljujejo tako v kvaliteti kot v kvantiteti. Tako so v letošnjem izboru Tedna slovenske drame bile tudi vse tiste predstave, ki so bile nagrajene (seveda v kolikor so bile uprizorjene na osnovi slovenskega teksta) na vseh prejšnjih mogočih festivalih, predstava amaterske skupine je že uveljavljena informacija slovenskega amaterskega gledališča, predstava iz Banja Luke pa je lahko dokaj dobro uveljavila, v okviru vseh predstav, trenutni odmev slovenske gledališke besede v Jugoslaviji. Na letošnjem festivalu ni bilo Okrogle mize. Organizator namreč ugotavlja, da so iz leta v leto Okrogle mize »pešale« tako v zanimivosti kot v odzivnosti, postajale so vse bolj predavateljskega značaja na-mensto, da bi se v razgovoru soočila vsa polemična nasprotja. Očitno je več poslušalcev kot pa tistih/ki se žele javno eksponirati . . . Prešernovo gledališče že razmišlja, da bi v prihodnje v času festivala okrepili ure gledališke vzgoje, saj je gledališki praznik več kot primeren za soočanje šolske mladine z različnimi ustvarjalci pri gledališki predstavi. Med spremljevalnimi prireditvami velja posebej podčrtati razstavo gledališke fotografije, ki pa med fotografi vse bolj zgublja na veljavi ter predvsem podelitev letošnje »Nagrade Slavka Gruma«, ki jo je dobil eden največjih povojnih slovenskih in jugoslovanskih dramatikov Dominik Smole. Trinajsti Teden slovenske drame je vsekakor potrdil svoje mesto v slovenski kulturni ustvarjalnosti, največ pa od kranjskega festivala seveda »odnesejo« gledalci Prešernovega gledališča, ki imajo edinstveno priložnost, da v kratkem razdobju spoznajo vse značilnosti trenutnih smeri v slovenskem gledališču. To soočenje pa je dobrodošlo seve da tudi domačemu ansamblu, ki vedno znova preverja svoje ustvarjalne potenciale s tistimi družinami, ki so statusno poklicne. Kranjski gledališčniki so v dneh festivala navezali in utrdili stike z ostalimi gledališči, tako da se do konca sezone obeta živahno gledališko dogaja- nje. M. L r Grafike v Šivčevi hiši Radovljica — V razstavišču Šivčeve hiše si lahko še do 6. marca ogledate razstavo »Slovenska ekspresionistična grafika«, ki jo je posredovala Moderna galerija iz Ljubljane. Gre za mikavno razstavo triindvajsetih originalnih grafičnih listov štirih priznanih slovenskih grafikov: Božidaria Jakca, Vena Pilona, Mirne Maleša in Toneta Kralja. Potujoča razstava je zbrana iz zbirk ljubljanske Moderne galerije z Željo, da predstavi zgoščen pregled polpreteklega obdobja naše grafike, obdobja, v katerem moramo iskati korenine vsega kasnejšega bogatega razvoja sodobne slovenske grafike. Izšel je ponatis knjige Josipa Žontarja »Zgodovina mesta Kranja« Staro zgodovino povezujmo z novo £"ranc Puhar-Aci: Te dni bo kranjske knjižne police obogatila knjiga, ki je bila vsa leta Po vojni v naših knjižnicah najbolj iskano čtivo: »Zgodovina mesta Kranja« izpod peresa kranjskega Zgodovinarja Josipa Zontarja. t rvić knjiga izšla leta 1939. V Sloveniji Velja za eno najpopolnejših in najkvalitetnejših tovrstnih del Dolga desetletja je že ni moč dobiti v knjigarnah, potrebe po njej so vse Večje, zato so se pri Skupščini občine Kranj odločili za ponatis. Stabilizacija je kriva, da je izšla le v 500 Uvodih, tako da jo bodo dobile le 4<;le in knjižnice, okrog 200 knjig pa bo šlo te dni v prodajo v knjigarno »Simon Jenko«. Nekaj čez 2000 dinarjev bo stala. Skoda je le, da ponatisa ni dočakal njen avtor Josip £ontar. Lani smo se za vedno ponovili od moža, ki je s tolikšno ljubeznijo in-skrbjo deset let zbiral gradivo in pisal zgodovino rodnega r»esta. , , Takole pravi v svojem uvodu h kjjjigi: »V knjigi sem skušal opisati nastanek mestne naselbine, njeno rast, Zastoj in ponovni dvig v teku sto-Wij do današnjih dni. Metoda, ki ^n jo uporabil pri tem se je Oblikovala iz gradiva. Zaveda! sem da predstavlja vsaka mestna Naselbina organizem, nekak mikro-kozmos, in da mora zaradi tega testna zgodovina predočiti vse ob-*0ce in izraze njegovega življenja. Upošteval sem tudi razmerje med "ri^tom in njegovim podeželskim poljem (»mestno pokrajino«), od-hožaje med oblikami življenja in Organizacije v mestu in izven njega, medsebojne prijateljske in sovražne Sitke, vobče stoletne tokove gosposkega, socialnega in splošno kul- turnega značaja, ki so prodirali iz mesta v podeželje in obratno. Zato knjiga ni samo zgodovina mesta Kranja, marveč cele kotline in, kolikor je bil Kranj zmožen združiti gospodarsko življenje Gorenjske, tudi v bistvenih ptezah zgodovina Gorenjske. Končno pa mestna zgodovina ni smela biti lokalna kronika najvažnejših dogodkov, marveč povezana in uvrščena'v celotni zgodovinski razvoj našega naroda, da odkrije notranje sile, ki so oblikovale preteklost našega mesta. S tem želi biti knjiga živa vez med preteklostjo in sedanjostjo.« • • • Ob izidu ponatisa »Zgodovine mesta Kranja« smo se pogovarjali z Francem Puharjem-Acijem, dolgoletnim predsednikom uredniškega odbora kranjskih zbornikov. Kako da ste se nazadnje le odločili za ponatis te vredne knjige? »Saj je skoraj nikjer več ni bilo moč dobiti..Ko smo se pričeli dogovarjati, da bi bil potreben ponatis, sem se hotel prepričati, če je res takšna nuja zanjo. Po pravici povem, da sem kar pol leta hodil v knjižnico spraševat zanjo, pa je nisem mogel dobiti Vedno je bila oddana. In ko sem se pozanimal kdo jo največ išče in bere, sem izvedel, da so to študentje. Torej mladi ljudje, ki hočejo spoznati zgodovino svojega mesta in Gorenjske. Potem smo se zlahka odločili.« Toda zakaj le 500 izvodov? »Morda je res škoda. Morda pa ne. Dostikrat tudi takšnele knjige, kot je ta, obleže na knjižnih policah m se na njih nabira prah. In ker občini Franc Puhar-Aci: »Z vsakim novim zbornikom se izpopolnjuje stara in nova zgodovina mesta Kranja in okolice.« — Foto: D. Dolenc manjka denarja, izdaja takšne knjige je pa draga, smo se odločili za majhno naklado. Toda večina vseh knjig bo šla v knjižnice in šole, kjer jo bodo imeli mladi vedno na voljo « Je ponatis povsem skladen z originalom? »Povsem. Celo tako daleč smo šli, da smo za to knjigo izbrali prav takšen rumenkast papir, kot ga ima original in prav takšne črke pa seveda vezavo, naslov in vse, kar sem sodi. Le nekaj tiskovnih napak smo izločili,, se razume. Gre pa tu velika zahvala delavcem Gorenjskega tiska v Kranju, ki so se resnično potrudili in izdali veren ponatis knjige. Smo pa nekaj dodali, in sicer zapis dr. Ceneta Avguština »Novejša raziskovanja -o umetnostni zgodovini Kranja« in dr Andreja Valiča »Arheološka raziskovanja na kranjskem območju v preteklih 'štirih desetletjih«, kar seveda knjigo še oliogati.« Govori se, da boste verjetno ponatisnili tudi kranjski zbornik, ki je izšel leta 1960 ob 900-letnici mesta Kranja. »Verjetno bomo morali zagristi tudi v to. Tudi po tem zborniku je veliko povpraševanje. V nakladi 1500 izvodov je izšel, kot izhajajo vsi ostali kranjski zborniki, in je takoj pošel. Seveda je tu vprašanje denarja, vendar upam, da bodo tudi za takšne stvari prišli boljši časi.« Zdaj se vaš uredniški odbor zagotovo že pripravlja na nov zbornik. »Že. Kot je znano, prinaša vsak naš zbornik neko geslo. Zbornik, ki bo izšel leta 1985, bo imel geslo »40 let svobode«. Poleg davne zgodovine, zgodovine iz NOB, bomo v njem zbrali tudi vse, kar se je v teh 40 letih po vojni v Kranju naredilo, zgradilo. Nekoliko več poudarka bo dano tudi letom od 1918 do 1941, od nastanka kraljevine Srbov Hrvatov in Slovencev do druge svetovne vojne. Ne le politične, tudi socialne razmere in premike, ki jih je ta čas prinesel, bomo obdelali. Kateri pa ste tisti možje, ki se trudite pri zbornikih? »Menda smo že dvajset in več let eni in isti sodelavci: Jože Žontar ml., ^ene^Avguštin, .Janez Spšnik, Tine Zaletel, Slavko Luin, Milan Bajžeij in jaz. Moram pa pripomniti, da izdajanje take publikacije vzame veliko časa, zahteva veliko truda, iskanj. Vendar smo tu vsi takšni, ki to delo sprejemamo in vodimo z veliko ljubeznijo do Kranja, do občine. Potrebna je zagnanost, kot povsod.« Osnove za naše delo iščemo tudi v Žontarjevi Zgodovini mesta Kranja. Z vsakim novim zbornikom, ki ga izdamo, se njegovo delo dopolnjuje, izpopolnjuje. Mislim, da je v Sloveniji to edinstven pristop. Takšne zgodovinske obdelave mesta ne poznajo nikjer drugje v Sloveniji. Veseli smo, da smo dobili veliko mladih sodelaveev, zgodovinopiscev. Pri zadnjem zborniku so se neverjetno dobro izkazali. In tudi v naprej bodo imeli prednost, če bodo le hoteli. Veliko dela nas še čaka. Ne le pri zbornikih mesta in občine, temveč tudi pri pisanju krajevnih zbornikov. Lovimo dogodke, žive priće in resnično bomo morali pohiteti, sicer bodo ljudje odšli...« Pravite, da ste zadovoljni s tiskanjem v Kranju? »Da, tako zelo, da smo se odločili, da bomo vse tiskali tu. Tudi zbornike, ki smo jih doslej tiskali v Tomšičevi tiskarni. Za vse je lažje, če je tiskarna blizu. Žal nanQ je tudi, da smo pri zborniku šli v drugačen format. Sili ven iz knjižne police. Zdaj bi šli raje na klasičnega, a ne bo šlo. Resnično smo imeli tokrat srečno roko s tiskarno. Knjigi se vidi, da je postavljena, tiskana in vezana z veliko skrbjo, z ljubeznijo. Upam le, da jo bodo z enako ljubez-ni|0 jemali v roke tudi naši občani.« » ••« • D,Dolenc GLAS 6. STRAN GORENJSKI KRAJI IN LJUDJE r VAŠA PISMA RETEČE NISO RATEČE V Sloveniji so tri vasi s sličnim imenom: Radeče pri Zidanem mostu, Rateče pri Planici in Reteče pri Škofji Loki. Zal se pri pisanju imen teh krajev večkrat pojavi zmeda, saj Reteče postanejo Rateče in obratno. Vendar so takšne zmešnjave povsem odveč, saj niti Rateče niti Reteče niso majhne in tako neznan kraj. Reteče imajo na primer nad 100 hiš, novo šolo, kulturni dom pa Iskrino tovarno itd. Zamenjava Rateč in Reteč lahko povzroči tudi škodo. Tako ste v Glasu št. 11 z dne 11. februarja na koncert vabili Ratečane, ne pa Retečane, kjer je v resnici koncert bil. Ker ljudje Glas berejo in zaupajo njegovim sporočilom, je to vplivalo na manjši obisk koncerta. Priporočam, da boste v prihodnje pri tem bolj pozorni! Franc Rant, Reteče 6, Škofja Loka OB JUBILEJU KRANJSKEGA PIHALNEGA ORKESTRA Presenečen sem bil ob branju člankov ob 85. obletnici kranjskega pihalnega orkestra, obenem pa tudi vesel, saj v nas, začetnikih delovanja tega orkestra, še vedno bije godbeniški duh. Potrti smo, ker bi se ob tem visokem jubileju nas starejših lahko vsaj spomnili, če nas niste povabili na jubilejni koncert. Ko je orkester slavil 70. obletnico delovanja, nas je bilo še nekaj, ki so nas povabili na slovesnost in smo skupaj obudili spomine, kako je životarila prva godba leta 1898 in druga iz leta 1908/9. Od prve, ustanovne godbe, je bil takrat živ edino še Alojz Jerman, ki je sedaj že pokojen. Ta godba je delovala le nekaj let, o njej pa priča fotografija, ki jo ima sedanji orkester v arhivu. Drugo rojstvo godbe je bilo leta 1908/9. Posnetek te godbe je iz leta 1910, na njem pa je godba slikana skupaj s konjičkom ponijem. Od tega sestava je živ samo še en godbenik in sicer pisec tega sestavka, dirigent pa je bil Arnolt Wlasak. Tretji še ohranjeni posnetek godbe je iz leta 1914. Dirigent je bil Poeschl, godbenikov pa nas je bilo 44. Koliko nas je še živih, je težje uganiti, lahko pa bi našli tiste, ki živimo v Kranju. Godba je delovala do prve svetovne vojne. Žalostne so bile njene zadnje koračnice, ko smo spremljali mobilizirance na železniško postajo. Vračali smo se tiho, tudi z instrumenti tistih naših godbenikov, ki so bili med mobilizi-ranci. Tretjina se jih ni vrnila, godba pa je med vojno utihnila. Po prvi svetovni vojni smo ponovno zaigrali. 18 godbenikov nas je bilo. Vodil nas je JoŠko Pavlič. Tri leta in pol smo igrali. Zadnjič smo igrali 22. avgusta leta 1922 ob polaganju temeljnega kamna za narodni dom. Mlajši godbeniki vedo več o novejši zgodovini. Zapustil sem godbo in klarinet. Vseeno priporočam, da bi zgodovini kranjske godbe namenili več pozornosti, saj bi starejši člani lahko veliko povedali. Karel Brezar, Kranj Cesta na Klanec 45 KMET IN NJEGOVA PRODUKTIVNOST K pisanju me je spodbudil vaš poziv, naj se oglašamo tudi bralci, članek »Podražitev ni rešila nizke produktivnosti« pa je priložnost za to. Rad bi povedal svoje mnenje k temu. Članek, objavljen 8. februarja, pravi, da sta vzroka za nizko produktivnost kmetijstva razdrobljenost kmetij in slaba izkoriščenost mehanizacije. Zaradi tega se povečujejo stroški. Nekaj 'v premislek. Ko se je zadnjič podražilo mleko, naj bi kmet dobil dodatno 80 par za liter, družbena posestva pa 2 dinarja. Vprašujem, zakaj na družbenih posestvih, kjer je zemlja strnjena, mleko ni mogoče pridelovati ceneje, razen tega pa imajo tam krave, ki dajejo 4000 litrov mleka in več. Zdi se mi, da bi morah dati kmetu za liter \ mleka več pribitka kot druž-1 benim posestvom. Vprašujem se tudi, zakaj mi prodajamo na ' tujem naše izdelke ceneje kot doma. \ G i norim o in pišemo, da ima od podražitev koristi proizvajalec kmetijskih pridelkov. V praksi je drugače. Prodal sem bika, ki je tehtal 553 kilogramov. Zanj sem dobil 54.777 dinarjev. Če bi bil bik plačan po 110 dinarjev za kilogram žive teže, bi moral dobiti 61.800 dinarjev. Zakaj tako? Dejali so mi, da sem dobil plačano samo meso, ki ga je bilo 310 kilogramov, in za kilo sem dobil 176,70 dinarjev. Kaj pa glava, koža, drobovje, čreva, ki so draga, če jih kupiš, itd. Tudi v to vlaga kmet, pa ne dobi nič, razen tega pa se začudi, da je čez nekaj dni meso njegove živine v mesnici po 350 dinarjev? Zakaj taka razlika? Razumem, vendar se čudim, da morajo klavnice meso drugje plačevati dražje. Zakaj se to v Jugoslaviji ne uredi, saj smo enotna država ... Tudi kmetovo delovno leto je dolgo. Vsak dan je treba delati, brez prostih sobot in nedelj. Povejte mi, koliko kmetov gre lahko poleti na morje in pozimi na smučanje. Po moje zelo malo, vsaj kolikor jih jaz poznam. Pa še nekaj me zanima. Govorimo in pišemo, kako dobro delajo družbena posestva, kako visoke donose imajo, kako popolno in sodobno mehanizacijo, pa proizvajajo drago in večkrat brez dobička. Kako je to mogoče? Verjamem besedam, ki jih je izrekel eden od naših znanih politikov, da imamo tri vrste laži: majhno laž, veliko laž in statistiko. Bojim se, da za kmetijstvo velja tretja ... Franc Grilc, Trata 11, Cerklje ^ Amaterska gledališka dejavnost v Bohinju Gledališka kultura ima v bohinjski dolini že dolgoletno tradicijo. Še dandanes je med starejšimi občani živ spomin na predvojne gledališke skupine, ki so kar tekmovalo v številu uprizoritev. Kulturna aktivnost je spet v polni meri zaživela, odkar imamo v Bohinju za to primerne prostore. Dramske skupine nam pripravijo nove in nove uprizoritve. In kje je vzrok te kulturne renesanse v našem kraju? Na eni strani so ljudje, ki čutijo potrebo po dramski dejavnosti, in na drugi strani hvaležna publika. Ta rada obiskuje te predstave in se z dolgotrajnimi aplavzi zahvali igralcem za žrtvovani prosti čas in vloženi trud. Tako smo 13. in 15. februarja ponovno pohiteli v kulturni dom J. Až-mana. Ogledali smo si komedijo Jo-hana Westreya Utopljenec pod režisersko taktirko L. Strgarja. Polna dvorana je s salvami smeha in ploskanjem najbolj potrdila, da je ansambel uspel ogreti publiko. Kljub nekaterim manjšim napakam je treba pohvaliti zelo dobro sceno, dinamično in prepričljivo igro ključavničarja Smole, služabnika in notarja. Med gledališke veterane se je s svojo interpretacijo gospodarja Buče uspešno prebil F. Zvan. Škoda le, da ni uporabil svojega znanja bohinjskega narečja, s čimer bi bila njegova upodobitev še kvalitetnejša. Ansambel s sodelavci zasluži pohvalo za kulturno doživetje, ki ga je ponudil ne samo Bohinjcem, temveč tudi vsem zimskim gostom, ki pri nas preživljajo svoj dopust. g Več zanimanja za gradbene poklice Na sobotnem informativnem dnevu o usmerjanju mladih v gradbene poklice se je udeležilo več kot trideset učencev s starši, kar je za petkrat več kot lani. Informativni dan o usmerjanju mladih v gradbene poklice je bil 19. 2. 1983 v dvorani doma JLA v Kranju. To je bila prva priložnost, da so se gorenjski učenci, kateri se zanimajo za gradbeništvo, podrobneje seznanili z vzgojno izobraževalnimi programi, štipendiranjem ter načinom vpisa za poklic gradbinca. Uvodoma so predstavniki delovne organizacije Gradbinec Kranj seznanili prisotne z vlogo te največje regijske gradbene delovne organizacije v procesu proizvodnega usposabljanja mladih gradbenikov v regiji ter jim razdelili brošuro »Postal bom gradbenik«. Predstavnik Izobraževalne skupnosti Slovenije je razložil vzgojno izobraževalne programe za pridobitev izobrazbe, usposabljanje ter za izpopolnjevanje za vseh šest usmeritev in sicer: gradnja, arhitektura, geodezija, zaključna dejavnost, gradbena mehanizacija in dimni-karstvo. Podrobno so razloženi nazivi vzgojno varstvenih programov, poklici, dela ter naloge za katero se omogoča izobraževanje po določenem programu oziroma smeri izobraževanja ter povezanosti programa z drugimi programi v usmeritvi. Gorenjsko združeno delo je za usposabljanje po skrajšanem in srednjem programu smer gradnje razpisalo skoraj 70 štipendij. Kljub večjemu zanimanju gorenjskih učencev za poklice gradbinec I in H ter gradbeni tehnik je še vedno vet štipendij kot štipendistov. Tudi odslej bodo usmerjena prizadevanja skupnosti za zaposlovanje, ter poklicne šole iz Kranja, katera je tudi dislocirani oddelek srednje gradbene šole iz Ljubljane za usposabljanje kvalitetnih kadrov, brez katerih ni mogoče zamisliti kontinuiranega gradbenega procesa. Ob zaključku informativnega dneva so si prisotni ogledali film o poklicih v gradbeništvu in izpolnili anketo. Marko Čavlovič Vitre v otroških rokah Jože Štefe, Bevčkov ata s Srednje Bele, uči preddvorske učence pletenja cajn, košev in košaric — Ne gre le za ohranjanje tradicije, saj čajno potrebuje vsaka hiša Preddvor — Ko v petek zvonec naznani konec dopoldanske izmene pouka na osnovni šoli Matije Va-ljavca v Preddvoru, se petnajst učencev od petega do sedmega razreda zbere v učilnici za proiz-vodno-tehnični pouk, kjer Bevčkov ata s Srednje Bele poučuje pletenje košev, košaric in cajn. To je prva dejavnost letos ustanovljene pionirske zadruge, ki bo popolnoma oživela šele spomladi. Takrat se bo namreč pričelo delo na »šolskem vrtu,« pridelovanje zelenjave za šolsko kuhinjo. »Včasih so se domala pri vsaki hiši na Beli ukvarjali z eno od obrti — s pletenjem košev in cajn, z izdelovanjem žbic in cokel ter s popravilom čevljev. 2bi-' carjev, coklarjev in »Šuštarjev« zdaj ni več od »cajnarjev« smo ostali le še štirje, dva na Zgornji in dva na Srednji Beli. Prav je, da se z obrtjo, ki polagoma tone v pozabo, spoznajo tudi mladi, naši potomci. Ne gre samo za ohranjanje tradicije. To znanje je tudi koristno, saj danes vsako vaško gospodinjstvo, naj bo kmečko ali delavsko, potrebuje čajno ali košek,« pravi 61-letni Jože Štefe s Srednje Bele, ki se je pletenja naučil pri desetih letih. Oče je bil zidar; poleti je delal pri hišah, pozimi, ko je bilo za adavo premrzlo, je pletel in vzel v poduk tudi svojega sina. Ko je Jože še hodil na »šiht«, za čajne in koše ni bilo veliko časa. Zdaj je med upokojenci in čas mu ob pletenju mineva hitreje. Lani novembra se je tudi »uklonil« želji preddvorskih otrok in njihovih staršev, da bogate 50-letne izkušnje prenese tudi na mladi rod. »Prijetno je delati z mladimi,« pravi. »Ko sem predlagal, da bi se kar s kolesi zapeljali po leskove palice v Kokro in na Možjanco, so bili takoj za to. Vsakemu sem jih pet navezal na kolo, nazaj pa smo zavoljo varnosti krenili peš. Največ težav povzroča učencem »klanje« viter. S tankih leskovk se delajo predebele, ker so letnice širše; debelejših fantiči še ne zmorejo. Doslej smo naredili štiri košarice, košek in dve večji košari. Prvi izdelek je učenčev, naslednje pa bo odkupilo turistično društvo in jih bo Erodajalo kot spominke. Denar odo otroci naložili v šolski hranilnici in ga potem koristno uporabili,« razlaga Jože in mimogrede pokaže učencem, kako je treba upogniti vitro, da jo je lažje speljati med pokončnimi kolci. Zvonec, ki se je medtem oglasil, ni zmotil mladih »cajnarjev«. Njihove oči so še naprej zavzeto sledile spretnim Jožetovim rokam, ki so naglo in natančno vodile vitro in zapolnjevale praznino. »Naprej bomo sami,« so silili fantiči. Kot da bi hoteli dokazati, da so tudi sami vešči te lepe in stare obrti. C. Zaplotnik Težko bo zakrpati stare luknje Tone Polajnar, direktor Cestnega podjetja Kranj Direktor Cestnega podjetja Kranj Tone Polajnar: »Na Gorenjskem so že poldrugi mesec izvoljeni novi delegati, skupščina skupnosti za ceste Slovenije pa se ponovno sestaja v stari sestavi. — Zaradi mile zime bo nekaj več denarja va letno vzdrževanje cest, vendar pa je še vse zavito v meglo.« Kranj — »Zgodilo se je tisto, česar smo se najbolj bali. Čepra\ smo imeli časa dovolj, se v Sloveniji do konca minulega leta nismo na področju cestnega gospodarstva uspeli samoupravno organizirati. Če bi šlo zgolj za formalno organiziranost, zamuda niti ne bi bila tako neugodna. Ker pa gre za ureditev številnih vsebinskih vprašanj in še nismo niti na začetku reševanja, bo zdaj težko zakrpati vse stare luknje. Vlaki za razreševanje teh vprašanj so čakali lani, zdaj pa so odpeljali.« Trenuten položaj cestnega gospodarstva v Sloveniji je dokaj težak in nejasen. Tako ga ocenjuje direktor Cestnega podjetja Kranj Ton* Polajnar, ko smo se z njim pogovarjali o sedanji organiziranosti, kai čaka Gorenjsko v prihodnje in nenazadnje, kaj pomeni sedanja mila zima na področju vzdrževanja cest. »Na Gorenjskem smo lani z velikim prizadevanjem delavcev Cest nega podjetja Kranj v vseh občinah ustanovili samoupravne interesne skupnosti za ceste, sprejeli samoupravni sporazum o konstituiranju samoupravne skupnosti za ceste Slovenije, ter izvolili delegate. V vseh regijah v Sloveniji pa tega niso naredili. In posledice? Kaj takega še nisem doživel. Na Gorenjskem so že poldrugi mesec novi delega* skupščina za ceste Slovenije pa se ponovno sestaja v stari sestavi Lahko rečem, da smo na Gorenjskem naredili vse, kar smo morali in kar smo lahko. Nova skupščina skupnosti za ceste Slovenije pa mora poskrbeti da bodo zaživele tudi občinske skupnosti. Ugotoviti mora pravice in obveznosti za regionalne ceste, sprejeti samoupravni sporazum o de i-tvi sredstev, sprejeti kriterije in merila za kategorizacijo lokalnih cest predložiti in sprejeti merila in standarde za vzdrževanje cest in pripri viti zasnovo samoupravnega sporazuma o svobodni menjavi dela. Razen tega se bo morala nova skupščina spopasti.s številnimi bremeni in vračanjem dolgov, katerih večino bo treba vrniti do konca v-ga srednjeročnega obdobja, nekaj pa do 1997. leta. Obremenitve oziroma dolgovi porazdeljeni na 1 kilometer ceste, pomenijo, da bo sanic na Gorenjskem treba najti 300 milijonov novih dinarjev za poravnavo obveznosti. Največji delež. 100 milijonov novih dinarjev, po tem izračuo« odpade na radovljiško občino. S tem pa še ne bo nič narejenega ?a posodobitev sedanjega stanja na cestah. In ker vsega tega nismo naredi.: lani, ko je bii čas za združeno dogovarjanje, čaka občinske skupnosti za ceste (ko bodo zaživele) slaba dediščina in zastarele luknje bo težk: krpati.« Kako pa ste se samoupravni organiziranosti na cestnem j>odročju prilagodili v vaši delovni organizaciji? »Kot izvajalci smo ugotovili, da smo izključno za vzdrževanje cest preveliki. Zato imamo zdaj dve temeljni organizaciji združenega deia TOZD za vzdrževanje in TOZD Gradnje. Glede vzdrževanja je namer jasen, medtem ko bo TOZD Gradnje v prihodnje nastopal na tržiščt pod enakimi konkurenčnimi pogoji kot druge gradbene organizacij Seveda pa bo njegovo delovanje v glavnem še vedno vezano na Gorenjsko, le v tako imenovanih prostih mesecih bo treba najti tudi dru ga tržišča.« Kaj pa na področju vzdrževanja cest pomeni sedanja mila ziTOa Ste kaj prihranili? „ »Prihranek vsekakor bo, predvsem januarja. Obračunsko namreč za nas pomenijo stroški vzdrževanja meseci januar, februar, marec v začetku leta in bolj ali manj zgodnja zima ob koncu koledarskega leta Služba je bila torej cenejša decembra lani. Vendar pa smo vzdrževanje cest v zadnjih treh mesecih minulega leta morali kreditirati sami r bomo ta denar dobili šele po končanem letošnjem prvem tromesečju Koliko bo cenejše letošnje zimsko vzdrževanje cest, bomo lahko ugotavljali šele na začetku prihodnjega leta. Vsekakor pa upamo na prihranek in bo zato ostalo nekaj več denarja za letno vzdrzevanje. Res pa tudi, da je zimsko vzdrževanje iz leta v leto dražje in se bliza ze 50 od stotkom v primerjavi s celotnimi sredstvi za vzdrzevanje. Rezultat te-ga pa je tudi izredno visok standard zimskega vzdrzevanja cest na Gw renjskem in obratno izredno nizek standard letnega vzdrzevanja. ' Veliko večjo ugodnost pa pomeni letošnja mila zima pri razreševa nju drugih težav, ki smo se jih bali. Poraba gonva je bila manjša, s:cvr pa je bilo tud! sodelovanje Petrola in Istra benza glede oskrbe vzorno Podobno lahko ugotovimo za oskrbo z gumami, čeprav nas zdaj skrb, preskrba z letnimi gumami. Se največ težav je z rezervnimi del,, vendar zaradi mile zime tudi ni bilo toliko okvar.« A. Zalar Jože Štefe s Srednje Iiele, ki že 51. leto 'ddvoru sledniki na osnovni šoli Matija Valjavca i , , in koše, med svojimi *«• plete čajne m ^ ^ c z TOREK, 1. MARCA 1983 KRONIKA 11. STRAN O L,AS Šola za miličnike Zrela odločitev za poklic Za poklic miličnika se je moč odločiti tudi potem, ko mlad človek že opravi strokovno ali kako drugo srednjo šolo — Na Solo za miličnike v Ljubljani se kandidati lahko vpišejo brez razpisa dvakrat letno - Po enem letu (ali le pičlih petih mesecih) šolanja so usposobljeni za ta razgibani poklic Ljubljana - Pot do miličniškega poklica je še precej nepoznana, saj poteka brez javnih razpisov. Pripravnike za miličnike iz dela napotijo na šolanje postaje milice, potem ko so njihovi kandidati uspešno končali katero od strokovnih ali srednjih šol in odslužili vojaški rok. Preden začnejo mladega človeka v šoli strokovno oblikovati, mora opraviti kratek program usposabljanja, da doženejo njegove sposobnosti. Redno šolanje poteka eno leto za kandidate, ki so končali katero od strokovnih šol (in se izučili kakega Poklica), medtem ko je izobraževanje za tiste, ki so opravili srednješolsko maturo, krajše za dobrih sedem mesecev. Tudi programa izobraževanja se razlikujeta. Medtem ko za slušatelje enoletnega šolanja, ki imajo končano poklicno ^olo, velja predmetnik splošnih in Strokovnih predmetov, so slušatelji Stiriinpolmesečnega šolanja razbremenjeni učenja splošnih predmetov, intenzivno pa se uče strokovnih. Miličniki, ki se šolajo eno leto, imajo Vpis v miličniško šolo dvakrat letno, in sicer razen 1. septembra tudi 1. februarja. Šolanje končujejo z zagovorom diplomske naloge. Miličniki, ^i zaradi pridobljene predhodne izobrazbe 4 mesec in pol slede le strokovnemu predmetniku, pa na koncu opravljajo izpit iz strokovnih Predmetov. Pri obeh inačicah program ni prav nič olajšan. Od kandidatov zahtevajo prav toliko kot od Metov, ki se na Kadetski šoli za Miličnike v Tacnu izobražujejo 4 leta. Tudi režim šole in internata za bodoče miličhike je podoben kot v Tacnu. Sola za miličnike v Ljubljani > morda le to prednost, da se kandidat zanjo odloči že v zreh dobi da po intenzivnem teoretičnem olanju hitro preide na delo. »Sicer pa že v šoli skrbimo za povezavo med teorijo in 5*-akso,« pravi višji inšpektor An-Anžič, ravnatelj ljubljanske ^oleza miličnike. * »• • od oblik dela na šoli je Maka postaja milice. Bodoče Miličnike med letom pošiljamo tudi na redno prakso, za katero Višji inšpektor Andrej Anžič, ravnatelj Šole za miličnike v Ljubljani velja poseben program. Zaradi povezave med šolsko teorijo in prakso pa jih med šolanjem vključujemo v razne varnostne akcije, na primer zavarovanje političnih, športnih in drugih manifestacij. Običajno so mladi miličniki v Kranjski gori ob mednarodni tekmi za svetovni pokal, pa v Planici... Letos kot statisti sodelujejo tudi pri snemanju filma ,Boji' v Podlonku nad Zirmi.« Kakšni neki so nagibi mladih ljudi, ki so se že izučili svojega poklica, da ga puste in se odločijo za miličniškega? O tem smo povprašali dva slušatelja Šole za miličnike, ki sta se za ta dinamičen, a odgovoren poklic odločila že v zreli dobi. Pravita da v miličniški poklic ne vlečejo zgolj ugodnosti, kot sta na primer beneficirana delovna doba ali pa možnost napredovanja, temveč' še vrsta drugih prednosti, ki jih vidi mlad človek. 23-let ni Vojko Skok z Jesenic se ie v jeseniškem ZlC-u izšolal za elektromehanika, dobil je tudi službo, vendar se je po odsluženem vojaškem roku odločil, da bo nadaljeval šolanje na Šoli za miličnike. . . »Veliko je k temu pripomoglo služenje v JLA, precej tudi Za večjo prometno varnost Traktorji in traktoristi ---j - i in delovni str katerega zmogljivosti Traktor je predvsem vlečim m ^ ^ upravlja v cestnem prome- pa mora voznik poznati, da ga ia ^ tQ te|esno jn duševno zmožne, tu lahko traktor vozijo le osfoe'K naDravile izpit za vožnjo s traktor- ki so dopolnile 15 If^^^rečene prepovedi vožnje traktorja in tisti, ki jem, ki nimajo z odločbo izrečene p f varnem delu s traktorjem in imajo potrdilo o opravljenem tečaju o traktorskimi priključki. „r„iPne varnostne kabine ali varnostne Traktorji morajo .^et'^aj dajajo traktorje, morajo takšne loke. Organizacije, ki izdelujejo d. h ^^ lastniki traktorjev pa traktorje začeti-izdelovati do■ kotil ^ januarjern 1984. opremiti s morajo svoje traktorje Kupijem: y ^ Traktorje je treba tudi takšnimi kabinam, ali ^^^^bvezen tehnični pregled, obvezno zavarovati, vsaKO iew j d- 0z0ril ni nikoi, 0d- Nezgode s traktorji niso tako redke, za več. le usposobljen voznik, ne pa otroci, • Predvsem naj faktor vozi le up^ ^ J. ^^ ^^ aH ^^ ki ne dosežejo dobro vseh rocic- i -kjh oziroma v prikolici. sopotniki sedeti ob vozniku nifc na pr J pretežak to- • Prevelike strmine, P^^^^najpogostejši vzroki nezgod, vor nevešče prestavljanje in zaviranje w najp K ki se končajo tudi ^^Shnične brezhibnosti, žal • Varnost traktorja je odvisna tu brezhibm)sl traktorjev slabša. lahko ugotavljamo, da se zaan a ny krmiinem mehanizmu Največ napak je najti na spodnjem u. tehnične brezhib->n pri lučeh. Vozniki vseperadi ^^ ' Mrak nosti traktorja odvisno tudi njinov«___J Vojko Suklja n ~ Vojko Sukljan iz Kopra ima 24 let, končal pa je srednjo pomorsko šolo. V milico ga je privabilo raznoliko delo miličnika, s katerim se je imel priložnost seznaniti že v družini, saj je bil tudi oče miličnik. Vojka je bolj kot v kako pisarno vleklo k nadaljevanju družinske tradicije. »Te' dni zaključujem šolo in čaka me delo na splošni postaji milice. Najbolj me privlači kri-minalistika. Upam, da bom imel pri delu vpč možnosti, da to področje pobliže spoznam. Sicer pa je to tudi eden mojih najljubših šolskih predmetov. V štirih mesecih in pol sem silno vzljubil tudi varnostni sistem in samoobrambo. Tudi v prostem času sem se veliko ukvarjal z borilnimi veščinami. Od službe pričakujem, da me bo delo zadovoljevalo in da se bom dobro razumel z ljudmi.« Verjetno je med mladimi ljudmi še veliko takih, kakršna sta naša sogovornika, le da jim niso znane možnosti tovrstnega šolanja. Potrebe po miličnikih so še in kdor ima veselje do pestrega in dinamičnega dela z ljudmi, naj se oglasi na najbližji Postaji milice, kjer mu bodo radi razgrnili možnosti šolanja. D. Z. Žlebir Gorenjska nočna kronika Vojko Skok poznavanje miličniškega poklica, najbolj pa seveda moja dolgoletna želja po uniformi. Po osnovni šoli sem nameraval na vojaško šolo, a so se mi načrti žal izjalovili. Poklic miličnika sem spoznal na domačem terenu, kjer imam kot član gorske reševalne službe že lep čas stike s Postajo milice. Pri reševalcih vodim šolanega psa, s katerim bi rad delal tudi kot miličnik. Upam, da me bodo po ko nčani šoli vzeli na oddelek milice v Kranjski gori. Zaradi meje, smučišč, sodelovanja v GRS in še vrste drugih raznolikih oblik dela me tja še posebej vleče. Tudi ljudi poznam, kar mi bo olajšalo delo. Poklic miličnika me bolj veseli kot bi me delo v Železarni, čeprav bi tam verjetno več zaslužil.« DVAKRATNO PUŠČANJE KRVI Pet razburjenih mladeniče v se je zadnjič spopadlo pri Zlati ribi v Kranju. Krvav pretep sta preprečila miličnika, ki ju je klicala lastnica, vendar pretepačem nista bila kos. Poslala sta še po drugo dvojico, ki je pretepače odvedla do Zdravstvenega doma. Tu so jim že drugič puščali kri. SOSEDSKA MRŽNJA Dva vaščana v Smokuču se že dolgo napadata, izzivata in žalita. Zdaj sta v prepir vmešala še milico. Vsak zase sta se namreč oglasila na postaji milice in krivdo na prepir zvračala drug na drugega. Dokler miličnikom ne bo jasno, v katerem grmu tiči zajec, bodo težko ukrepali. Z NOŽEM IN KOLOM Pretep, do katerega je nedavno prišlo v neki gorenjski mesnici, se ni vnel zaradi mesa, temveč zaradi nesporazumov v ljubezenskem trikotu. V mesariji se je namreč pojavil možak s kolom in mesarja obdolžil ljubezenskih odnosoii s svojo ženo. Mesar se je napadalca ubranil z mesarskim nožem. Viteza nista utegnila dokončno obračunati, saj so ju odvedli, da se ohladita. KRVAV PRETEP V" gostilni Jarem v Kropi so se stepli trije malce okajeni gostje. Vroča kri, nekaj krepkih kmečkih udarcev in še pravočasen razhod so že kar folklorna značilnost takih pretepov, ko pa se ulije kri, ni več zabavno. Tudi vročekrvnežem v Jarmu se ni zdelo, saj sta jo dva 1 popihala še pred prihodom miličnikov, medtem ko je tretji čakal na njihov prihod na tleh, ves v krvi. V zdravstvenem domu so potem dognali, da mu ni nič hudega. NEOBSTOJEN TRIKOTNIK Dva mladeniča in dekle so složno prišli v disco hotela Pri sank v Kranjski gori. Kar dobo so se razumeli, dokler se niso nabrali maligatiov,* nato pa sta se poba steplci za dekle. Na-padalnejšega so priprli, miroljubnejši pa je na koncu odšel z dekletom. V BESU NAD POHIŠTVO V stanovanje zakoncev na Podlubniku je te dni vdrl možev brat, da bi pijanost in bes stresel nad sorodnikoma. Lotil pa se je pohištva in stekel v stanovanju. Tudi televizor je vrgel ob tla, toda sprejemnik se ni vdal. Pri razbijanju si je presekal ustnico, kar ga je še bolj razbesnilo. Račune bo poravnal pri sodniku za prekrške. »GASILI« PO HOTELU Za kaka tri leta so nemški gostje v kranjskem hotelu Creina zamudili požar, ki ga je tedaj nekdo zanetil. Takrat bi se bili res lahko izkazali kot gasilci, zdaj pa so povsem brez vzroka tekali po hodniku z gasilnim aparatom in hotel vsepovsod po-nesnažili s peno. Zjutraj so sicer vsi skesani obljubili, da bodo plačali, toda kljub temu niso pustili za sabo posebno dobrega vtisa. Obiskovalcem zasneženih gora v premislek Nevarnosti je treba poznati ter njihovi prepleti, saj po njih lahko iz raznih smeri prihrumi več plazov zapored. Sneg se na gladkih podlagah — ploskih skalah, ledu, osrenjem snegu ali travnatih pobočjih - lahko sproži že pri majhnih nagibih. Izjemoma se prožijo plazovi pri nagibu 10 stopinj, na nakloninah nad 21 stopinj pa sneg že zelo rad plazi. Nevarnost za proženje plazov se veča tudi z debelino snežne odeje, posebno ob velikih količinah novo zapadlega snega in ob odjugi. Pri novo zapadlem snegu se proži največ plazov v prvih treh dneh po prenehanju sneženja, pri nižjih temperaturah pa še dlje. Razen na temperaturo moramo biti pozorni tudi na vetrove. Znano je, da so v novo zapadlem snegu priVetrna pobočja varnejša od od vetrni h; zato je treba biti na vseh severnih, severovzhodnih in vzhodnih strminah posebno previden v debelo nakopičenem rahlem snegu, ki se rad odtrga in sproži velike plazove. Nevarne so prav tako privetrne strani grebenov, kjer se pod pritiskom vetra naberejo na površju trde in znotraj votle plasti snega, ki se pod obte-žitvijo udro in sprožijo plazove. Vzpon po plazovitem pobočju je nevarnejši od sestopa. Če že moramo tod navzgor ali navzdol, je treba hoditi natančno v vpadnici, še boljše pa po kakšnem izbočenem rebru. Pri tem se je treba pomikati posamič v razdalji od 100 do 200 metrov in odpeti smuči, če smo na smučarski turi. Kadar nas preseneti sneženje v kakšni visokogorski postojanki, se odpravimo v dolino le v nujnih primeriflf; vendar tedaj ne odlašajmo do zakasnitve. (S) Nesreče v gorah, v katerih umre mnogo planincev, plezalcev in smučarjev, so del današnje stvarnosti. Toda če jih že sprejemamo kot nujno posledico povečanega obiska v planinskem svetu, si moramo hkrati prizadevati za odkrivanje vzrokov nesreč in njihovo zmanjševanje. Mnogi izkušeni gorniki so. namreč ugotovili, da bi marsikdo izmed ponesrečencev še živel, ko bi nevarnost poznal, z njo računal in se nanjo pripravil ter v njej pravilno ukrepal. Od nekdaj velja osnovna razdelitev nevarnosti na objektivne in subjektivne. Med prve prištevamo tiste, ki jih ustvarjajo naravne sile, kot so sonce, veter in razni vremenski pojavi, pa razmere v gorah, med katere sodijo snežni in kameni plazovi, zapadno kamenje in led ter lede-niške razpoke v višjem gorstvu. Druge nevarnosti se skrivajo v človeku; pripisujemo jih njegovemu pomanjkljivemu poznavanju nevarnosti v gorah, neupoštevanju osnovnih gorniških izkušenj in pravil, nezadostni telesni sposobnosti in premajhni izurjenosti za hojo ali plezanje v gorah. Večina nesreč je seveda splet enih in drugih okolnosti. V določenem času je vendar večja možnost za nekatere nevarnosti. Pozimi, na primer, obiskovalcem gora najpogosteje grozijo snežni plazovi. Letos so, žal, že terjali žrtve v naših planinah, zato ne bo odveč posebno opozorilo na nje. Vsakdo se lahko pouči iz priročnika o nevarnostih v gorah, da so ozke, kot črka V zarezane doline vedno plazovite, posebno pa so (nevarni žlebovi in grape ^liro Dovžan Javni red in mir (1) ^note milice so na Gorenjskem lani obravnavale 3130 prekrškov zoper javni rc ^^rSiza 16 odstotkov več ^ ° ^ A^TJ^i.-Z i * I^Sstf ^f s!^ u ■ ir »h u-i n il^n ^n* red in li za 16 odstotkov vec Kot leto prej - —- postajajo mesto, kjer se ^4'odi največ takih prekrškov, predvsem zaradi točenja alkohola v njenim osebam ^^oletnikom. Poraslo je tudi število pretepov in prepirov na javnih krajih . Javni red in mir je vsekakor družbena h-edhota, brez katere si ne moremo predstav ^ Jati urejenega življenja m dela, čeprav občan. Kie razumejo na primer prometno problematiko. , »A* ~ > Področje javnega reda in miru je skupsčina mS v letu 1974 na novo uredila z zakonom o Prekrških zoper javni red in mir. Delno je bil spremenjen čez dve leti, ko je bilo nekaj %\očh tega zakona konkretneje opredeljenih S dodelanih v zakonu o varstvu pred hrupom v naravnem in bivalnem okolju. O najtežjih Oblikah dejanj, uperjenih zoper iflvnt r«l m mir, pa govori celo kazenski zakonik SRS. Tudi občine same določajo nekatera moteča dejanja kot prekrške ter jih opredeljujejo v občinskih odlokih o javnem redu m miru. Vendar pa je treba povedati, da so največkrat ti odloki dokaj zastareli, togi, zaradi česar postane večina določb tega odloka Ie mrtva črka na papirju; volja zakonodajalca je sicer izražena, izvajanje določb pa je seveda poseben problem, saj organi za notranje zadeve vsega dejansko ne zmorejo več. prav tako, tudi, ne in^peHcijske službe in komunulAisnadžomiki. KAJ UREJA ZAKONODAJA? Javni red in mir je dokaj širok pojem, pod katerim razumemo stanje družbene discipline. Ta se kaže v obnašanju in ravnanju posameznikov ter v načinu vzpostavljanja razmerij med člani določene skupnosti v njihovem vsakdanjem življenju. Vzdrževanje javnega reda in miru pa obsega ukrepe za varovanje tako poimenovane družbene discipline. Prekrški zoper javni red in mir so dejanja, s katerimi je na nedovoljen način moten mir in delo občanov, povzročanje nemira, nerazpoloženje in vznemirjenosti med občani, v organizacijah združenega dela in v drugih organizacijah. Prav tako sodijo sem oviranje izvrševanja zakonitih ukrepov državnih organov ali uradnih oseb ter omalovaževanje teh ukrepov, ogrožanje splošne varnosti ljudi in premoženja, oviranje vzgoje otrok in mladine, žalitev državnih organov in organizacij, kvarjenje zunanjega videza kraja, žaljenje javne morale in drugo rušenje družbene discipline, javne morale in miru v organizirani družbi. - V -i -š JAVNI KRAJ Značilnost vseh teh prekrškov je v tem, da morajo biti storjeni na javnem kraju. To pa je kraj, ki je pod enakimi pogoji dostopen vsakemu — na primer gostinski lokal, cesta, trg, itd. ali kraj, ki je pogojno dostopen vsakomur — stadion, kopališče itd. Javni kraj pa je tudi mesto, ki je vidno z javnega kraja, na primer balkon, če je viden z ulice. Edina izjema je določba, ko kot prekršek določa ogrožanje varnosti kakšne osebe v zaprtem prostoru — na primer v stanovanju. To so takoimenovani družinski prepiri in pretepi, ki pa postavljajo organe za notranje zadeve, kadar morajo posredovati pri tem, v izredno težaven položaj. Navadno gre za socialno neurejene družine. Neredko se zato zgodi, da občan, ki je ogrožen in zato zahteva intervencijo, v končni fazi »potegne« s kršiteljem in prijavo prekliče. Vendar pa je pozivov na intervencije v zasebna stanovanja vse več: v skupnem seštevku vseh kršitev na nekaterih območjih pomenijo skoraj polovico. i f a i 5 n č{se nadaljuje) Na letošnjem prvem biatlonu, ki šteje za slovenski biatlonski po&a/ w oAyt>f/ osmega množičnega teka Po poteh Kokrškega odreda, so bili predstavniki družbenopolitičnega življenja Slovenije in Gorenjske ter preživeli borci Kokrškega odreda. STRAHINJ - Smučine v okolici Uden boršta so v soboto prestale svoj prvi tekmovalni krst. V okviru osmega množičnega teka po Poteh Kokrškega odreda je bil TVD Partizan Duplje prvič organizator biatlona, ki šteje za slovenski biatlonski pokal. Udeležba je presegla pričakovanja, saj se je na startu v vseh kategorijah zbralo nad devetdeset tekmovalcev. Čeprav organizatorji v tem zimskem tekaškem športu, biatlonu, še nimajo izkušenosti, so svoje delo opravili tako dobro, da nobeden od udeležencev na organizacijo ni imel žal besede. K tej odlični organizaciji, dobro pripravljeni smučini, je pripomoglo tudi sončno vreme in pa tudi preživeli borci Kokrškega odreda in družbenopolitični delavci Slovenije in Gorenjske. Skratka, bilo je vse tako kot je treba. Besede, da ima biatlon, ta smučarska disciplina, ki je pogojena še s streljanjem, bodočnost niso izrečene v prazno. V kategoriji mlajših in starejših pionirjev je bila tako dobra udeležba, da se res ni treba bati, da ne bi imeli v krajtkem času dovolj biatloncev. Čeprav so mnogi izmed njih prvič tekli to zvrst zimskega športa so se pogumno spustili v smučino, pogumno pa 90 streljali z zračpo puško. Enkrat leže, drugič stoje. Veliko metkov je šlo v prazno, a vseeno je to tekmovanje v Strahinju doseglo svoj namen. Slovenska smučarska biatlonska organizacija je pri tem dobila mnogo novih privržencev. Privržencev, ki bodo še radi prihajali na taka in podobna tekmovanja. Le negovati jih bo treba. Tega smučarski delavci Slovenije ne smeio prepustiti vnemar. Rezultati — ml. pionirji — 1971 in mlajši - L Pajk (Koč* 18:58,9, 2. R Bešter 19:27,2, 3. ] OŠ L. Seljak) 20:26,7, 4. Premože u* j 22:27,0, 5. Frelih 23:22,4, 6. Konjar OS F. Prešeren) 23:35,2; ml. pio* letnik 1970 - 1. Štarbak (Ihan) 2. Ožbolt (Loška dolina) 18:23 7 3 (OŠ Križe) 21:53.4, 4. Jurgole (OS F šern) 22:19,6, 5. Potočnik (OŠ 22:50,3, 6. Jerše (TVD Duplje > 7 Glavič (OŠ Križe) 23:37,8; ^ l - letnik 1969 - 1. Len čak 33:18,7, 2. Novak (Kamnik) 35-Markelj (OŠ Križe) 36:43,2 4 P (OŠ L. Seljak) 37:54,8. 5. Hkavc 6. Gradišar (oba OŠ F. Prešern) st. pionirji — letnik 1968 — 1 (Kamnik) 34:57,5. 2. Posavec 35 Lenardič (oba OS F. Prešeren) 4. Grašič 39:2927 5. Vodnjov (o Križe) 39:36,6, 6. Gazvoda (OŠ L 40:13,2; ml. mladinci - 1 (Ihan) 39:25,0, 2. Šolar (Triglav) 3. Lokan (Ihan) 42:04,0, 4. Kovač 46:39,2, 5. Trstenjak (Kamnik) st. mladinci — 1. B. Trstenjak (K« 46:21,2, 2. Gregorič (Ihan) 48: Smolnikar (Kamnik) 51:37,3, 4. 53:31,9, 5. Jelene (oba KSM 1 53:43,8, 6. Jeraj (TVD Duplje) člani - 1. Sedušak 47:39,0, 2 Ke (oba Kamnik) 48:05,6, 3. Jelene 48:10,4, 4. Turšič (Loška dolina) V£ 5. Janša (Mojstrana) 52:47,3, 6. B < (Triglav) 53:52,4. D. Hutner Foto: F. Pertfcs Najboljši člani biatlona v Strahinju. Od leve proti desni: Zvone Kempru zmagovalec Milan Sedušak, tretji Maks Jelene in četrti Roland _ i... ______t,..,Im , m ki a' 7(1 biatlon pri SZ Stovenin> .ss zmagovalec Miuin seausan, ireiji —. ~ . uspehu jim je čestital predsednik komisije za biatlon pri SZ Slovence Nikovič in predsednik SO Kranj Ivan Cvar. - Foto F. Perdan Hokej na ledu Prva tekma Jesenicam . JESENICE - Prva tekma konice letošnjega državnega hokejskega prvenstva Jesenice : Olimpija 5:4 (0:3, 1:1, 4:0), dvorana Pod-mežakljo, gledalcev 6000, sodniki: Jakič (Ljubljana), Petrič in Eržen (oba Jesenice). Strelci - 0:1 M. Gorenc (4), 0:2 B. Lomovftek (7), 0:3 Kuret (8), 1:3 Bešič (29), 1:4 Sercer (36), 2:4 Raspet (42), 3:4 Mlinarec (49), 4:4 D. Horvat (57), 5:4 Bešič (59). Kazenske minute: Jesenice 8, Olimpija 6. Jesenice - Pretnar, Cigan, M. Pa-jič, Košir, B. Pajič, Mlinarec, Razin-ger, Jug, D. Horvat, Bešič, Klemene, Magazin, Lah Raspet, Šuvak, S. SČap, M. Horvat, Pristov. Olimpija - D. Lomovšek, Bolta, Vidmar, S. Gorenc, G. Hiti, B. Lomov-šek, Sekelj, SaviČ, Lajovec, M. Gorenc, D. Lepša, Beribak, Kovač, Gmšelj, Kuret, Smrke, Sercer, Skof, Bratina. Pred nabito polno dvorano so jeseniški hokejisti dobili prvo srečati f konice letošnjega državnega hok«?t skega prvenstva. Branilci naslov^ Sc začeli nekoliko slabše kot so predv id^ vali. V prvi tretjini srečanja so pt Ljubljančani nadigrali, saj so v p^Sdh osmih minutah imeli že tn gole „osti. To ie bU hkrati hladen tu J a Jeseničane in za vse ljubitelje hokeja. V drugi tretjini še m unšlo do pr«-obrata v jeseniških vrstah. Obe strani sta dosegli po en zadetek. EV, odločitve in do preobrata pri izkIu v Iiri*|o v odločilni zadnji tretjini. V te; Jeseničani povsem nadigrali Ljub iiančane. Z res vrhunsko igro so ^ rej izid izenačili in v zadnji rnrnuti * Bešiču uspelo, da je pren^ vratarja Olimpije LomovSka. čep«v «bili Ljubljančan, enakovredni de-lm činom je prva zmaga Jeseničanov "wsen zaslužena Drugo sre,W Cčnice je bilo sinoči v hali Bvot v Ljubljani. Jugoslovansko in švedsko slavje GALLIVARE - Evropski del svetovnega alpskega moškega pokala se je končal z dvema slaloma in veleslalom na Švedskem. Že v četrtek vsi odpotujejo v Ameriko, kjer bo na sporedu še zadnji del tega zanimivega pokala. Na Japonskem pa bo konec marca še sklepni del letošnje smučarske alpske sezone. Na zadnjih dveh nastopih v smučarskem središču Gallivare na Švedskem so v veleslalomu in slalomu največ besede imeli tekmovalci iz Jugoslavije in Švedske. Čeprav je v veleslalomu zmagal Šved Ingemar Stenmark, ki je dosegel svojo dvainsedemdeseto zmago v svetovnem pokalu, so prav naši reprezentanti dajali ton temu položnemu in ne preveč zahtevnem veleslalomu Ingemar Stenmark si je že na prvi progi zagotovil lepo prednost, ki jo je nato kronal z zmago. Toda naši se niso dali. Boris Strel je bil izvrsten na obeh progah in bil v končni razvstitvi peti Pravi podvig je uspel Juriju Franku. Na prvi progi se ni najbolje znašel, a na drugi progi je pokazal zobe. Iz sedemindvajsetega mesta mu je z res fantastično vožnjo uspelo, da je v tem drugem nastopu dosegel drugi najboljši Čas. Ta ga je nato pripeljal na sedmo mesto. Jugoslovanski moštveni uspeh veleslaloma je dopolnil z desetini mestom šeGregaBenedik, medtem ko je bil Jožč Kuralt devetnajsti. Rezultati — 1. Stenmark (Švedska) 2:29,11, 2. Julen (Švica) in Ph. Mahre (ZDA) 2:30,83, 4. Johann Wallr.er (Šved- Uspeh Čarmana in Ulage KRANJ - Konec tedna je bil izredno bogat s športnimi dogodki. Ne samo pri nas temveč tudi v mednarodnih smučinah. Alpski smučarji so zaključili svoj evropski del svetovnega pokala. Toda tudi ostali naši smučarji so se izkazali. Na peti tekmi za tekaški alpski pokal se je Saafeeldnu odlično odrezal Član kranjskega Triglava Ivo Čarman. V teku na 30 kilometrov je zmagal in s to zmago še povečal svojo točkovno prednost v tem zanimivem alpskem smučarskem tekaškem pokalu. Odlično se je na tej progi držal tudi Jani Kršinar, ki je bil drugi. V skupni razvrstitvi vodi Ivo Čarman, ki ima 69 točk, pred Kršinarjem 35 in Italijanom De Zolto 29. V Falunu so najboljši skakalci na svetu merili moči za točke svetovnega pokala v skokih. Zmaga je tokrat pripadla Nykfinenu iz Fmske, ki. je zmagal pred Avstrijcem Koglerjem in Norvežanom Bremsethom, V tej elitni mednarodni druščini se je odlično držal tudi Jugoslovan Priinož Ulaga. Povsem enakovredno se je kosal z ostalimi in na koncu zasedel izvrstno peto mesto. -dh Sankači na Jesenicah Jesenice — Na dobro pripravljeni san-kaški progi v Savskih jamah nad Jesenicami je domači sankaški klub pripravil ob koncu prejšnjega tedna dve tekmovanji. Prvo je bilo posvečeno pokojnemu Jožetu Jelovčanu, dolgoletnemu sankaškemu delavcu in predsedniku jeseniškega kluba, na drugem so se tekmovalci potegovali za »Pokal mesta Jesenice«. Na 841 metrov dolgi progi s 109 metri višinske razlike je v soboto nastopilo 47 enosedov in pet dvosedov. Pri enosedih je med članicami zmagala Tončka Štalec iz Športnega društva Iskra Železniki pred klubsko tekmico Marijo Tolar in Jeseničanko" Zinko Smolej. Pri moških je bil najhitrejši Drago Česen iz TVžiča pred Jeseničanoma Poldijem Krašovcem in Marjanom Me-gličem. V tekmovanju dvosedov je prvo mesto zasedla dvojica Krašovec-Meglič z Jesenic pred tržiško posadko Česen-Če3en. . Na nedeljskem tekmovanju za »Pokal Jesenic« je pri mladinkah prepričljivo zmagala Tončka Štalec iz Železnikov, druga je bila njena klubska tekmica Veronika Tolar. Pri mladincih je prvo mesto osvojil domačin Janko Meglič pred Jožetoin Klemencem iz Tržiča in Simonom Bernikom iz Železnikov. Pri Članicah je bila najhitrejša Marija Tolar iz Železnikov pred Zinko Smolej z Jesenic. Pri članih je zmaga ostala doma. Prvi je bil Poldi Krašovec pred Tržičanom Leopoldom Perkom in domačinom Marinom Meglifiem. V tekmovanju dvosedov je bila v obeh vožnjah najhitrejša jeseniška dvojka Krašovec-J. Meglič pred tržiško posadko Česen-Cesen 111 domačim dvosedom Lavtižar-M. Meglič. Ekipni zmagovalec in dobitnik pokala so postali sankači domačega kluba, drugo mesto so ta sedli tekmovalci iz Železnikov. Po tekmovanju v Savskih jamah so se sestali predstavniki koroške sankaške zveze, sankaškega kluba iz Sveč »1 jeseniškega družbenopolitičnega življenja. Pogovarjali so se o sodelovanju med Slovenci z obeh strani Karavank na kulturnem in športnem področju. . , . . v . 1. Jelovčan ska) 2:30,88, 5. Strel (Jugoslavija) 2:31,04, 6. Luthy (Švica) 2:31,08, 7. Franko (Jugoslavija) 2:31,27, 8. Zur-briggen (Švica) 2:31,47, 10. Benedik 2:31,53,... 19. Kuralt 2:32,50, 44. Križaj 2:34,37, 46. Cerkovnik (vsi Jugoslavija) 2:34,44. Član luxemburške reprezentance, sicer Avstrijec, Marc Girardelli je zmagovalec zadnjega evropskega slaloma za svetovni pokal. V velikem slogu je ta mladi Avstrijec dosegel svojo prvo zmago v svetovnem pokalu. Sicer so bili na tem slalomu v ospredju Švedi, saj so se kar štirje uvrstili med prvo deseterico. Odličen uspeh so dosegli tudi Jugoslovani. Bojanu Križaju je uspelo, da si je z dvema dobrima nastopoma prismučal izvrstno peto mesto, Jože Kuralt pa je z desetim mestom dokazal, da je v dobri formi. Tomaž Cerkovnik se je sicer naprezal, a več kot 'sedemna jsto mesto mu ni uspelo doseči. Ostala naša trojica, Benedik, Strel in Franko, je morala odnehati že na prvi progi. Rezultati — 1. Girardelli (Luxem-burg) 1:32,49, 2. Strand 1:33,88, 3. Stenmark (oba Švedska) 1:34,08, 4. P h. Mahre (ZDA) 1:34,47, 5. Križaj (Jugoslavija) 1:35,03, 6. De Chiesa (Italija) 1:35,35, 7. Fjallberg 1:35,37, 8. Sundqvist (oba Švedska) 1:35,53, 9. Gruber (Avstrija) 1:36,47, 10. Kuralt 1:36,62, 17. Cerkovnik (oba Jugoslavija) 1:38,62. SVETOVNI POKAL - SLALOM - 1. Stenmark 110, 2. Strand 105, 3. Wenzel 81. 4. S. Mahre 80, 5. Ph. Mahre 75, 6. Križaj 74, 19. Kuralt 17, 32. Franko 4, 36. Cerkovnik 3; VELESLALOM - 1. Zurbriggen 90, 2. Julen 83, 3. Stenmark 79, 4. Enn 74, 5. Ph. Mahre 48, 6. Franko in Liischer So 47, 12. Strel 31, 18. Križaj 22, 22. enedik 15; SKUPNO - 1. Ph. Mahre 218, 2. Stenmark 197, 3. Wenzel 164, 4. Zurbriggen 161, 5. Luscher 160. 6. Girardelli 147, 7. Muller 123, 8. Križaj 108, 23. Franko 51, 36. Strel 31, 51. Kuralt 17, 52. Benedik 15, 87. Cerkovnik 3. -dh Plavanje Triglav zimski pokalni prvak S1 KRANJ — Zimski bazen v Kranju je bil pred dnevi prizorišče letošnjega zimskega plavalnega pokala PZ Slovenije. Nastopilo je nad sto plavalcev iz devetih slovenskih plavalnih kolektivov. Med temi ni bilo Boruta in Darjana Petriča, ki sta gostovala v Bonnu. Po pričakovanju so največ dosegli plavalci in plavalke kranjskega Triglava, ki so osvojili zimski slovenski pokal pred Ljubljano in ravenskim Fužinarjem. Moštveni vrstni red — 1. Triglav (Kranj) 563, 2. Ljubljana 501,5. 3. Fužinar (Ravne) 463,5, 4. Celulozar (Krško) 115, 5. Branik (Maribor) 102, 6. Ilirija (Ljubljana) 97, 7. Rudar (Trbovlje) 92, 8. Radovljica 49, 9. Velenje (Titovo Velenje) 25. Rezultati — moški - 200 m kravi - 1. Bučar (Ljubljana) 1:57,78, 2. A. Marenčič 1:59,61, 3. Veličkovič (oba Triglav) 1:59,83 ; 200 m prsno - 1. Maher 2:36,43, 2. Mejač (oba Ljubljana) 2:38,00, 3. Šolar (Triglav) 2:38,95; 100 m hrbtno - 1. Kos 1:01,58, 2. Ambrož 1:03,01, 3. Pesičer (vsi Fužinar) 1:05,48, 400 m mešano - 1. Kos (Fužinar) 4:48,83, 2. Šolar 4:53,52, 3. Kadoič (oba Triglav) 4:57,70; 400 m kravi - 1. Bučar (Ljubljana) 4:06,27, 2. Marenčič 4:10,21, 3. iacomeli (oba Triglav) 4:11,55; 200 m hrbtno - 1. Kos 2:13,06, 2. Ambrož (oba Fužinar) 2:14,11, 3. Šolar (Triglav) 2:18,58; 100 m delfin - 1. Hanžekovič (Ljubljana) 1:07,85, 2. Kos 1:01.96, 3. Ambrož (oba Fužinar) 1:02,45; 100 m kravi - 1. Bučar (Ljubljana) 55,31, 2. Marenčič 55,57 , 3. Veličkovič (oba Triglav) 55,83; Streljanje Kranju največ Kranj — Kranjska občinska strelska zveza je organizirala področno tekmovanje v streljanju s serijsko zračno puško na strelišču na Hujah. Tekmovali so člani, članice, mladinci in mladinke. Skupaj jih je bilo 75, tekmovanje pa je bilo obenem tudi izbirno £ a nastop na republiškem prvenstvu marca v Hrastniku. REZULTATI - člani ekipno: 1. SD Kranj 1104 kroge od 1200 možnih, 2. SD Škofja Loka 1083, 3. SD Kranj 1082, 4. SD Kranj 1072, 5. Franc Mrak Predoslje 1067, 6. SD Skofja Loka 1061, 7. Bratstvo in edinstvo Kranj 1049, 8. SD Kranj 1046 in 9. SD Triglav Javornik-Koroška Bela 1010-krogov; posamezno: 1. Jure Frelih (Kranj) 371 krogov od 400 možnih, 2. Nikolaj Cuš (Skofja Loka) 368, 3. Andrej Kne (Brat-edin) 367, 4. Hajko Rozman 367, 5. Pavel Žagar 366 (oba Kranj) itd.; članice ekipno: 1. SD Bratstvo in edin-• stvo Kranj 1054, 2. SD Kranj lOpl in 3. SD Škofja Loka 989; posameznice: 1. Darinka Smrtnik (Kranj) 363, 2. Mili Brezar (Kranj) 357, 3. Vera Lovrenčič (Kranj) 349, 4. Jelka Bauman (Kranj) 348, 5. Helena Lipar 346 itd.; mladinci ekipno: l. SD Škofja Loka 1067, 2 SD Triglav Ja-vornik 1054, 3. SD Škofja Loka II 1038, 4. SD Franc Mrak Predoslje 1031, 5. SD Kranj 1019 itd., posamezno: 1. Janez Dolenc (Škofja Loka) 360, 2. Branko Košir (Škofja Loka) 359. 3. Anže Bernot (Triglav) "358, 4 Karlo Stanič (Triglav) 356, 5. Stane Hančič (Kranj) 350 itd.; Na tekmovanju so sodelovale le tri mladinke in sicer je bila prva Meta Mo-har (Kranj) 324, druga Marjeta Gašperič 320 in tretja Mija Strniša 270. Nobena od mladink ni dosegla norme za republiško prvenstvo, sicer pa je na tekmovanju 26 strelcev in strelk izpolnilo normo za republiško tekmovanje. 100 m prsno - 1. Jocič (Triglav) 1:10,70, 2. Mejač 1:11,15, 3. Maher (oba Ljubljana) 1:13,49; 200 m delfin - 1. Kos (Fužinar) 2:12,93, 2. Hanžekovič (Ljubljana) 2:16,60, 3. Ambrož (Fužinar) 2:17,26: 200 m mešano - 1. Kos 2:14,64, 2 Ambrož (oba Fužinar) 2:15,39, 3. Veličkovič (Triglav) 2:17,04; 1500 m kravi - 1. Bučar (Ljubljana) 16:31,88, 2. G iacomeli 16:33,32, 3. Šolar (oba Triglav) 16:51,36; ženske - 200 m kravi - 1. O Avbelj (Ljubljana) 2:13,95, 2. Kosirmk (Triglav) 2:14,55, 3. Maček (Radovljica) 2:15,44; 200 m prsno - 1. Sovine (Fužinar) 2:47,99, 2. Kosirnik (Triglav) 2:48,28, 3. Puntar (Ilirija) 2:54.28; 100 m hrbtno - 1. Alauf (Rudar) 1:10,15, 2. Rodošek (Fužinar) 1:12,22, 3. Godma (Branik) 1:12,44; 400 m mešano - 1. Kosirnik (Triglav) 5:17,56, 2. Jelen (Celulozar) 5:21,02, 3. M. Kos (Fužinar) 5:24,71; 400 m kravi - 1. Kosirnik (Triglav) 4:34,44, 2. O. Avbelj (Ljubljana) 4:35,36, 3. M. Kos (Fužinar) 4:41,50; 200 m hrbtno - 1. Alauf (Rudar) 2:29,67, 2. Rodošek (Fužinar) 2:32,75, 3. Godina 2:34,45; 100 m delfin - 1. Kavčič (Ljubljana) 1:07,85, 2. Zavratmk (Branik) 1:08,82, 3. Jelen (Celulozar) 1:09,48; 100 m kravi - 1. 0. Avbelj (Ljubljana) 1:02,13, 2. Jelen (Celulozar) 1:03,66, 3. Szabo (Titovo Velenje) 1:03,70; 100 m prsno - 1. Sovine (Fužinar) 1:18,03, 2. Kosirnik (Triglav) 1:1921, 3. Pešl (Fužinar) 1:12,27; 200 m delfin - 1. M. Kos (Fužinar) 2:31,48, 2. Kavčič (Ljubljana) 2:36,46, 3. Jelen (Celulozar) 2:36,51; 200 m mešano - 1. Kosirnik (Triglav) 2:28,92, 2. Jelen (Celulozar) 2:32,27, 3. Kavčič (Ljubljana) 2:35,26; 800 m kravi - 1. Kosirnik (Triglav) 9:24,93, 2. O. Avbelj (Ljubljana) 9:30,11, 3. M. Kos (Fužinar) 9:38,21. D. Humer Zadovoljiva udeležba Tržič — Komisija za šport in rekreacijo pri občinskem svetu Zveze sindikatov Tržič in TVD Partizan Križe sta pripravila letošnje občinsko sindikalno prvenstvo v sankanju in v teku na smučeh. Sankaške tekme v Gozdu nad Kri-Žami se je udeležilo preko 50 delavcev, tekov v Snakovem pa nekaj manj. Rezultati — sankanje — ženske — do 30 let: 1. Ahačič (Komunalno podjetje), 2. Hladnik (TRIO), 3. Ahačič ahačič (Peko - Mreža); od 30 do 40 let: 1. Sajovic (BPT - Konfekcija), 2. Šober (Dom Petra Uzarja), 3. Stritih (SGP Tržič); nad 40 let: 1. Perko (Peko -Obutev), 2. Mravlje (Peko — Orodjarna); moški - do 30 let: 1. Kokalj (Peko -Orodjarna), 2. Teran (TRIO), 3. Neme (Peko - Orodjarna); od 30 do 40 let: 1. Veršnik (Peko — Orodjarna), 2. Berton-celj (Upravni organi občinske skupščine), 3. Ahačič (SGP Tržič); od 40 do 50 let: 1. Zupan (BPT - VEO), 2. Meglič (SGP), 3. Perko (ZLIT - Tapetništvo); nad 50 let: 1. Meglič (SGP), 2. Martinfič (Zdravstveni dom Tržič); ekipno: 1 TRIO, 2. Peko - Orodjarna, 3. SGP Tržič; teki na smučeh — ženske — do 30 let: 1. Markič (SGP), 2. Špilak (Upravni organi občinske skupščine); od 30 do 40 let: 1. Sajovic (BPT - Konfekcija), 2. Ambrož (Peko - Obutev), 3. Stritih (SGP); moški - do 30 let: 1. Bohinc (Peko - Orodjarna), 2. Božič (SGP), 3. Štefe (Peko - DSSS); od 30 do 40 let: 1. Vrtač (Rog - Cevarna), 2. Bertoncelj (Upravni organi občinske skupščine), 3 Lausegar (Peko - DSSS); od 40 do 50 let: 1. Dobre (Obrtno /druženje), 2 Ambrož (Peko - DSSS), 3. Stritih (SGP), nad 50 let: 1 Martini (Zdravstveni dom Tržič); ekipno: 1. SGP Tržič. » i i iiiiJ c M1 TOREK. 1. MARCA Slovenski biatlonski pokal Odlična udeležba v Strahinju ŠPORT IN REKREACIJA TOREK, 1. MARCA 1983 ŠPORT IN REKREACIJA — ZANIMIVOSTI 13. STRAN GLAS Športniki z leščanske osnovne šole Pionirji gradijo športne objekte Lesce — Ko smo na radovljiški teles-tiokulturni skupnosti spraševali, katero Šolsko športno društvo i z občine naj Predstavimo na straneh časnika, so nas % besedami »tam dobro delajo« napotili na osnovno šolo Frana Šaleškega Finž-garja v Lesce. Ker gre za eno od manjših Sol v občini, za katere nekateri trdijo, : Hnju v čportni dvorani Poden v Škofji Nf olje uvrščena ekipa bo prejela N-ehodrc x.kkl prireditelja, občinskega ^veta Zv e sindikatov; najboljši tnje v vsaki »k- umi pa medalje. , Prihodi>o soboto, 12. marca, s pričetem ob 1C uri ua bo na Soriški planini ob ^etoicah Lajnar in Sedlo še prvenstvo ►Wjeloških delavcev v veleslalomu. bodo dolge od 500 do 700 metrov * I« do 25 vratca mi. Moški bodo tekmo->Ji v petih skupinah (do 25 let, od 26 do % let, od 36 do 45 let, od 46 do 55 let m 56 let) in ženske v štirih (do 25 let od do 35 let, od -36 do 45 let in nad 46 let). Razglasitev rezultatov in podelitev poka-medalj, diplom in priznanj ter žrebale praktičnih nagrad bo ob 13. uri pri xtc«trojski koči. objekte. Ob šoli smo uredili krožno stezo za atletiko, skakališče, igrišče za odbojko ter namestili mreže za goloma na rokometnem igrišču. Zdaj delamo tribune v telovadnici. Gre za neizkoriščen prostor, kjer bo mesta za najmanj 80 gledalcev. Člani kovinarskega krožka bodo izdelali klopi in vijake. Težja dela bodo opravili leščanski mladinci, ostalo Športniki šole. Vsak razred ima nalogo, da pet rednih ur pouka telovadbe nameni za urejanje športnih objektov,« ponosno razlaga tajnik Športnega društva Darko Po-gačnikv učenec 8,a razreda in navdušen nogometaš, rokometaš in strelec. n fijjj|; ~ i RH . n „■•ii-T^M wm jgmgg; '' mSs^ mS^md K / ......im I gagi! rirtffltftenif. trr^ ■K < --t - v'kJI^J. gar ipilife Izračuni kažejo, da bodo pionirji samo z gradnjo tribune prihranili šoli 200 tisoč dinarjev. Če upoštevamo že zgrajene športne objekte, je številka znatno višja. V tribune so doslej vložili tristo ur pro- stovoljnega dela, na »delovnih sobotah« pri urejanju zunanjih športnih naprav je vsakokrat sodelovalo od 15 do 20 učencev. Ko bodo končali tribune, se bodo lotili podstrešja, kjer je primeren prostor za amatersko strelišče. Dela, pravijo, jim tudi potem ne bo zmanjkalo. Z veseljem pokažejo pionirji tudi na elektronski semafor v telovadnici, ki ga je izdelal nekdanji učenec Borut Kelih. Vreden je 500 tisočakov, športniki trdijo, da celo več, saj doslej še ni odrekel. Njihova šolska tekmovanja so po zaslugi semaforja videti kot tista s televizije. Semafor kaže čas, razmerje moči na igrišču, meri čas kaznovanim igralcem in vse, kar je v pomoč sodnikom, zapisnikarjem in igralcem. »Vsako jesen pripravimo tradicionalni enodnevni sejeni rabljene smučarske opreme, na katerem zamenja smuči, čevlje in drsalke prek dvajset lastnikov. Pripravljamo smučarske tečaje se udeležujemo šolskih tekmovanj, na katerih, čeprav smo majhna šola, dosegamo lepe uspehe,« pravi Darko, mentor Boris Kozinc pa vzame v roko knjigo, ki je za vsako sekcijo vodijo učenci, in naniza lanske uspehe: pionirji so bili drugi v malem nogometu v občini, atleti Jože Pungeršek, Irena Grošelj, Franci Hu-merca, Uroš Kokalj, Vladka Tonica, Tanja Valant, Tatjana Legat in Milena Brus so bili med prvimi tremi na občinskem ali gorenjskem atletskem prvenstvu. Društvo se je prejšnji dve leti vključevalo v tekmovanje za najboljše šolsko športno društvo v Sloveniji. Letos se ne bo. Zakaj? »Biti krivičen do otrok, to je najhujše. Učencem, ki so se celo leto trudili, je težko razložiti, da so 3iabo uvrščeni, ker komisija nepravilno in premalo dosledno ocenjuje delo mladih športnikov,« pou-darja Boris Kozinc. C. Zaplotnik Smučarski skoki Mubi najboljši na Obirskem Obirsko — Na 5. mednarodnem tekmovanju v smučarskih skokih na avstrijskem Obirskem, kjer deluje slovenski športni klub Obir, s katerim ima SK TViglav prijateljske stike in njihovi trenerji vsako leto pomagajo pri vzgoji V petek osnovnošolsko prvenstvo Kranja Kranj — Smučarski klub Triglav bo v petek, 4 marca ob 15. uri organiziral na skakalnicah na Gorenji Savi letošnje občinsko prvenstvo osnovnih šol v smučarskih skokih.-Učenci od 1: do 4. razreda bodo tekmovali na 12-m skakainici v Bauhenku (Gorenja Sava), vsi ostali pa na 30-m skakainici na Gorenji Savi. Organizator bo sprejemal prijave na skakalnicah do 14.30 ure. Na manjši skakalnici lahko nastopijo tekmovalci tudi z alpskimi smučmi. Učenci se bodo pomerili v štirih starostnih kategorijah. Tekmovalci prvega in drugega razreda bodo nastopili v eni skupini »td Danes pa je začel SK Triglav tudi z začetno šolo smučarskih skokov na dveh skakalnicah. Vadbe so vsak dan v Bauhenku in v Adergasu. Začetniki se lahko še vedno vpišejo pri voditelju na skakalnici. Tečaj je brezplačen in bo trajal, dokler bodo ugodne snežne razmere. mladih skakalcev, je letos sodelovalo rekordno število tekmovalcev iz Avstrije in 9-članska ekipa kranjskega Triglava. Nastopilo je namreč več kot 60 skakalcev iz vsen koroških klubov, kar se doslej še nikdar ni zgodilo, Tekmovanje je bito dokaj kvalitetno, saj so nastopili prav vsi najboljši mladi skakalci iz avstrijske Koroške. Največ uspeha pa so imeli zastopniki iz Zahomca in kranjskega Triglava. Kranjčan Tomaž Mubi" je bil najboljši med mlajšimi pionirji, odlična pa sta bila tudi Knafelj in Globočnik. ki sta v svojih kategorijah zasedla tretji mesti. Rezultati — cicibani: 1. Moser (Zaho-mec),... 3. Knafelj, 5. Jagodic, 6. Zupan (vsi Triglav); mlaj&i pionirji: 1. Mubi, .. 3. Globočnik, 5. Kešar (vsi Triglav); starejši pionirji: 1. Kaiser (Zaho-mec),... 6. Remic, 7. Lipar, 8. Dobnikar (vsi Triglav). J. Javornik Špenko tretji na prvenstvu SRS Zapuže — Na letošnjem republiškem prvenstvu v smučarskih skokih za mlajše cicibane je nastopilo več kot 30 tekmovalcev. Naslov prvaka je po hudi borbi treh enakovrednih tekmecev osvoji) Podkrižnik iz Braslovč. Na tretje mesto pa se je uvrstil Kranjčan Špenko, ki je s tem osvojil tudi tretje mesto v pokalu cockte za letošnje leto. Nekaj zelo dobrih uvrstitev pa so imeli tudi mladi skakalci iz Žii ovnice. Torok je bil peti, ostala dva pa sta zasedla naslednji mesti: 6. Toma-ževič, 9. Ravnik. J. J. Sporočili ste nam Strelci za »Zlato puščico« — Na strelišču na Hujah je bilo minuli teden občinsko tekmovanje za »Zlato puščico« v streljanju z zračno puško. Med 31 strelci je zmagal Jure Frelih s 559 krogi od 600 možnih. Druga je bila Darinka Smrtnik s 554 krogi, tretji Jure Bojanič s 549, četrti Rajko Rozman, peti Ivo Šilar in šesti Vinko Frelih. Gorenjsko tekmovanje za »Zlato puščico« bo 26. marca v Škofji Loki. - J. Sitar Pizzerija in Peks prvaka — Končalo se je tretje zimsko prvenstvo v malem nogometu škofjeloške občine. Sodelovalo je 528 igralcev ali 40 ekip s celotnega področja občine, razen iz Selške doline. Prvič je bilo tokrat izvedeno prvenstvo veteranov, ki se ga je udeležilo osem ekip. Tekmovanje je uspelo, saj od 141 tekem zaradi neresnosti ali nepopolne sestave ekipe ni bilo odigranih le 15 srečanj Pri članih je zmagala Pizzerija. Najboljši strelec je bil z desetimi zadetki Marjan Lavrič (Varnost), po devet golov pa so dosegli še Drago Zgaga (Trata), Tomaž Zukevič (Kroniki H2O) in Dejan Orešnik (Alpina). Pri veteranih je prvo mesto zaradi boljše razlike V golih zasedla ekipa Peksa pred Marmorjem, LTH, Kondorjem in Občino; na vrhu liste strelcev pa je Peter Prevodnik, ki je 17-krat zatresel nasprotnikovo mrežo. — M. Kalamar Škrjanc najdlje na sebenski skakalnici — 81 tekmovalcev iz desetih slovenskih in koroških klubov je v soboto nastopilo na tekmovanju v smučarskih skokih za »Pokal Tržiča«. Najdlje je na skakalnici v Sebeoj|J^-skočil Triglavan Škrjanc, ki je le^P^roi metra »zgrešil« rekordno dolžino. Tekmovanje je pod pokroviteljstvom občinskega komiteja ZKS Tržič uspešno izvedel odbor za skoke pri smučarskem klubu. Rezultati — starejši pionirji: 1. Golob (Titovo Velenje) 219,1 (44, 44)r 2. Debeljak (Ilirija) 203,3 ( 41,5, 41), 3. Zupan (Tržič) 198,2 (39,5, 41); mlajši mladinci: 1. Škrjanc (Triglav) 229,0 (47,5, 46,5), 2. Verdev (Braslovče) 213,4 (45, 44,5), 3. Dolenc (Triglav) 208,5 (43, 43,5); starejši mladinci: 1. Česen 213,9 (45, 44,5), 2. Slatnar (211,2 (44, 44), 3. Melin (vsi Triglav) 206,2 (43,5, 42); člani: 1. Grimschitz (Celovec) 221,9 ( 47, 45), 2. Jenko 203,6 (42, 44), 3. Demšar (oba Tržič) 187, (39. 40). - J. Kikel Lokostrelci v Avstriji - 70 lokostrel-cev iz Italije, Avstrije, ZRN, Švice, Francije in Jugoslavije je minulo nedeljo nastopilo v avstrijskem Anterholzu na svetovnem pokalu v klasičnem biatlonu Jugoslovansko ekipo so sestavljali Dušan Orehek, Franc Vengust in Mile Desnica iz Kamnika ter Andrej in Mihael Fock, člana kranjskega Exoterma. V močni konkurenci so se uvrstili na drugo mesto za prvo ekipo Avstrije in pred lokostrelce Italije. V posamičnem tekmovanju je bil Benedik tretji v ZRN Reit im Winkel — Na tradicionalnem mednarodnem FIS tekmovanju v smučarskih skokih je nastopilo okoli 50 skakalcev iz Avstrije, ZRN in Jugoslavije. Zanesljivo je zmagal Avstrijec Hirner, od naših pa je bil najboljši Kranjčan Brane Benedik. Zasedel je tretje mesto. Bizjak se je uvrstil na peto, Gašpirc pa na enajsto mesto. J. J. Šk rjanc tudi državni prvak Ljubno - Po uspehu v Sebenjah, kjer * je Kranjčan Martin Škerjanc osvojil naslov republiškega prvaka v smučarskih skokih med mlajšimi mladinci, je v soboto na 65-m skakalnici v Ljubnem svojim letošnjim uspehom dodal še naslov državnega prvaka. Na drugo mesto se je uvrstil Verdev iz Braslovč, tretji je bil J. Debelak (Ilirija), četrti pa Mur iz Zirov. Na solidno peto mesto pa se je uvrstil Kranjčan Borut Dolenc. J- J- Orehek drugi, Vengust osmi, Andrej Fock 11. in njegov brat Mihael 12. Pri mladincih je Desnica osvojil četrto mesto. Prihodnje leto bo podobno tekmovanje pripravil v sodelovanju s športnim društvom Kokrica tudi lokostrelski klub Exoterm. — J. Šorli štirje med prvimi desetimi — TVD Partizan Žirovnica je bil prireditelj letošnjega republiškega prvenstva v smučarskih skokih za mlajše cicibane. Na skakalnici v ZapuŽah pri Begunjah je nastopilo 31 skakalcev iz desetih slovenskih klubov. Naslov republiškega prvaka je odvojil Podkrižnik iz Braslovč. Med prvo deseterico so se uvrstili tudi štirje Gorenjci: Špenko (Triglav) je bil tretji, Torok peti, Tomaževič šesti in Ravnik (vsi Žirovnica) deveti. — M. G. Taborniki na smučeh — 50 taborni kov Odreda severne meje iz Tržiča se je pred kratkim na smučišču v Ročevnici pomerilo v veleslalomu. Rezultati — dekleta - od 8 do 10 let: 1. Mateja Dolžan, 2. Barbara Perne, 3. Tina Klan-čar; od 11 do 15 let: 1. Darja Studen, 2. Barbara Peteh, 3. Irena Smolej; fantje - do 10 let: 1. Klemen Premrl, 2. Uroš Čadež, 3. Marko Meglič; od 11 do 15 let: 1. Robert Kozamernik, 2. Dušan Premrl, 3. Peter Kiofutar; nad 15 let: 1. Peter Jekovec, 2. Mirko Komac, 3. Nikola Sku-lič. - J. Kikel Prva tekma za »Trim pokal« — Področni zbor vaditeljev, učiteljev in trenerjev smučanja iz Tržiča je lani po vzoru svetovnega pokala prvič pripravil tekmovanje za »Trim pokal«. Udeležijo se ga lahko vsi občani, v skupni seštevek pa štejejo trije najboljši rezultati iz štirih veleslalomskih preskušenj. Prva letošnja tekma za »Trim pokal« je bila na smučišču v Hrastah. Udeležilo se je je prek 60 smučarjev, ki so bili razdeljeni v šest skupin po starosti in spolu. Rezultati — ženske — do 30 let: 1. Suzana Ruparčič, 2. Blanka Ruparčič, 3. Simona Zupan; nad 30 let: 1. Olga Benčina, 2. Milena Soklič, 3. Minca Peraič; moški do 25 let: 1. Milan Rozman, 2. Marko Primožič, 3. Emil Pintarič; od 25 do 35 let: 1. Franc Komac, 2. Anton Meglič, 3. Zdene Jerman; od 35 do 45 let: 1. Andrej Soklič, 2. Bruno Teran, 3. Niko Hladnik; nad 45 let: 1. Drago Štefe, 2. Tcne Martinčič, 3. Janez Kavar. - J. Kikel »Zimska olimpijada* v Zasipu -V najmanjši in najmlajši krajevni skupnosti v radovljiški občini, v Zasipu nad Bledom so pred nedavnim pripravili sva-koletne zimske športne igre - že šesto »malo olimpiado«. Pričetek je bil tak kot se za tovrstne prireditve spodobi: domači alpski smučarji so s prižganimi baklami pripeljali v ciljno ravnino in ob plapolajo-čih zastavah ter ob številnih gledalcih prižgali olimpijski ogenj, ki je v kraju gorel dva dni. Prvi dan so izvedli tekmovanja v veleslalomu ter sankanju z eno in dvosedi, drugi dan še teke na progi pod Sebenjami in skoke na 15-metrski skakalnici v dolini pod Homom. Vseh tekmovanj se je v dveh dneh udeležilo preko dvesto krajanov; najmlajši je imel tri leta in najstarejši 55 let. - J. Ambroži« Strelska rekorda - Sto strelcev iz vse Slovenije je nastopilo na republiškem prvenstvu v streljanju s standardno zračno puško in pištolo, ki ga je na strelišču na Hujah pripravila občinska strelska zveza Kranj. Strelci so se tokrat izkazali, saj so dosegli dva nova republiška rekorda: mladinska ekipa Olimpije v streljanju z zračno pištolo in članice iz Titovega Velenja v streljanju s puško. V tekmovanju z zračno puško so postali zmagovalci: ekipa Kamnika in Marjan Repič pri članih, Titovo Velenje in Darja Orlač-nik pri članicah, Olimpija in Rajmund Debevc pri mladincih, Titovo Velenje in Mojca Močivnik pri mladinkah V streljanju s pištolo pa so bili najboljši: ekipa Olimpije (Kranj je bil drugi) in Alojz Trstenjak (Titovo Velenje) pri članih, Olimpija in Fani Smole pri članicah, Olimpija in Tine Vrhunc pri mladincih in pri mladinkah ekipa Titovega Velenja in Helena Lavrinc (Rečica Laško). — J. Sitar < občnega zbora kranjskih planincev Dosedanjim uspehom dodati nove Planinsko društvo v Kranju sta v minulih dveh letih značilna Obsežna dejavnost in skrbno gospodarjenje - Za uspehe v preteklosti so odlikovali 33 njegovih članov - Zahtevne naloge tudi ia prihodnost Kranj - Člani Planinskega društva v Kranju, ki so se zbrali na Mnem občnem zboru, so minuli fcetek zvečer, do zadnjega kotička ^polnili eno od sejnih dvoran kranjske očinske skupščine. Njim H© se pridružili tudi gostje, med ka-Vimi so bili podpredsednik Planince zveze Slovenije Tone Bučar in predsednik občinske skupščine iz branja Ivan Cvar pa predstavniki Armade, milice, telesnokulturnih ter <*iUgih organizacij z Gorenjske. Obrani so se po pozdravnem nago- V/u predsednika Planinskega društva v Kranju Franca Ekarja z ^t,ominutnim molkom spomnili Vrlega Franja Klojčnika m drugih dolgoletnih prizadevnih sodelavcev društva. , Kranjsko društvo združuje okrog planincev, skupaj z nerednimi Plačniki članarine bi bilo število *lans»tva vsaj še enkrat tolikšno, Mtevek vseh ljubiteljev planinstva kranjskem območju pa bi gotovo Tloaegel Številko 15 tisoč, je v poročilu o planinski dejavnosti v minulih dveh letih pojasnil tajnik društva Emil Herlec. Kot je nadalje med drugim ocenil, so planinci lahko ponosni na obstoj samo dveh društev v občini, v Kranju in na Jezerskem. Pri tem pa ima kranjsko društvo kar 46 planinskih sekcij po organizacijah združenega dela in krajevnih skupnostih ter 13 odsekov za posamezna področja delovanja članstva. Dejavnost društva je obsežna in raznolika, saj vanjo vključujejo vse od najmlajših, ki zahajajo na manj zahtevna planinska pota, pa do vrhunskih alpinistov, ki se pre: izkušajo v najtežjih stenah. Idejni nosilec izletništva - lani se je prek 110 pohodov in izletov udeležilo blizu 10 tisoč občanov - je skupina 35 planinskih vodnikov, ki skrbe tudi za seznanjanje članstva z osnovnimi planinskimi veščinami in nevarnostmi v gorah. Zato ni bilo poškodb med domačimi planinci, žal pa so morali gorski reševalci iz Kranja lani opraviti na svojem območju 16 težjih akcij, v katerih niso več mogli pomagati 4 ponesrečenim. Med zelo aktivnimi je tudi odsek za gorske poti, katerega maloštevilno moštvo je samo lani prehodilo in vzdrževalo velik del skupno 175 kilometrov dolgih stez ter poti. Nekoliko je zamrla le dejavnost odseka za varstvo narave. Gospodarsko dejavnost društva, ki obsega skrb za upravljanje treh večjih planinskih postojank, dveh tovornih žičnic in dveh vlečnic, so usmerili predvsem v vzdrževanje objektov in varčevanje v njih. Tako so dom na Kališču lani povečali za 30 skupnih ležišč in v domu na Krvavcu usposobili ogrevalne naprave za uporabo trdih goriv. Ob uresničitvi lastnih manjših naložb so zbrali tudi veliko denarja za prenovo Triglavskega doma na Kredarici. Uspešnost, poslovanja društva je prav tako potrdilo finančno poročilo. Ciril Hudovernik je zbrane med drugim seznanil, da sedanja vrednost osnovnih sredstev in inventarja v postojankah presega 24 milijonov dinarjev, ostanek dohodka pa je bil lani prek 1,7 milijona dinarjev. Kot je ob tem naglasil, pa bi brez skoraj podvojenih dotacij glede na leto poprej stroški za gorsko reševalno službo in vzdrževanje objektov povsem izpraznili društveno blagajno. Za dosedanje prizadevno delo v društvu so kar 33 njegovim članom podelili odlikovanja. Ivan Cvar je izročil Francu Ekarju red zaslug za narod s srebrno zvezdo, s katero ga je odlikovalo predsedstvo SFRJ za njegove zasluge v planinstvu in širšem področju dela. Zatem je Tone Bučar predal drugim zaslužnim pla-ninkam in planincem bronaste, srebrne in zlate častne znake PZS in PZJ ter Knafeljčeve diplome. Po razpravi, ki je opozorila zlasti na potrebo po obnovi Gorenjske partizanske poti in oživitvi planinstva okrog Ledin z novo potjo, so potrdili poročila in novo članarino ter imenovali novi 25-članski uprav- ni odbor društva, katerega predsednik bo še naprej Franc Ekar. Leta je obrazložil tudi usmeritve dela planincev za letošnje leto. Gre za nekoliko obsežnejše naloge predvsem v smeri dosedanjega delovanja, z uresničenjem katerih bi doseženim uspehom dodali nove. Zbor so kranjski planinci sklenili z ogledom barvnih diapozitivov, ki jih je alpinist Andrej Štremfelj iz Kranja posnel na več odpravah v Himalajo, pa z družabnim srečanjem. S. Saje Kf * Bl -Hpf* f JJHBS m%.mm v Br ■■r . jf; V' F * ^Jr jr jfmSm^ V m : 'Ji jiifm Mm 1 T . .Mi M^" v fjjnB * ' 5lS IC2 -'Sfrrtfmi ^ - Jr J 1MttttMT HvL jmHBHKI i wS 'A t Jml Med odlikovanimi planinci je bil tudi Stane Gantar, ki je prejel zlati, znak Planinske zveze Jugoslavije - Foto: S. Saje Vsem ženam čestitke! Za 8. marec, dan zena, smo vam pripravili — praktična in okrasna darila — po želji vam jih tudi aranžiramo. Nudimo vam: DARILNE BONE, Hh alples Industrija pohištva Železniki objavlja na podlagi 8. člena Pravilnika o delovnih razmerjih in sklepa odbora za kadre TOZD Promet blaga naslednja dela in naloge: VODENJE AVTOMEHANIČNE DELAVNICE Pogoji za zasedbo: — delovodska šola avtomehanične stroke, — 6 mesecev delovnih izkušenj srednjega nivoja na opravilih v prometni stroki ali vzdrževanju vozil, — iniciativnost, samostojnost, smisel za komuniciranje in delo z ljudmi. AVTOELEKTRIČARSKA OPRAVILA Pogoji za zasedbo: — KV avtoelektričar, — 6 mesecev delovnih izkušenj na KV opravilih širokega profila Delovno razmerje se sklene za nedoločen čas s polnim delovnim časom. Pismene prijave s potrebnimi dokazili sprejema kadrovsko socialni oddelek DO Alples Železniki, 64228 Železniki, v roku 15 dni po objavi. Delovna skupnost Strokovne službe SIS družbenih dejavnosti občine Tržič na podlagi 38., 39. in 40. člena statuta DSSS ponovno razpisuje prosta dela in naloge individualnega organa VODJE STROKOVNE SLUŽBE SIS Poleg splošnih pogojev mora kandidat izpolnjevati še naslednje pogćje: — da ima visoko ali višješolsko izobrazbo družboslovne smeri, — da ima 5 let delovnih izkušenj na podobnih delih, — da pozna delovanje delegatskega sistema, — da je moralno politično neoporečen, — kandidati morajo predložiti pisno razvojno usmeritev Strokovne službe SIS družbenih dejavnosti s poudarkom povezovanja administrativnega, tehničnega in finančnega dela. • Kandidati naj svoje prijave z dokazili o izpolnjevanju naštetih pogojev s kratkim življenjepisom v 15 dneh po objavi pošljejo nai naslov: Strokovna služba SIS družbenih dejavnosti občine Tržič s pripisom »za razpis«. O izbiri bodo kandidati obveščeni v 30 dneh po poteku roka za prijavo na razpis. Obiščite prodajalno trikotaže Bajina Bašta v Kranju, Jlnnra Vodopivčeva 6 r\aiJU IJdL.aL (na Mohorjevem klancu) UGODNO BOSTE KUPILI: — puloverje, ženske bluze — ženska krila, mini krila (žamet, velveton) — spalne srajce, jutranje halje, perilo Se priporočamo! Čestitamo za praznik žena — 8. marec! ISKRA Industrija široko potrošnih izdelkov Široka potrošnja, n.sol.o. Škofja Loka TOZD Tovarna gospodinjskih aparatov »Gospodinjski aparati« n.sub.o., Škofja Loka, Reteče 4 Komisija za delovna razmerja objavlja naslednja prosta dela in naloge: VODENJE DELOVNE SKUPINE V ODDELKU PLASTIKE Kandidati morajo izpolnjevati naslednje pogoje: — imeti morajo delovodsko šolo strojne smeri in najmanj tri leta delovnih izkušenj Prijave sprejema splošno, pravno kadrovski sektor tovarne 15 dni po objavi. O izbiri bomo kandidate obvestili v 30 dneh po končanem zbiranju prijav. Vse informacije lahko dobite v splošno, pravno kadrovskem sektorju tovarne ali po telefonu: 61-861 int. 14. Obenem vam iskreno čestitamo ob bližajočem se prazniku. ki jih lahko zakupite v vseh naših poslovalnicah Lescah, Radovljici, na Bledu in na Jesenicah. nrmnnr^lh^] PROJEKTIVNO PODJETJE KRANJ KRANJ. Cesta J L A 6. telefon: 21-144 DO PROJEKTIVNO PODJETJE KRANJ, JLA 6 Delavski svet objavlja prosta dela in naloge VODJE FINANČNE SLUŽBE za nedoločen čas, s polnim delovnim časom Poleg splošnih pogojev morajo kandidati izpolnjevati še naslednje: — da ima višjo ali srednjo izobrazbo ekonomske smeri, — da ima najmanj 5 oziroma 10 let delovnih izkušenj Dela in naloge razpisujemo za 4 leta. Kandidati naj predložijo prijave z dokazili o izpolnjevanju pogojev na naslov delovne organizacije z oznako »za razpisno komisijo«, najkasneje v 15 dneh po objavi. gostišče RIKLI BLED Komisija za delovna razmerja objavlja prosta dela in naloge: KOORDINIRANJE IN VODENJE INVESTICIJSKIH OBJEKTOV S PODROČJA TK OMREŽJA Pogoji: — diplomirani inženir telekomunikacij, — delovne izkušnje od najmanj 1—2 leti Delovno razmerje se sklene za nedoločen čas, poskusna doba traja 3 mesece. Kandidati naj naslovijo prošnje z dokazili o izpolnjevanju pogojev na koSo za delovna razmerja delovne skupnosti skupnih služb Podietia za ptt promet Kranj. Komisija sprejema prijave 8 dni od objave oglasa Vsi prijavljeni kandidati bodo obveščeni o izidu izbire v 15 dneh po opravljeni izbiri. vabi na prijetno praznovanje dneva že — aranžiramo posebne sobe, — nudimo pestro izbirc pijač in jedi po narocf Rezervacije spreerr^ gostišče Rikli Bled vsak dan, razen četrto tel.: 77-458. Podjetje za ptt promet Kranj n.sol.o. Kranj, Poštna ulica 4 Delovna skupnost skupnih služb ALI RAZMIŠLJATE 0 UREDITVI OKOLJA V VAŠI KRAJEVNI SKUPNOSTI? Lahko vam pomagamo z nasveti in načrti. Načrtujemo parke, zelenice in otroška igrišča ob javnih objektih: zelenicah v stanovanjskih naseljih, turističnih in industrijskih objektih, šolah, varstvenih ustanovah in drugih objektih ter zelenje na pokopališčih in ureditev okolja NOB spomenikov. GLAS 14. STRAN PRAKTIČEN NAČIN OBDAROVANJA ZA VSAKO PRILOŽNOST JE TOREK. 1. MARCA Z® MERKUR DARILNIMI BON! KUPITE JIH LAHKO V VSEH PRODAJALNAH V LJUBLJANI RADOVLJICI ŠKOFJI LOKI LESCAH GORENJI VASI NA BLEDU IN KRANJU JESENICAH NAKLEM PODROBNEJŠA POJASNILA ZAHTEVAJTE V PRODAJALNAH MERKUR KRANJ MERKUR KRANJ KMETIJSKO ŽIVILSKI KOMBINAT GORENJSKE KRANJ Ob dnevu žena vam nudimo bogato izbiro najrazličnejših daril in darilnih aranžmajev. Obiščite nas in izberite darilo v eni od naših cvetličarn: Zlato polje Rožmarin Planina. Stražišče Vsem ženam želimo prijetno praznovanje. OBVESTILA, OGLASI, OBJAVE Torek, 1. marca i 983 15. STRAN GLAS MALI OGLASI tel.:27-960 Prodam Ugodno prodam EK 151 A 1, 1240 W, / i5 ob/min, 2200 udar./min Tone Mar-^fičič, Lučine 33, Gorenja vas nad ^Kofjo Loko .1689 , Prodam PRAŠIČE, težke 70 kg. Mlakarjeva 58, Šenčur 1700 Prodam več PRAŠIČEV, primernih ^ rejo, od 20 do 60 kg težkih. Jurij Sta-^Onik. Log 9, Škofja Loka 1701 I t. Prodam črno-bel TELEVIZOR. ^kran nov. Tel. 24-517 1778 I ^ Prodam hrastove PLOHE. Breg ob I ^vi 9, Mavčiče 1779 Prodam KRAVO, 7 mesecev brejo, J izbiri. Naslov v oglasnem oddelku. 1780 Prodam nemški ŠOTOR z baldahi-za 4 osebe za 1,5 SM. Marija Bur-Begunje 54 na Gorenjskem 1781 ».Prodam KUHINJO s ŠTEDILNIKOM in HLADILNIKOM. Informacije ^ tel.:26-964 1782 X, Prodam temnomodro fantovsko BIRMANSKO OBLEKO. Telefon 1815 OPREMO OBLEKO ^/21-267 ' odam SML--------- ^uei, vezi, pancerje št. 43). Pižorn, 45-026 l^dno prodam ČRNO BELI TE LE VI-ft. znamke SCHAUB-LORENZ. Inflacije na tel.: 28-913 ^oceni prodam OPREMO za vec iskih sob in zakonsko SPALNICO. 50-369, dopoldan J797 . Prodam teden dni starega BIKLA. ^entalca. Hraše 28, Lesce 1798 A Prodam motorno ŽAGO STIHI.050/ ^ malo rabljeno in ČRPALKO za v>jnico na trofazni elektromotor, Zi->nica 57 1801 ^ Prodam tridelno garderobno OMA-r^O globine 45 cm, staro 1 leto. Vučko J-maja 69/VII. Kranj, zvečer 1806 s. Prodam nov ženski PLAŠČ iz prenj-tksga volka, št. 38-40. Vse interesent-naj se javijo na tel.: 064-74-441, vsak *iod 16.-20. ure. Prodam 3 OVCE in 2 JAGNLTA ^laj. Breg 4. Tržič l«08 T > Prodam PRIKOLICO, nosilnost do Kg. 150 x 100 x 30 cm, kolesa 13 col-Telefon: 064-61-218 1810 Prodam SHARP radio z ojačevalcem KASETAR 65 W z zvočniki. Tel: ' M Hafner, Rupa 38 _ . Fodam original PREVLEKE rdeče ^iraste barve za golfa TGL po ugod s^etii. Olga Čemažar, Bavdkova^ Prodam VARTBURGA. Tel. 23-112, 17M6 Prodam VARTBURGA, letnik 70, za 2.5 SM. Šafran, Cerklje 161. 1787 Prodam novo enoosno PRIKOLICO "7. vrtljivim Oplinom za traktor, multi-kultivator ali transporter /a prevoz hlodov, železne nove POSMOJKE s priključkom za traktor in rabljen STARTE« za fičota. Rihtaršič, Bukov-ščica 27, Selca nad Škofjo Loko 1678 Prodam ZASTAVO 750, celo ali po delih, letnik 1969. Ivica Petkovič, Pod-I jubelj 102. Tržič 1788 Prodam ZASTAVO 101, letnik 1977. Pižorn. tel.: 45-026. Prodam dobro ohranjeno DIANO 6 IX, letnik december 1978, registrirano do 15. decembra 83. Kličite na tel. 75-884 dopoldan oziroma 74-515 popoldan 1802 Ugodno prodam dobro ohranjen AUDI 60 L, 90.000 km, registriran do oktobra. Vindiš, Zabreznica 7, Žirovnica. Prodam ZASTAVO /50, letnik 1975. Čivčič, Sejmišče 7, Kranj 1804 Prodam TOMOS AVTOMATIK 3 MS. letnik 82. Eržen Lado, Kropa 6 a. tel. 79-582 1805 Ugodno prodam dobro ohranjen MOTOR Z MENJALNIKOM Z-101, ter zadnja in prednja desna VRATA,z dokumenti. Vertelj Boris, Bistrica 179, Tržič Prodam 20 sedežni AVTOBUS TAM T 75. Zalaznik, Studeno 21, Železniki nad Škofjo Loko 1813 STANOVANJA V Škof j i Loki prodam dvosobno STANOVANJE s centralnim ogrevanjem. Naslov v oglasnem oddelku, 1789 Na stanovanje vzamem dekle za delno pomoč v gospodinjstvu. Marija Frelih. Brezje 35 pri Tržiču 1790 Dve dekleti iščeta SOBO z ogrevanjem in kopalnico v Kranju. Marija Maučec, Kidričeva 53, Kranj 1791 Ameriški poslovnež išče opremljeno HIŠO, po možnosti z vrtom in garažami v okolici Kranja ali Kamnika. Vzame v najem za nekaj let Plača dobro. Ponudbe: »Za nekaj let« 1792 Diplomirani fizik z družino išče STANOVANJE v Kranju. Tel.: 25-661 int.410 1793 Novo enosobno solidarnostno STANOVANJE na Planini II menjam za večje s centralno kurjavo, v Kranju. Lojzeta Hrovata 7, Stanovanje 1, Kranj 1794 Zamenjam lastniško GARSONJERO za večje stanovanje, z doplačilom. Tel.: 28-191 po 14. uri. 1795 Tri dijakinje isemo SOBO s kuhinjo v Kranju ali okolici. Oglasite se nam pod šifro »Razumevanje« 1814 POSESTI _ jelševp m borove deske. Vseh v <*lin in velikosti. Tel. 89-071 179^ MS)ZILA V Prodam ZASTAVA 101, letnik 1973. ^ovnik, Sv. Duh 86, Škofja Loka 1783 k Prodam. SPAČKA, letnik 74. Anica '»itarič, Voklo 64 1784 n- Poceni prodam TAUNUS 12 M 1966, tO' 1500 ccm. 107.000 km, lahko tudi P delih. Franc Kunšič, Tomšičeva 25 J^enice Zamenjam PARCELO v Sečovljah pri Portorožu za parcelo od Vrbe do Žirovnice Šporn Zdravko, Breg 71, Ži- 1803 rovnica ZAPOSLITVE Iščem redno ali popoldansko delo. Naslov v oglasnem oddelku. 1799 OSTALO Iščem dobrosrčno žensko za pomoč v gospodinjstvu. Šifra: »Pomoč« 1809 ZAHVALA Ob izgubi naše drage stare mame. prababice, tašče, sestre in tete KATARINE ŠTAMCAR Kovarjeve mame iz Zg. Brnika 12 se iskreno zahvaljujemo dobrim sosedom in Zimovi mami za nesebi-čno oomoč v na j ti ž j i h dneh. Hvala sorodnikom, prijateljem m sode-[avcem Iskre za izraze sožalja, poklonjeno cvetje »n spremstvo na zadnTooti Hvala tudi medobčinski organizacij, slepih za podarjen venec in tov. Brezarju za spremstvo v irnenu DU Cerklje. Zahvaljujete d? Beleharju za zdravljenje in obiske ,n vsem. k, ste sodelo-jemo se ai. vali v pogrebnem obredu. ŽALUJOČI VSI NJENI Zg. Brnik, 22. februarja 1983 Frizerski salon CILKA SATLER vse barve, preparati za trajno in ostati frizerski material na razpolago in Ekspresna kemična čistilnica in pralnica DRAGO SATLER Kranj, Oldhamska 14 (pri vodovodnem stolpu) Čestitamo ženam za praznik 8. marec IZGUBLJENO Na relaciji Radovljica—Naklo sem izgubil DENARNICO z vsemi dokumenti. Prosim najditelja, da jo vrne proti nagradi. Naslov v denarnici 1800 NESREČE PREHITRO PO POLEDENELI CESTI Jesenice — Na lokalni cesti v naselju Straža pri Jesenicah je v petek, 25. februarja, voznik osebnega avtomobila, 42-letni Tomaž Zalokar z Jesenic povzročil prometno nesrečo. Na ozkem odseku ceste se je srečal z drugim avtomobilom, ki ga je vozil Kari Poreber. Pred srečanjem je Zalokar zaviral, vendar ga je na poledeneli cesti zaradi prehitre vožnje zaneslo in je trčil v Porebrov avto. V nesreči je bil voznik Poreber laže ranjen. ZBILA OTROKA Tržič — Neprimerna hitrost je botrovala tudi nesreči, ki se je pripetila v četrtek, 24. februarja, na cesti Ste Marie aux Mineš v Tržiču. Voznica osebnega avtomobila, 23-letna Marija Aljančič iz Hudega, je vozila proti Bistrici. Ko je pripeljala nad BPT v blagi ovinek, je z avtom zadela otroka, 9-letno Beti Mirič iz Tržiča, ki je nameravala prečkati cesto izven prehoda za pešce. V nesreči je bila deklica huje ranjena. D. Ž. r Dva ob smuči Skoraj ni dneva, da na katerem od gorenjskih smučišč ne bi zabeležili tatvine smuči. Najpogo-stej e se dogajajo v Kranjski gori, ker lastniki puščajo opremo brez nadzora pred hoteli ali bifeji. V nedeljo je tako neprevidno ravnal Ljubljančan Vital Manohin. Ko se je vrnil s kosila v hotelu Larix, ni bilo smuči nikjer več. V četrtek pa je na Krvavcu nekaj podobnega doletelo Darjo Hrast. Ukradli so ji smuči, vredne kakih 6000 dinarjev. Iskali izginulega lovca Podkoren - V nedeljo, 27. februarja, se je 58-letni lovec iz Podkorena, Friderik Grilc, sicer član Lovske družine Kranjska gora, zjutraj odpravil na obhod lovskega reviija na LomiČih. Ker ga do večera ni bilo domov, so domači obvestili milico. Oddelek milice Kranjska gora je organiziral reševalno akcijo, v kateri je sodeloval tudi zdravnik in 9 članov kranjskogorske Gorske reševalne službe. Nekaj pred polnočjo so izginulega lovca našli na Češljevem korenu pod Lotniči mrtvega. Pogrešani je umrl med vrnitvijo zaradi srčne slabosti, kakor je ugotovil zdravnik. Vsem sorodnikom, prijateljem in znancem sporočamo žalostno vest, da nas je mnogo prezgodaj zapustila naša draga hčerka, mama, stara mama in teta STANA LUZNAR Od pokojnice smo se poslovili v družinskem krogu v petek, 25. februarja na kranjskem pokopališču. ŽALUJOČI VSI NJENI Kranj, 28. februarja 1983 ISTAMBULSKE NOČI Na turneji po Sloveniji sodelujejo ta hip najpopularnejši solisti in orkester turške TV, pevci narodnih pesmi in plesalke orientalskih trebušnih plesov. Nastopili bodo tudi v Kranju, v prostorih gorenjskega sejma v torek, 8. marca ob 19. uri flNEX Predprodaja vstopnic: KOMPAS KRANJ, telefon: 28-472, 28-473 IZBRALI SOZMflS Bliža se dan žena in iskali boste darilo za ženo, mamo, dekle ... Pri izbiri darila vam bodo prijazno pomagali v blagovnici FUŽINAR na Jesenicah, kjer so dobro založeni z vsem, kar je ženskemu svetu pri srcu. TRŽNI PREGLED KRANJ Solata 70 din, špinača od 80 do 100 din, cvetača od 60 do 80 din, korenček od 50 do 60 din, česen od 180 do 200 din, čebula 60 din, fižol 120 din, pesa od 30 do 35 din, slive 80 din, jabolka od 25 do 30 din, hruške 40 din, grozdje od 50 do 60 din, pomaranče 80 din, limone 90 din, ajdova moka 80 din, koruzna moka 40 din, kaša od 90 do 100 din, surovo maslo 360 din, skuta 100 din, sladko zelje 50 din, kislo zelje 50 din, klobase 60 din, orehi 480 din, jajčka od 8 do 10 din. krompir 16 din. JESENICE Solata 80 din, špinača 60 din, cvetača 60 din, korenček 45 din, česen 210 din, čebula 57 din. fižol od 120 do 139 din, pesa 25 din, slive 101 din, jabolka od 26 do 35 din, hruške 50 din, grozdje 50 din, pomaranče 65 din, limone 99 din, ajdova moka 89 din, kaša 76 din, koruzna moka 31 din, surovo maslo 271 din, skuta 85 din, smetana 110 din, sladko zelje 25 din, kislo zelje 30 din, kisla repa 25 din, orehi 478 din, jajčka od 7 do 8,60 din, krompir 16 din. TURISTIČNO DRUŠTVO BOHINJ—JEZERO razpisuje prosta dela in naloge receptorja v Turistbiroju Bohinj Pogoji za opravljanje del: — poklicna šola ustrezne smeri z obveznim znanjem enega tujega jezika; nemško angleško, — srednješolska izobrazba ustrezne smeri z obveznim znanjem enega tujega jezika; nemško-angleško, — poiskusno delo en mesec. Po uspešno opravljenem poiskusnem delu se delovno razmerje sklene za nedoločen čas. Kandidati naj po objavi razpisa pošljejo pismene prijave v roku 15 dni na naslov: Turistično društvo Bohinj—jezero 64265 Bohinjsko jezero O izbiri bodo kandidati obveščeni pismeno v roku 15 dni po zaključku zbiranja prijav, Januarja porabili manj elektrike Že tretji mesec zapored smo v Sloveniji porabili manj električne energije kot lani, na kar je vplivala topla zima in varčevanje z elektriko — Znatno več elektrike kot lani so dale vodne elektrarne, pomemben delež jedrska elektrarna v Krškem, tako da šo-štanjska toplotna elektrarna lahko premog iz Kolubare lahko predeluje v elektriko za potrebe srbskega elektrogospodarstva venski del jedrske elektrarne v Krškem, ki je januarja lani zaradi pregleda parnega generatorja stala. Skupne zaloge premoga v slovenskih toplotnih elektrarnah naj bi po načrtu na zadnji dan minulega meseca znašala 357 tisoč ton, dejansko pa so dosegle nekaj manj kot 599 tisoč ton. Načrtovana količina 225 tisoč ton je bila s 483 tisoč tonami izdatno presežena v šoštanjski toplotni elektrarni. Dobave iz velenjskega rudnika so bile namreč večje od načrtovanih, znatne količine premoga pa so prejeli tudi od premogovnikov iz Bosne in Hercegovine in iz Kolubare, da bodo s prostimi zmogljivostmi šoštanj ske elektrarne predelali premog v električno energijo za potrebe srbskega elektrogo- Podatki za letošnji januar kažejo, da je v Sloveniji poraba električne energije že tretji mesec zapored manjša kot v enakih mesecih minulega leta. Novembra, decembra in januarja smo torej porabili manj elektrike, brez dvoma zavoljo varčevanja z njo ter seveda zavoljo dokaj tople zime, saj je sonce pomagalo pri ogrevanju. Januarja letos smo porabili v Sloveniji 755,5 milijona kilovatnih ur električne energije, januarja lani pa 788 milijonov. Porabili smo torej za slabe 4 odstotke elektrike manj. Če upoštevamo ves pretok električne energije čez republiške in državno mejo pa ugotovimo, da je imel slovenski elektroenergetski sistem s skupno 912,5 milijona kilovatnimi urami na voljo kar za 12,9 odstotka več električne energije kot januarja lani. Iz tujine v letošnjem prvem mesecu elektrike nismo prejemali, dobave sosednji Italiji pa so znašale 5 milijonov kilovatnih ur. Iz drugih republik je slovenski elektroenergetski sistem prejel januarja 56,2 milijona kilovatnih ur, drugim republikam pa je dobavil 132 milijonov kilovatnih ur. Največ v Srbijo, kamor je dobava znašala 93 milijonov kilovatnih ur. Zaradi toplega vremena je bila januarja visoka proizvodnja v vodnih elektrarnah. Pridobile so 228 milijonov kilovatnih ur, kar je za 43,6 milijona oziroma za 23,6 odstotkov več kot januarja lani. Toplotne elektrarne pa so pretekli mesec pridobile 628,3 milijona kilovatnih ur, kar je za 40,7 odstotkov več kot januarja lani, ko so proizvedle 446,5 milijona kilovatnih ur. Vendar od tega odpade 212 milijonov kilovatnih ur na slo- spodarstva. Toplotna elektrarna v Trbovljah naj bi imela po načrtu 43 tisoč ton premoga, imela pa ga je nekaj manj kot 37 tisoč ton. Tudi v ljubljanski Toplarni so imeli manjšo zalogo kot so načrtovali, saj je bilo na zalogi nekaj več kot 78 tisoč ton premoga, načrt pa je napovedoval da jih bodo imeli 89 tisoč ton. TUDI TO SE ZGODI Med obiskom delegacije krajevne skupnosti Kranj Center pri predsedniku kranjske občinske skupščine je stekla beseda tudi o obnovi stavbe na Maistrovem trgu. Slišati je bilo mnenja, daje že nevzdržno, da dela trajajo tako dolgo. Pojasnjeno je bilo, da jih izvaja ljubljanska enota Gradbinca. Nekdo pa je pripomnil: »Jaz Isem pa mislil, da to delajo gra-verji.« . A_ £ Lišaj pri mladem govedu V zadnjem času se je pri mladem govedu v kranjski in tržiški obfini razširil lišaj (trihofitija). V Jugoslaviji oboli za to boleznijo 15 odstotkov vse govedi. Bolezen je še posebej v sedanjem času mesne krize hudo nadležna, saj povzroča do 15 odstotkov manjši prirast ter do 40 odstotkov zmanjšuje vrednost kože pri prebolelih živalih. Razen tega se od govedi prenaša tudi na ljudi in obratno. Domneva se, da okoli 80 odstotkov ljudi z lišajem dobi bolezen od govedi. Lišaj pri mladi govedi je nalezljiva kužna bolezen, ki jo povzročajo glivice iz rodu Trichophyton. Na koži se pojavijo brezdlačne sivkaste lise z bolj ali manj* izrazitim vnetjem, okrogle oblike od 3 cm premera do velikosti človeške dlani. Te azbe- Jezikovno razsodišče (89) Narečje v zbornosti »Želela bi, da reče Jezikovno razsodišče kako besedo na račun vedno pogostejših narečnih glasovnih posebnosti, ki jih predvsem v radiu in na televiziji vnašajo v jezik novinarji z vseh koncev Slovenije«. Tudi sami smo že postali pozorni na preizrazito narečno barvanje govorjene besede nekaterih novinarjev radia in televizije. Da se narečno izhodišče v govoru večinoma ne da popolnoma izbrisati, je znano. Zlasti stavčna fonetika, ki se je kot otroci navzamemo, še preden znamo prav govoriti, »izdaja« področje, s katerega prihajamo. Tu se le redki popolnoma znebijo prvotnega prizvoka, ta pa nam je skoraj ljubši kakor govorjenje, ki - po Cankarju - razodeva, da njegov tvorec ni od nikoder, iz nobenega slovenskega kraja, ampak iz knjige. Vendar se nekaterih narečnih stvari lahko znebimo in se jih v zbornem knjižnem govorjenju tudi moramo znebiti. Tako npr. novinar ne bi smel — zlasti če to počne leta in leta - izgovarjati širokih samoglasnikov tam, kjer so pravilni ozki, npr. kmeta namesto kmeta, kakor pogosto slišimo v oddajah za kmete. Enako je s polglasmkom: ne za-metujmo te samobitne knjižne slovenske značilnosti, ne spodrivajmo ga z e-jem.. Ali pa izgovor t. i. trdega 1 pred samoglasniki a, o, u namesto knjižnega srednjega 1: tak trdi 1 izgovarjajo v glavnem novinarji iz naših obrobnih narečij, pa tudi tisti, ki jim je materinščina angleščina ali srbohrvaščina ali makedonščina. Ali pa lj in nj pred samoglasnikom- v knjižni slovenščini sta to po dva glasova, in r^ mehka 1 in n, kakor ju Izgovarjajo v glavnem tisti, ki imajo tudi trdi 1. - Podobno narečnemu barvanju slovenske knjižne besede je t. i. mednarodno barvanje, S. izgovor tujk tako, kot jih izgovarjajo v jezikih, iz katerih so prispele k nam; isto je s tujimi imeni, npr. [mitera] namesto [miteran]. To pa je v bistvu že nov problem, o katerem bi tudi kazalo kdaj spregovo- 1 ltl' Morebitne predloge, kritike in opozorila v zvezi s slovenščino v javni rabi pošiljajte na naslov: - „ C7ni JEZIKOVNO RAZSODIŠČE, Republiška konferenca SZDL Slovenije, Ljubljana, Komenskega 7. V KABARET PO GIMNAZIJSKO -V petek so dijaki kranjske gimnazije uprizorili kabaret. Humoristično zabavne prireditve so se poleg številnih učencev udeležili tudi starši, profesorji in drugi gostje. V dobri uri programa so , nastopajoči pokazali smisel za različne kulturne prireditve. Med njimi je izstopal Uroš Trefalt, kije kabaret sestavil in vodil. - Foto: F. Perdan stu podobne kraste in srbež se pojavljajo okoli oči, na vratu, plečih, prsih in drugih delih živali. Rejci prav lahko občutijo srbež, zardela koža je pokrita z drobnimi luskini -cami ob robu, posebno na vratu, licih, na prstih in rokah, dlaneh, na nogah, redkeje tudi na genitalijah. Vendar takšni pojavi rejcev pogosto ne vznemirjajo, še manj pa se zavedajo, da so te lišaje dobili od telet ali pa so sami okužili teleta. Glivice so razširjene povsod v zemlji, zraku, v blatu živali, v slami, zato je nevarnost okužbe stalna, prenašajo pa jih tudi uši in klopi. Ugodna za razmnoževanje je tudi prevelika vlaga, posebno v starejših, neustrezno grajenih hlevih. Vzrokov za razvoj lišaja pri 4 do 20 mesecev starih živalih je več: hlev s preveliko vlago, slabo očiščen hlev, premalo beljakovin v krmi, premeščanje živali, nenadzorovani nakupi, glodalci v hlevu, preveč živali v hlevu, slabo zračenje itd. Žival, ki preboli lišaj, postane sicer imuna, vendar pa se v prenatrpanem in neustreznem hlevu lahko še prenaša na živali, ki ga še niso prebolele. Lišaj uničuje s svojim podgobjem vrhnji sloj kože ter dlake in se krožno širi v okolico. Koža izgubi elastičnost, pojavi se zadebelitev kože z azbestu podobnimi krastami, zaradi česar je ob zakolu take živali koža manj vredna, saj usnje prepušča vodo. Le z izboljšanjem življenjskih pogojev v hlevu se širjenju te bolezni lahko izognemo. Zal so rejci še prepričani, da lišaj ne ogroža živinoreje, vendar pa mnenje spremene ob nekajmesečnem širjenju bolezni v svojem hlevu, ko se zaradi tega pokaže 15-odstotni primanjkljaj v prirastu. To pa je ob sedanjem pomanjkanju mesa veliko. Ker lišaj i ogrožajo tudi ljudi, se bolezen zatira po zakonu, zato mora rejec ob vsakem sumu živali oddvo-jiti ter poklicati živin o zdravnika. Obolele živali je tudi prepovedano prodajati - razen za zakol. Bolezen v hlevu pokaže, da je reja neustrezna, da je treba zmanjšati relativno vlago, v krmi pa povečati količino vitamina A ter izboljšati ostale zootehnične pogoje reje od zračenja do svetlobe in ustrezne temperature. Hlev je treba tudi razkužiti, sicer se bolezen čez čas spet pojavi. Lišaj ob izboljšanju pogojev reje po nekaj mesecih izgine, ob neustreznih pogojih pa se lahko ponovno »zširi pri večjem številu živali. Prav zato je treba ob tej bolezni ukrepati takoj, to od rejcev zahteva tudi zakon. Zdravljenje je dolgotrajno in z dragimi največkrat uvoženimi zdravili. mag. Roman Grandič GLASOVA ANKETA Pionirji po poteh borcev STRAH1NJ - Udin boršt, valovito gozdno območje, ki se razteza med cestami Kranj -Ko-krica - Golnik - D upije - N aklo--Kranj je bila v času narodnoosvobodilnega boja zatočišče in izhodišče partizanov za njihovo delovanje v ravnini med Kranjem in Tržičem. Na njegovih obronkih so se že pred vojno v delavskem revolucionarnem gibanju zbirali številni domačini, v prvih dneh narodnoosvobodilnega gibanja pa so se pričeli zbirati in sestajati aktivisti OF m organizatorji narodnoosvobodilnega gibanja. Ustanavljali so partizanske enote in pričeli z oboroženim uporom proti okupatorju in njihovim pomagačem. Obsežno partizansko delovanje na tako izpostavljenem območju kot je Udin boršt, je bilo mogoče le zaradi velike narodne in protifašistične zavesti prebivalstva, ki se je z dejanji izkazovalo v narodnoosvobodilnem boju in revoluciji. Prav na teh obronkih so se v soboto izkazali tudi slovenski biatlonci, ki so v okviru osmega množičnega teka po Poteh Kokrškega odreda imeli svojo tekmo za biatlonski slovenski pokal. Udeležba je bila odlična, saj se je v vseh kategorijah za najboljšega potegovalo na devetdeset tekmovalcev. Še posebno je bila dobra udeležba pionirjev, saj so prišli na to tekmovanje skoraj vsi učenci gorenjskih osnovnih šol. Čeprav so mnogi prvič nastopili v tej smučarski disciplini, ki je pogojena še s streljanjem, so vsi zavzeto tekli in streljali. nastopal v biatlonu. Treni in vadimo pod vodstvom profesorja Marjana Vodnjova. Res lep je ta tekaški smučarski in če je vmes tudi streljanje, je k bolj imenitno.« Klemen Lotrič, OŠ Seljak, peti razred, doma' i Podblice: »Začel sem kot na smučarskih smučeh, ki : pravšnje za smučarski tek. sem nastopil na takem t vanju in prvič sem tudi s tarčo. Kot tekaču mi je še dobro šlo, le v streljanju z zrj__ puško sem ga malo lomil. Tj smučarska disciplina mi je še k« všeč. Na takih in podobnih ti movanjih bom še nastopal, če le možnost.« Matjaž Markovič, OŠ Kokrškega odreda Križe, šesti B razred, doma iz Žiganje vasi: »S smučarskim tekom se ukvarjam dve leti. Začel sem v našem šolskem športnem društvu. Prvič sem tekel biatlon in prvič sem tudi streljal. Zdi se mi, da je to smučarska disciplina, ki ima bodočnost. Tudi sam bom še Robert Posavec, OS Prešeren, osmi razred, iz Nakla: »Kot rekreativec 5 smučarskim tekom ukvarjam našem šolskem športnem ' štvu, katerega član sem. sem tekel to disciplino in všeč je bilo. Organizacija je bila lična in proge dobro pripravi]' Prvič sem streljal na takem* movanju in ta strelska mi je dala povprečen Vseeno se bom še udel takih tekmovanj, ki obem vijajo tradicijo narodni dilnega boja.« D. Humer Foto: F. Perdan Kaj bo s postajališčem na sejmu v Kranj - 2e nekajkrat je bilo slišati pobudo, da bi Alpetour vključil v avtobusna postajališča tudi Gorenjski sejem v Savskem logu. Posebno med sejemskimi prireditvami bi avtobusna zveza s sejmom razbremenila sedanjo obveznico s pešci. Tako bi se na obvoznici zelo povečala varnost. Vprašanje, kakšne so mvžnosti postajališče na gorenjskem sejmu, smo zastavili direktorju temeljne organizacije združenega dela Potniški promet v Alpetouru Velimirju Pefiiču: »Če bi samo med seje prireditvami vključili v s---. redno linijo tudi postajališče » Gorenjskem sejmu, bi s tens rušili celotni ritem. Sejen— lokacija kot stalno postajali pa je vprašljiva v zvezi z dela«* Tekstilindusa in potniki za r-i> renjo Savo. Izvedljiva pa je * linija avtobusna postaja renjski sejem. Vendar je ti. rešitev možna samo v tako novanem izvenkoničnem ker imamo za prevoz potni" konicah premalo avtobusov. Kabai