IZDAJA ZA GORIKKO IS BESEDIJO PHIHOHSKI DHEVKIK GLAS LO OSVOBODILNE FRCNTE SLOVENSKEGA NARODA 2A TRŽAŠKO CZEteLJč Uto VIII. Stev. 279 (2275) PoStnma plačana v gotovim Spedizionr in abbo:i post 1 er TRST, sreda 19. novembra 1952 -Cena 20 lir MHRŠHLTITO BO OBiSKHL HH6LII0 V drugi polovici prlhodnlena marca S'anje tov. Borisa Kidriča seje zaradi nenadnih komplikacij spet Poslabšalo - Napadalne priprave satelitskih držav ob fugoslo-v9nski meji • Prostaške izmišljotine na sodni farsi v Budimpešti (Od našega dopisnika) i Izvajajo stalno .BEOGRAD, 18. — Iz uradnih proti Jugoslaviji °v. Poročajo, da je bil med vlf?sl°vansko in britansko dosežen o. , u obiska predsednica ju-av&nske zvezne vlade raar-, a v Veliki Britaniji, oh*? bo odpotoval na ši n iV Veliljo Britanijo v dru-, Polovici meseca marca pri- nnilega leta-. ooiezen tov. Borisa Kidriča R..P.ostala vseljudska skrb. U t S* na Dedinju je spreje-j,j 'uQi danes številna pisma Cr?0javke lz raznih krajev soslavije z iskrenimi žeija-w,.^a ozdravitev. Spominska Vedi?5 bolnici se polni z liarn° n°vimi podpisi in ženo v. ^anes so bolnico ponov-ta.ob«kali Kidričevi ožji so-'n tovariši iz borbe, Koč r Kardelj Moša Pijade, Vič P°P°vič in Peko Dapče-■aih ?edtem ko so se v spo-slco knjigo vpisale delega- 11)6 beograjskih Išol in de]ov-koleiftivov. Zaskrbljenost 6ih _ ^todov Jugoslavije se je da-fe; Povečala zaradi komuni-so §a danes zjutraj i *n v katerem je re-zai.aj. a se je stanje bolnika >tacii -nagl° nastalih kompli-cojj* cez noč poslabšalo. Noto «te. Poročilo pravi. da se Sta ■ ,„;,nJe med dnevom ni spre- meailo *ŽS®Press javlja 12 jugoslo-. v°jaških krogov da « J L fgarska, Romunija. Bolgari- propagando in skušajo prepričati vojake, da Jugoslavija pripravlja napad na so-o sedne države. S takim ravnanjem hočejo informbirojevske države — poudarjajo jugoslovanski vojaški krogi — opravičiti svoje napadalne postopke in vojaške priprave proti Jugoslaviji. Te vesti je potrdil tudi pobegli oficir madžarske obveščevalne službe Ujhelhi. ki je izjavil, da so v vseh madžarskih enotah ruski oficirji kot strokovnjaki in prejemajo osemkrat večje plače od madžarske vojske je kot ainstruk-džarskih oficirjev. Pri vsakem polku madžarske vojske je kot «instruktor» ruski kapetan oziroma tor» ruski kapetan oziroma major, pri vsakem obmejnem štabu pa ruski podpolkovnik z dvema nižjima oficirjema. Celo vojni minister Farkaš ima za svetnika ruskega generalnega polkovnika. Nasveti ruskih inštruktorjev se izvajajo kot najstrožji ukan Ruski ((inštruktorji« so tudi pri vseh višjih državnih ustanovah in večjih industrijskih podjetjih. Na ta način si je So-vjetsKa zveza po ((inštruktorjih)) in «strokovnjakih» zagotovila popolno kontrolo nad madžarsko vojsko in ostalimi organi, ki slepo izvršujejo vse ukaze Moskve. iL. Albanija pod vodstvom ti;‘?‘Ske zveze stalno pove-ttel številčno stanje in obo-«ta> svojih čet. Številčno (irjjj Vojsk informbirojevskih že n • Sosedov Jugoslavije, je Viti!!?*glo milijon moz, ne flo „ Sl rezervistov, ki Jih stal-ški ^ivajo na vaje. Vsi vo;a-!iv “krepi teh držav so ofen-l>ga značaja. Tako kopji".0 vzdolž jugoslovanske me-J.Jarke, grade bunkerje *a y°inice in topove, nove ce-I,lQ letališča in izvajajo vo-manevre. informbirojev- ^padalnost ■e tudi v številnih izzival- ci dvžav do Jugoslavije se llik .. oicvuuui uiivm- 13 akcijah, obmejnih inciden-jj1' in pošiljanju specialnih diletantskih skupin s terori-I j'lcHimi nalogami v Jugoslavi-, V armadah Madžarske, Bol-nie. Romunije in Albanije Izvoljeno vodstvo labur.stčne stranke LONDON, 18. — Laburistična parlamentarna skupina je danes izvolila 12 članov svoje «vlade v senci». Izid glasovanja bo uradno javljen jutri okoli poldne po sestanku parlamentarne skupine. Spodnja zbornica je nocoj s 308 glasovi proti 282 zavrnila laburistično resolucijo, ki zahteva zavrnitev načrta zakona o denacionalizaciji cestnih transportov. Ministrski predsednik Churchill je zanikal da bi bil zunanji minister Eden priporočal, naj bi spremljal tudi en britanski minister generala Eisenhowerja pri njegovem potovanju na Korejo. Budimpeštanski radio je v svoji oddaji 15. t. m. objavil obtožnico s procesa v Budimpešti proti skupini madžarskih državljanov. Na tem procesu so se posluževali že dobro znanih metod in izmišljotin o dozdevnih jugoslovanskih ((vohunih* in pri tem ponovno skušali obrekovati Jugoslavijo. Po trditvah obtožnice naj bi Balint Laszlo. eden izmed obtožencev, že januarja letos po nalogu jugoslovanske obveščevalne službe ugrabil znanega emigranta Vidoviča Dušana in ga s silo prignal v Jugoslavijo, Glede te m drugih podobnih' izmišljenih trditev je bila a-gencija Tanjug pooblaščena, da objavi naslednje: aTočno je da je obtoženi Laszlo Balint rojen v Jugoslaviji. Po svoji narodnosti je Madžar. S 14. letom se je izselil s starši iz Jugoslavije na Madžarsko, kjer je rastel in živel polnih dvajset let v Budimpešti. Balint Laszlo je bil v sestavu madžarskih enot na vzhodnem bojišču, maja meseca 1952 pa je skupaj s svojo ženo in dvema otrokoma zbežal v Jugoslavijo m zaprosil za azil kot številni drugi madžarski begunci. 15. t. m. pa se je isti Balint nenadoma pojavil na procesu v Budimpešti, s «priznanji», da je prišel v Madžarsko po nalo- j li tudi na Javorniku pri Jeseni, cah, v Trbovljah, Šoštanju in v Tržiču. V jeklarni Ravne, bivši Gu-stanj, je danes dopoldne začela obratovati nova Siemens Martinova peč. Danes dopoldne je izraelski odpravnik poslov v Beogradu Zvviloker priredil spominsko svečanost v židovski sinagogi v Beogradu v zvezi s smrtjo predsednika izraelske države. Razen članov diplomatskega zbora so svečanosti prisostvovali tudi podpredsednik prezi-dija Ljudske skupščine Josip Rus, v imenu zvezne vlade Sava Kosanovič. v imenu zunanjega ministra dr. Aleš Bebler ter predstavniki beograjskih političnih, množičnih in znanstvenih organiz?"^ B. B. ZAVEZNIKI NOV PROTISLOVflNSKl ZRSTRAŠEVflLMI UKREP ŠKOFA SflNTlNft Trije istrski duhovniki suspendirani „a divi ni s“ Udeležili so se skupščne Cirilmetodijskega društva slovenskih duhovnikov v Ljubljeni Agencija «ANSA» poroča hujšanja morali zapustiti da je škof Santin suspendirali svoje župnije v coni B. «a divinis« tri duhovnike iz'K** Stalni pritisk proti, duhov-B, ker so se udeležili j ščini v coni B, ki ga izvaja rAjNiSjrvpS L — PRIŠLI STE RAVNO V PRAVEM CASU, KOLEGA. ADENAUERJEV PORAZ T PARLAMENTU t zvezi z bonnsUmi in pariškimi dogovori Parlament je zavrnil vladno resolucijo, naj bi o ratifikaciji bonnskih in pariških gu jugoslovanske obveščevalne dogovorov razpravljali 26. novembra - Prva reakcija v ostalih prestolnicah Odo-granta zvidovica^ifu3ana* zna- brenči je bila resolucija, s katero parlament protestira proti saarskim volitvam j^SNA DISKRIMINACIJA V JIJŽNI AFRIKI ^odrejeni položaj ^evropskega prebivalstva v Južnoafriški uniji postaja vedno bolj ^tl>wno v/prašanie - Danes bo indijska dele^aci|H tožila sv/ojo resolucijo glede vnjmh ujetnikov 3a *<>RK, 18. — Pododbor, j da nemiri in spori, do katerih ^žav določila skupina 21' je že prišlo v Južnoafriški u-^lucij so odobrile načrt re- niji, ne bodo imeli odmeva tu-Jfstal , 0 Koreji, se je danes di v ditigih delih črnskega Kon-%ke Proučil resolucijo m- tinanta in izven njega? Zdru-^ra; delegacije, ki je bila ženi naiod! se morajo baviti z Podložena političnemu mednarodnimi pos!edicami tega I vprašanja, ki postaja v.se bol; k°ra nLna seji političnega od-?°luejj azl°žila svoj načrt re- )» iSS Javljajo, da bo Indi- [ svetovno vprašanje«. W '•n tln —_____________________________________ Obtožbe proti Kenjati Š tj ■ Za indijskim delega-^ Prja S°vorila še pre i° Ukrajine in na L ai**n®ga govora bo mo-? iov^I'Ilaprei vedeti, kakšno e5a stališče do indij- a- lMtai ki> Vni'ta francoske in ‘a. de i® d&;egacij.e sta izjavi-t žtU>v-> i Predlog izrecno Je&atri® .. načelo prostovoljne vojnih ujetnikov. in trpKdelegal pa ]e .“a nekatere točkt> re- % a^L5*' ar^rj NAIROBI, 18. — Južnoafriške oblasti so danes obtožile voditelja Afriške sindikalne zveze za Kenijo Jomo Kenjato in drugih pet afriških voditeljev, ‘češ- da «so vodili in pomagali pri vodstvu organiza cije Mau Mau». .. Pojasniti. Predstav-riške delegacije pa je j"1 «dvr» nl Ponovno pouda-5yeizi _Urnnost» resolucije v r-.^^slovoljno repatria-h s’ekp !lte| ie tudi razne po-K^ela ^Jede praktične izvedba “>j«, Prostovoljne repatria- V ,^Jf n^Set>nem političnem od- Zasedanje FAO sla,, Pomičnem oa- H *iarnl?e slcu'Pščine Združe- ^*C>V io inar*clr»\/»nclri »i. n?v se ie jugoslovanski • diskuf-ar3an Bar'šič udele-• ^siJe o vprašanju rasne Podprl je reso- Ssta|Hov;t dr^av, ki zahteva ^rUžtnj^v Posebne komisive zasedanju k?°^iln °dbora predložiti tii!!,’iliac'fLPosledicah rasne dis’ J.1- v Južnoafriški u- SjM: S*1* ie v dis) limiti u-.1?,5® obstaja v Južno-tji **n, u,Pravni i.n politični V^fijj te,tr>elji na rasistični C^sti na koncepciji več-(3>ll, j 2a katero smo mi ,A Je popolnoma uni- V n&' • ^ P- >Orvr. *ret>a , na> gledamo na to Jih ' ^'V^lH^Valstvo nima nobe 0,aM.ti Dravic, prisiljeno 0,'n nirl' v največ ji socialni *tj VQb(yj|ra nlti pravice, da bi »tjJv°j« “^'balo v notranjo-s, dežele. Takšno aR'' k poudaril ob *1m?.^Ui hrfn^- uikakoi ne o . 2 mednarodnih po- tudi !lam Omogoča, da J U: drugo stran tega Naj0, Ali J,® ,esno povezana V" iW>remo ved?ti. je "* j.f^l°vanski delegat, RIM, 18. — Včeraj se je začelo v Rimu XVII. redno zasedanje Mednarodne organizacije za prehrano in poljedel stvo (FAO). Na tem zasedanju bodo podali poročilo o stanju prehrane na svetu, nato poročilo glavnega ravnatelja o investicijah za kmetijski razvoj proizvodnji papirja, o programu razširjene tehnične pomo-I či, o borbi proti kobilicam itd Posebne komisije j Se posebno bo govora o pro-^arodov, ki bo mo- ' gramu dela in o proračunu za leto 1953 ter o poročilu z zasedanja blagovnega odbora, ki je bilo pred kratkim. Na tem zasedanju bodo razpravljali v diskusiji tudi | tudi o predlogu za ustanovitev madnarodnih blagovnih zalog za primer, da bi primanjkovalo hrane v posameznih delih sveta. Ob tej priliki bodo podali poročilo FAO o posledi cah suše v Jugoslaviji. * Jugoslovansko delegacijo se. .državi ■ prebivalstvo, stavljata Stane Krašovec, rav-Je v podrejenem j natejj zavoda za statistiko in evidenco ter Marijan Smole nameščenec ministrstva za zu nanje zadeve. kolj stal šča. Neev- PAR1Z, 18. — Plenarna seja UNESCO, ki je imela biti da nes in na kateri bi bili moral azpravljati o sprejemu Špani je, je bila na predlog francoske delegacije odložena na ju tri popoldne ker pričakujejc številne delegacije še navodil? približno 700 svojih vlad. no pa je, da je emigrant Vidovič Dušan na Madžarskem že od leta 1948 in da propagandistično nastopa pri obrekovanju Jugoslavije. Tako je tudi 23. oktobra letos ob 16.30 uri isti Vidovič, ki je bil po trditvah obtoženca «ugrabljen» in odveden v Jugoslavijo že januarja letos, znova govoril po budim-peštanskem radiu v srbsko- [ hrvatskem jezi.cu o temi «Ob osvoboditvi Srema po Rdeči armadi#. 2e samo ta dejstva zgovorno pričajo, kako prostaske in ne-osnovane so trditve obtožnice jugoslovanskih «vohunih». ki na procesu v Budimpešti dajejo ((senzacionalna priznanja» o še bolj ((senzacionalnih« ((ugrabitvah«. Iz Beograda poročajo, da bo jugoslovanska vojaška delegacija.ob koncu tega meseca obiskala Burmo in tako vrnila obisk, ki ga je napravila letos burmanska vojaška delegacija v Jugoslavijo. Misija dobre volje jugoslovanske vlade bo 9. decembra letos odpotovala na poziv indijske vlade v Nevv Delhi. V jugoslovanski misiji bodo Ro dol.iub Colakovič, Vladimir Simič, Lazar Koliševski Avdo Humo in Vida Tomšičeva Obisk jugoslovanske misije dobre volje v Indiji bo nov korak v poglabljanju prijateljstva in medsebojnih odnosov med Indijo in Jugoslavijo. V tem in v prihodnjem mesecu bo dobila Jugoslavija na račun tristranske pomoči sto tisoč ton koruze, kupljene iz sredstev ameriškega vira te pomoči. Kakor je že znano, je ameriška vlada nedavno dala na razpolago Jugoslaviji vsoto za hakup 50.000 ton koruze, te dni pa je odobrila vsoto za nakup nadaljnjih 50.000 ton koruze. Po vesteh iz jugoslovanskih gospodarskih krogov se bodo konec tega mesecu začeli v An. kari razgovori med turškimi in jugoslovanskimi zastopniki za sklenitev nove trgovinske pogodbe. Podrobni sporazum bodo sklenili na konferenci v Beogradu Pričakujejo, da bo sta zaradi pospešitve’ medsebojnih trgovskih odnosov med obema državama v kratkem obiskala Jugoslavijo turški trgovinski minister in predsednik trgovske zbornice v Ankari. Danes so v Beogradu podpisali protokol 6 izmenjavi blaga med Jugoslavijo in Dansko za dobo enega leta. Protokol predvideva izmenjavo blaga v vrednosti 3 milijonov 500 tisoč dolarjev za obe državi. Po sporazumu bo Jugoslavija izvažala na Dansko kavstično sodo, suhe slive in drugo, uvažala pa bo razna semena, krio-lit in stroje. Na današnjem plenarnem sestanku glavnega odbora združenja rezervnih oficirjev Jugoslavije v Beogradu so izvolili za novega predsednika združenja člana centralnega komiteja ZKJ Mijalka Todoroviča, rezervnega generalnega polkovnika. Z odlokom plenuma je bil dosedanji predsed nik Ljubodrag Djurič odstav-ljen in izročen častnemu sodišču združenja Ko je podrobno proučilo gradivo o sovražnem kominformističnem zadržanju Djuriča na šestem kon gresu KPJ. je častno sodišče sprejelo sklep o izključitvi Djuriča iz združenja Razen te-ga je sodišče predlagalo jugoslovanskemu obrambnemu ministrstvu, naj Djuriču odvza me oficirski čin. Na dan republike bodo v Sloveniji odkrili okrog 20 novih spomenikov in spominskih plošč v spomin na padle borce in talce v NOB Spomenik, ki ga bode odkrili v Mariboru pred stai o sodnega zapora, kjer so Nemci med okupacijo mn "ičn > stre Mali talce, bo imel vklesani' imen ustreljeni | talcev. Spomenike bodo odkri- BONN, 18. — Kancler Adenauer je danes v zveznem parlamentu začel debato o Posarju ob navzočnosti voditeljev treh nemških strank iz Posarja, ki jim je ni bila dovolje ((Hoffman -je saarski Grote-wohl». Nata je Ollenhauer kritiziral Adenauerjevo politiko, ki hoče doseči ratifikacijo bonnskih in pariških dogovorov, še na udeležba pri volitvah. Ade-; preden pride do rešitve saar-nauer je sporočil, da je pred-j skega vprašanja, ter je pozval lagal francoskemu zunanjemu vlado, naj vodi «aktivno poli-ministru ustanovitev komisije! tiko glede Posarja«. Dalje je francoskih in nemških izve-| pozval Adenauerja, naj na pri-dencev, ki naj bi proučila mož- l hodnjem zasedanju sveta mi-nost gospodarskega sporazu- j nistrov v Strassburgu predlo-ma, ki naj bi ščitil nemške*' ži napovedano nemško spome-francoske in saarske interese.! rdeo o neobstoju demokratič-Dodal je, da mu je francosko j nih svoboičin v Posarju, in zunanje ministrstvo sporočilo, i naJ se ° ‘fc’m vprašanju takoj da bo na njegov predlog od- j podvzamejo koraki pri wa-govorilo ob povratku Schuma- shingtonski in londonski vladi, na iz ZDA. Na koncu je Ollenhauer po- Dodal je da Nemčija ne mo- zval na. 1?orbo «proti saarskim re priznati volitev, ki bodo 30.1 separatistom in proti zaostrit- novembra, za svobodne in demokratične in tudi ne bo mogla priznati parlamenta in vlade, ki bosta izšla iz teh volitev. Za tem je Adenauer kritizi- vi francos^o-nemških odnosov zaradi položaja, ki je nastal v Posarju ter za združeno in svobodno Evropo«. Zvezni parlament je na koncu soglasno, razen 14 kom- ral politiko saarskega ministr- j 'nformistič lih glasov, odobril skega predsednika Hoffmana ter je dejal, da so Francozi na pritisk ttoffmana, hoteli vklju-, čiti v načrt skupne francosko-! nemš’-e izjave klavzulo, ki je! bila za zvezno vlado nespre-1 jemljiva in ki zahteva ohrani- j tev francosko-saarskih gospo- j dars ih konvencij. Na koncu je Adenauer izjavil, da bo podvzel nove ko- j rake za izvedbo svobodnih vo- j litev v Posarju in je izrazil] prepričanje, da «bodo zmagali tisti, ki se bodo pokazali pogumne«. Takoj nato je govoril pred-' sednik socialno demokratske stran':e Ollenhauer, ki je izjavil, da podpira poziv saarskih nemških strank volivcem, naj se vzdržijo glasovanja. «Med prakso saarske vlade in prakso v sovjetskih satelitskih državah in pod hitlerjevskim režimom, ni nobene načelne razlike«, je dejal Ollenhauer. resolucijo, s katero protestira proti saarskim volitvam, proti odrekanju demokratičnih svoboščin v Posarju, proti « dre-kanju pravice do glasovanja nekaterim saarskim državljanom in proti odrekanju pra- cjo, s katero naj bi se parlament obvezal, da pristane na zahtevo vlade, da bi se zadnja debata o načrtu zakona za ratifikacijo bonnskih konvencij in pogodbe o evropski vojski določila na 26. novembra, glasovanje o ratifikaciji pa na 28. novembra. Resolucija je bila zavrnjena s 179 glasovi proti 165. Pri glasovanju je bilo odsotnih 2J) poslancev, toda domnevajo, da je okoli dvajset poslancev vladne koalicije glasovalo proti vladi. Napoved o izidu glasovanja so socialni demokrati pozdravili z burnim ploskanjem. To je prvikrat po ustanovitvi bonnskega parlamenta, da je vlada prišla v manjšino v zvezi z nekim zunanjepolitičnim vprašanjem. Zaradi današnjega izida glasovanja niso določili nobenega datuma za drugo in tretje čitanje omenjenega načrta zakona. Adenauer ni bil navzoč pri glasovanju. Se pred glasovanjem je socialni demokrat Schottle poudaril, da je treba počakali na razsodbo ustavnega sodišča v Karlsruhe, ali je zvezni parlament pristojen ratificirati omenjene pogodbe Schoettie je na koncu izja- ste*inu predsedniško mesto Izraela, kar pa je on odklonil. To ponudbo mu je pretekli teden stavil izraelski ministrski predsednik Ben Gurion po izraelskem poslaniku v Washing-tonu. V svojem odgovoru pravi Einstein; «Ponudba me je globoke ganila, toda mislim, da nisem primeren za to mesto«. Nato izjavlja, da ni nikoli sprejel nalog, za katere je predvideval, da jih ne bo mogel izpolnjevati z mirno vestjo, ter pravi, da nima izkušenj na področju človeških odnosov, pač pa da se samo «nekaj razume o naravi in o materialnem svetu« ter dodaja, da je njegova goreča želja neovirano nadaljevati svoje delo. Pripomniti je treba, da Einstein ni sionist, ne zna niti besede hebrejščine in ni nikoli bii v Izraelu. PARIZ, 18. — Danes zjutraj je v Charenton su Seine umrl francoski pesnik Paul Elouard v starosti 57 let. cone skupščine Cirilmetodij skega društva slovenskih duhovnikov v Ljubljani. Iz Kopra smo izvedeli, da sta dobila duhovnika Pegan Dominik, prodekan v Krkavčah, in Svečič Ivan, župnik v iviomjanu, od Santina pismo, v katerem jima sporoča, da ju kaznuje s «suspensio a divinis«, ker sta prisostvovala omenjeni skupščini. Kdo bi bil tretji duhovnik, ki ga o-menja poročilo agencije «AN SA». očitno poučene od škofijske kurije, nam trenutno še ni znano. Tržaš.a škof Santin je zopet pokazal, da je vreden ne -danjih Mussolinijevih pohval in odlikovanj ter sedanj ega zaupanja tržaškega in rimskega iredentističnega vodstva. Zopet so bili javnosti odkriti konkretni primeri njegovega stalnega pritiska proti dunovnikom v jugoslovanski coni. Tokrat je prišlo od groženj h kaznim ker je kaznoval enega slovenskega ter enega hrvatskega duhovnika s Ksuspensio a divinisv, ker sta se udeležila . skupščine duhovniškega Cirilmetodijske-ga društva v Ljubljani.Ta kazen naj bi služila za grožnjo vsem tistim duhovnikom, ki se nočejo vdati njegovemu pritisku ter nočejo služiti njegovi iredentistični politiki. Obe pismi, ki sta ju duhovnika prejela od škofa Santina, sta bili napisani v italijanščini. To je značilno za škofa Santina. ki se je — ko je bil še reški škof, pa tudi pozneje — stalno zavzemal za uporabo latinščine v cerkvi. Isti škof Santin ki je s posebno okrožnico 1. novembra 1936 zagrozil duhovnikom rešice škofije z najstrožjimi cerkvenimi kaznimi, če bi uporabljali v cerkvi namesto latinščine hrvaščino, pa se redno poslužuje italijanščine in ne latinščine kot cerkvenega uradnega jezika v občevanju s slovenskimi duhovniki v jugoslovanski coni. Za Santina ne obstajajo v tem pogledu slovenski duhovniki, tiste pa, ki so se «predrznili» iti v Ljubljano na zborovanje svojih slovenskih tovarišev, Santin kaznuje s strogimi cerkvenimi kaznimi. Pri tem je treba podčrtati, da slovenski škofie niso kaznovali zaradi udeležbe na omenjeni skupščini nobenega duhovnika, dasi se jih je zbralo v Ljubljani nad sto, čeprav Vatikan in njegov nuncij v Beogradu Oddi ne gledata naklonjeno na Cirilme-todijsko društvo, ki združuje veliko večino slovenskih duhovnikov. Pri tem se je Santin pri izrekanju kazni poslužil kanona 2222 ki določa kazen za duhovnike, ki so sodelovali pri stvareh javnega pohujšanja. Zanimiv.o . je, kakšnih predpisov se poslužuje tržaški škof. če je treba izvajati teror nad slovenskimi duhovniki, medtem ko doslej ni ničesar ukrenil proti nekaterim italijanskim duhovnikom, ki so zaradi svojega nemoralnega življenja ter javnega po- iredentistični škof Santin z namenom, da bi vpregel vso tamkajšnjo duhovščino v jarem svoje iredentistične politike, predstavlja zaradi teh ciljev resno vmešavanje v notranje zadeve te cone. Njegova akcija groženj proti tamkajšnjim duhovnikom pa se je povečala še prav posebno v zadnjih mesecih, vzporedno s povečanim pritiskom italijanskega iredentizma ter italijanske uradne politike v tržaškem vprašanju. Znano je, da je 28. aprila letos Santin poklical skupino slovenskih in italijanskih duhovnikov iz cone B v prostore škofijskega ordinariata v Trstu, ker so ti duhovniki r. a odločen način zanikali njegove lažne trditve o preganjanju vere v jugoslovanski crmi. Na tem sestanku je prišlo do razburljivih scen, med katerimi je Santin grozil duhovnikom ter jim med grožnjami dajal navodila o njihovem vedenju do ljudske oblasti. Takrat je Santin duhovnikom iz cone B prepovedal vseko zvezo in sodelovanje z ljudskimi oblastmi in jim zagrozil z najhujšimi kaznimi, če ne bi teh njegovih navodil upoštevali. Italijanske duhovnike pa je takrat — zvest svoji iredentistični politiki — opozoril, da pomeni dajanje kakršne koli izjave o stanju cerkve in vere v jugoslovarv-ski coni, ki seveda ni v skladu z njegovo politiko sovraštva do ljudske oblasti in do Jugoslavije, narodno izdajstvo. V naslednjih mesecih po tem sestanku je Santin nadaljeval z grožnjami proti istrskim slovanskim duhovnikom ,pri čemer se je posluževal vseh mogočih sredstev, med drugim tudi grozili,ih pisem. V zvezi s sestankom dne 28. aprila ter z grožnjami, ki jih je takrat Santin izrekel proti duhovščini jugoslovanske cone, ter v zvezi s tem nadaljnjim stalnim pritiskom je upravni oddelek vojaške u-prave izdal 3. junija komunike, v katerem je podčrtal, da škdf Santin ščuva za nespoštovanje zakonov in razpihuje narodnostno nestrpnost, kar je vojaška uprava jugoslovanske cone skupaj s tukajšnjimi oblastmi dolžna preprečiti po obveznostih, ki izhajajo iz načel mirovne pogodbe z Italijo. Zadnji, ukrep zastraševanja škofa Santina proti istrski duhovščini je ponovno pokazal, kako upravičeno je mnenje večine duhovščine ter vernikov jugoslovanske cone, da je treba iredentistični in šovinistični politiki škofa Santina napraviti enkrat konec, In to kakor koli, bodisi da škof Santin, kot je to mnenje ne-" katerih duhovnikov, pusti tržaško škofijo ter odide, pa čeprav na kako višje mesto, če je toliko drag Vatikanu, ali pa da se vzpostavi ločena cerkvena uprava, ki je nekdaj obstajala v Kopru. vice saarskim nemškim stran- vil; ((Ravnanje francoske vla-delovanja kam do javnega delovanja v Posarju. Resolucija poudarja nato, da zvszna vlada ne sme priznati saarskega parlamenta, ki bo zšel iz volitev 30. novembra, odobrava poziv saarskih nedovoljenih strank volivcem, naj se vzdržijo glasovanja, ter zagotavlja saar-skemu ljudstvu simpatijo, ki jo vse nemško ljudstvo goji do njega, in o podpori zvezne vlade v njegovih prizadevanjih, da doseže pravico do svobodnega izražanja volje. Za tem pa je Adenauer doživel najhujši poraz v svojih treh letih vladanja, ko je parlament zavrnil vladno resolu- Pinay v manjšini v narodni skupščini Eisenhowerjev razgovor s predsednikom Trumanom kristjan Eugen Gerstenmeyer, ki pa je dodal naj se parlament odpove temu poročilu, zato «da se pridobi na času«. V parlamentarnih krogih domnevajo, da bodo ostale države članice evropske obrambne skupnosti in zahodne države sploh imele izid današnjega glasovanja kot činitelj negotovosti v odnosih zvezne republike z zahodnim svetom. Takoj po glasova-nju ja Adenauer zahteval prekinitev seje ia je sklical sestanek demo-kr:,stja.nskih poslancev, ker se zdi, da S9 od 25 do 30 od teh ni udeležilo glasovanja. Podpredsednik demokristjan- pozn/aio vlado, nai se upre proti sprejemu Šuaniie v UNESCO sk3 str®nke Ei>:ers je izjavil, v ' 11 v ' 1 da to glasovanje ni naperjeno .. . , proti pogodbi, pač pa da je šlo azpravljanje o ratifikaciji po. - ~ ~ godbe o evropski vojski, proti kateri so se zadnje čase pojavili številni glasovi, in zadeva je postala še bclj kočljiva zaradi današnjega izida glasovanja v bonnskem parlamentu de in političnih strank, ki sc zastopane v francoski skupščini kaže, da ni umestno prenagljeno ratificirati bonnskih in pariških dogovorov«. Socialni demokrat Karl , Schmidt, predsednik zunanjepolitične parlamentarne komi- j sije pa je poudaril, da ta ko- [ Sklenjen je bil dogovor za povezavo in obveščanje med sedanjo in bodočo vlado £ga ponročUaro teh Svorih Bodočl predsednik v Pentagonu - Dane s se bo Eisenhower posvetoval z re- pred prvim tednom v decem- publlkanskimi voditelji bru. To je potrdil tudi demo- lajtova skrb za vpliv «stare garde» na vladno politiko Debato o zunanji politiki odloženo na 4. decembra - Socialisti! PARIZ. 18. — Pinayeva vla da je nocoj prišla v narodni skupščini v manjšino pri glasovanju o resoluciji, ki se nanaša na proračun notranjega ministrstva, in ki jo je pred ložil socialistični poslanec Montalat Resolucija je bila odobrena s 467 glasovi proti 147 od skupnih 614 poslancev. Zaradi odobritve te resolucije bo razpravljanje o proračunu notranjega ministrstva odloženo. Resolucija poziva vlado, naj prevzame jasno obveznost glede položaja policije, ter naj kolikor mogoče kmalu najde potrebna sredstva za ureditev tega položaja. Predsedniki parlamentarnih skupin so danes sklenili, da se razpravljanje o zunanji politiki odloži na 4. decembra. Socialistična parlamentarna skupina je objavila izjavo, s katero poziva francosko vla do naj da navodila svoii delegaciji v UNESCO, da glasuje proti sprejemu Španije v U-organizacijo. V zvezi z zakonom o financ ni reformi je bil Pinay prvotno odločen postaviti vpraša nie zaupnice, da bi prisilil skup Vi o, da sprejme ta načrt tuda se je nato odtočil da bo počakal dokler se ne izre če finančna I omisija. Politični ( pp.zc.valci pa izjav 'ja o. da čaka Pinaya še hujša na'og i ko iie bo začMo raz pravi a 'ii? o zunanji politiki Se pi - bo merala vlada predložiti v skupščini zahtevo za Maroški sultan o protektoratu RAiiAT, 18. y pftstolnem govoru, ki ga je imel danes maroški sultan Mohamed Ben Jusef ob priliki proslave 25. obletnice svojega vladanja, je izjavil, da je Maroko sedaj že mimo obdobja, ki ga predstavlja pogodba iz leta 1912 za francoski protektorat. To pa ne pomeni, da želja Maro canov, da dosežejo popolno narodno neodvisnost, ne izključu je prijateljskih odnosov s Francijo. Sultan je nato pripomnil da niso njegova upanja, da b Francija spremenila režin protektorata, naletela na pod poro, in je dodal da je po godba o pret ktoratu prines: ■leka.i otipljivi'- rezultatov, pri pomnil pi je. da ni ta pogod ba sedaj več v sklaiiu z duhom naše dobe in z razvojem marof-ega ljudstva na socialnem in političnem področju. a koncu je sultan izdavil, da ,e naklonjen o g~niziranju dežele na pod!agi ustavne monarhije na poti popolne neod visnosti. samo za postopek. Podkancler Bluecher je tudi izjavil, da glasovanje nima političnega pomena. V pariških uradnih krogih ne komentirajo izida današnjega glasovanja, pač pa so razjarjeni nad Adenauerjevimi izjavami o Posarju. V Londonu so zaskrbljeni, da ne bi današnje glasovanje ne- \VASHINGTON, 18. — General Eisenhovver, ki bo januarja pervzel funkcijo novega j red-sednika ZDA, je prišel danes v Washington, kjer se je prvič po volitvah sestal s predsednikom Trumanom in začel skupno z njim pripravljati vse potrebno za prevzem poslov. Doslej je Eisenhovver počival od naporov volilne kampanje v georgijskem mestu Augusta. V Washington se je pripeljal s posebnim letalom «Constellation». Na letališču ni bilo nobenega uradnega sprejema; pričakala ga je manjša skupina predstavnikov republikanske stranke in pa celotni občinski svet mesta Wa-shington. Več sto policajev, večinoma na motorjih, je skrbelo za varnost bodočega predsednika na poti z letališča v mesto. Ob cestah se je zbrala številna množica meščanov, ki so pozdravljali novega predsednika .ijihovo število sicer ni doseglo napovedanega milijona, vendar se mu je precej približalo. V Belo hišo je Eisenbower >rispel ob 19 48 po srednjeev-spremljala sta ue ui uoiimii;. času; spremljala g ati vino vpnvalo na evropsko ,/senatoI]a Cabot Lodge jun, obrambno skupnost in na na ,Jn j}0(jge, kj sta njegova «opa-črte atlantske zveze. Prav ta- /ova!ca)) prj sedanji vladi. Ei-ko bo to glasovanje dalo novo senhower se je komaj prerinil spodbudo Francozom, ki se tu- s^ozi množico novinarjev, fo-di obo*avljajo z ratifikacijo, ter toreporterjev ter radijskih in bo še povedalo odoor proti ev- televizijskih reporterjev, ropskj vojski sploh. V amer škem državnem de-partiramu pravijo, da je sk'ep borrt'kesa parlamenta o odložitvi razpravl:anja slaba vest. Nocoj so se stranke vladne koalicije sporazume'e. da bodo predlagale zveznemu parlamentu. naj bi bilo drugo in tretje čitanje načrta, o ratifikaciji boravkih dogovorov v prvem tednu prihodnjega meseca, ver jetno 3. in 4, decembra. Izjav Ijajo. da so se o tem sporazu meli na skupnem sestanku tre! strank pod Adenauerjev!"' p, <'',~rdstvom. Einste n odklonil predsedstvo Izraela 'ERUZAT.EM. 18 - V Tel ,-;vu se je iz uradnih virov izvedelo, da so ponudili Ein- Po razgovoru v Trumanovi lelovni sobi, ki jo bo januarja jrevzel Eisenhower, sta stari in novi predsednik odšla v bližnjo sejno dvorano, kjer se je začela konferenca, ki so ji irisostvovali še nekateri pred-tavniki demokratične uprave n oba Eisenhovver jeva ((opazovalca«. Po razgovoru med Truma-iom in Eisenhovver-em sta o-•a izdala skupno izjavo, ki ravi: ((Razpravljala sva o nekate-lh najvažnejših vprašanjih ki zadevajo našo državo v območju mednarodnih odnošajev. Generalu Eisenhowerju so bila omogočena obvestila glede na ta vprašanja. Po naši ustavi mora predsednik opravljati svoje posle vse dotlej, ko zapusti vlado, in njegov naslednik ne more biti naprošen, da deli ali prevzame predsedniške odgovornosti, dokler ne prevzame vlade. Izdelala sva okvir za povezavo in obveščanje med sedanjo in novo vlado, nisva pa sklenila nobenega dogovora, ki bi se ne skladal z duhom naše ustave. General Eisenhovver ni bil naprošen, da prevzame kake predsedniške odgovornosti, dokler ne priseže. Vsekakor pa smo prepričani, da bodo sklenjeni dogovori dragoceni za trdnost naše države in za ugoden napredek nednarodni zadev. Prepričana sva, da bodo ta sestanek in dogovori, ki smo jih danes sklenili za povezavo in sodelovanje med sedanjo in novo vlado — dali nov dokaz sposobnosti ljudstva naše države, da vodi svoje zadeve' s smislom za kontinuiteto in x odgovornostjo«. Eisenhower pa je izjavil, da je bil njegov razgovor s Trumanom zelo «poučen». Iz Bele hiše je Eisenhower odšel v poslopje obrambnega ministrstva ((Pentagon«, kjer so ga poleg obrambnega ministra Lovetta pričakovali načelniki glavnega stana. V ^dvorani zemljevidov« so načelniki glavnega stana pnka zali hodoč-^-nu nredeiniku vojaški položaj ZDA in še po- li jard), davki, reorganizacija uprave, nadzorstvo nad cenami in mezdaimi, »popravki« Taft« Hartleyevega protistavkovnega zakona itd. M-anii je tudi, da b; se moral novj^predsednik vsak teden posvetovati «z voditelji republikanske večine v senatu«. Taftove basede kažejo, da se bo republikanska stara garda, v glavnem koncentrirana v senatu, krčevito borila z? vpliv na Eisenhovverjevo politiko. Pred svojim odhodom iz Au-guste je Eisenhovvoi izjavil, da «še ne ve«, kdaj bo odpotoval na Korejo. Iz Pusana pa že poročajo, da je tam pr.pravi jenih 400 asentov tajne službe, ki bodo skrbali za Eisenhowerjevo varnost med njegovim bivanjm na Koreji. se >ej potek operacij reji. Nato je Eisenhovver odpotoval v New York, kjer se bo i jutri sestal z nekaterimi vidni-I mi republikanskimi predstavniki, med drugimi s senatorji Taftom, Bridgesom in Wil^yem | in z bodočim speakerjem kon I gresa Josephom Martinom. Taft je danes sam od sebe najavil svojo kandidaturo za «floor i leaderja« v senatu; «floor lea-fier« se udeležuje vladnih sej in ima velik vpliv na zakonodajno delavnost. Na posebni tiskovni konferenci je Taft še omenil, da bodo glavne naloge, s katerimi se bo moral ukvarjati novi uredsednik, proračun (po Taftovem mnsnju bi se mora! v prihodnjem letu znižati od sedanjih 79 milijard na 70 milijard, leta 1954 pa na 60 mi- Nova grška vlada ATENE, 18. — General Pa-pagos je danes sestavil novo grško vlado, ki jo je nato : ralj Pavel tudi potrdil. Vlada je sestavljena izključno iz članov ((Zbiranja grškega naroda«; parlamentu pa se bo predstavila 1. decembra. V vladi je Papagos začasno obdržal tudi ministrstvo za obramso. Podpredsednika vlade bosta bivša ministrska predsednika Kanelopulos in Cuderos; menijo, da bo Kanelopulos kasneje prevzel tudi na ko- i ministrstvo za obrambo. Zuna- nji minister bo Stenopulos, najbližji Papagosov sodelavec Marchezini pa bo prevzel ministrstvo za gospodarski načrt z obširnimi pooblastili na področju financ, proizvodnje in obnove. Ostali ministri so; notranje zadeve Lykurezos, finance Pa-payannis. trgovina Kapsalis, industrija Protopapadakis, pravosodje Babakos, javna dela Karamanlis. prosveta Theoto-kis, kmetijstvo Apostolides. trg. mornarica Levandis, promet Psarros. zdravstvo Ada-mopulos, delo Goniš. Notranje ministrstvo je objavilo popravljene rezultate nedeljskih volitev; po teh rezultatih bo imel Papagos v oarlamentu 239 sedežev, koalicija Plastiras - Caldariš - Ve-nizelos pa 61 sedežev. Srečko. Vladibou PRIMORSKI DNEVNIK S * S Danes, sreda 19. novembra Elizabeta, Imica Sonce vzide ob 7.10 in„z9a,ton(euna 16 31 Dolžina dneva 9.21 Luna vzide ob 9.36 in zatone ob 17.J8. I.rfri retrtek 20. novembra IZ OBCIHf.E l>OBEKl»OB ilSfiil POBIRA VISOKE OAVUE in še zahteva »d vaščanov, da Ji pomagajo s prostovoljnim delom DOBERDOB, 18. — Pri nas imamo najrazličnejše vrste cest. Skozi vas pelje pokrajinska cesta, ki jo pokrajinska uprava še dokaj dobro oskrbuje s tem, da jo od časa do časa posuje z novim gruščem in tako sproti, izravna luknje, ki jih na cesti napravljajo zlasti avtobusi. To je mogoče predvsem zato, ker ima pokrajina na razpolago večje vsote denarja, s katerimi more uresničiti tudi večja dela. Nekoliko drugače je z našo občinsko upravo. Občina je majhna m ne more v toliki meri prispevati v občinsko blagajno, da bi županstvo lahko krilo popravila vaških potreb. Toliko pa vseeno ima, da bi lahko poskrbel za dovoz nekaj voz peska na najbolj zanemarjene poti zlasti v občinskem središču. Občinska uprava pa se je na zadnji občinski seji hotela izogniti tudi tej najosnovnejši dolžnosti, to je popravljanju občinskih cest in izglasovala predlog, naj bi vaščani z prostovoljnim delom popravljali slabe občinske poti. ObčinsKa uprava namerava g tem cenenim načinom popraviti nekatere poti, katerim vaščani pravijo, da so bolj podobne stopnišču kakor cestišču. Te poti so bile svoj čas še uporabne. Polagoma pa jih ja občinska uprava zanemarila. Deževje je izpralo pesek, ki je bil nasut na skalnati temelj, tako da je sedaj videti ponekod prava kraška reber. Promet po takih poteh je skoraj nemogoč. Med take poti spada tudi pot ki pelje proti Doberdobskemu jezeru in ki ji pravijo «Via Lago». Vaščani so občinski klep o proštov. načinu popravljanja doberdobskih poti sprejeli z velikim nezadovoljstvom. Ne morejo namreč razumeti, kje najde občinska uprava toliko poguma, da lahko od občanov pobira tako visoke davke ter po drugi strani še zahteva od njih, da jim pomagajo s prostovoljnim delom, kar je približno enako, kot da bi jih obdavčil z novimi davki. Take načine občinskega i-pravljanja je treba kar najodločneje zavrniti, kajti vaščani imajo dovolj dela po njivah in okoli gospodarskih poslopij in raje tam trošijo svoje sile kot pa da bi podpirali občinsko upr&vo. ki se jih spomni sa mo takrat, ko je treba pobrati davke. Delovni center v Sovodnjah SOVODNJE, 18. — Na zahtevo našega županstva o dodelitvi delovnega centra, je ministrstvo za delo in socialno skrbstvo sporočilo, da je so-vodenjska občina dobila delovni center, v katerem bo dobilo zaposlitev 40 delavcev za 153 dni. Stroški za vzdrževanje delovnega centra bodo znašali nekaj tisoč manj kot 4 mi-dijone lir. S tem denarjem namerava občina popraviti poti v občinskem središču, v Sovodnjah in popravilo preostalega dela ceste, ki pelje z Vrha proti So-vodnjam. Cesto z Vrha so delavci delovnega centra že lani popravljali in jo kos proti So-vodnjam tudi popravili. Sedaj ostane še del ceste skupaj s popravilom obcestnih kanalov. V Doberdobu DOBERDOB, 18. — Doher-dobska občina je dobila delovni center za zaposlitev 30 delavcev. Zaposlitev bo trajala 127 dni. Dodelili ji bodo tudi 3.230.000 lir. S tem denarjem bodo popravili ceste v Doberdobu, Dolu in Palkišču. Zaradi smrti dr. Josipa Grudna je- bil sobotni ples Zveze slovenskih žena v Golici prenešen na prihodnjo soboto 22. novembra ob isti uri. Vabimo občinstvo, naj na sedežu Zveze prosvetnih društev v Gorici ali pa pri Bratužu vzame vabila, ker brez njih ne bo imelo vstopa. TER PRI TAKCENTU KRATKE VESTI iz beneških vasi Prebivalstvo Brega noče ostali v občini Gorjani temveč se hoče vključiti v slovensko občino Brdo Preteklo leto jesenih je občino Gorjani doletela čast, da je postala središče razpravljanj v Furlaniji. Tako je tudi «11 Gazzettin6» porabil tri dolge članke, da je v njih razlagal položaj v tej občini. Tam je prišlo kar do majhne revolucije, v kateri so morali posredovati karabinjerji, iz Ge-mone. IZPRED SODIŠČA Po večletnem skupnem delu sta se mizarja v delavnici sprla in stepla GORICA, 18. — Mizarja 42-letni Marko Brandolin in Ubald Jacuz, oba doma iz Kr-mina, sta si več let delila delo in zaslužek v isti delavnici. mo zaradi prizadejanja telesnih poškodb Jacuzu, razžalje-nja časti pa ga je oprostil, ker je Jacuz umaknil tožbo. Pred časom je Brandolin sodnika vložil priziv ki so ga danes pregledali na kazenskem sodišču. Kazen so mu znižali na 2 meseca in 10 dni zapora. Zvišali pa so mu stroške za plačilo tožiteljevega zastopnika na 15.000 lir. Delo je vodil Jacuz, ki je tudi j proti razsodbi krminskega skrbel, da ni prišlo nikdar do ............................ nesoglasja. Toda lani decembra je iz delavnice izginilo več materiala. Razen Jacuza in Brandolinija, ni bilo nikogar, ki bi imel prost vstop v delavnico, zato je Jacuz pričel upravičeno dvomiti v poštenost svojega sodelavca. Konec decembra je Brandolin vprašal Jacuza po svojem deležu zaslužka, Jacuz je najprej nekaj zagodrnjal in mu nato povedal, da bo razdelil zaslužek, ko bo ugotovil, koliko lesa, mizarskega kleja in drugega blaga je zmanjkalo. Ob tej izjavi je Brandolinu šinila kri v glavo in iz njegovih ust je privrelo; «Tat, tat». To pa ni bilo vse, kar je v trenutnem razburjenju privrelo iz njega. Zagrabil je za leseno lestev in jo zalučal v Jacuza. Lestev j# Jacuza popraskala po nogah in mu zlomila levi palec, da se je moral po tem "neprijetnem dogodku zdraviti dvajset dni. Brandolina so še isti dan aretirali. Letos aprila je krminski okrajni sodnik obsodil Brandolina na 3 mesece zapora sa- Beneška Slovenija ima ležišča rud toda rudarji morajo po svetu za kruhom Vsemu svetu je znano, da je na tisoče tn tisoče najboljših sinov naše zemlje zapustilo rojstni kraj in šlo v inozemske rudnike iskati košček kruha, medtem ko imamo v Beneški Sloveniji dosti bogatih rudnih ležišč 'n ni nobenega, da bi jih razkril in s tem dal delo našim ljudem. Kar so do sedaj ugotovili domačini, so rudna ležišča v naslednjih krajih. V kleti nekega kmeta iz Podlak pod hribom Hum in v kleti drugega kmeta v Gnido-vici so našli Žile premoga. Domačini so nesli premog italijanskim strokovnjakom v Videm. Ti so se jim posmejali in rekli, da ni še zrel. V bližini Črnega vrha so naleteli kmetje na žile pirita, ko so v jesen-skem času prekopavali zemljo. V okolici Sovodenj so kmetje naleteli na ležišča živega srebra in druge bituminozne skrilavce. V Reziji pa so že lomili bituminozne skrilavce. Tudi v dolini Tera so našli nekaj podobnega. Vse to kaže, da bi Beneška Slovenija ne bila revna dežela, če bi italijanske oblasti znale izkoristiti njeno bogastvo. Sedaj naj presodi svet ali bi imeli naši delavci potrebo izseljevati se v tuje države, zgubljati tam zdravlje da si zaslužijo svoj košček kruha čeprav bi ne manjkalo dela na naši zemlji? Ce bi raziskovali rudna ležišča v Beneški Sloveniji in pričeli z delom, bi lahko zaposlili vse ti' ste naše delavce, ki so sedaj v inozemstvu. Delali bi tako blizu svojih domov in ko, bi končali svojih 8. ur dela pri podjetju, bi lahko pomagali še doma svojim staršem in že nam pri obdelovanju svoje zemlje. S tem bi zboljšali tudi življenjsko raven našega ljudstva. Toda mi vemo, da niso italijanske oblasti, odkar smo pod njihovo oblastjo, še niče-sar ukrenile za zboljšanje živ ljenjske ravni našega prebival stva. Italijanski kapitalisti že lijo imeti raje svoj denar v tujih bankah, kot pa ga vložiti v javna dela v korist delovnega ljudstva. Milijone potrošijo za oboroževanje in delavce pustijo v bedi in lakoti ali pa jih pošiljajo umirati v inozemske rudnike, V primeru vojne pa jih pokličejo domov in jih pošljejo po frontah, da se bore za njihove interese. Tako ravna italijanski kapitali- zem s svoiimi delavci, posebno še z beneškimi Slovenci. Predan Izidor Hospitacije na učiteljišču Kdor se namerava javiti, kot privatist k u&posobljenostnemu izpitu (učiteljska matura) na učiteljišču s slovenskim učnim jezikom, mora, po tačas veljavni ministrski odredbi, vložiti na Proveditorat najkasneje do 25. t. m. prošnjo za pripustitev k didaktičnim vajam. Potrebna pojasnila daje tajništvo učiteljišča. Bo tovarna S0LVAY nadaljevala z delom? TRZIC, 18. — Po skrčenju tedenskega delovnega časa v kemični tovarni SOLVAY v Tržiču se je razširila vest, da namerava ravnateljstvo tovar-še enkrat znižati delovni čas in potem ukiniti obratova- nje, kar je zaradi oddaljenih nahajališč surovin in dragega proizvajalnega procesa nemogoče uspešno konkurirati drugim kemičnim tovrstnim tovarnam v Italiji. Te dni pa je iz ravnateljeve okolice prišla nova vest, po kateri sicer ne bodo ukinili skrajšanega delovnega urnika, ki pa daje delavcem nekoliko upanja, da tovarne vendarle ne bodo zaprli in da torej ne bodo postavili na cesto delavcev, l:i jim je tedenska mezda edino sredstvo za nadaljnje preživljanje. Padec z vespo GORICA, 18. — Po pomoč k bolničarjem Zelenega križa se je sinoči zatekel 38-letni Jožef Zotti iz Ul. Čampi 20. Zotti se je domov grede prevrnil z vespo in se laže opraskal po obrazu. V amblanti Zelenega križa so mu obvezali rane, nakar se je lahko vrnil domov Tatvina v tržaški ladjedelnici GORICA, 18. — Neke noči letošnjega avgusta je čuvaj v tržiški ladjedelnici slišal lahko pljuskanje z vesli v ladje-delniškem pristanišču. V temi je lahko razločil, kako se barka, na kateri sta sedela dva fanta, naglo premika proti izhodu. V hipu je čuvaj zasumil, da gre za tatvino in je zato obrnil žaromet na bežeča. Dobro si je zapomnil zlasti enega od fantov, ki je bil visoke rasti, suhljat in svetlo plavih las. Naslednjega dne je ugotovil, da so iztrgali z neke naprave v pristanišču 235 kg bakrenih vodov. Tatvino je prijavil policiji in opisal fanta, ki ga je s pomočjo žarometa videl v barki. Policija je v nekaj dneh izsledila tatova. Aretirala je 24-letnega Roka Ap-pedisana iz Tržiča, Ul. Timav 74, ki je pri zasliševanju povedal, da mu . je pri tatvini pomagal petnajstletni deček. Danes sta se morala oba zagovarjati pred kazenskim sodiščem. Appedisana so obsodili na 10 mesecev in 20 dni zapora ter na plačilo 8000 lir globe; njegovega mladoletnega pomočnika pa na 5 mesecev zapora in 4000 .lir globe, pogojno. Skupno bosta morala poravnati sodne stroške. val oprostitev. V prizivu je | od katerih jih je najmanj- še izjavil, da ni prišla njegova 6 nedoraslih; sin staršev, ki so trgovina v konkurz po njego- imeli še drugih 5 otrok, tudi če vi nemarnosti ali pa brezvestnosti, marveč ker je imel velike stroške z boloo ženo in mu je zmanjkalo dela. Sodišče je priziv zavrnilo in ga obsodilo na plačilo stroškov prizivne razprave. so že unjrli, pod pogojem, da sita vsaj dva že odslužila ali še sJužita vojaški rok; edini sin onemoglega očeta ali vdove, ali če sta stara nad 64 let; edini vnuk ali prvorojenec, če babica ali ded nimata polnoletnih sinov ali vnukov, niti ne-Brigata poročenih hčera ali vnukinj; prvorojenec sirot po očetu tn materi, ali če ima starejšega brata nezmožnega za koristno delo, toda v obeh primerih, če v družini nj drugih neporočenih ali polnoletnih sester ali bratov; edini brat, sester sirot po očetu in materi, ki so še' mla-! doletne, neporočene ali pa če, I polnoletne alj vdove brez pol-] noletoih otrok, ne morejo same Vcjaški na^Oij letnika 1933 : vzdrževati družine; sirota po se bodo začeli 7. januarja 1933.; 0g6t.u ;n materi, ki je edini V mestno bolnico Pavia so včeraj pripeljali 49-letno gospodinjo Ido Russian iz Romansa. Zenska je padla po stopnicah in si zlomila desno nogo v kolenu. Ozdravela) bo v štiridesetih dneh. Navodila za prošnje za oprostitev vojaške s!ilžbe V naši pokrajini, kjer je bilo' mno.ro vojnih žrtev, padlih in invalidov med zadnjo vojno, je prav gotovo mnogo mladeničev, ki jim ne bo treba služiti vojaškega roka. Toda potrebno je, da si vsi prizadeti pravočasno poskrbijo potrebne dokumente. Ooroščeni so vojaške službe: prvorojenec v družini, v kateri krvni brat sirot po očetu pod pogojem, da so moški še mladoletni ’n ženske še mladoletne in neporočene, ali, če polnoletne i.n vdove, brez polnoletnih otrok, da ne morejo vzdrževati 'družino;: sin ali krvni brat vojaka umrlega med vojaško -ali potem zaradi poškodb ali bolezni, ki jih je dobil zaradi vojaške službe; sin Občina obsega poleg glavne vasi še dve naselji Breg in Flajpano. Ti dve vasi sta slovenski. Tako je prišlo, da sta bili ti vasi obremenjeni z visokimi davki, da jih prebivalci niso mogli plačevati. In to zato. da bi obdržali občino Gorjani, ki je najstarejša furlanska občina. Prebivalci vasi J Flajpane in Brega so zavrnili ' Sezname za plačevanje davkov. Tri dni so demonstrirali proti administrativni upravi občine Gorjani, ki je prebivalstvu dala tisoče obljub in zagotovil. Ob tej priliki je prebivalstvo manifestiralo svoje težnje s petjem slovenskih pesmi. To dejstvo je vzbudilo «11 Gazzet-tino», ki je videl v tem dejanju prebujanje nacionalne zavesti, o kateri so mislili, da je že zdavnaj pokopana. Od tedaj dalje nadaljujejo s proučevanjem reorganizacije občine Gorjani. Prišli niso do nobenega rezultata. Za 30. november so javljene v občini Gorjani administrativne volitve. Toda prebivalstvo Brega je še enkrat manifestiralo željo, da ne ostane v furlanski občini, temveč da se vključi v slovensko občino Brdo. Tako je vse prebivalstvo te vasi odklonilo volilna potrdila. Toda oblasti niso te zavrnitve tako lahko sprejele. Hoteli so se poslužiti tudi sile. Občinski uslužbenci so se vrnili v Breg in prinesli volilna potrdila v spremstvu karabinjerjev iz Gemone ter zahtevali od prebivalstva, da jih sprejme. Spričo sile je bilo prebivalstvo primorano sprejeti potrdila in podpisati sprejem. Toda prebivalstvo Brega se ni pomirilo. Odločili so se, da bodo volilna potrdila vrnili videmskemu, prefektu, kajti prebivalstvo nikakor noče o-stati v občini Gorjani, temveč se hoče vključiti v slovensko občino Brdo. je deset ali več nedoraslih o- | ali krvni brat pohabljenca ali trok, ali pa v družini, ki je j upokojenca zaradi vojaške imela 12 ali več živečih otrok, službe. Št. Peter Slovenov . i Didaktični ravnatelj za doline Nadiže je bil premeščen. Na njegovo mesto je bil postavljen Vittorio Battaglia, ki je bil do sedaj didaktični ravnatelj v Cervinjanu. Dejstvo, da je iz pomembnega središča Cervinjana premeščen didaktični ravnatelj v zgornjo furlansko pokrajino, daje upanje, da bodo tudi tem predelom v šolskih vprašanjih posvetili večjo pozornost. Čedad V četrtek bo v Čedadu praznik dreves. Ob tej priliki bodo na zemljiščih te občine vzdolž rek Tera in Nadiže posadili različha drevesa. Tej manifestaciji bodo prisostvovali šolski otroci iz Čedada. Ta dan so začeli praznovati za časa fašizma, in je imel navaden propagandni značaj. Tudi danes je ohranil tedanji značaj. Prav bi bilo, da bi se že enkrat zavedali potrebe resnega pogozdovanja, predvsem tistih predelov nad Čedadom, kjer se raztezajo le gole goličave. JNjivice Tvrika Feter Lendaro iz Njivic je dobila na natečaju del za gradnjo vodovoda v gorskih predelih Sedlišča in občine Tarčent. Konkurirala je s številnimi drugimi podjetji iz Vidma in Furlanije in delo dobila. Toda žal, treba je poudariti, da prav to podjetje dobi letno več milijonov za vzdrževanje ceste Tarčent-Učeja, ki pa je kljub temu vedno zanemarjena. Poleg tega je podjetje Lendaro vzelo v zakup tudi gradnjo šolskega poslopja v Učeji in tudi ta dela so ostala nedokončana. Prav bi bilo^ če bi videmski administrativni urad, preden da v. zakup razna javna dela tudi ugotovil, kako različna podjetja, ki so pri tem zainteresirana, izpolnjujejo svoje obveze, R I N O VERDI/ 16.30:' «V>adi- Napodi ‘e poi m,uori», A. Canale, VITTORIA. ,17d5:, >..«Kral,j«»a želja«, F. Tone in G. Moore. CENTRALE. 17; ((Škodljiva senca«, M. Signoret. MODERNO. 17; ((Nevesta ne more čakati«, G. Lollobrigida. Zavrnjen priziv nesrečnega trgovca GORICA, 18. — Z razsodbo od dne 8. novembra 1951 je sodišče proglasilo konkurz trgovskega obrata 34-letnega Antona Zitterja, Zitter je imel trgovino in delavnico z električnim in hidravličnim materialom v Raštelu št. 1. V nekaj letih obratovanja se je zadolžil čez glavo in je moral zato zapreti trgovino. Ko so sodni eksekutorji zaplenili preostalo blago v trgovini in ugotovili, da ni vodil obveznega knjigovodstva, so ga prijavili sodniji. Okrajni sodnik ga je zaradi tega obsodil letos marca na 6 mesecev zapora in poravnavo sodnih stroškov. Zitter je proti tej razsodbi vložil priziv in v njem zahte- PRED NEDELJSKO KONFERENCO ČLANOV KMEČKE ZVEZE Strok pogo ;ovna izc j za dvi ibraiba na g kmečkei ši ja h S km |0S etovalcev podarstva Zahteva po ustanovitvi slovenske dvoletne kmetijske šole. Strokovna predavanja naj vodijo strokovnjaki, ki so vešči domačega jezika! ŠPORTNE VESTI CERE A-PRO OGRIZI A 4:0 Zdi se, da neka sila naspro- j ci niso eni in isti. V resnici tuje goriškim športnim moštvom. Ze tri nedelje namreč so bila vsa goriška moštva poražena. V košarki imamo primer pri Goriziani v nogometu pa pri Pro Gorizii in pri Juventini. V nedeljo je pro Go-rizia potrdila na domačem stadionu, da je neka kriza v ekipi. Biti premagan za štiri gole pomeni namreč popolnoma nič ne delati na igrišču in samo vabiti nasprotnika, naj jih zabije še več. Pro Gorizia ostaja vedno na višini šestih točk. druga moštva pa jo prehitevajo. V nedeljo si je molokdo predstavljal, da bo Cerea zmagala, a konec tekme je prinesel popolnoma nepričakovan lezultat. V prvih tridesetih minutah prvega polčasa smo videli po' polno pomanjkanje tehnike pri goriških igralcih. Ce se spominjamo na prve tekme prvenstva in na takratno igro Goričanov, se nam zdi, da ti igral- pa so vedno isti. Torej, kje je vzrok za tako nenadno slabo igro goriške enajstorice? Kaj bo ukrenil trener Vale po taki nepričakovanih rezultatih? Ali bomo videli Pro Gorizio, da bo letos zlezla še niže? Da se povrnemo k tekmi. Povedali smo že, da je bilo prve pol ure opaziti leno igro obeh enajstpric. Čeprav so gostje večkrat pritiskali, niso mogli doseči gola, kajti goriški branilci so bili edini na igrišču, ki so še kaj delali. Vendar to stanje ni moglo trajati v nedogled in desno krilo gostov Fazziani je v trideseti minuti zabil gol. Goričani pa, namesto da bi po tem neuspehu uredili svoje vrste in prešli v protinapad, so začeli še bo'.] nepremišljeno igrati, tako da je občinstvo začelo postajati nejevoljno. V drugem polčasu je trener Vale uvedel v moštvu nekatere spremembe, a vse je bilo 1 Chiarija. zaman. Goriški napadalci so skušali nekajkrat prodreti nasprotnikovo obrambo, a niso dosegli uspeha, bodisi radi dobre obrambe gostov ali pa morda tudi zaradi tega, ker ni bilo med njimi tega dne nobene povezave. Taka igra se je nadaljevala še dobrih dvajset minut. V 24 minuti je bil Buttignol primoran vdrugič pobrati žogo v svoji mreži: tokrat je streljal Conzonato. Po tem drugem neuspehu pa je tudi goriška obramba, ki je bila do tedaj čvrsta, popustila. V zadnjih petnajstih minutah smo videli tako še dva gola nasprotnikov, ki ju je zabil levi polkrilec Mariotti. Gostje bi z lahkoto zabili še kak gol, a so se verjetno usmilili ubogih goriških igralcev. Ali bomo primorani še nadalje gledati take tekme? Moštvi sta nastopili v sledečih postavah: Pro Gorizia: Buttignol; Venuti, Tofful; Bo-sco, Cuzzot, Costelli; Di Bia-gio. Tulissi Morello, Pischi, Gratton. Cerea: Bazzani; Fac-eini, Mutinelli; Procuri. Bru-netto, Briardi; Fazziani, Ver-dolini, Sbardel'ini, Mariotti, Canzonato, Sodil je Pagani iz Strokovna zaostalost kmeto- | okoliših, valcev in zaradi tega zastarel način obdelovanja zemlje, so tudi Vzroki, da naše kmečko gospodarstvo propada. Fašistična Italija je našega kmeta zatirala, razlaščala njegovo^ zemljo in mu ni dala možnosti, da bi svoje sinove lahko strokovno izobrazil. Zaradi tega so se naši kmetovalci posluževali — in se že danes poslužujejo — onega načina obdelovanja zemlje, kot so jih naučili njihovi očetje oz. stari očetje. Po osvoboditvi je bilo pričakovati. da se bo položaj bistveno zboljšal. Danes, sedem let po koncu vojne, pa moramo z žalostjo ugotoviti, da je položaj našega kmeta prav tak. kot je bil pod fašizmom; čeprav ni več odkritega zatiranja in odkritih sovražnikov, so slovenskim kmetom sovražni elementi napravili vse. da bi naše ljudi prisilili k odpovedi svoje rodne grude Kmečka zveza je v neštetih dopisih in vlogah opozarjala merodajne oblasti na težak položaj kmečkega gospodarstva v coni A Tržaškega ozemlja. Posebno pozornost je Kmečka zveza posvetila vpra. šanju strokovne izobrazbe kmetov, »predvsem pa kmečkih sinov in je v ta namen predlagala, naj se ustanovi dvoletna kmetijska šola s poskusno postajo, kjer bi si u-čenci poleg teoretičnega znanja pridobili tudi izkušnje s praktičnim delom na zemljišču ki bi moralo obdajati kmetijsko šolo. Toda odgovorne oblasti so do tega konkretnega predloga Kmečke zveze zavzele negativno stališče, in sicer z izgovorom da bi vzdrževanje take šole' prehudo obremenjevalo razne proračune in da bi u-čencem, ki bi končali to šolo, ne bila zagotovljena zaposlitev Stališče ZVU je hudo prizadelo naše kmete, zato je Kmečka zveza enkrat prikazala nujnost ustanovitve kmetijske šole in to zahtevo podkrepila s številnimi utemeljitvami. Ena izmed teh utemeljitev, ki jih je navedla Kmečka zveza, se nanaša n. pr. na položaj v drugih državah, kjer so bile ustanovljene kmetijske šole v ki zajemajo 3.000 kmečkih družin, medtem ko se v naši coni posredno ali neposredno preživlja s kmetijstvom okoli 6.000 družin. Nadalje je iz statističnih podatkov razvidno, da se je okoli 70 odst. gojencev kmetijskih šol z veseljem oprijelo dela in umnega gospodarjenja na svojih kmetijah oz. kmetijah njihovih očetov, kar prav tako pobija nasprotno tezo ZVU. Kar se pa stroškov tiče, bi omenili le to, da je za druge panoge gospodarskega življenja nakazanih mnogo več kreditov, ki gredo za strokovno izobrazbo ter bi ustanovitev kmetijske žole še zdaleč ne dosegla vsot, ki jih porabijo v podobne namene. Omenimo naj še večerna strokovna predavanja, ki so pod okriljem Kmetijskega nadzorništva. .Ugotoviti moramo, da ta predavanja ne odgovarjajo svojemu namenu, ker trajajo premalo časa zlasti pa zaradi tega, ker predavajo italijanski strokovnjaki, ki jih naši kmetje — vsaj takrat ko gre za tehnične izraze — ne razumejo. Nedopustno je, da je na Kmetijskem nadzorništvu okoli 18 italijanskih strokovnjakov in samo eden slovenski, ko pa je 95 odst. vseh kmetovalcev sloven-, ske narodnosti. Po vsem tem pridemo neho. te do naslednjih zaključkov: Tudi glede strokovne izobrazbe naših kmetovalcev vodijo oblasti diskriminacijsko politiko, ki se odraža v vsem kmečkem gospodarstvu. Posledice te politike so že vidne, saj se deloma že uresničujejo načrti onih. ki bi hoteli spraviti slovenskega kmeta ob njegovo zemljo. Mladina noče več prijeti za lopato in vile, beži v mesto, kjer ob nestalnem delu množi vrste brezposelnih. To je sicer do neke mere razumljivo, kajti v sedanji dobi napredka je zastarel način upravljanja kmečkega gospodarstva le slaba spodbuda za delo na naši grudi. Vendar ne smemo ostati samo pri ugotovitvah. Naša dolžnost je, da se še naprej in s še večjo odločnostjo borimo za vse tiste pravice, ki nam pripadajo. Vprašanje strokovne izobrazbe naših sinov je e-no izmed vprašanj, ki ga bo treba rešiti. Brez dvoma bo na konferenci članov Kmečke zveze postavljeno v ospredje tudi to vprašanje, ki je bistvene važnosti za razvoj in napredek našega kmečkega gospodarstva. Naši kmetje bodo morali prav na konferenci še enkrat odločno zahtevati, da bomo dobili kmetijsko šolo, od kmetijskega nadzorništva pa zahtevati, naj strokovna predavanja vodijo strokovnjaki, ki so vešči domačega jezika! Proces za zap M mi vrafi Pred kazen;;., im sodiščem, toda za zaprtimi vrati, je bi-la včeraj razprava proti policijskemu inšpektorju France scu Ozebku in proti mladoletni A. M., od katerih prvi je obtožen ugrabitve mladoletne, oba pa sta obtožena še nemoralnih dejanj. Ozebka brani advokat Nardi Giovanni, mladoletno dekle pa adv. Vali. Po razpravi, ki je trajala še ves popoldan, je sodišče sklenilo odložiti proces do četrtka 27. t. m. Zanimivo pri vsem tem je, da vrši Osebek baje še vedno službo. Predsednik Fabrio, tožilec De Franco, zapisnikar Pivk. Zgodovinsko politična razstava »SLOVENCI OB JADRANU» je odprta e do 29. t. m. Naj ne bo kulturnega tržaškega Slovenca, ki je ne bi obiskali Odprta je vsak dan od 9. do 19. ure. ZA TRŽAŠKO OZEMLJE V soboto 22. novembra 1952 ob 20.30 uri V AVDITORIJU v TRSTU Drama v petih dejanj* iz življenja srednjeves fevdalcev, katerim so tia eamili naši predniki Spisal: Bratko Kreft Režiser: Jože Babic Scenografa: ing- ‘r tor Molka injme Cesar Osnutki za Anuša Sodnikova Scenska Vrabec- Osebe.^i; grof celjsk, ° . ban hrvatsko - f^f^Ljbori; itd. - Ljudevit O® _ Friderik, njego _ bara Modest Sane®; kraljica og.rs cancinova; hči - Angelca_ Sar Ulrik sin grrfa az zakona z Ko. Frankopansko - ^Uvu .g_ bal; Veronika, tirugtlalt3 na Friderikova - elj. Rodoškova; _ Ostane Eneas Silvius P^cc°ržaV. ( oi, osebni tajnlJlhli<*a - S nega kanclerja £^ ^ Rado Nakrst, . . firnest Zega, J 0r0žar-Stane Starešinič. ^ Be. Anton Požar; Pa°pa„koVSki lizar Sancin; fjšer; mojster - JoS'P Košir; Trgovec - Srečko -i0O. Gvardijan celjski ^ukesl ritov - Jožko Kmečko dekle Starčeva. pglj' Godi se v leo skem gradu leta je divjala »a. -g bila vojna s H us iti * vel*ih nemška država gv- ... , 1..V/VT nemška arzavo • ^v- homaitijah, kakor v ropa. Anglija Je praI1. csvojevalni vojm iste® ’ fijo kjer se l|Jca Or-letu pojavila leanska- V nedelio 23. n°V ob 20. un fHSrv V AVDITORIJU V P O N O Slovel Krog tržaških jja- priredi pod °l.rl. leni'2’ rodne in nice dne 20. GreŠ°r' 1952 cb 20.30 v jjiici čičevi dvorani«, . Roma 15/11. drugi kulturni v# bO ženskih Utah v del petelj* Andric**' Vljudno vabljeni ! IZPRED KAZENSKEGA SODjlgA RAZBURLJIVA NEDELJA na terasi vile v Grljanu KMEČKA ZVE^ sklicuje v nedeljo 23. nove jo n. 1952 ob 9. uri dopol<*ne ^ Jerenco, ki bo v kino $ na Opčinah s sledečim do redom: 1. otvoritev jct 2. Predložitev spomeI1 3. Diskusija 4. Sklepi G Vsiljivi sorodnik napadel gospodinjsko pomočnico- ker je prala v nedeljo Pred kazenskim sodiščem je bilo včeraj več manjših procesov, med njimi tudi proces proti 52-letnemu Vaselliju Ro-dolfu, stanujočemu v Ul. Ora-zio 1, ki je bil obdolžen, da je pretepel gospodinjsko pomočnico Auro Bruneili, stanujočo v Ul. Belpoggio 24. Pri zaslišanju obtoženca, kot tudi prizadete Aure Bruneili smo izvedeli naslednje: Aura Bruneili je bila usluz- bena kot gospodinjska pomočnica pri družini Legat, ki je v sorodstvu z že omenjenim Vasellijem. Družina Legat je imela navado prebiti poletne mesece v vili, ki jo v Grljanu. V tem času je Pr‘ha-jal na počitnice tudi Vaselli, ki je stric gospodinje, pri kateri je bila Brunellijeva zaposlena. Vse kaže, da je Vaselli hotel, naj mu Brunellijeva streže, kot bi bil tudi on član družine Legat ter se je baje celo vmešaval v stvari, ki jih je naročila gospodinja Legat, a jih po njegovem Bru-r.ellijevi ne bi bilo treba izvršiti. Bilo je 16. septembra leta 1951. ko je Brunellijeva prala na terasi vile v Grljanu perilo. Ker je bila nedelja ni bilo v hiši nikogar, razen že omenjenega Vasellija. ki je prišel tudi na teraso. Ko je Brunellijeva oprala perilo, ga je hotela posušiti na drugi strani verande ter je hotela s perilom mimo Vasellija. Ta so je razburil in dejal, da je nedelja, da ji torej ne'bi bilo treba delati in končno da ji sploh ne dovoli, da bi šla mimo njega ter naj obesi kje drugje perilo. Brunellijeva mu je nekaj časa dokazovala neutemeljenost njegovih zahtev, končno pa se je naveličala ter ga hotela z vrčem opranega petila obiti. Vasellija je to tako ogorčilo, da jo je najprej sunil v hrbet, nato pa ji vrgel na tla komaj oprano perilo in jo končno še večkrat udaril s pestjo v obraz. Na obupne klice Brunellijeve je prihitela sestra Vasellija, ki je brata pomirila. Seveda se je Brunellijeva obrnila zaradi poškodb na bližnjo ambulanto in tako je prišel primer tudi pred sodnike. Po govoru branilca adv. Morgera, je bila obtožnica proti Vaselliju nekoliko spre' menjena v korist poslednjega ter je bil na temelju te obsojen na plačilo 10.000 lir globe. Predsednik Adelman, branilec Morgera, SLOVENSKI NAMIZNI KOLBOM ZA LETO 1953 ifjve11 Obveščamo tu(}i l£' javnost, da izid® kj ti«' tos slovenski tede«^, K. ležni namizni Q-/,p0‘a bo na željo na ,r KOiece terni« 22. Vpisovanje verrtbra piIF geVero P**s»’ 29243. PRIMORSKI dnevnik == 3 = 19. novembra. 1952 POROČILO ODSEKA ZA LJUDSKO PROSV Prinašamo skrajšano poročilo odseka za ljudsko prosveto, ki ga je podala tov. Nada Kapunova- Po razvoju dogodkov v zadnjem letu ugotavljamo, da je narodni položaj nas primorskih Slovencev čedalje bolj o-grožen, še posebej s koncesijami, ki jih je dobila italijanska vlada na londonski konferenci. Naravnega dotoka iz slovenskega zaledja ni. Tukajšnje oblasti vsestransko favorizirajo vse doseljence, ki v našo škodo večajo sorazmerje med Slovenci in Italijani. Rimska vlada po svojem raznarodovalnem načrtu investira ogromne kapitale za spreminjanje narodnega lica Trsta in ozemlja. Z naglo urbanizacijo predmestij in podeželja se vpliv italijanstva širi tudi v najbolj oddaljeno vasico in v kratkem bo položaj Slovencev na vasi isti kot je mestu. Zavedajoč se, da je kultura umsko orožje v obrambi našega narodnega obstoja in ljudsko - prosvetna dejavnost naj valolom pred pretečim tujim morjem, bomo s tega vidika pregledali delovanje Odseka za ljudsko prosveto v preteklem poslovnem letu Ako hočemo to deio oceniti po sklepih preteklih občnih zborov moramo v pogledu o-samosvojitve prosvetnih društev ugotoviti, da je osamosvojitev ugodno vplivala na razvoj in delovanje onih prosvetnih društev, ki imajo v vodstvu požrtvovalne in iniciativne prosvetne delavce in to razpolagajo vsaj s skromnimi a vendar svojimi društvenimi prostori. Zaradi izredno težkih razmer v katerih v tem pogledu delujejo nekatera naša prosvetna društva, je prav tem zavednim tovarišem pripisati, da so društva obdržali pri življenju (p. d. «Cankar», in «Skamperle»). Zal pa so to največkrat le starejši prosvetni delavci, ki so šli skozi preizkušnje ilegalnega prosvetnega delovanja za časa fašizma in so delovali še prej. Primanjkuje nam mlajših organizacijskih moči in je v tem pogledu močno čutiti vrzel one generacije ki ie bila vzgojena v italijanskih šolah in ki se v svojih otroških letih ni navezovala na slovensko kulturo. Ob obravnavanju delovanja in procvita naših prosvetnih društev se vprašamo: kaj je z našimi šolniki, ki so v preteklost, vršili tako plemenito pro-svetljevalno delo med našim ljudstvom? Nekateri so še danes gonilna sila naših prosvetnih društev, za večino pa žal 'ne moremo tega trditi, čeprav primorsko »ljudstvo od njih še vedno mnogo pričakuje. Kakor na zadnjem občnem zboru, tako se je tudi na sejah GO in na terenu posvetilo več vprašanj mladinskemu vprašanju in vprašanju podmladkov prosvetnih društev. Konec sezone je bila v sklopu GO SHPZ izvoljena Komisija za društvene podmladke Z-- vključevanje otrok in mladine v prosvetno delovanje je bilo iznesenih več predlogov in misli, katere pa ne smejo ostati le želje, ampak jih moramo oživotvoriti s tesnejšim sodelovanjem društev in vzgojiteljev. V pogledu delovanja naših društev lahko v splošnem ugotovimo, da smo bili največkrat le preveč zahtevni, v načinu dela pa hkrati preveč šablonski. Prosvetna društva so usmerjala delovanje le v dve smeri: pevski zbor in dramska skupina. V tem prizadevanju so nekatera društva iskala vse možnosti — ko pa iz objektivnih razlogov niso uspela, niso iskala oprijemov v drugih pa-negah in so postopoma popolnoma prenehala z delovanjem Mnenja smo. da je oosnema-nja vredna zamisel prosvetnih društev v centru mesta, ki so v tem pogledu sklenila, da se bo vsako društvo posvetilo eni sami panogi delovanja na pr. eno društvo šahiranju, drugo glasbeno-recitacijskim večerom, ali otroški dramski skupini itd. Morda bo potrebno v bližnji bodočnosti misliti na združitev teh društev, ki delujejo v izredno težavnih okoliščinah Z delovanjem v teh prostorih se stremi za tem, da bi prosvetna društva v centru Trsta, ki so do sedaj bila brez sedeža, svoje delovanje poživela, medtem ko imajo odborniki ostalih mestnih prosvetnih društev svoje pomisleke v pogledu u-stanavljan.ia kakršnihkoli centralnih skupin, bodisi zbora, dramske ali folklorne skupine, ker bi se v tako centralno skupino vključevali tudi člani onih društev, ki sicer danes niso aktivni zaradi pomanjkanja prostorov, ki pa so zelo življenjska in glede na svojo tradicijo še vedno pričakujejo. da bi z rešitvijo vprašanja prostorov ponovno zaživela. Aktivni člani teh društev bi se po mnenju odbornikov pozneje ne vključili več v njihovo društveno- življenje. Med najbolj boleče probleme našega prosvetnega delovanja spadajo vsekakor prostori. Tukajšnje oblasti poznajo Slovence samo po državljanskih dolžnostih, medtem ko nam nenehno osporavajo naše državljanske pravice. VU ne daje javnih sredstev za razmah slovenske kulture, medtem ko je soodgovorna zato, da jo v problemu prostorov celo zavirajo. Kako naj si drugače tolmačimo sodnijski izgon p. d. «Ivan Vojko« iz društvenih prostorov in izgon prosvetnega društva iz dvorane na Proseku že pred več kot enim letom z izgovorom, da bodo prostori služili ustanovi «Opera Asili Infantili« za otvoritev otroškega vrtca Dvorana je še vedno zaprta, otroci še danes nimajo otroškega vrtca, društvo pa, ki šteje nad 100 aktivnih članov, se je moralo zateči v sobo, ki nikakor ne zadostuje za tako razgibano prosvetno življenje kot je na Proseku-Kontovelu. Sem spada še zavlačevanje razsodbe s katero naj bi p. d. «Ivan Cankar« že v juniju dobilo svoje prostore v Ul. Mon-tecchi 6. Navajamo primer teh treh prosvetnih društev, ki so v svoji prosvetni tradiciji prednjačila tudi v najtežjih časih naše zgodovine — pri tem ne mislimo podcenjevati potreb ostalih društev, saj se pred večino naših aktivnih prosvetnih delavcev stalno postavlja vprašanje: kje bomo vadili in kje bomo nastopili. Prosvetna društva v centru mesta se bodo za vaje in drugo kulturno delovanje posluževala prostorov na sedežu SHPZ. To so p. d.: Vojka Smuc, Simon Jenko, Pinko Tomažič in Simon Gregorčič, dokler ne dobi prostorov v Rojanu, kjer bo nadaljevalo svojo aktivnost skupno s p. d. Rojan. Poglejmo kako je z društvenimi prostori ostalih p. d. v Trstu in predmestjih. Barkovljani so nam v vzgled prizadevnosti, saj so med članstvom zbrali denar za nakup zemljišča za kulturni dom P.d. »Franjo Marušič« in «Oton Zupančič« sta v tem letu izgubila svoje prostore. ((Srečko Kosovel« ima svoj sedež v Ul. 5. Vito 17. «Ivan Cankar« je brez sedeža. Le prizadevnosti posameznih članov in gostiteljem je pripisati, da ni kulturno življenje «Ivana Cankarja« popolnoma zamrlo. Upamo, da bodo dokončno le dobili, kol nam zagotavljajo, še v tej sezoni prostore v Ul. Montecchi 6. Nič manj pereč ni problem p. d. ((Slavko Škamperle«, ki je po drugem požaru na Stadionu izgubil še one skromne začasne društvene prostore. Ti društvi, ki delujeta v popolnoma delavskih predelih mesta, imata v sebi mnogo življenjske sile in le s primernimi prostori bosta svoje delovanje lahko razvili do one višine kot je bilo pred letom 1948 P. d, «LonJjer-Katinara» si je uredilo prostor, ki je primeren za predavanja in drugo društveno delovanje. Razveseljivo je, da bo ške-denjska dvorana po popravilu ponovno na razpolago Ske-denjcem in našim prosvetnim društvom .in ustanovam. To naj bo v spodbudo nam vsem in še posebej Skedenjcem, ki so doslej životarili v neprimernem sedežu. Isto bo, upamo, z dvorano v Sv. Križu in Velikem Repnu. Za potrebe Brega bo nujno, da se popra- Težave s prostori in oblastmi Predavan/a Skupno s prosvetnimi društvi je Odsek za ljudsko prosveto organiziral 24 predavanj, od teh 3 literarna z domačimi predavatelji: dr. Budalom in prof. Glavičevo; 2 literarni predavanji s književnicami iz Slovenije sta bili prirejeni na pobudo Studijske knjižnice. 14 naravoslovnih predavanj sta izvedla tov. prof. Tone Penko in tov. Jelinčič, 2 zdravstveni dr. Hlavaty in 3 humoristična dr. Mikuletič. Literarna predavanja so z recitacijami izpolnili člani SNG, ponekod so nastopali domači pevski in tamburaški zbori. Naravoslovna predavanja so bila spremljana s skioptičnimi slikami in filmom. Naj tukaj omenimo predajanje slovenskih filmov. «Ke-kec« je bil predvajan v Trstu, Dolini, na Opčinah in v Nabrežini. Upamo, da bomo letos dobili isti film na ozkem traku, tiiko da bodo naši ljudje tudi v manjših vaseh lahko videli ta visoko kvalitetni slovenski umetniški film. Film »Zastava« kakor tudi razni dokumentarni filmi so isto tako vzbudili mnogo zanimanja med našimi ljpdmi. IZREDNO NAGEL RAZVOJ Folklora Zal je letos folklorna dejavnost pri prosvetnih društvih popolnoma zastala. Vzrokov je bilo več, predvsem ta, da folkloristi niso imeli nadomestka za dvorano na stadionu «Prvi maj«, v kateri so druga leta vadili. Dvorana v Borštu je tudi v precej slabem stanju, vaje so tudi tukaj prenehale. Gostovanja kvalitetnih jugoslovanskih folklornih skupin 'V Trstu so navdušila našo mladino. Referent za folkloro tov. Olga Gorjup je v letošnjem poletju obiskovala folklorni tečaj v Novem Sadu; imela je priliko seznaniti se z originalnimi jugoslovanskimi narodnimi plesi. Takoj po povratku je pričela z delom. Formirana je folklorna skupina, ki šteje 35 članov, ki redno prihajajo k vajam dvakrat tedensko. Razveseljivo je, da skupino sestavljajo mladinci in mladinke iz raznih predelov mesta, dijaška in delovna mladina. Po pregledu delovanja naših prosvetnih društev in splošne kulturne aktivnosti na Tržaškem, menimo, da bo za nadaljnje delovanje in obstoj prosvetnih društev potrebno iskati novih, širših prijemov. V delovanje moramo pritegniti šolnike. Apelirajmo nanje, da bi imeli izobraževalne tečaje, tečaje za narodne vezenine, gospodinjstvo itd. Pri delu iščimo domače moči, pevovodje, režiserje in tudi predavatelje, ker je pošiljanje kulturnih delavcev iz centra vezano na prevoz in stroške, ki jih SHPZ ne zmore. Aktivna prosvetna društva naj s svojo aktivnostjo skušajo vplivati na čim širši krog Slovencev — tudi izven svojega članstva. V mestu in na podeželju — še posebej v narodnostno ogroženih krajih — naj bi se trudili za obuditev in utrditev narodne zavesti Slovencev. Skupno z Odsekom za zgodovino in etnografijo naj bi se raziskovalo, pisalo in po možnosti prirejalo predavanja in razstave o zgodovini in pretekli kulturni tradiciji teh krajev. V pogledu prostorov in zapostavljanja naših prosvetnih organizacij bomo morali pri merodajnih oblasteh vztrajati, da se našim prosvetnim društvom dodeli podpora v isti meri in obliki kot jo dobiva ENAL. Kot do sedaj moramo gojiti stike z našim matičnim narodom, s prirejanjem izletov in gostovanj s kulturnim ciljem v svobodni socialistični domovini, kjer bomo črpali novih moči za naše bodoče delovanje. Hkrati pa bomo utrjevali vezi s koroškimi in beneškimi Slovenci in Goričani, gostovali bomo kot do sedaj tudi na Koprskem. Naš cilj pa mora biti: dvigati kakovost ljudsko-prosvetnih prireditev, prirejati čim več dobrih nastopov v pasu A Tržaškega ozemlja, da zadostimo kulturnim potrebam tržaških Slovencev. mi, lahko služijo najbolj različnim industrijskim panogam. Tako se na primer ene in 4ste vrste izdelka «petrokemične» industrije poslužujejo v eni industrijski panogi kot končnega izdelka, v drugi kot polizdelka, spet v drugi pa kot surovine Etilen je na primer v svoji prvotni obliki snov, s katero pospešujejo dozorevanje sadja, potrebujejo pa to sredstvo tudi kot primer tekočine Etoyl, ki celi rane, kot etilni alkohol pa služi pri številnih kemičnih postopkih kot raz-tvorilo. Iz etilena pa izdelujejo tudi določene plastične snovi. Posamezna podjetja « petrokemične» industrije so med seboj zelo povezana. Običajno kupuje posamezno podjetje na trgu nekatere osnovne kemikalije ali kemične primesi, ki jih drugo kemično podjetje ceneje izdeluje. Tako so si te kemične tovarne druga drugi ne le tekmovalke, temveč tudi odjemalke. Kemiki se držijo strogo načela, da je treba izkoristiti vse odpadke in postranske proizvode in jih strogo gospndar-stveno «valorizirati)> in preprečiti vsako potrato v proizvodnji. Vodstvo epetr okemičnen industrije si prizadeva, da izdeluje in nakopiči čim več izdelkov za potrošnjo ah surovine, odnosno polizdelkov zc druge industrije. Zato so možnosti za bodočo proizvodnjo ((petrokemične« industnie tako rekoč neomejene. Kemična podjetja starega kova so se s tem novim dejstvom sprijaznila. Toda petrolejska industrija, ki je kot vir potrebnih vodikovih ogljikov po prirodnem razvoju ustvarila upetrokemičnon industrijo in nujno pospešuje njen napredek, se še ne more prav znajti v novem položaju. Njenemu vodstvu se namreč še upira da ustanovi velike tovarne ' za proizvodnjo izdelkov, ki bi zahtevali še druge nove tovarne, čeravno imajo petrolejske čistilnice navadno postranske kemične proizvode, ki se lahko ^valorizirajo)). Saj povečajo petrolejske čistilnice vrednost surovine le trikratno, medtem ko poveča «petrokemična» industrija prvotno vrednost surovin nič manj kot dvanajstkrat. Ze to dejstvo bi moralo mikati vodstvo petrolejske industrije, da se loti epetroke-mične industrije«. Razvojna črta se že jasno vidi. Kemija in petrolej sta se srečala. Ta zveza obeta srečno bodočnost. Mj0 šestega, trdnega, ki se je znal z mnogovrst n'Itjnn raznolikostjo svojih sposobnosti, svojih do-tp°A s^Vetnih lastnosti, s posrečenostjo svoje oseb li> i?!,°7'o dobroto, s svojo toplo, odkrito in prija-*ashi iSecio, brez iskanja efektov, prikupiti toliko a 0(*aj „ skupnostim, slovo od človeka, ki se je prelca °sl°vil, tako slovo je leglo z vse večjo Žalostjo ( 'l«a 7‘iopfj, iaico slovo je leglo z vse večjo Žalostjo °a- Oh spominu na Tvojo osebo bomo iskali s. Ie z'an* spominu nate bomo zopet dolivljali kos % ° ra vine polpretekle dobe; ob spominu nate hu*i*l?Vi*alo tudi naše bodoče Hvljenje. Tako bomo nate. ob Tebi. našli rešitev marsikateremu 6i- ”*■ V delih svojih boš Uvel med nami. dragi S. Dr, JOSIP KOSOVEL Ladja iz aluminija, ka.kršne izdelujejo v Angliji za pristaniško mornarico. l/n r l i r Vremenska napoved za danes; W I« hli L Pretežno oblačno z nespre- f I \ L | V l L man jemo temperaturo. — Vče- rajšnja najvišja temperatura v Trstu je dosegla 10.5, najnižja 6.1 stopinj. • STRAN 4 ZADNJA POROČILA 19. NOVEMBRA 1952 jjjjjj ji::. 1 ililllll!: Stilli'* •lili??!« ssH RADIO Opozarjamo vas na sledsče oddaje: Jus. cone Trsta: 21.30: Uverture, fantazije in potpuriji. Trst II.: 18.15: Uershwin: Koncert za klavir in orkester. 22.00: Beethoven: Simfonij, št. 2 - Trst I.: 21.00: Radijska igra Pavia L?vija ((Zakonita obramba«. 22.40: Koacert P1'^" sta An? el a KessLa .Ufi. - Slovenija: 2020: Sim-fonični koncert orkestra Slovenske filharm TRUMANUV0 P0K0ČILG 0 USPEHIH DELA ZA VZAJEMNO VARNOST AIUGLKSKI DIPLOMAT 0 IRAUSKhM POLOŽAJU Krepitev svobodnega sveta FiH90Č0616Ž3H6 in SP8Z. Povečanje evropske obrambne moči. Oo letošnjega poletja so prejele države Zahodne Evrope skoraj za, dve milijardi dolarjev raznovrstnega orožja WASHINGTON, 18. — «V prvih šestih mesecih lata 1952 smo dosegli stvaren napredek v krepitvi svobodnega sveta«, izjavlja predsednik Truman v pismu, ki spranlja njegovo drugo poročilo o izvajanju načrta medsebojne varnosti kongresu. Poročilo poudarja, da predstavlja to razdobje velik napredek tako v organiziranju in izgraditvi obrambe zahodne Evrope kakor tudi v mobilizaciji gospodarstva zahodne Evrope, ki učinkovito podpira rastočo vojaško moč. Glede napredka na poti k evropski esnofrnosti pravi poročilo: ((Ameriška vlada je večkrat izrazila željo, da pospeši politično in gospodarsko enotnost v Evropi ter podpira u-krepe, ki bi dali okvir za dinamično evropsko gospodarstvo, zboljšanje življenjske ravni in za močno vojaško obrambo. Skupni napor v okviru Severnoatlantske obrambne organizacije je ohrabril razvoj združenega načrta in skupnih ustanov v Evropi. Tako edin-stvo je še povečalo moč NATO. V Evropskem svetu, Schuma-novem načrtu, v Organizaciji evropskega gospodarskega sodelovanja (OEEC), v Evropski plačilni zvezi (EPU) in v Evropski obrambni zvezi so se zahodnoevropske države lotile ukrepov, ki dokazujejo njihovo sposobnost in voljo da delajo skupno za skupno rešitev njihovih skupnih vprašanj. Medtem ko raste vojaška in politična moč, se zadovoljivo razvijajo produkcijski pogoji, proizvodnja sama in cene v okviru zahodne Evrope kot celote, dasi se položaj zahodne Evrope v zunanji trgovini ni zboljšal. Najbolj ugoden pojav evropskega gospodarskega položaja je bilo nadaljevanje splošne visoke proizvodnje brzdanje in-Jlacionističnih teženj. V veliki meri so prispevale k povečanju evropske obrambne moči sledeče stvari: 9.200 mil jonov dolarjev, k; jih je ameriški kongres namenil Evropi; razvoj načrta za vojaške dobave «off shora«, ki se proizvajajo na ameriški račun v različnih evropskih državah za njihove lastne vojaške potrebe; uporaba fondov Agencije za medsebojno varnost za kupovanje potrebščin za evropske dr- žave Za pospešitev evropskih vojaških naporov; načrti vojaških tehničnih vaj, da se zagotovi učinkovito vzdrževanje in uporaba orožja, dobavljenega iz Amerike; uporaba ameriških fondov za finansiranje stroškov stalnih vojaških naprav, ki so potrebne za učinkovito obrambo in kj jih skupno uporabljajo združene borbene sile». Poročilo našteva napredek, ki so Sa dosegli vojaško, gospodarsko in politično v prvem polletju in nadaljuje: ((Mnogi glavni ukrepi prvega polletja so bili težavni in so zahtevali veliko časa. Dobave ameriškega vojaškega materiala Evropi so bile pod prejšnjim pričafko-vainiem; stalna vojaška obveznost je v nekaterih evropskih državah bila manjša kakor simo upali; nekatera področja sveta so bila v stalnem stanju nemira in težave manj razvitih dežel so ostale silno velike. Končni uspeh nekaterih važnih ukrepov, kakor je ratifikacija pogodbe o evropsk; o-bramibni skupnosti, še ni popolnoma zagotovljen. Treba bo še veliko storiti, preden bomo varno dosegli cilje svobodnega sveta. Načrt medsebojne varnosti upravlja Averell Harriman. Področje njegove dejavnosti sesa od zahodne Evrope do Latinske Amerike, Afrike, Bližnjega vzhoda, Južne Azije in naprej do Formoze. Upravlja se po navodilih kongresa tako. > da se pospešuje sodelovanje , svobodnih zasebnih podjetij v j inozemstvu, da se onemogočajo monopoli in pospeši razvoj svobodnih sindikatov«. Poročilo izjavlja ob zaključku, da je bilo od začetka izvajanja programa o vojaški pomoči do 30. junija letos poslano državam Zahodne Evrope za 1 milijardo 800 milijonov dolarjev vojaške opreme. Iz varnostnih razlogov poročilo ne navaja podrobnosti v zvezi s temi pošiljatvami, omenja le, da je tu vštetih 12.000 tankov ter drugih oklopnih vozil ter 13.594 artilerijskih'vozil. krasne zgradbe bodo obdržali tudi po ceremoniji. Samo u-metni ognji, ki bodo trajali nad eno uro, bodo zahtevali 14.000 funtov šterlingov izdatkov. Ustanovljena je bila posebna komisija, ki bo določala prostore mnogoštevilnim zastopnikom organizacij. Okrog sto teh prostorov bo rezerviranih za delegate raznih držav Commonvvealtha Medtem se je razširila v An. gliji nova vrsta zavarovanja. Vsi oni namreč, ki pripravljajo spominske predmete, ki jih nameravajo razprodati ob priliki kronanja Elizabete, trgovci, družbe in vsi ostali, ki bi kakorkoli lahko utrpeli izgubo v primeru, da bi bilo kronanje odloženo, odnosno da bi do ceremonije sploh ne prišlo, se skušajo že vnaprej zaščititi pred izgubami. Omeniti je treba, da so številne družbe prišle ob ogromne zneske leta 1936, ko je Edvard VIII. odstopil pred kronanjem in so s tem prišli ob veljavo vsi spominski predmeti. Obratovanje iranskih rafinerij se je zmanj šalo zaradi pomanjkanja tehniških kadrov MARSEILLES. 18. — Danes dopoldne je prišlo v Marseil-les 45 članov angleškega poslaništva v Teheranu, ki so zadnji zapustili Iran, Nadaljevali bodo pot proti Londonu, kamor bodo prispeli jutri zvečer. Svetovalec poslaništva Bakker je izjavil dopisnikom, da se Iran brez uspeha trudi že leto dni, da bi prodal svoj petrolej. Delavnost rafinerij se je zmanjšala zaradi pomanjkanja tehnikov. Bakker je izrazil mnenje, da bodo iranski stiki s Sovjetsko zvezo postali še živahnejši ob zapadlosti sporazuma, ki se nanaša na ribolov v Kaspiškem m6rju, odnosno konec januarja. «Xakrat, je dejal diplomat, se bodo znova obnovila pogajanja za spremembo koncesij, ki prinašajo Sovjetom velike prednosti. Finančni položaj iranske vlade se je poslabšal zaradi pomanjkanja dohodkov in brezposelnost se je povečala. S prekinitvijo odnosov, je zaključil Bakker, je Iran zapravil možnost, da bi nadaljeval pogajanja, ki bi prinesla koristi obema državama« DUNAJ, 18. — Z milejšim vremenom se je v Avstriji znova pojavila nevarnost plazov. Dunajska metereološka postaja je napovedala za danes tajanje snega na vseh področjih pod 2000 m in s tem v zvezi plazove ter poplave. Policija in reševalne skupine so povsod v stalni pripravljenosti. Eden o smotrih držav šterhtlšKega področja OTTAWA, 18. — Britanski zunanji minister Eden je na nekam sprejemu izjavil, da mora biti prvi smoter držav šter-linškega področja, da živijo v okviru svojih sredstev, jn Velika Britanija je odločena spoštovati to 'načelo. «Da dosežemo ta smoter, je nadaljeval Eden, bo potrebno dolgo delo in morda tudi neprijetno zni- <£žoi STRAH PRED VODIKOVO BOMBO. KINO TOKIO, 18. — 2ivahna bitka j se je razplamtela v pretekli Ameriški in angleški tisk izražata bojazen, do bi novo orož;e v sedanji napetosti lahko doindlo do uničenja .č.oveštua noči na vzhodnem delu Gričevja prostih strelcev, kjer so zavezniške čete zavrnile močan napad severnokorejskih čet, podprtih s topništvom. Ob 9 dopoldan so še vedno divjali boji in zavezniške čete držijo svoje položaje. Temperatura na več sektorjih korejskega bojišča je padla nekaj stopinj pod ničlo. Na ostalih delih bojišča je prišlo le do manjših spopadov med izvidnicami. V zadnjih 24. urah je severnokorejsko topništvo izstrelilo 8600 granat. Glasnik osme armade, je izjavil, da so nasprotniki od 8. do 14. novembra izgubili 2627 mož. Od teh jih je padlo 1726, 883 je bilo ranjenih, 18 pa zajetih. Glavni stan ameriškega letalstva na Daljnem vzhodu pa poroča, da je 10 letečih trdnjav preteklo noč napadlo rudarsko središče v Caoktongu ob reii Jalu in povzročilo velike požare. Tri leteče trdnjave pa so napadale severnokorejske položaje vzdolž bojišča. Kakor poročajo iz Pusana, je žanje življenjske ravni. Toda mi vemo, da imamo vztrajnost,1 glasnik južnokorejskega pred-voljo in sposobnost da to lahko sednika Singmana Ria danes izjavil, da se bo južnokorejska napravimo«. Nato je Edem pozval Kanad čane naj njihova država še dalje | spodbuja napore za izvoz iz Velike Britanije, zlasti kar se tiče industrijskih naprav tere Kanada potrebuje. vlada uprla vsakemu kompromisu v vprašanju vojnih ujet-I nikov, in da mora biti na vsak ka- J način spoštovan princip o pro-1 stovoljni repatriaciji. NEW YORK, 18. — v komentarjih o eksploziji vodikove bombe izražajo danes ameriški listi precejšnjo zaskrbljenost. Nihče ne dvomi, piše «New York Times«, da bo podobno bombo mogoče izdelati tudi v Sovjetski zvezi, potem ko se je to uresničilo v ZDA. Lahko se zgodi, da bo vse človeštvo uničeno, dodaja list, in priporoča ustanovo mednarodnega organizma, ki naj bi vodil nadzorstvo nad atomsko energijo, čeprav mu ne bo lahko, izvajati oblast v trenutnem ozračju mrzle vojne. Prav tako izraža bojazen, da bodo tudi v Rusiji kmalu v posesti vodikove bombe list «New York Herald Tribune«. Končno priznava «Washington Post«, da trenutno ne more služiti kot vodič čitateljem spričo vse premajhnega proučevanja na področju toploje-drne fizike. Tudi nekaj londonskih listov se ukvarja danes s pomembnim dogodkom. Med drugimi piše «Daily Tele-graph»: «Za razliko od drugih orožij lahko vodikova bomba razširi škodljivo radioaktivnost na obsežna področja zemeljske oble in jih pripravi do tega, da bo tam za dolgo dobo vsako življenje onemogo- čeno«. «Daily Mirror« poudarja, da vodikova bomba ne sme dovesti do nestrpnosti ob morebitnem počasnem reševanju prvenstvenih mednarodnih sporov. »Strpnost in potrpež-ljivost«, pravi list, «sta danes bolj potrebni, nego kdaj koli«. Končno izraža «New Chro-nicle« upanje, da bo SZ proučila predlog Združenih narodov za mednarodno kontrolo oborožitve in to z novo miselnostjo in manjšim preziranjem. , l i j ili!....... Problemi fug. smučarjev 1131)1 IIORilUTIIVA SODHUIE in priprave za olimpiado LCRflSSHHPPiBS POM" London se pripravlja na kronanie Elizabete LONDON, 18. — Stroški za razne naprave in zgradbe v zvezi s ceremonijo na dan .kronanja kraljice Elizabete, ki je določeno za 2. junija, bodo dosegli okrog 25 milijonov funtov šterlingov. Nekatere o- SVECANA OTVORITEV PRVEGA MOSTU ZA MEDNARODNI PROMET MED AVSTRIJO IN JUGOSLAVIJO. Nedavno Je avstrijski kancler dr. Figi v prisotnosti načelnika, britanske« ga glavnega stana VVilliama Slima in jugoslovanskih in avstrijskih visokih funkcionarjev svečano otvoriil angleški začasni most vrste Bailey čez Muro pri Radgoni. Trener državne reprezentance alpskih smučarjev Franci Cap je pred zaietkom sezone napisal svoje misli o pr pravah jugoslovanskih tekmovalcev za olimpijske igre 1956. Morda bo kdo rekel, da je še prezgodaj misliti danes za štirj leta naprej, tako mnenje pa je povsem napačno. Uspeh na olimpiadi j-e odvisen od štiriletnega dela, ne od naporov zadnje sezone. Zaradi zanimivosti priobčujemo glavne misli članka. * * * Mrzli tuš, ki so ga bili deležni naši olimpijci in strokovnjaki in zraven vsa naša športna javnost ob odhodu na minimalnem številu reprezentantov. Dejstvo, da naši vrhunski tekmovalci dosegajo svojo najbo'jšo formo šele ob koncu sezone, nas mora siliti k iskanju možnosti, kako bi to specialno kondicijo pri danih možnostih pridobili pravočasno. Visoko ležeči travnati tereni so marsikje v naši republiki že v novembru pokriti s snegom, ostajajo pa največ neizkoriščeni. V kolikor snežne razmzre dopuščajo, je torej treba misliti na treninge že v novembru, vsekakor pa moramo največ naporov v tej smeri vložiti v decembru, ne pa šele v januarju, kot je-bilo to vse do danes v navadi. Nemci na primer trenirajo in organizirajo tekme na «mehaniziranih» visokoalpinskih smučiščih že letošnje zimske olimpijske .v oktobru ali novembru, na igre, še ni pozabljen. Sedaj, | piatouju Zugspitze, kamor jih ko se nam ponuja že prvi j jesenske doline pripelje sneg, ugotavljamo, da so se ta- gorska železnica. Danes sicer ko tekmovalci, ka :or tudi teh-j Nemci v ^ alpskih disciplinah nični funkcionarji kljub vse-,(m°ški) še nič^ ne pomenijo, mu zopet znašli in se znova z toda v najkrajšem času bodo vso resnostjo in voljo oprijeli prav gotovo odločilno posegli dela. Prvič v zgodovini jugoslovanskega smučanja se dogaja, da pričenjamo z načrtnimi pripravami za prihodnje zimske olimpijske igre <1. 1956 v Cortini) že štiri leta prej. Znano je. da imajo naši tekači in skakalci — v primerjavi z ostalimi srednjeevropskimi narodi — odlične pogoje za trening, medtem ko so alpinci v tem pogledu mnogo na slabšem, Ze večkrat omenjeni standard naših smučišč se nikakor ne more kosati z onimi v sosednjih alpskih deželah. Pri pogojih, ki jih imamo, brez dvoma lahko dosežejo naši tekmovalci odlično splošno kondicijo, v enaki meri kot ostala konkurenca. Toda za pridobitev specialne kondicije pa žal temu ni tako. Čakati na gradnjo velikih vzpenjač ne moremo; trening foaših tekmovalcev na takih napravah v inozemstvu je zelo drag in ga zato lahko nudimo bolj poredko in še to samo v v borbo za najboljša mesta na svetu, zahvaljujoč se največ svojim ugodnim pogojem. Na tem mestu ne bi navajali vseh lastnosti, ki jih mora imeti dober alpski tekmovalec. podčrtali bi le dve od odločilnih, kateri pa smo doslej morebiti premalo upoštevali: izredna drznost in pravcata nakrobatska» gibčnost. V zadnjih letih se je pokazal razveseljiv porast števila mlajših tekmovalcev, ki sicer še za razred ali dva zaostajajo za našimi najboljšimi, vendar imajo nekateri lastnosti, s katerimi se bodo lahko prav kmalu uvrstili med elito, če bodo le deležni take skrbi in pozornosti, kot naši najboljši reprezentanti. V kakšno širino pa naj seže ta skrb? Jedro naše državne reprezentance bodo v letošnji sezoni prav gotovo še vedno tvorila že nam znana imena; bazo za rekrutiranje novih moči pa naj predstavlja 20 - 30 mladih tekmovalcev iz vse dr- % STEFE še ni pokazal vsega, kar zmore. V pr ho;’njih letih ga čaka trdo delo. žave. Iz teh bo treba v letošnji sezoni izbrati posameznike, ki bodo po svoji drznosti in gibčnosti imeli največ perspektiv za dosego vrhunskih rezultatov. Razumljivo, ne bomo pač smeli te izbire zaključiti že letos, posameznim talentom morajo biti vrata odprta tudi kasneje. Na enega starejšega državnega reprezentanta naj bi torej odpadlo štiri do pet mlajših talentiranih tekmovalcev. Kolektivni treningi naj bi v bodoče bili večkrat na leto, a zato vedno krajši od sedanje prakse. Za FLORENCA, 18. — Ze pred dvama dnevoma so se pojavile vesti, da bo tudi nogometni klub Fiorentina iz Florence sodelovala v evropskem nogometnem tekmovanju za pokal Grasshoippers. Danes so končno uradno javili pristanek. Število društev, udeležencev se je povišalo na šest: Nice, Au-stria, Dinamo, Grasshoppers, Schalke in Fiorentina. Italijanski nogometaši bodo odigrali svojo prvo tekmo 28. decembra na domačem igrišču proti Nici. Po igranju himen obeh držav, so Cehi predali sosedom ((darila češkoslovaškega naroda sovjetskemu ljudstvu«. V Bud mpešti so predvajali madžarski film o oiimpiadi BUDIMPEŠTA, 18. — V kinu Puškim so v Budimpešti predvajali prvič madžarski dokumentarni ° letnih olimpijskih igrah 1952. Pred začetkom predstave je govoril občinstvu vratar zmagovalnega nogometnega moštva Grosics in poudaril, da so Madžari osvojili letos 16 zlatih kolajn, kar pomeni, da madžarski šport še ni bil nikoli na tako visoki ravni. naše razmere bi morali biti ti [ 000030 Cefl0V DrenaŠa’o približno sestdnevni tečaji naj- r darila bratskemu ljudstvu manj trikrat na leto. Zelo je važno kontrolirati razvoj izbranih mladih smučarjev večkrat v sezoni, ne pa, da se jim posvetimo le v začetku zime, nato pa jih skozi vso sezono prepustimo fcqr same sebi. Ce nam bodo te izkušnje napotila in smernice za bodoče delo in če bomo vsa ta štiri leta sistematično delali, potem smo lahko sigurni, da bodo l. 1956 pred odhodom v Cortino mladi odločno posegli v sestavo bodočega olimpijskega moštva. LONDON, 18. — Moskovski radio obvešča, da je Emil Za-topek predal na češko-ruski meji plamenico v zlati posodi ruskim športnikom. Zatopek je tekel zadnje metre štafete, v kateri je sodelovalo baje 2.000.000 Cehov in Slovakov. Poleg plamenice je olimpijski zmagovalec predal tudi spomenico «miru in bratske ljubezni«. Ten š’(a sezona v SYDNEY, 18. — Najboljši ameriški teniški igralec Vic Seixas je porazil Avstralca Hartwiga z rezultatom 7:5r 3:6v 5:7, 6:3, 7:5 in se s tem plasiral v četrtfinale prvenstva Novega Walesa. Dvoboj so že prejšnji dan prekinili zaradi teme. Prihodnji Seixasov nasprotnik bo verjetno Marvyn Rose. Ista nasprotnika sta igrala tudi lansko teto v finalu tega turnirja. Tedaj je zma°,al Američan. Ostal; četrtfinalisti so: Clark (ZDA). Sedgman, Rosewall, Mc Gregor in Brovvn (vsi Avstralija). Trabert dobii dopust NEW YORK, 18. — Ameriški teniški igralec Tony Trabert, ki služi v mornarici je dobil 29-dnevni dopust. Odpotoval je v Avstralijo, kjer Do nastopil v igri dvojic na srečanju proti zmagovalcu Indija - Italija. Trabert je dobil dopust na pritisk javnega mnenja. Listi so izražali svojo zaskrbljenost rekoč, da je edino s Trabertovo prisotnostjo mogoče iztrgati Davisov pokal iz rok Avstralcev. Jugoslovanski novinarji pri predsedniku sirijske vlade DAMASK, 18. — Člane jugoslovanske novinarske delegacije, ki so na obisku v Siriji, je danes sprejel podpredsednik sirijske viade in načelnik generalštaba sirijske vojske polkovnik Sišakli in se zadržal z njimi v enournem prijateljskem razgovoru. Ko je govoril o odnosih med Jugoslavijo in Sirijo, je Sišakli poudaril. da ni nikakih ovir za nadaljnje utrjevanje obstoječih stikov med obema državama. Med razgovorom je Sišakli zaprosil jugoslovanske novinarje, naj sporočijo jugoslovanskim narodom naslednje besede: ((Cenim' vse napore, ki jih vlagajo jugoslovanski narodi za svojo svobodo. Želim, da zavzame Jugoslavija pod odločnim in modrim vodstvom maršala Tita v svetu tako mesto. ki ji pripada. Takšen narod s takšnim vodstvom bo z gotovostjo dosegel svoje cilje. Pošiljam jugoslovanskim narodom svoje iskrene pozdrave«. Jugoslovanska novinarska delegacija si je danes ogledala zanimivosti Damaska, uprava za tisk in propagando sirijske vlade pa jim je priredila sinoči slovesno večerjo. . '1- it S ’i' l 'Rossettt. 16.30: 1 I Manile«, S. Curie, R. Del ' Excels‘.or. 16.00: “Svet v rokah«, G. Pečk, A. Blyw. Nazionale. 16.00: «Vsi s ^ bojniki«, Y. Šanson, A. jta. Fenice. 15.15: .Pogumni kapi* ni» S. Tracy, M. se4- Filodrammatico. 16.00. « -m'h sokolov«, A*an L ■ ^ Arccbaleno. 16.00: ((Prevaraš, Gray G. Pe-tti pz- Astra Rojan. 16.00. bojnika Jesa«, C. »K \j Alabarda. 15-00: “k Lanza. bič», K. Grayson, . ^ Ariston. 16.00: «H:ša naSm M' ^°y- ^,?oran«UP<>r aPaSe'/#’ Armonia. 15-W. 'S- Bet*- Aurora. 16.w- HayWard. bea«, G. Pef!^’ „ore{a družine Garibaldi. .15'^:Fabrjzi, Mac«to. 1» Vel Sahara«, V. , De Car!fi 00- «David in Betsa-Impero. 16.00. HavWari3. bea«, G. Pečk, ■ ^ ubija*; Italia. 16.00: jn ^ odpr' Novo cine. 16.w-mesto* A. Mag!lat(,r dolorosa*' Odeon. ie.OO: «M”ter M. Lot«, C1- Smernica - m' Rr.dio. 16 00: «P°drrf M Toren. torr.». M. D. C?rey, RADIO C W W E 1178 254.6 ra a" j952 SREDA, 1». 7.00 Poročila. m 50 * narodne. 11.00 Me gajska svojile svet. I1-3 ,. j3.30 Zimsko spanje ž!va >. 0& čila. 13.45 Lahka 8%40 V<>f Jaarana do Trig1^ : ra orK® ,g. £i zveki. 17.30 10 peSrni if/eni Kettelbey. 17.« jftl5 Gl^g00 vanskih naro(K>v- jj, ča5- ^ portreti skoz . poi'l” Rr0. Večerne vesti- i italijan Len* morni zberi. 21.00jW po 9W» n>ike — radijska* P halu. 21.30 uverture, T 1!S 'r seK 306.) m ali 980 .330 Kul' 13.00 Zabavna gl^ Kf?l turni obzornik. 1”' j4,0 » glasba. 14.00 Poroči«- g!a^ ke melodije. 17.30 F za K ■ 18.15 Gershwin: Konc „ia--vir in orkester. 18.45 Ves» , ,*5 ba. 19.00 Zdravniški ^ M Poročna. 20.00 Pestra op«1 ba 20.30 Sola in vzgOJ3-^ MO-Rapsodije in fantazije. ^ kalni kvartet. 21.50 G siinf.lSK diov. 18.30 Plesna glaSt>a^rit^ Za razvedrilo glasbeni 21.00 Radijska igra ((Zakonita obramba«. ' «jfaPr cert panista Angela Ke' S I, O V Ii S I 3 '* fi 327,1 m, 202,1 m, 'il' 12.30 Poročila. 12.40 «^ zabavni orkester And »jji s . netz. 13.15 Pes er red. 14.40 Igrajo ve f ** 15.10 Makedonske na”jjj s»'uetra v besedi in glasbi. » \be J \e ne i„ komorne ^i(non^r SSojanov;ča. 17.15 Ha ,t v ritmu. 18.00 Mej 1 G. Domzettija. f8'4a,0ii) „3- pesmi in koračnice. na medigra. 19-40 ^ (j|. rodne pesmi. —-q,oVe>~.. koncert orkestra ~ ^ P 20.20 .ven* »n** j * harmonije za !es}]llrrcton:ie‘ nici Slovenske f'lha (‘lialkb Ujielim,) 138 Prei/tidul prof', dr. Fr. Bradač Ta čudna slika, v katero se je zagledal Sam Weller, je v kričečih barvah prikazovala dvoje src, sipojenih z eno samo puščico; ti srci se pečeta nad plapolajočim ognjem, dočim se kanibal in kanibalka, oba v modemih oblekah, gospod v modrem fraku in belih hlačah, dama v rdečem šalu in z enako-barvnim dežnikom v roki, bližata po kačasto zaviti in s peskom posuti poti In mlad gospod, nespodobno obleten (kajti razen dveh kril ni imel na sebi ničesar!), je pekel. V daljavi je bilo videti zvonik cerkve na Langhamskem trgu in vse skupaj je bila lepa «valentina» (Ljubavno pismo, pisano na dan ljubezni, ob sv. Valentinu); izloženi oglas je oznanjal, da imajo takih slik v prodajalni veliko zalogo po znižani ceni enega Šilinga In sest pene. «Skoraj b biu na tu puzabu! Prmejdun, de b b u puzabu!* je rekel Sam in takoj stopil v prodajalno ter zahteval eno polo lepega pisnega papirja z zlato obrezo in ostro prirezano pero, ki pa ne sme delati pack. In ko je vse to dobil, je naglih korakov odšel-Ko je prišel na mesto, se je ozrl in zagledal izvesek, kjer je sl;karjeva umetnost nekai naslikala, kar je bilo oddaleč podobno sinjemu slonu, ki je imel namesto trobca orlji kljun. In ker je Sam pravilno sodil, da je to najbrže modri medved, je stopil v hiSo in vprašal po svojem očetu. «0, ta pride Sele čez tri četrt ure ali pa morda 5e pozneje,» je rekla mlada dama, ki je vodila gostilno pri modrem medvedu. «Dobr, prjatelca,» je rekel Sam, «bodite tku dobr In dejte m za devet pence čaša brandy in vode in tintnk.j. Vse. kar je Sam Weller zahteval, je priMo v malo jedilnico in, ko je mlada dama dobro pregrebla ogenj, je vzela s seboj grebačo. da ne bi kdo brez njene vednosti in njenega dovoljenja Se bolj razgrebel ognja. Sam Weller je sedel k mizi zraven kamina in vzel iz žepa pisemski papir z zlato obrezo m pero. Potem si je dobro ogledal, ali ni v njem kak lasek, obrisal mizo, da ne bi prišla pod papir drobtinica, si zavihal rokave, položil lakti na mizo in se pripravil k pisanju. Damam in gospodom, ki si niso pridobili praktičnega znanja v pisateljski umetnosti, pisanje pisem ni lahka stvar; v takih primerih smatrajo navadno za neobhodno potrebno, da pisec opre glavo na levo roko, tako da so oči v isti ravnini s papirjem, in da medtem ko oko opazuje nastajajoče črke, izgovarja jezik potrebne glasove. Čeprav se o pomenu tega ne more dvomiti, zadržuje to vendarle nekoliko pisanje. In tako je Sam pisal Ze poldrugo uro, da se Se zavedal ni. Mnogo neuspelih črk je obrisal z mezincem in jih nadomestil z drugimi, kar mu je dalo precej dela, če naj bi bile te čirke vidne na starih packah. Tu ga je prekinil oče, ki je odprl vrata in vstopil. «Dobr, Sammy, de s prsou,» je rekel oče. «Dobr, star ,» je rekel sin in odložil pero. «Kakšn je zadn puručil o mačehi?* «Gspa Wellerjeva je dobr spala, ampk danes zutrl je muhasta ln sitna! pudpisan zaprsežen izvedne Tony Weller, Esquire. Tu je pusledn puručil ud ne, Sammy,» je rekel gospod Weller in si odvezoval Sal. «Tok se Se ni pobulšala?» je vprašal Sam. «Kej nek! Zmeri slabš,» je odgovoril gospod Weller in kimal. «Ampk kua pa ti tuki delaš? Martras se, de b biu bi izubražen, kaj? Sammy?> «1, sej sm že gutou. Neki sm pisu,» je rekel Sam. «To tud vidm,» je dejal gospod Weller. «Ampk upam, de ne kakSni mladi ženski, Sammy?» «Pa za kua ne?s. je odgovoril Sam. «In de ute vedel, moj ljubci!» «Kua je to?s. je zakričal gospod Weller, kakor da se je tega ustrasil. «Pisim moj lubci,» je ponovil Sam. «Samuel, Samuel!» je očital gospod Weller. «Tga s nism mislu ud tebe! Pu tem svarile, k s ga lohka pusneu iz zakona tojga nesrečnega učeta, pu tem, kar sm ti tku razilagu, pu tem, kokr s na lastne uoi vidu soja mačeha, b si biu lohka uzeu h src. Ne, nism mislu, de tu naprauš, ne, nism mislu, de tu na-prauš.» To razmišljanje je starega moža tako upehalo, da je dvignil Samov vrček in se pošteno napil. «Pa kua je na tem tku strašnga?» se je čudil Sam. «1 no, Sammy,» je rekel gospod VVeller, «zame b biu tu na stara kulena velika nesreča. Ampk jest sm hvala Bogu že tku skrhan, in tu je moja edina tula?.ba, kokr je reku tist star purman, k ,1e djau zakupnk, de ga u moru pelat u London na trg. de ga u perutninar zaklou.* «Ampk kua je s tista stresna nesreča?® ni mogel razumeti Sam «Ce b te moru videt uženjenga. Sammy, če b moru videt, de s tku nesrečna žirtu, k u soji nadoužnasti misl de je use u redu. Tu je grozn za učeta, Sammyb . na «Naumnast,» je odgovoril Sam. «Kdu pa mjsi ^ 0“ Cmu lamentirat? Vi to vendr znate presojat. vaša pipa, in jaz vam ta pisem preberem.* lcaJe: nie u jjiptA, mi JM— * —t * *----------------- j ~ ny, " w}d* Ne moremo zanesljivo re6i, aii Je b la to naoa\]erjevi ^ ali tolažba, da je usodno nagnjenje k ženitvi v q Je s bini dedično - kar je pomirilo starega gospoda * alnj» raj gotove)« da je to storila komb nacija obeh r0K, ,e kov, zakaj on je nekolikorat tiho ponovil drug; Qbrnii se ,e si je dal prinesti pipo, jo prižgal in odložil P1^' potem se s hrbtom k ognju, tako da je toplota žarela vanj obrn;l k Samu in mu rekel, naj «zine.» notre&ne Sam je namočil pero, da bi bil pripravljen za y pravke, ter začel s teatraličnim patosom: «Preljuba.» icuza «Caki,» je rekel gospod Weller !n zazvonil, tistga, k ga zmeri pijem.* agio P°^a «Da, gospod,« je rekla natakarica, ki se je ^ ln izginila ter se spet pojavila in spsi iz£'n latp ^ je prlP011 «Men se zdi, de tukila že veja, kua pUete' po Sam. «0 ja, jest sm biu prej veckat tuki. Ampk Sammy!» zdej kar napr' el’ «Preljuba deklica!* je ponovil Sam. . . «Caki, ali ni tu u verzeh?* ga je prekin «Ne, ne!* se je branil Sam. • nefl*' «verzl- ^,lcJaej. ^ «Tu je dobr,« je hvalil gospod Weiler. p«lcfJ’ a ravn, sej u verzeh nuben člouk na guvari, - za ki r U sa boksarske tekme, al pa Ide, k delaja i'e njj0i na S čevle al pa za ole. Tu s zapumen, Sammy. ,adi)‘ verzeh. Začni še enkat, fant.* daUeva7l^e Odgovorni urednik S1AN1KI.AV KENKU — UKEUNISI V() ULICA MONTECCHI Sl b Ul nad - Telefon številka H3-808 in M4-638 — Poštni predal 502. - UPKAVA: ULICA SV FKANC1SKA št 20 — Telefonska številka 73-38 — UGLASI od 8.30 12 ln od 15 18 — Tel 73-3H Cene oglasov /,a vsak mil' višine v Sirim 1 sHHpca frgovshi 60, 1 naučilo upravni 1UU, umih 1 mcf 90 .ir - i-a H.HJ za vsak mrt širine 1 stolora 7a vse vrste nElasov tw> in din Tiska Tiskarski »avort /TT Podrnž Onrica Ul s Pelllco l-II. Tel 33-82 — Hokopisl Se ne vra'atn --------------------------------------------,,vod lU’“"::’ueKeBa ' ct tir fed ijud repuD JuB03l»',Ua' mozeinsk rRs____ Agencija de.noKratli««’ , nZ()/- ^ etno NAHtJC.MlNA (ona A intseCua ISO Četrtletna »00 oolletna S70U celoletna 1200 Postni tekoči račun Z9 STO ZVli kalcit mit v< tržnjkega t»5.ka Trst 11.5374 - ^ Jugoslavijo: agencija oci..—- f|sKP Ljubljana Trg Revolucije 19 tel. ?009 tekoči račun pri Komunalni nanki v l«.tubijani B-l-WH32-7 — Izdata Založništvo tržaSk*"*8