(foto: Jože Mikiavc)
MIRKO S
Direktor KLS Ljubno
Za prihodnje leto smo načrtovali preseliti proizvodnjo obročev v Srbijo oziroma Bosno. Osnovni razlog je v zmanjševanju stroškov dela, drugi argument je razpršitev poslovnega rizika. Tega načrta še nismo povsem opustili, vendar smo prišli do zaključka, da lahko v naslednjih letih stroške dela zmanjšamo na drug način. Kljub temu da bodo plače rasle, lahko strošek dela zmanjšamo z razvojem.
TO XXXVIII, 20. JANUAR 2006, CENA *»3,00 SIT
EiÜ
ISSN 0351-8140
814014
770351
Tekma za FIS kontinentalni pokal za ženske na Ljubnem ob Savinji
STRAN 18
INUÌEB
I. PRVENSTVO ZGORNJE SAVINJSKE DOLINE V BOWLINGU
Nedelja, 29. januar 2006, ob 10.30 uri v Planetu TUŠ Celje
Kjer so zvez de doma
/injska :
Zadruga mozirje
Zgomjesa vrtjska kmetijska zadruga Mozkje z. a a
Vse za kopalnice v Železnini Gornji Grad
O
Železnina Gornji Grad: 839 44 20 Blagovnica Ljubno: 584 10 20
KDOR ZAMUDI, BO ODŠEL PES. \
Od 20. januarja dokonča februarja vam v Blagovnici Ljubno in R Železnini Gornji Grad nudimo 10% GOTOVINSKI POPUST za:
NAKUP BREZ POLOGA. PRVI OBROK ČEZ POL LETA.
www.pcugcot.si
z	■guy»» a» i
talne obloge
tekače
itisone
tolpiine
preproge
Primer informativnega izračuna za nakup Peugeota 307 STYLE 1.6 I6V (S vrat). Cena vozila: 3.995.000 SIT. Cena s popustom: 3.350.000 SIT. Znesek pologa: 0%. Mesečna anuiteta: 73.623 SIT. Doba vračanja: 54 mesecev. EOM:8.5%.
Bogata serijska oprema: ABS. 6x zračna blazina, ročna klimatska naprava s protipraSnim filtrom, električno nastavljivi In ogrevani zunanji ogledali, centralno zaklepanje vrat in prtljažnika z daljinskim upravljanjem, električni pomik prcdn|ih stekel, potovalni računalnik, volan nastavljiv po viJInl In globini, radio s CD predvajalnikom, 6 zvočnikov ter upravljalnik ob volanu...

UŽITEKV DOVRŠENOSTI.
307 I Poraba ■ kombiniran natin vožnje: 4.8 - 8.8 VI00 km. Emisija CO:: 12« - 210 (Am. Slikajo on financiranja na osnovi bonitete. Ponudba veipi ra vsa von la dobavljena do 28.2.2006.
Ob podpisu pogodbe se plačajo stroški obdelave posla v vìiini 1% od M PC volila. Prvi obrok zapade čez pol leO-Vdina otx Indeksu EURIBOR - 3 MESEČNI. V primeru spremembe revalorizacijskega indeksa se obrok spremeni. EOM je izračunan i spremenijo elementi izračuna ter vključuje stroike obrestne mere in zavarovanja. Navedena kzing ponudba je pripravljena v so
AVTOSERVIS MARJAN TRATNIK s.p. -
Ločica ob Savinji 49,3313 Polzela - tel.: 03 700 11 90
		
HabiT upravljanje s stanovanji, d.o.o.	Sli^	
	ISO 9001:2000 Q-387	fpNs!|
Upravljanje s stanovanji
Kersnikova 11, 3320 Velenje Tel.: 00386 (0)3 898 16 00 E-mail: habit@rlv.si Internet naslov: http://rlv.si/habit Fax: 00386(0)3 587 57 56 Uprava:
Zdenka Berlot - direktorica
Ü
Posredovanje v prometu z nepremičninami
Pisarne; Šaleška 18d, Velenje, Zadrečka 11, Nazarje Tel.: 00386 (0)3 897 51 30, nepremičnine GSM: 041/ 665-223 E-mail: habit.nepremicnine@siol.net
\ I
V podjetju Habit d.o.o. smo se v preteklih letih z upravljanjem uspešno prebili tudi na področje Zgornje Savinjske doline, kjer smo sedaj upravnik dvanajstih objektov od Mozirja, Nazarij, Rečice ob Savinji, Gornjega Grada, Luč in Ljubnega ob Savinji. Naše delo zahteva vestnost in strokovnost zaposlenih, zato se z našim delom poskušamo čimbolj približati odjemalcem naših storitev. V ta namen smo naše poslovanje približali tudi z uvedbo uradnih ur, ki so vsak četrtek med 14.00 in 15.30 uro v prostorih Zadrečke ceste 11 Nazarje, kjer lahko dobite vse potrebne informacije v zvezi s storitvami upravljanja.
Oglasite se pri nas in se prepričajte o kvaliteti naših storitev.
OSREDNJA
knjižnica
—Giteli—
Tretja stran
Korak nazaj za dva koraka naprej
Če vas ni prehudo streslo, ste verjetno nedeljski potres z epicentrom v bližini Mozirj a že pozabili. Vsekakor pa je bila ob suši ostalih aktualnih dogodkov v državi v nedeljo to aktualna tema številka ena. Nenazadnje upravičeno, saj so potresi na Slovenskem v minulih letih povzročili znatno materialno škodo.
V tokratni številkiSavmjskihnovicizpolnjujemo obljubo naročnikom časopisa in prilagamo darilni bon za obj avo brezplačne čestitke v letu 2006, za nameček pa še darilni bonza kavico v lokalu Caffe Tropic v Žalcu. Želim vam obilo užitkov ob branju zgomjesavinjskegačasopisain odlični žalski kavici, ki jo bomo od letošnjega leta dalje lahko pili tudi v novem hotelu v Lačji vasi.
Sicer pa lahko sredino januarja ocenimo kot čas prvih bilanc. Okvirni podatki o gospodarjenju v minulem letu so že znani in z zadovoljstvom lahko ugotovimo, da sta »paradna konja« zgornje-savinjskega gospodarstva BSH Hišni aparati Nazarje in KLS Ljubno ob Savinji lani poslovala odlično, še boljši pa so obeti za letošnje in prihodnjaleta. Nekoliko bolj negotovi so rezultati poslovanja v sektorju lesne industrije, o čemer
bomo več pisali v prihodnjih številkah.
Po podatkih zavoda za zaposlovanje se je lani brezposelnost povečala v občinah Mozirje, Nazarje in Gornji Grad, v ostalih treh občinah Zgornje Savinjske doline pa je bil trend zaposlovanja pozitiven. V Mozirju vidijo novadelovnamestazlasti v turizmu, podobno razmišljajo tudi v Gornjem Gradu, Nazarje pa kot industrijsko središče doline čaka na še eno fazo prestrukturiranja, ki naj bi dokončno »pometla« z nedonosnimi dejavnostmi, obremenjenimi z »grehi« iz preteklosti.
Kakorkoli razmišljamo, je izguba vsakega delovnega mesta vredna obžalovanj a, toda če je to cena za nadaljnji razvoj in nova, kvaUtetnejša delovna mesta, se jo splača plačati. Kot pravi pregovor: včasih je treba storiti korak nazaj, da lahko potem storiš dva koraka naprej. Res pa je, da je o tem lažje govoriti, kot pa biti v vlogi tistega, ki tovrstne spremembe občuti na lastni koži.
SprijateljemBorutomsvapred dnevi ugotavljala, da je v tudi v naši dolini že kar nekaj takšnih, ki se vsakodnevno vozijovslužbovLjubljano in Maribor, da o Celju in Velenju ne izgubljam besed. Na videz nepomembna vsakodnevna izguba časa od ene do dveh ur zaradi vožnje na delo bi domov dobi povsem drugačno sliko, če izračunamo izgubo na letnem nivoju. Poskusite tudi sami in ugotovili boste,koliko je vrednodelovnomestovneposredni bližini krajabivanja.


PONOČI
JE BIL POTRES V OKOLICI MOZIRJA...
IZ VSEBINE:
Aktualno:
Tresenje zemlje vznemirilo Zgornjesavinjčane..
Zavod RS za zaposlovanje:
Povečana brezposelnost v
treh občinah Zgornje Savinjske doline.5
Engo Gornji Grad:
Dolžniki polivajo vodo na ogenj...6
KLS Ljubno:
Več kot samo stilska preobrazba...7
Intervju:
Pogovor z Matevžem Lenarčičem.....8
Sankanje na Žirovni<ah:
Številni padci, a brez poškodb...17
KMN Nazarje:
Vzpodbudna zmaga "graščakov".
Na naslovnici:
Smučarji bodo letos na Golteh prišli na svoj račun
.21
ISSN 0351-8140, leto XXXVIII, št. 3, 20. januar 2006. Izhaja vsak petek. Ustanovitelj: Skupščina občine Mozirje. Izdajatelj: Savinjske novice, d.o.o. Nazarje, Savinjska cesta 4, 3331 Nazarje. Telefon: 03/83-90-790, telefon in faks: 03/83-90-791, transakcijski račun: 33000-0000571515. Glavni in odgovorni urednik: Franci Kotnik. Pomočnik glavnega in odgovornega urednika: Igor Solar. Stalni sodelavci: Aleksander Videčnik, Milena Kozole, Franjo Atelšek, Tatiana Golob, Franjo Pukart, Ciril M. Sem, Marija Šukalo, Igor Pečnik, Benjamin Kanjir, Jože Miklavc, Marija Lebar, Nastasja Kotnik, Barbara Fužir, Alenka Klemše Begič, Kmetijska svetovalna služba, Zavod za gozdove, Edi Mavrič-Savinjčan. Tajnica uredništva: Cvetka Kadliček. Računalniška obdelava: Uroš Kotnik. Vodja trženja: Helena Kotnik, trzenje@savinjske.com Naslov uredništva: Savinjske novice, Savinjska cesta 4,3331 Nazarje. Telefon: 03/83-90-790, telefon in faks: 03/83-90-791. E-pošta: urednistvo@savinjske.com. Internet: http://www.savinjske.com. Cena za izvod: 298,00 SIT, za naročnike: 268,00 SIT. Tisk: Grafika Gracer, Lava 7b, Celje. Naklada: 2.500 izvodov. Rokopise, objave, razpise in oglase je potrebno dostaviti v urednišlvo najkasneje osem dni pred izidom tekoče številke. Na podlagi Zakona o davku na dodano vrednost sodi časopis Savinjske novice med proizvode, za katere se obračunava davek na dodano vrednost po stopnji 8,5%. Objavljenih rokopisov in fotografij ne vračamo. Pridržujemo si pravico krajšanja besedil. Pisem bralcev in oglasov ne lektoriramo. Izključno pisne odpovedi sprejemamo za naslednje dvomesečje.
hagraWJEMO zveste NAROČNIKE SAVINJSKIH novic/
Se»
Nekoč so bili v prednosti tisti, ki so imeli veliko zemlje, danes so v prednosti tisti, ki imajo sveže informacije. Da bi bili na tekočem z informacijami, potrebujete kvaliteten vir. Zanesljiv, objektiven in dostopen. Premalo je, če veste, kaj se dogaja v Evropi in Ljubljani, če hkrati ne veste, kaj se dogaja pred vašim pragom, v vaši občini in regiji. Kje ponujajo najcenejše izdelke, kdo od vaših znancev je umrl, pa tega morda niti vedeli niste, v katerem podjetju se obetajo nove zaposlitve, kdaj je pravi čas za posamezna vrtna opravila, kje se je zgodila huda nesreča ...
Savinjske novice prinašajo odgovore na vsa navedena vprašanja. Naročniki jih dobite na dom, vsak petek ob isti uri, nekateri celo že v četrtek zvečer. Nobene nevarnosti ni, da bi jih zmanjkalo na prodajnem mestu, pa še cenejše so kot v prosti prodaji. Ko se spominjate umrlih svojcev, Vam za objave nudimo 15% popust.
Hvaležni smo Vam za Vašo zvestobo in spoštujemo Vašo naklonjenost Savinjskim novicam. Zato Vas želimo na začetku leta 2006 skromno nagraditi in Vam na ta način iskreno pokazati, koliko nam pomenite. Veselimo se, da ostajamo skupaj - trdna naveza za prihodnost - v obojestransko zadovoljstvo. Hvala, ker smemo biti Vaš sopotnik v hitrem tempu sodobnega sveta.
Poklanjamo vam nagradni bon za brezplačno čestitko v Savinjskih novicah v letu 2006 in skodelico kave v lokalu Caffe Tropic v Žalcu. Berite Savinjske novice in uživajte v dobri kavici!
BON VELJA DO 31.12.2006
IMIAIDI
BON
II
za brezplačno skodelico kave v lokalu Caffe Tropic v Žalcu.
#
NAGRADNI BON

za objavo brezplačne čestitke v Savinjskih novicah v MvjRjsk9 vrednosti 3.480 SIT.
s*
BON VELJA DO 31.12.2006

V.__________________________________________________________—-----------------------J
TRESENJE ZEMLJE VZNEMIRILO ZGORNJESAVINJČANE
Potres pri Mozirju povzročil le preplah
Potresni sunek, ki so ga seizmografi državne mreže potresnih opazovalnic Agencije Republike Slovenije za okolje zabeležili v nedeljo devetnajst minut pred četrto uro zjutraj, ni povzročil nobene škode. Žarišče potresa je bilo 43 kilometrov severovzhodno od Ljubljane, s centrom južno od Mozirja. Preliminarno ocenjena magnituda potresa je bila 3, intenziteta potresa v širšem nadžariščnem območju pa ni presegla pete stopnje po evropski potresni lestvici. Pred potresom so potresne opazovalnice zaznale več potresnih sunkov, najmočnejši, magnitude 2,3, je bil le sedem minut pred glavnim sunkom.
BREZ ŠKODE NA OBJEKTIH
Po podatkih Uprave RS za zaščito in reševanje so potres čutili prebivalci Mozirja, Šoštanja Velenja Žalca in okoliških krajev. Na celjskem operativno komunikacijskem centru, kjer so prejeli več kot štirideset klicev predvsem iz Zgornje Savinjske doline, Velenja, Šoštanja in Šmartnega ob Paki, so povedali, da po potresu, pred katerim je bilo tudi več potresnih sunkov, nihče ni prijavil škode. Med prebivalci pa je bilo moč začutiti preplah. Po besedah Darka Buta, regijskega pomočnika poveljnika civilne zaščite, so ljudje sporočali svoje občutke in izražali strah. Uslužbenci centra so jih potem uspeli pomiriti, saj takšna moč potres-
nega sunka ne povzroča škode na objektih in stvareh.
Tokrat smo imeli srečo in smo jo odnesli brez posledic. Mnogi med nami so v tem času celo trdno spali in niso niti občutili tresenja tal. Nedeljski preplah med ljudmi pa je mnogim porajal vprašanje, ali so v pripravljenosti inštitucije, ki bi v primeru tovrstne elementarne nesreče morale funkcionirati?
PRIPRAVLJENI NA INTERVENCIJE
V primeru močnejšega potresnega sunka, ki bi povzročil škodo, bi po besedah like Marovt, sekretarke mozirske območne organizacije RK, stopili v stik z Rdečim križem Slovenije, prizadetimi občinami in
upravo za zaščito in reševanje ter začeli reševanje po predhodnem planu. Sami žal ne morejo storiti ničesar, z združenimi močmi pa lahko storijo veliko, zatrjuje Marov-tova.
Janko Žuntar, poveljnik Civilne zaščite v mozirski občini in predsednik zgornjesavinjske gasilske zveze, pa je prepričan, da so v mozirski občini tako člani civilne zaščite kot gasilci dobro pripravljeni na intervencije v vseh elementarnih nesrečah, pa naj
si je to poplava, suša ali potres. Z osnovnima šolama Rečica in Mozirje imajo sklenjen dogovor o nas-favilvah in prehranjevanju ljudi, prav tako so v stalni pripravljenosti ekipe za reševanje ljudi in premoženja in pa seveda ekipi prve pomoči tako v mozirski kot v rečiški krajevni skupnosti. Pri tem pa poudarja, da skoraj 95 odstotkov vsega dela pri odpravi posledic elementarnih nesreč opravijo gasilska drušlva, ki imajo v svojih vrstah usposobljen kader za različne primere.
V reševanje posledic elementarnih nesreč se po zatrjevanju Žun-tarja vedno vključijo tudi druge službe z različnih področij, kar pomeni, da bi pri odpravljanju morebitnih posledic potresa v Zgornji Savinjski dolini priskočili na pomoč ljudje različnih profilov in poklicev. Pri tem niso izvzeti niti člani Kinološkega društva Zgornje Savinjske doline, ki imajo-po besedah predsednika Vinka Jeraja, ki so posebej usposobljeni za iskanje ljudi v ruševinah.
Marija Šukalo
Naša anketa
Zemlja pleše ...
Tema tokratne ankete ni bila predvidena. Nekako težko bi jo bilo predvidevati in se pripraviti nanjo. Mati narava je namreč precej muhaste narave. Sama moč potresa ni bila velika, gmotne škode na srečo ni bilo. Je pa to nočno dogajanje nekoliko pretreslo Savinjčane in Šalečane, nemara še najbolj Mozirjane, ki so se sredi noči s sobote na nedeljo zbujali blizu epicentra potresa. Pretres je bil tako dobeseden kot tudi v prenesenem pomenu. Nemara je ljudi še najbolj prebudila novica, da smo bili tokrat v samem »centru dogajanja« - kar bi bilo v drugačnih okoliščinah, seveda zaželeno, ob takšnih in drugačnih premikih v naravi pa smo le bolj pomirjeni, če se znajdemo na obrobju. V tokratni anketi-v žarišču!
Anton Irman, Ljubija
Potres meje zbudil, to poje bila tudi edina posledica, ki joje povzročil. Težko je razložiti, zakaj smo bili v epicentru, vse je možno.
Marjeta Gale, Mozirje
Zbudila sem se in vstala ter šla pogledat ven, kaj se dogaja, vendar je bilo vse tiho in mirno. Je pa bil to drugačen način potresa, tresenja tal, kot sem ga npr. pred leti čutila v Litiji. Takoj sem prižgala radio, vendar vtistem trenutku še ni bilo informacij o tem, takoj po njem še ni bilo nobene reakcije.
Ivo Glušič, Mozirje
Za potres sem slišal prvič šele zdaj, vso noč sem mirno spal in prespal tudi tresenje tal. Očitno je hiša dobro zgrajena.
Rafko Šolar, Loke pri Mozirju
Ura je bila nekaj čez tretjo, ko sem se prebudil.
Nekaj je ropotalo, nisem pa ničesar videl, da bi se premikalo. Potres se pač zgodi, težko gaje napovedati ali iskati vzroke zanj.
Fanika Pustoslemšek,
Ljubija
Kar zelo seje streslo, tudi posteljo je treslo. Vse skupaj ni dolgo trajalo, sem pa takoj vedela, da gre za potres. Zjutraj sem to slišala tudi po radiu. Izgleda, da smo za potres na dokaj prevodnih tleh, saj smo čutili tudi tistega, ki se je pred leti zgodil v Posočju.
Anton Markuš, Trnavče
V času potresa sem bil buden. Najprej seje slišalo tako, kot da bi s strehe zdrsnil sneg, vendar je bilo to praktično nemogoče, saj je bil sneg zamrznjen. Nato seje streslo. Ugotovil sem, da sem čutil samo zadnji sunek, menda sta bila že prej dva. V prvem hipu sem pomislil, občutil, kot da seje mimo zapeljal kakšen težek tovornjak, vendar sem nato ugotovil, daje v bistvu šlo za potres.
Pripravila: Barbara Fužir, foto: Ciril M. Sem
Aktualno
SPREMEMBE ZAKONA 0 JAVNIH USLUŽBENCIH
Večja učinkovitost in disciplinska odgovornost

Zadnji dan preteklega leta je začela veljati novela zakona o javnih uslužbencih. Po besedah ministra za javno upravo dr. Gregorja Viranta je zelo pomembna novost izenačitev statusa javnih uslužbencev s statusom zaposlenih v zasebnem sektorju v postopkih za ugotavljanje nesposobnosti, disciplinskih postopkih in pri prenehanju delovnega razmerja.
Novela zakona odpravlja dosedanje stanje, ko nesposobnih javnih uslužbencev ni bilo mogoče odsloviti. Z drugo novostjo, prenehanjem delovnega razmerja ob izpolnjevanju pogojev za upokojitev, bo mogoče zmanjšati število zaposlenih v državnem aparatu. Kjer upokojenih uslužbencev ne bodo nadomeščali z novimi ljudmi, se bodo, po ministrovih besedah, odprle možnosti za dodatno nagrajevanje uspešnih javnih uslužbencev (do 20 odstotkov za delovno uspešnost
in do 35 odstotkov za povečan obseg dela). Dr. Virant se namreč ne strinja s splošnimi trditvami, da se v javni upravi slabo in premalo dela, res pa je, da obremenitve niso enakomerno porazdeljene. Usposabljanje vodilnih delavcev za delo z zaposlenimi pa naj bi kvaliteto opravljenih storitev še izboljšalo.
Tudi vtem letu bo potekalo preverjanje morebitnih zlorab. Doslej je bilo preverjenih približno polovica diplom oziroma spričeval zaposlenih. Kontroli ustrezne izobrazbe se bo pridružila
Dr. Gregor Virant se ne strinja s trditvami, da se v javni upravi slabo in premalo dela
(foto:EMS)
še kontrola stroškov za prevoz na delo, saj obstajajo sumi, da si nekateri neupravičeno izplačujejo nadomestilo za potnestroške. Ministru za javno upravo se zdi pomembno tudi, daje bil odpravljen privilegij stoodstotnega nadomestilaza bolniško odsotnost še v policiji in upravi za izvrševanje kazenskih sankcij.
Z Virantovimi ukrepi se strinja tudi načelnik mozirske upravne enote Vinko Poličnik, saj bo po njegovem dosežena večja učinkovitost in disciplinska odgovornost vodilnih ljudi v državni upravi. V dosedanji praksi je bilo praktično nemogoče speljati kakršenkoli disciplinski postopek, po novem pa bo »nagrada« za slabo delo ali druge nepravilnosti -odpoved.
Savinjčan
Povečana brezposelnost v treh občinah Zgornje
Savinjske doline
ZAVOD RS ZA ZAPOSLOVANJE, OBMOČNA SLUŽBA VELENJE
Predstavniki Zavoda RS za zaposlovanje. Območne službe Velenje so javnosti prestavili rezultate svojega dela na področju iskanja zaposlitev. Podatki so bili zbrani do konca novembra in prikazujejo stanje na trgu dela v Koroški in Savinjsko-Šaleški regiji, ki ga pokriva velenjska služba.
Splošna ugotovitev je, da seje brezposelnost v Koroški regiji znižala, v Šaleški in Savinjski pa se je v primerjavi z republiško zvišala. Za naše območje pregled pokaže, da se je stopnja registrirane brezposelnosti zmanjšala v občinah Solčava, Luče in Ljubno, povečala pa v občinah Mozirje, Nazarje in Gornji Grad.
V območni službi Velenje so delodajalci prijavili 11.958 potreb po delavcih, kar je 24,6 odstotka več kot lani, zaposlilo pa seje 7.720 oseb, to je 12,7 odstotka več kot preteklo leto. Večina, to je kar 85 odstotkov, je zaposlitev za določen čas, kar kaže, da so podjetja še vedno pod vplivom sezonskih nihanj. Med največjimi zaposlovalci najdemo poleg Vegrada, Gorenja in Premogovnika še BSH Hišne aparate d. o. o. Nazarje. Na trgu dela je vidno pomanjkanje tehniških poklicev z višjo in visoko izobrazbo, prav tako pa so deficitarni poklici v gradbeništvu.
Zavod vsako leto izpostavi poseben cilj. V letu 2005 so tako uspeli zmanjšati brezposelnost oseb mlajših od 26 let za osem odstotkov in
Direktor Srdan Arzenšek trdi, da
bi Slovenci morali biti bolj mobilni na področju trga dela
(foto: Marija Lebar)
oseb starejših od 50 let za štiri, kar štejejo za uspeh. Kot je dejal direktor območne službe Srdan Arzenšek, bi bila slika na področju trga dela drugačna, če bi bili Sloven-
ci bolj mobilni. Sicer ni več nobena redkost oseba, ki se vozi v službo v Ljubljano, za ostalo dnevno migracijo pa je razen naše miselnosti ovira tudi infrastruktura in slabe prometne povezave. Poleg tega bi bilo potrebno prevetriti naše šolske programe. Nekateri se izvajajo kljub temu, daje že leta opaziti upadanje potreb po teh poklicih.
Da bi čim bolj zmanjšali razkorak med povpraševanjem in ponudbo na trgu dela, na zavodu izvajajo številne dejavnosti in več kot sto različnih programov aktivne politike zaposlovanja (APZ). V te programe je bilo v tekočem letu vključenih 1.039 brezposelnih oseb. Med brezposelnimi je več kot polovica žensk in kar dvanajst odstotkov invalidnih oseb.
Široko je razvejana dejavnost javnih del, kjer so izvajali 119 programov, v katere je bilo vključeno 307 brezposelnih. Kot primer dobre prakse so izpostavili subvencionirano zaposlovanje, ko delodajalec prejme sredstva, da novo zaposlenega priuči in uvede v opravljanje del. Zadnje čase so se odrekli pogoju, da mora delodajalec take-
ga delavca zaposliti za daljši čas, saj so se ti v strahu, da se slabega delavca ne bi mogli znebiti, raje odrekali temu programu. Mnenja so, daje dovolj, da se iskalcu zaposlitve da možnost, ta pa naj se potem na delovnem mestu dovolj izkaže, da bo dobil stalno zaposlitev.
Zavod na različne načine sodeluje pri izobraževanju iskalcev zaposlitve. Tako je bilo vključenih v usposabljanje na delovnem mestu 184 oseb, v institucionalnem usposabljanju pa 83 oseb. S subvencijami spodbujajo samozaposlovanje, v ta program je bilo vključenih 94 iskalcev zaposlilve. Za svoje dejavnosti imajo na razpolago sredstva iz integralnega proračuna, koristijo pa tudi sredslva iz raznih programov Evropske unije, kot je program Phare. Novost so evropski programi za težje zaposljive, kot so ženske nad 40 letin invalidi.
Za zaključek je direktor Arzenšek naštel nekaj pozitivnih trendov, ki se kažejo v povečanem številu potreb po delavcih, povečanem zaposlovanju in povečanju števila delodajalcev, ki pri iskanju delavcev sodelujejo z zavodom.
Marija Lebar
ZADRUŽNA ZVEZA SLOVENIJE
Povezani na zahtevne evropske trge
Samo velike in povezane zadruge se bodo lahko uspešno kosale na zahtevnem evropskem tržišču, so prepričani udeleženci posveta, ki ga je za koroške, zgornjesavinjske in šaleške zadružnike skupaj z Zgornjesav-injsko kmetijsko zadrugo Mozirje pripravila Zadružna zveza Slovenije.
Posveta v Mozirju so se udeležili predsedniki, direktorji, člani upravnih in nadzornih odborov ter zaposleni v zadrugah. Učinkovito organizirane zadruge bodo tudi lažje ohranile lastniške deleže v slovenski živilsko-predelovalni industriji.
Zadruge koroške regije skupaj z Zadrugo Mozirje in Kmetijsko zadrugo Šaleške doline ustvarijo letno skupaj 14 milijard tolarjev prometa in združujejo več kot 1.800 članov. Promet ustvarjajo pretežno z odkupom mleka, goveda in lesa. Omenjene zadruge imajo skupaj 53 trgovskih poslovalnic, preko katerih oskrbujejo svoje člane pretežno z repromaterialom. Dobro organizirane zadruge se po mnenju predsednika upravnega odbora mozirske Zadruge Rafka Kerznarja lažje borijo proti nelojalni konkurenci, ki skrbi tudi zgornjesavinjske kmete.
»Po naši dolini so bili organizirani skrivni sestanki z namenom, da bi naši kmetje prodajali mleko v Italijo. Mislim, da so se tukajšnji pridelovalci mleka odločili dolgoročno pravilno in ostali v naši zadrugi,« dodaja Kerznar.
Slovenski kmetje so med redkimi v Evropi preko svojih zadrug ohranili lastništvo v velikem delu živilsko-predelovalne industrije in po prepričanju predsednika Zadružne zveze Slovenije Petra Vriska bi ga morali ohraniti tudi v prihodnje. »Konkurenca je huda in če ne bomo povezani, bomo težko uspešni. V tem smislu poskušamo osveščati naše kmete zadružnike, da je
Peter Vrisk: »Konkurenca je huda in če ne bomo povezani, bomo težko uspešni«
(foto: EMS)
potrebno razmišljati o čim hitrejšem povezovanju na vseh nivojih,« pravi Vrisk. Na posvetu je tekla beseda
tudi o tem, kako ob poplavi tujih živil na trgovskih policah promovirati kakovostno doma pridelano hrano.
Prisotni so se tudi strinjali, da je združitev zadrug v skupno regijo dobro izhodišče, saj imajo skupne naravne danosti, njihovi člani pa imajo podobne pogoje za kmetovanje. Povezanost bi bila dobra podlaga za krepitev poslovnega sodelovanja, zlasti na nabavnem in prodajnem področju. Na daljši rok takšno sodelovanje odpira možnosti za kapitalsko povezovanje zadrug in s tem ustvarjanju večje konkurenčnosti.
Direktor Zadruge Mozirje Andrej Presečnik pravi, da trenutno zadeve še niso v fazi formalnega povezovanja, bodo pa primorani s podjetji živi Is ko-p red e I ova I n e industrije skupno nastopati na trgu. Kot lastniki so namreč odgovorni za poslovanje svojih zadrug in predelovalnih podjetij, v katerih sodelujejo kot dobavitelji in lastniki.
Savinjčan
ENGO GORNJI GRAD
Dolžniki polivajo vodo na ogenj
Z imenovanjem mag. Aleša Bratkoviča za direktorja gornjegrajske družbe za proizvodnjo toplotne energije Engo se je formalno zaključilo desetletno vodenje župana Tonija Riflja, ki je odstopil s položaja direktorja, potem koje to od njega zahtevala državna komisija za preprečevanje korupcije. Predsednik nadzornega sveta Enga Jože Poznič ne zanika, da ima celotna zadeva precej osebno noto, saj je bil Rifelj razrešen šele po tem, ko je postalo jasno, da se mora odločiti med županovanjem in vodenjem občinske firme.
Poznič razlaga, da je bilo potrebno zatečeno stanje razrešiti, in to je moral storiti Toni Rifelj sam. »Toje bila njegova naloga. Bil je ujet v neke sisteme, ki se vlečejo še iz obdobja investicije in z njo povezanih obveznosti, ki so nastale. Nadzorni svet se je strinjal z njegovim odstopom, vendar pod jasnimi pogoji. Samo pisna izjava o odstopu ni bila dovolj, saj je bil dolžan najti novo odgovorno osebo,« razlaga Poznič, kije vzadnjih letih kot tajnik občine in sedaj kot direktor občinskega komunalnega podjetja operativno soočen s likvidnostnimi težavami Enga.
Kot je znano, je bil za direktorja Enga imenovan mag. Aleš Bratkovič, direktor ljubljanske firme Ene-
con, ki pretekli teden telefonsko ni bil dosegljiv. Hoteli smo ga vprašati, kako si predstavlja vodenje in sanacijo podjetja ob predpostavki, da njegov sanacijski program, ki ga je pred leti izdelal na podlagi naročila zdaj že bivšega direktorja, ni obrodil nikakršnih sadov. Nenazadnje je Toni Rifelj še pred odstopom napovedal, da bo nov direktor za Engo večji strošek kot on sam, kije preko društva inovatorjev prejemal mesečno nagradov višini 270tisoč tolarjev.
»Z novim direktorjem bo potrebno skleniti pogodbo, s katero bo regulirana ta nagrada. Nadomestilo za opravljeno delo bo potrebno doreči oziroma določiti. Pripravljen je osnutek pogodbe, višina nagrade pa
še ni določena, čeprav bi verjetno morali biti Bratkovičevi pogoji znani že pred imenovanjem,« priznava Poznič in odločno dodaja, da kot predsednik nadzornega sveta nikakor ne bo dopustil, da bi finančno nadomestilo presegalo višino nagrade, ki jo je prejemal Rifelj. Tudi zato, ker podjetje bistvenega stroška iz tega naslova preprosto ne bi preneslo. Isti bo ostal tudi sistem operativnega upravljanja s firmo, ki ostane v rokah komunalnega podjetja. Poznič ob tem pove, da bo potrebno tekoče likvidnostne probleme rešiti tudi z izterjavo dolžnikov.
»Likvidnostna sredstva so pač pogojena z neplačili nekaterih odjemalcev toplotne energije. Brez denarja bomo težko pokrivali nabavo prepotrebne surovine, zato že imamo pripravljene postopke za izterjavo vseh dolžnikov in pri tem bomo vztrajali,« zagotavlja Poznič. Na vprašanje, ali drži, daje med večjimi neplačniki tudi bivši direktor Enga in župan Toni Rifelj, Poznič molči. V vsakem primeru pa je med
Jože Poznič: »Imamo pripravljene postopke za
izterjavo vseh dolžnikov in pri tem bomo vztrajali«
(foto: EMS)
dolžniki kar nekaj firm in posameznikov, ki z neplačevanjem porabljene toplotne energije resno ogrožajo tekoče poslovanje Enga.
Savinjčan
BSH HIŠNI APARATI NAZARJE
S koristnimi predlogi zaposlenih do znatnih prihrankov
V podjetju BSH Hišni aparati Nazarje že vrsto let sistematično spodbujajo zaposlene k podajanju predlogov za tehnične in organizacijske izboljšave v proizvodnji. Na ta način zaposleni svojega dela ne opravljajo zgolj rutinsko, ampak tudi razmišljajo o tem, kaj delajo. Učinki tovrstnih izboljšav so neposredno merljivi v denarju, še bolj kot to pa je pomembno olajšanje dela in zmanjšanje njegove monotonosti, izboljševanje delovnih pogojev ter večja motiviranost zaposlenih. Tik pred iztekom lanskega leta so v Hišnih aparatih potegnili črto pod t.i. Top akcijo 2005.
zadovoljni, saj so bili rezultati v letu 2005 bistveno boljši kot leto poprej.
Da bi bili zaposleni v Hišnih aparatih kar najbolj motivirani za podajanje koristnih predlogov, jih podjetje stimulira z denarno nagrado 2.100 tolarjev neto za vsak pred-
Plan za lansko leto je predvideval 1,5 koristnega predloga na zaposlenega, 90-odstotno realizacijo vseh koristnih predlogov, manj kot 30-dnevni rok za realizacijo koristnega predloga in v povprečju 250 evrov koristi na zaposlenega. Količinski cilj so v BSH-ju dosegli 98-odstotno, v prakso so uspeli spraviti 98 odstotkov vseh koristnih predlogov, planirani čas za realizacijo so dosegli 94-odstotno, v celoti pa so uresničili cilj glede ekonomskih učinkov. Vseh zastavljenih ciljev torej niso dosegli, kljub temu pa so
V BSH Hišnih aparatih dvakrat letno pripravijo žrebanje nagrad za sodelujoče V Top akciji (foto: arhiv BSH Hišni aparati)
log, dvakrat letno pa organizirajo žrebanje s podelitvijo praktičnih nagrad. Posebne nagrade podelijo za najboljše predloge po posameznih mesecih, naj predlagateljem po posameznih mesecih in naj predlagatelju leta. Za slednjega je bil proglašen Janez Anžin, ki je v letu 2005 podal kar sto koristnih predlogov, za nagrado pa je prejel pralni stroj.
V BSH Hišnih aparatih se vsako leto v decembru spomnijo tudi upokojenih delavcev. Zanje priredijo družabno srečanje vtovarniški jedilnici. Decembrskega srečanja seje udeležilo več kot 120 upokojencev, kar je največ doslej. Poskrbeli pa so tudi za otroke zaposlenih do sedmega leta starosti in zanje v nazorskem kulturnem domu pripravili lutkovno predstavo ter obisk božička.
Franci Kotnik
KOVINSKA INDUSTRIJA KLS LJUBNO
Več kot samo stilska preobrazba
V	ljubenski delniški družbi KLS so v preteklem letu uresničili večino ambiciozno zastavljenih ciljev, saj je bil zabeležen velik napredek na vseh področjih, ki vplivajo na dolgoročni razvoj in obstoj firme. Ob petih milijonih evrov, ki so jih vložili v investicije, je najpomembnejši dogov-orz dvema nemškima kupcema, katerima bodo v prihodnjih letih prodali več kot 50 odstotkov proizvedenih izdelkov.
Direktor družbe Mirko Strašek je za Savinjske novice pojasnil, da so uspeli napraviti odločilen korak, saj so dobili verifikacijo in naročila za projekte, ki sojih razvijali za nemška odjemalca. »V lanskem letu smo razvili blizu 30 novih izdelkov, kar je več kot v celotni zgodovini naše firme. V primerjavi z evropsko konkurenco proizvajalcev zobatih vencev vztrajnika motorja smo naredili velike korake naprej, kar se tiče kakovosti, dobavnih rokov, fleksibilnosti in ekonomskih kazalcev, ki se kažejo v ceni. Sodimo v sam vrh, zato smo dobili nove priložnosti,« je pojasnil Strašek.
V	preteklem letu so povečali prodajo za 39 odstotkov, kar krepko presega slovensko povprečje. Na podlagi novih projektov bodo letos povečali proizvodnjo in prodajo za več kot 50 odstotkov, s tem pa po Straškovih zagotovilih razvoja še zdaleč ni konec, saj načrtujejo nove projekte. Ljubenski kovinarji si prizadevajo biti
korak pred konkurenco, »saj, če ne razvijaš vedno bolj zahtevnih proizvodov, ne napreduješ.«
Z ustanovitvijo družbe pooblaščenke so skoncentrirali lastništvo podjetja, tako da 39 zaposlenih in bivših zaposlenih obvladuje 96 odstotk-
Direktor Mirko Strašek »Kljub temu da bodo plače rasle, lahko strošek dela zmanjšamo z razvojem« (foto: EMS)
o v lastnine. Brez tega bi težko preživeli, je prepričan Strašek, saj je obstajala realna bojazen, da pride podjetje v roke lastnikom, ki ne bi imeli posebnega interesa za nadaljnji razvoj in obstoj
ljubenske kovinske industrije.
»Za prihodnje leto smo načrtovali preseliti proizvodnjo obročev v Srbijo oziroma Bosno. Osnovni razlog je v zmanjševanju stroškov dela, drugi ar-gumentje razpršitev poslovnega rizika. Tega načrta še nismo povsem opustili, vendar smo prišli do zaključka, da lahko v naslednjih letih stroške dela zmanjšamo na drug način. Kljub temu da bodo plače rasle, lahko strošek dela zmanjšamo z razvojem, to pomeni z avtomatizacijo oziroma robotizacijo procesov,« razlaga direktor KLS. Gre za posodobitev tovarne do te mere, da bodo ljudje samo nadzirali procese, vendar ne vidijo potrebe po zmanjševanju števila zaposlenih.
KLS je v zgornjesavinjskem prostoru redka izjema, ki namerava zaposlovati tudi v prihodnje. Trenutno je zaposlenih 128 ljudi, zaradi avtomatizacije in robotizacije pa bodo v prihodnje zaposlovali predvsem strokovnjake tehnične izobrazbe. »V strateškem načrtu predvidevamo realno rast plač. Računamo, da plače ne bodo nizke, čeprav računamo, da jih bomo v strukturi stroškov do leta 2010 spravili pod 15 odstotkov. Če dosežemo ta cilj, bo potreba po preselitvi proizvodnje zaradi zmanjševanja stroškov dela zelo majhna,« pravi Mirko Strašek in dodaja, da imajo kljub dobrim rezultatom še vedno velike in neizkoriščene rezerve.
Savinjčan
MATEVŽ LENARČIČ, FOTOGRAF, LETALEC, ALPINIST
»Ni tako pomembno, kaj človek polne, ampak kakšno zadovoljstvo pri tem občuti«
Matevž Lenarčič
Matevž Lenarčič z Rečice ob Savinji je fotograf in avanturist z alpinistično, padalsko in letalsko preteklostjo. Plezal je na vrttove Grenlandije, Patagonije in Himalaje, z jadralnim padalom pa je letel z vrbov tudi v Himalaji. Zadnja leta se posveča predvsem fotografiji in letalstvu. Pred dvema letoma je z ultralahkim letalom obkrožil svet, lani pa se je podal z lahkim letalom v Afriko, v Dolino življenja.
-	Kako je Trboveljčan našel Rečico?
Čisto naključje. Ženin očeje bil iz Poljan. Ko seje ponesrečil, je na Rečici ostala nedokončana hiša.
-	Vas Zgornja Savinjska dolina privlači?
Ne. Je sicer lepa, a nima duše. Dobro se počutim v Trenti.
-	Pred kratkim ste sé podali v Afriko v Dolino življenja. Zakaj ravno ta tektonska prelomnica?
Afrika je bila vedno zibelka življenja, prvobitna divjina z ogromno živali. Zame je bila to avantura. Pogled od zgoraj je čisto nekaj drugega kot pogled s tal. Moj motiv je bil preleteti predel, kjer ljudje ne letijo, in narediti čim boljše fotografije.
-	Vaši projekti so povezani z visokimi stroški. Imate sponzorje?
Težko je dejansko opredeliti znesek, sponzorji pa so vedno problem. Dobiš jih le po zvezah. Normalne poti preko marketing agencij so izguba časa. Za aviacijo je toliko težje, ker zadeva nima širšega ozadja kot kakšni skoki, rokomet ali nogomet.
-	Veliko ste na poti in v zraku. O čem tedaj razmišljate?
Nimam časa za razmišljanje. V letalstvu moreš gledati naprej. Vedno te mora skrbeti, kaj bo čez pol ure. Atmosfera se hitro spreminja. Že v Sloveniji se iz Portoroža do Maribora vreme trikrat spremeni, pa čepravje to zgolj dvesto kilometrov razdalje. Kaj šele na poti, dolgi več tisoč kilometrov! Težko je predvideti, kaj se bo dogajajo.
-	Ukvarjate se z nevarnim športom...
Ne vem, če je prav to nevarno. Življenje samo je smrtno nevarno tako ali drugače. Vsakdo, ki živi, se lahko ubije, zato se s tem vprašanjem nima smisla ukvarjati.
-	Ko se podate na pot, se podate z mislijo, da se boste zanesljivo vrnili nazaj?
Ravno obratno. Že ko se zjutraj zbudim, ni nujno, da se bom tudi zvečer spravil spat. Vsak dan je tak, da se ti lahko vedno kaj zgodi, pa naj si v zraku ali doma.
-	Ste padalec in jadralec.
To sem počel v mladih letih, a sedaj nimam več toliko časa. Pri padalstvu je namreč tako, da moraš vsak teden leteti, da te ni strah. Če letiš samo vsake pol leta, ni dobro.
-	Vas je kdaj strah?
Strah meje vedno, tudi na letalu in padalu. Toje normalna človeška reakcija psihe, normalni obrambni sistem za preživetje.
-	V letu 2004 ste v 80 dneh uspeli preleteti pot okrog sveta. Podvig je terjal veliko živcev in vztrajnosti. Na tej poti ste doživeli marsikaj. Eden od tistih trenutkov, ko so bili na preizkušnji predvsem živci, so bili tudi vojaški migi, ki so vas prisilili k pristanku. Kaj ste v tistem trenutku razmišljali?
Zdaj pa je res »štala« in ne več hec.
-	Zakaj se je to zgodilo?
Tam so zelo odročni predeli, spodaj ni nič. Letala, ki tam letijo, so le potniška, pa še ta na 12 tisoč metrov. Na tej višini radijske zveze delujejo. Če pa letiš nižje, ostaneš v komunikacijski temi in ne slišiš ničesar. Odpovedala je mongolska zveza, kar sem pričakoval, ruska pa ni delovala, kar pa nisem pričakoval. Po satelitskem telefonu so Mongolei sporočili, naj se vrnem nazaj in nekaj sto kilometrov pred mongolsko mejo meje prestregel mig. Vedel sem, da to ne more biti nič dobrega. V Mongolijo me potem niso pustili, kerje dovoljenje poteklo. Pristal sem v Zabajkalju v kraju Čita. Sledilo je enajst dni psihološke vojne. Zaradi tega prekrška sem bil v civilnem in kazenskem postopku. Bila je zelo resna zadeva, miga sta namreč že imela nalogo, da
streljata name, če ne bi ubogal ukazov in pristal. Ta velik problem so mi pomagali rešiti naši diplomati in prijatelji v Moskvi.
-	Na poteh srečate veliko ljudi, tkejo se različne vezi. Se rojevajo tudi prava prijateljstva, ki trajajo?
Vprašanjeje, koliko so prava. Pravo prijateljstvo se namreč ne rodi in ne izgine na hitro. Če srečaš nekoga, ki ti pomaga, je zelo dobrodošlo. Povsod so le dobri znanci. Tak tipičen primer je Amerika, kjer lahko dobiš prijatelja le za pol ure. Ljudje so zelo prijazni, a se v odnos ne poglabljajo. Njihov način življenja in hitenje jim to ne dopušča.
-	Ali je bilo kdaj tako nevarno, da ste se spraševali, če je bilo res treba tega?
Niti ne, ker bi se na tako dolgih etapah, kjer dejansko največkrat ni možnosti pristanka, lahko stvar ob takšnem razmišljanju slabo končala. Zaradi tega je potrebno določene stvari razčistiti vnaprej. Če tega ni, potem lahko padeš v krizo in pomisleke, kaj mi je tega treba bilo. To lahko pripelje tudi do psihičnih in fizioloških težav. Če imaš razčiščeno, za kaj gre, potem je stvar relativno enostavna in do tega ne prihaja.
-	S kakšnim aparatom slikate iz zraka? Aparat je digitalni. Ko sem se podal okrog sveta, druge opcije niti nisem imel, saj filmov nisem imel možnosti shraniti, niti jih imel kje razviti. Z digitalnim aparatom lahko pripravim fotografijo vse do tiska.
-	Slikate predvsem naravo. Ste kdaj razmišljali, da bi slikali ljudi in dogodke?
Narava me bolj pritegne kot ljudje. Živa bitja, z izjemo človeka so zelo odkrita in zato izžarevajo naravno lepoto. Ljudje smo zaradi preračunljivosti defektni tako ali drugače. Estetika v naravi pa je prvobitna. Nobena žival ni tako zlobna kot je lahko človek. Živali nikoli ne vodijo vojn zaradi koristoljubja, človek pa. Živali nikoli ne ubijejo človeka samo zato, da bi obesile njegovo lobanjo na steno brloga.
-	Svoje delo ste predstavili v 26 fotografskih razstavah. Ena je bila celo v Mozirju. Koliko stane predstavitev tovrstnih projektov?
Razstave so povezane z visokimi stroški. Dobra razstava stane tudi do dva milijona tolarjev. Vedno uporabljam najboljšo fotografsko opremo pa tudi najboljše materiale za izdelavo in povečavo fotografij. Le tako so lahko dobri rezultati.
-	Ste tudi avtor šestih fotomonografij. Koliko jih je še v delu?
V kratkem bo izšla še fotomonografija Okrog edinega sveta in potopis z istim imenom, ki pa ni
klasični potopis, temveč bo nekako napisan v stilu moje prve knjige.
-	Kdaj boste pripravili predstavitev knjige in kje?
Še ne vem, vse je v rokah založbe. S tem se sam ne ukvarjam.
-	Vaša prva knjiga je bila Smisel in spoznanje ■ Patagonija, leta 1988 ste prejeli literarno nagrado Nejc Zaplotnik.
Knjige sem se lotil, ko sem bil še mlad. Je razpoloženjska in opisuje gore Patagonije v začetku devetdesetih, ko so bile celo težje dostopne kot Everest. V njej je predstavljeno obdobje dveh let, dveh odprav. V tem času se je ubil tudi moj najboljši prijatelj Boris Simončič. In prav to je bil moj motiv in iztočnica za knjigo.
-	Kot alpinist ste plezali v polarnih prostranstvih Grenlandije, v ledenih slapovih Norveške in Aljaske, več kot desetkrat obiskali Himalajo, kjer ste splezali na nekaj šesttisočakov in osem-tisočak Broad Peak.
Plezanje je zame odnos človeka do narave, ki mora biti zelo »ter«. Z alpinizmom sem se ukvarjal predvsem v času študija. Tudi sedaj še plezam,
vendar le s prijatelji za užitek. Aktivno vrhunsko plezanje je zelo stresno in nevarno. Redki so tisti ljudje, ki ob njem brez psihičnih posledic vztrajajo vse življenje.
-	Kakšne občutke ste imeli, ko ste se sami podali v stene?
Velikokrat sem se podal v steno tudi sam. Ampak tedaj si toliko v tem, da enostavno odmisliš nevarnost. Važno je psihološko stanje posameznika in trening. Sedaj tega nisem več zmožen. Danes bi to bil zame samomor. Nisem več toliko pripravljen.
-	Prepotovali ste dobršen del sveta.
Ja, predvsem z alpinističnimi odpravami in seveda kot fotograf, ko sem pripravljal material za različne revije.
-	Je iz tega obdobja kak utrinek, ki se vam je posebej vtisnil v spomin, pa naj bo to prijeten ali neprijeten?
Jih je toliko, da bi bili drugi užaljeni, če bi katerega izpostavil. Tudi prijetni dogodki so po mojem mnenju lahko neprijetni, odvisno iz katerega zornega kota jih gledaš.
-	Tudi trenutek slave?
Priznanje, ki ti ga da okolica, je seveda zelo dobrodošlo, saj nas na realna tla pogosto postavi šele odziv okolice. Če je ta dober, se počutiš dobro. Medijsko izpostavljanje zaradi samega dogodka, to pa me odbija.
-	Boste svoja opažanja in izsledke posredovali tudi drugim?
Planiral sem sicer serijo predavanj, eno takih je
bilo že v Firencah, vendar zaradi pomanjkanja časa še nisem pripravil multivizijske predstavitve. Če kdo pokliče, se rad odzovem povabilu.
-	Je med tistimi dnevi, ko ste potovali okrog sveta, kateri bolj pomemben od drugega?
Vsak dan je enako pomemben. Tudi ta, ki ga preživim doma. Saj ni važno, kje potuješ, okrog sveta ali skozi življenje. Ljudje imamo zgrešene predstave o življenju. Živimo, kot da bomo živeli neskončno časa. Sicer nekje v podzavesti vemo, da bomo umrli, ampak s tem se nihče ne ukvarja. Jemo nezdravo hrano, pobijamo druge živali, pobijamo druge ljudi. Kar je z etičnega stališča nespremenljivo.
-	Tudi vi osebno živite na tak način?
Živimčistonormalnoživljenjezvsemi hibami, ki
jih ima civilizacija. V supermarketih kupujem nezdravo hrano kot vsi. Na nekem zavednem nivoju pa poskušam živeti, seveda kolikor se da, po nekih etičnih normah, ki so vedno obstajale.
-	Kadar niste v letalu, kadar nimate v rokah aparata, kadar niste v steni, kaj tedaj počnete?
(Smeh) Doma sem. Nikoli mi ni dolgčas. Vstajam okrog 7. ure in grem spat okrog dveh zjutraj. Imam tudi nekaj časa za knjige, a manj, kot bi si to
želel. Potem pa je tu tudi moja družina. Tudi njej posvečam svoj čas, saj me napolni z energijo za vse moje podvige.
-	Ljubite naravo... Lahko to ljubezen prenašate na sina Luka in hčerko Živo ali prepuščate, da vas samo opazujeta?
Premalo hodimo skupaj v naravo, tudi zelo malo v hribe. Prej bi rekel, daje vse skupaj podzavestno. V nič ju ne silim. Tista vzgoja, kije na silo, po mojem ne velja.
-	Luka in Živa rada poletita z vami?
Luka še najbolj. Hčerka pa je dobila odpor, koje bila še majhna. Kriv sem pa jaz. Med poletom z Brnika na Lošinj s štirisedežno cesnonasjetako premetavalo, da sta Živa in Katarina izgubili veselje do letenja. Saj še gresta z mano, ampak da bi bili tako navdušeni kot Luka, to pa ne.
-	Kako je z vašim prostim časom?
Tega imam 24 ur na dan. Nisem redno zaposlen. Ukvarjam se predvsem s fotografijo.
-	Ker ste veliko doma, se ukvarjate z gospodinjstvom, kuhate, pospravljate?
Ja, da ne umrem od lakote, saj žena dela do poznega popoldneva, pa tudi otroka je treba včasih nahraniti. Oziroma onadva mene. Pospravljam pa ne kaj veliko. Očitno imam tako dobro ženo, da to postori sama.
-	Red v vašem življenju je pomemben. Bi zase lahko rekli, da ste redoljubni in natančni?
V določenih situacijah, predvsem v aviaciji, ja. Drugače se lahko vse slabo konča. Sam sem natančen le v tistih situacijah, ki to od mene zahtevajo. Če pa bi pogledali mojo sobo, bi težko rekli, da sem natančen.
-	Če bi danes izbirali kraj bivanja, bi ponovno izbrali Rečico?
Odvisno, kako bi se življenje odvijalo. Dolgo sem mislil, da obstajajo idealni kraji, taka je zame na primer Aljaska. Potem pa sem prišel do zaključka, da ni problem okolica, temveč je problem v človeku. Zato ni nobene potrebe, da bi se kam premikal, saj gredo vsi tvoji problemi s tabo.
-	Zakoračili smo v novo leto. Kakšni so vaši načrti?
Meni osebno ni do tega, da bi si postavljal velike cilje in jih poskušal na dolgi rok uresničevati, ampak gre za način življenja. Mislim, da je zavedanje življenja tista osrednja stvar. Če se ga človek zaveda, potem ga hoče živeti, kolikor se da v sožitju s svojo okolico. Ni tako pomembno, kaj človek počne, ampak kakšno zadovoljstvo pri tem občuti.
Pogovarjala se je Marija Šukalo
STATISTIČNI URAD REPUBLIKE SLOVENIJE
Savinjski BDP na petem mestu v
w	•
Po podatkih Statističnega urada Republike Slovenije je bruto družbeni proizvod (BDP) na prebivalca v statistični Savinjski regiji v letu 2003 znašal 11.062 evrov, kar je za 4,4 odstotka več kot leto poprej, kljub temu pa je za 1.399 evrov oziroma dobrih dvanajst odstotkov zaostajal za povprečjem Slovenije. Savinjska regija je sicer po višini BDP na prebivalca za osrednjo Slovenijo, Obalo in Krasom, Goriškim in Dolenjsko ter Belo krajino na petem mestu v državi.
K tolikšnemu zaostajanju največ pripomore nadpovprečna uspešnost osrednje slovenske
regije oziroma Ljubljane, kjer so v letu 2003 ustvarili 17.954 evrov bruto družbenega proizvoda, karje debelih 62 odstotkov več kot v Savinjski regiji. Prebivalci Obale in Krasa po višini BDP na prebivalca prehitevajo Savinjčane za dobrih 16 odstotkov, prebivalci Goriškega za sedem odstotkov in pol, Dolenjci in Belokrajnčani pa za odstotek in pol. Gorenjci na šestem mestu zaostajajo za nami za dobra dva odstotka, Korošci na devetem mestu za skoraj štirinajst odstotkov, prebivalci Pomurja na zadnjem mestu pa za skoraj trideset odstotkov.
KF

Po satelitskem telefonu so Mongolei sporočili, naj se vrnem nazaj in nekaj sto kilometrov pred mongolsko mejo me je prestregel mig. V Mongolijo me potem niso pustili, ker je dovoljenje poteklo. Pristal sem v Zabajkalju v kraju Čita. Bila je zelo resna zadeva, miga sta namreč že imela nalogo, da streljata name, če ne bi ubogal ukazov in pristal.
Iz občin, Organizacije
LJUBENSKI RIBIČI ZAVRAČAJO DOMNEVNA PODTIKANJA USTANOVITELJEV LUČKEGA RIBIŠKEGA DRUŠTVA
Medsebojna razmerja kalijo bistro Savinjo
Ustanovitev Ribiškega društva Luče in z njo povezana težnja po pridobitvi koncesije za upravljanje z zgornjim tokom Savinje je za člane Ribiške družine Ljubno povsem legitimna težnja, kiji ne nasprotujejo. Glede tega bo reklo zadnjo besedo Ministrstvo za okolje in prostor, ki bo moralo pri odločitvi spoštovati zakon o sladkovodnem ribištvu. Upravni odbor ljubenske ribiške družine se je odzval zaradi neresničnih trditvah o njihovi ribiški družini in težnji po razdelitvi ribiške družine, v kateri delujejo člani iz različnih krajev Slovenije.
Borut Jerše: »Na področju občin Solčava, Luče in Ljubno že 50 let deluje Ribiška družina Ljubno, ki zelo uspešno upravlja z ribjim življem v ljubenskem ribiškem okolišu, v kateri zajema vode v vseh treh občinah. RD Ljubno deluje na osnovi zakona o sladkovodnem ri-
Predsednik ljubenske ribiške družine Nikolaj Zagožen poudarja, da nekaterim občanom Luč nihče ne odreka pravice do ustanovitve ribiškega društva. »Nimajo pati občani iz naslova osebnih zamer in ekonomskih interesov pravico blatiti strokovno delo ter v slovenskem prostoru priznane dosežke Ribiške družine Ljubno. Turistični ribolov je samo eden izmed virov financiranja gospodarjenja z ribiškim okolišem. Ta je v razmahu, vendar ne sam od sebe. Izkazan razvoj ribolovnega turizma je plod dolgoletnega dela članstva in zunanjih strokovnih sodelavcev v dobrobit širše družbene skupnosti, tudi občanov občine Luče,« poudarja Zagožen.
Ljubenski ribiči zavračajo trditve, da ne skrbijo za varstvo okolja ter uravnotežen razvoj ribištva celotnega ribiškega okoliša. Območje Luč iz tega ni izvzeto, za kar naj bi imeli ljubenski ribiči trdne dokaze, kijih bodo po Zagožnovih zagotovilih predstavili javnosti.
Ustanovitev ribiškega društva, ki si je za enega glavnih ciljev zadalo pridobitev ribiškega okoliša, ki bi na
Predsednik ljubenske ribiške družine Nikolaj Zagožen (levo) in predsednik Ribiške zveze Slovenije Borut Jerše ob lanskoletnem jubileju ljubenskih ribičev (foto: EMS)
območju občine zajemal področje Savinje in Lučnice s pritoki, so podprli tudi svetniki občine Luče. Sklep je presenetil tudi Ribiško zvezo Slovenije, saj po besedah njenega preds-ednika Boruta Jeršeta novoustanovljeno društvo na podlagi veljavne zakonodaje ne more pridobiti ribiškega okoliša in statusa delovanja vjavnem interesu, torej se ne more preoblikovati v ribiško družino.
bištvu in zakona o društvih ter deluje vjavnem interesu. Svoje poslanstvo uspešno upravlja tako na področju ribogojstva, kjer imajo v Podvolovljeku ribogojni objekt, upravljanja z ribjim življem v vseh vodah, kot tudi turističnega ribolova in dela z mladino. Prav RD Ljubno je danes ena najuspešnejših ribiških družin v Sloveniji in ima velike zasluge, da seje Savinja s pri-
toki v zgornjem delu v zelo kratkem času opomogla po zadnji veliki povodnji in sta danes ta del Savinje in Lučnica med najboljšimi mu-harskimi vodami v Sloveniji in znani ter cenjeni po vsej Evropi.«
Predsednik krovne ribiške organizacije je prepričan, da medsebojne zamere v nobenem primeru ne bi smele vplivati na vzdrževanje visoke ravni skrbništva nad vodnim življem, ki ima pozitiven vpliv na turistično gospodarstvo velikega dela Zgornje Savinjske doline. Jerše nadalje predlaga, da se vse tri občine skupaj lotijo tudi pereče problematike urejanja divje plovbe po Savinji, ki meče zelo slabo luč na tukajšnjo turistično ponudbo, od katere imajo po Jeršetovem mnenju bogate prihodke le nekateri posamezniki. Podoben problem je tudi gradnja malih hidroelektrarn, ki pogosto ne izpolnjujejo niti osnovnih naravovarstvenih zahtev in ponekod pomenijo hudo degradacijo narave.
Savinjčan
Samozavestno stopaj po poti svojih sanj!
Živi življenje, ki si si ga zamislil. Heniy David Thoreau
OBČINA MOZIRJE
Razvojna programa Občine Mozirje in zimsko-letnega športnega centra Golte predvidevata tudi izgradnjo oziroma rekonstrukcijo ceste do Planinske ravne. Z njeno izvedbo bo izpolnjenih veliko ciljev, med njimi ohranjanje poseljenosti, razvoj turizma na kmetijah, povečanje stacionarnega turizma, znižanje stroškov vzdrževanja ceste in seveda lažji dostop do Golt.
Prva faza rekonstrukcije je bila izvedena v letu 2003, finančno je bila težka okrog 80 milijonovtolarjev. Asfaltno cestiščeje bilo takrat položeno do domačije Keber. Druga faza, katere izvedba se predvideva letos, je finančno ovrednotena s 115 milijoni tolarjev, predvideva pa modernizacijo cestišča v dolžini 2.722 metrov,
od omenjene kmetije do Planinske ravne. Tu naj bi se zgradilo še veliko dodatnih parkirišč.
Občina Mozirje kot investitor seje s podporo vseh občin SA-ŠA regije prijavila na razpis regionalne razvojne agencije. Ob pozitivni rešitvi bi agencija zagotovila 61 odstotkov vseh sredstev, torej okoli 70 mili-
jonovtolarjev. Ostali denar bo šel iz občinskega proračuna. Slednji ima finance na teh postavkah zagotovljene.
Izvedba projekta se predvideva od aprila do letošnjega septembra. Prav gotovo bo ob morebitni gradnji cesta Mozirje-Šmihel bistveno bolj obremenjena kot običajno. Glede na cilj projekta pa bo slednje popolnoma upravičeno.
Modernizirano cestišče do Planinske ravne je pogoj, da upravljavci Golt pristopijo k izgradnji sedežnice od konca ceste na območje Morave oziroma Mozirske koče.
ravne
Slednja bo bistveno razbremenila nihalko, ki zaradi omejene kapacitete prevozov vzimskih dopoldnevih med smučarji povzroča gnečo.
Z izvedbo drugega dela investicije, torej z modernizacijo ceste do Planinske ravne, se dela na tem območju ne bodo končala. Občina v naslednjih letih predvideva še postopno modernizacijo obstoječe ceste od Mozirja do novih odsekov. S pomočjo državnih sredstev, ki vsakih par let "kanejo" na ta prostor, bi lahko območje pod mozirskimi planinami postalo še privlačnejše in donosnejše.
Benjamin Kanjir
GOLTE
Firštova zbirka nenavadnih goseničarjev
Franc Firšt, lastnik počitniške hiše v Moravi na Golteh, znan podjetnik firme Rototehnika Firšt iz Radegunde, je zaljubljen v bivanje v naravi. Po napornih dneh dela se ob koncu tedna zateče med pobeljene gozdove in prisluhne naravi. Tam najde svoj mir, počitek in si nabira moči ter ideje za nove in nove podjetniške izzive. Ob tem pa Franc vneto »zbira« posebna terenska vozila, prilagojena za snežne razmere.
gorske reševalce ali prodajalna čaja. Tudi to rabljeno vozilo je Franc ob sodelovanju in pomoči sina Rajka odlično obnovil in izpopolnil opremo. Bivalnik, primeren tudi za vojaške potrebe (npr. za potrebe
Goseničar med vožnjo po snežnih cestah (foto: Jože Miklavc)
Na poteh po Golteh smo opazili sledi okretnega »gamsa« goseničarja, vozilo za najtežje zimske razmere, ki lahko prevaža vsaj šest
z inovacijsko žilico obnovil in izpopolnil, da zdaj služi za hitre prevoze ali vleko tovora.
Vozilo seje izkazalo prav v letošnji zimi, ko so poti zaradi obilice snega dobesedno neprevozne in nepre-
Franc Firšt ob svojem »jeklenem gamsu« (foto: Jože Miklavc)
oseb hkrati. Več kot pol stoletja staro vozilo, švedskega porekla, je Franc Firšt odkril nekje v Avstriji, ga
hodne, dostop pa ponekod z velikimi snežnimi teptalci ni možen. Poleg takšne transportne funkcije, je
Terensko, snežnim razmeram prilagojeno vozilo - goseničar za različne potrebe in nastanitev posadk, ekip ali postrežbo
vozilo primerno za reševanje ponesrečencev, vleko vozil in utiranje poti v zasneženih gorah. Otem smo se prepričali z vožnjo na brezpotjih, strminah in po zasneženih gozdnih cestahzveč kot poldrugim metrom snega.
V Moravi ob izteku smučarske vlečnice pa smo odkrili še druga podobna vozila. Mali, okreten teptalec snega ter posebno vozilo -goseničar, nekakšna ambulanta, ali tiskovno središče, zavetišče za
enotam za zveze in poveljstvo), bo najprej namenjen za zasebno uporabo, mogoče pa tudi za sodelovanje pri izvedbi različnih prireditev, tekmovanj ali raziskav.
Da so transporterji v Firštovi lasti lahko zelo koristni, seje izkazalo že nekajkrat, nazadnje tudi ob zelo hudi nesreči, ko sta trčila smučar in motorni sankač in je bila potrebna hitra intervencija na kilometer odmaknjenem predelu smučišča.
Jože Miklavc
REČICA OB SAVINJI
Obujanje spominov nekdanjih sošolcev
Jesen življenja prinaša ljudem različne tegobe, ki pa niso prepreka za pristno druženje. Tega mnenja so bili tudi vsi nekdanji učenci rečiške osnovne šole, ki so si na svoja pleča naložili že sedmi križ. Zato so se zbrali na srečanju, ki so ga pričeli z mašo v cerkvi svetega Kancijana na Rečici.
Po maši so se podali na pokopališče in se poklonili spominu vseh tistih iz njihove generacije, ki niso imeli te sreče, da bi dočakali starost. Ob okusni večerji v gostišču Čujež pa je bilo obujanje spominov na dni, ko so skupaj ušpičili kakšno vragolijo, še bolj prijetno in zabavno. Spomine so prekinjali ie prijetni zvoki mladega muzikanta, ob katerih so se nekateri tudi zavrteli. Vsi pa so lahko prisluhnili tudi pesmim Franca Ropa, pesnika amaterja iz Varpolj.
Marija Sukalo
Nekdanji učenci rečiške osnovne šole so se zbrali na srečanju, ki so ga pričeli z mašo v cerkvi svetega Kancijana (foto: Marija Šukalo)
PRVA RAZSTAVA V PRENOVLJENI GALERIJI VELENJE
»Roke delajo to, kar čuti srce«
Tako je citirala besede ene od sodelujočih avtoric likovna kritičarka Anamarija Stibilj Šajn na odprtju razstave v prenovljeni Galeriji Velenje. V četrtek, 12. januarja, so tamkaj odprli razstavo Figura v slovenskem prostoru, na kateri so prikazali dela, ustvarjena v slikarski koloniji na Sinjem Vrhu nad Ajdovščino. Sodelovala je tudi akademska slikarka Terezija Bastelj iz Gornjega Grada.
Anamarija Stibilj Šajn, ki skupaj s Klavdijem Tutto vodi kolonijo na Sinjem Vrhu, je tokrat obiskovalce popeljala k vsakemu od 28 razstavljenih del in o njem ter njegovem ustvarjalcu povedala nekaj besed. Tako je o delu akademske slikarke Terezije Bastelj dejala: »Ustvarjalki je bila figura v slikarstvu ves čas zaupnica. Avtorica se vedno znova vrača k njej in se često sama poistoveti s svojimi ženskimi liki. Tokrat je svoje videnje figure predstavila v tehniki kolaža.«
Priznani akademski slikar Klavdij Tutta, ki tudi razstavlja eno od del, je povedal, daje bila v minulem letu na Sinjem Vrhu že trinajsta likovna kolonija pod geslom Slovenija
komisiji za izbiro sta iz Slovenije sodelovali tudi Anamarija Stibilj Šajn in Milena Koren - Božiček. Dodal je, da nameravajo tudi letošnjo kolonijo, ki jo načrtujejo za junij, posvetiti figuri, saj je bilo lani
Akademski slikar Klavdij Tutta, Milena Koren - Božiček (v sredini) in Anamarija Stibilj Šajn so predstavili dela avtorjev in kolonijo na Sinjem Vrhu (foto: Marija Lebar)
odprta za umetnost. Nanjo so pov- zanimanje tolikšno, da niso mogli abili petnajst vrhunskih umetnikov gostiti vseh avtorjev, iz trinajstih evropskih držav. V Stibilj Šajnovaje njegovim bese-
dam pritrdila in dodala, da so pričujoča dela sama dokaz, da naslov Figuralika za avtorje ni omejitev, saj jim pušča vso svobodo umetniškega izražanja. Po njenem mnenju je bila ta tema v zadnjem desetletju nekoliko potisnjena na rob inje čas, da se ji zopet posveti več pozornosti.
»Poenoteno in hkrati tako pluralno, s temi besedami bi lahko označili bero trinajste mednarodne likovne delavnice na Sinjem Vrhu«, pravi kritičarka v spremni besedi kataloga. Razstava potuje po Sloveniji in bo poleg Sežane in Velenja gostovala še v Idriji in Radovljici.
Galerija Velenje je v prenovljenih prostorih bivše knjižnice, kjer so že prej prirejali občasne manjše razstave, vendar imajo umetniške stvaritve šele sedaj dovolj prostora, da zadihajo in se gledalcu predstavijo v živi govorici, s katero ga nagovarjajo avtorji.
Marija Lebar
5|p'deliijejo:; ansambel Mira KJmjca^ ansambel Nagelj, trio Mihe Debevca, Ivan Hudnik|
[Meta Malus in Tina Tivadar
CENA VSTOPNICE: 500 SIT
i^ADIO SLOVENIJA IN
KULTURNO DRUŠTVO NAZARJE
VABITA NA SNEMANJE ■	JAVNE RADIJSKE ODDAJE
■	Tlu
I m n ''«"s, -V-
ELJC
OPTIKA MATEJA LIKEB TERNIK
s.p., Ob Trnavi 1, Mozirje
. P@ILi®;(0)[iO(|ÄcOrai :
m

p® s?
[PSD
mm
19h
Telefon: 03/839
49
53
Sobota
12n
JvaM àmie/
Dragima
dediju Francu in mami Tonki Britovšek
želimo za 55 skupnih let vse lepo in uspešno skupno pot še naprej.
Želijo: Marko s Klavdijo, Mojca in Meta
OPTIKA MATEJA LIKEB TERNIK
s.p., Ob Trnavi 1, Mozirje
m
[P!P®DgWÄcDra[L©
P® S?
[PSD
mm
PRIČAKUJEMO VAS l\IA TRGU 5 V MOZIRJU!
Telefon: 03/839
Piše: Aleksander Videčnik
Anton Aškerc, duhovnik, pesnik, prevajalec in urednik, se je rodil v Globokem nad Rimskimi Toplicami, 9 januarja 1856, kot sin revnega kmeta. Umri pa je 10. junija 1912 v Ljubljani. Pokončani ljudski šoli seje vpisal na celjsko gimnazijo. Nato seje vpisal na mariborsko bogoslovje, kjerje študiral v letih 1877-81. Poznavalci trdijo, da je bil že v času bogoslovnega študija precej svobodomiseln. Zato ga je spremljalo nerazumevanje v krogih svojih vrstnikov in predpostavljenih. Stalno so ga premeščali na kazenske župnije, torej je služboval pretežno po odročnih krajih. To so bile župnije: Podsreda, Šmarje pri Jelšah, Lovrenc na Dravskem polju, Vitanje, Šmarjeta pri Rimskih toplicah, Mozirje in Skale.
V Ljubljanski zvon je objavljal svoje pesmi pod pseodonimom Gorazd. Vsebinsko so to bile najprej ljubezenske, domovinske in refleksivne pesmi. V letu 1822 pa je začel objavljati tudi balade in romance, nato pa je sledila epska poezija.
Postopno je bilo čutiti v njegovih delih izrazito narodno zavest in svobodomiselnost. Zato si je prislužil ostre kritike cerkvenega vrha. Z izdajo zbirke Nova poezija, pa seje že pokazalo upadanje njegovega velikega pesništva.
Ko je moral Aškerc iz Mozirja, je v Zlato knjigo tržanov vpisal tale poslovilni verz
Zaradi vse večjega odmika od cerkvenega reda, seje leta 1898 predčasno upokojil. Nato je bil vse do svoje smrti arhivar v Ljubljani. V letih 1900-02 je bil urednik Ljubljanskega zvona. Več pesniških del, pretežno ruskih, je prevedel. Njegova pesem je v svojem najboljšem delu ohranila trajno vrednost. Zato ga štejemo med velike slovenske pesnike.
Bolj natančno je njegovo življenje in delo opisala Marja Boršnik v knjigi Anton Aškerc, Ljubija-
150 let rojstva
na 1981. Iz vsebine tega zanimivega dela spoznamo pomembne prelomnice v Aškerčevem življenju v vsej veličini in trpljenju.
Koje služboval v Podsredi, seje zaljubil v učiteljico Ano Pečovnikovo, tako je nastala socialna balada Anka. V prvem ustvarjalnem obdobju je Anton Aškerc doživel ogromen pesniški razvoj, med najmočnejše klasično-realistične balade sodi nedvomno Brodnik.
V Mozirju pred pošto stoji lep spomenik Antonu Aškercu (foto: Ciril M. Sem)
Že med službovanjem v Šmarju pri Jelšah se je zelo narodnostno uveljavil, hkrati pa tudi izpostavil. Skupaj s svojimi političnimi somišljeniki seje brezkompromisno vključil v boj za ohranjanje slovenstva v kraju. Nemci in nemčurji so hoteli ustanoviti "šulferein" (Schulverein), nemško nacionalno organizacijo za ponemčevanja šolstva na Spodnje Štajerskem. S svojim vplivom na prebivalstvo je to preprečil. Takoj je
Antona Aškerca
ustanovil Družbo sv. Cirila in Metoda, ki je delovala v korist slovenskega šolstva. Zato so ga neusmiljeno napadli v nemškem časopisu Deutsche Wacht, kije izhajal v Celju. Hud vihar med nemškimi prebivalci je nastal, koje Aškerc leta 1885 odklonil krst v nemškem jeziku. To je imelo za posledico celo zagovor pri mariborskem škofu Stepišniku.
Višji duhovščini pa seje zelo zameril že z zahtevo po slovenskem šematizmu v Lavantinski škofiji. Še huje se zameril s predlogom, da se naj mariborska škofija izloči iz solnograške (Salzburg) nadškofije. Priključi naj se novoustanovljeni nadškofiji v Ljubljani. Hotel je, da bo tako vpliv nemšlva manjši. Vse to je privedlo tudi do hudih kritik njegovega pesništva iz cerkvenih vrst. Ta sredina je trdila, da so njegove pesmi preveč svobodomiselne in celo mejijo na socialistične zvrsti. Seveda vseh trpkih doživetij Antona Aškerca tu ne moremo opisati. Preveč bi jih bilo!
Anton Aškerc je služboval kot kaplan tudi v Mozirju. Tu ni bilo nevarnosti germanizacije kraja ali šolstva. Zato seje vključil v kulturno delovanje in v boj za naše planine in gore, da so ostale slovenske. Bilje najbližji sodelavec Frana Kocbeka, ki je v Mozirju ustanovil Savinjsko podružnico Slovenskega planinskega društva. Nemški Alpenverein (alpsko društvo), ki je deloval v Celju, je nenehno napadal delovanje slovenskega planinskega društva in s svojim delovanjem ogrožal naše slovenske planine in gore, ki so jih Nemci že označevali z nemškimi imeni in trdili, da je to nemški svet.
V Mozirju je bil Anton Aškerc zelo priljubljen. Tudi z domačim župnikom ni imel težav. Vendar je moral spet kmalu oditi drugam in tedaj so mu Mozirjani izkazali naklonjenost s tem, da so ga na vozovih spremljali vse do Soteske in mu tam pripravili lepo slovo.
Zato torej ni naključje, da ima Mozirje lep spomenik Antonu Aškercu pred pošto. Po zaslugi mozirskega župana Iva Suhoveršnika so to spominsko obeležje tudi postavili - v čast velikemu človeku, pomembnemu pesniku in odločnemu Slovencu, Antonu Aškercu.
Zgodba o gospodu Ibrahimu, ki ga v ulici Bleue vsi kličejo Arabec, ker to v »špecerijstvu« pomeni »odprto od osmih zjutraj do polnoči in celo ob nedeljah« ter Momu, judovskem fantku, je preprosta zgodba o dveh ljudeh, ki drug drugemu osmislita življenje.
Momo živi z očetom odvetnikom, ki svojemu sinu ne zna nuditi prave očetovske ljubezni, svoje mame pa se Momo sploh ne spomni. Zapustila ga je kot še dojenčka, kar Momu nezavedno vzbuja občutek nevrednosti. Pri vsakodnevnih nakupih v špeceriji gospoda Ibrahima se tako med dvema
človekoma, ki sicer živita vsak v svojem svetu, začne spletati globoko prijateljstvo.
Ko Moma zapusti še oče, je gospod Ibrahim tisti, ki malega dečka vzame k sebi in ga skozi vsakdanje življenje nauči prave ljubezni do sebe.
Preprosta, humorna zgodba s kančkom žalosti, ki bo vvsakem bralcu zagotovo pustila globok pečat, je namenjena tako mladim kot odraslim bralcem.
KAKO POSKRBIMO ZA SVOJO VARNO PRIHODNOST
Kaj je nastalo iz 100.000 SIT v zadnjih
petih letih
Ne glede nato, ali boste za starost varčevali s klasičnim pokojninskim varčevanjem, z naložbenimi policami, neposredno vvzajemnih skladih ali pa kar neposredno v delnicah in obveznicah, seje smiselno občasno obrniti nazaj in pogledati, kakšne so priložnosti in nevarnosti na kapitalskih trgih. Poglejmo, katere naložbe so od leta 2001 prinesle največ in katere so prinesle izgubo. Od začetka leta 2001 lahko med sedmimi najdonosnejšimi skladi najdemo tri tuje sklade in štiri domače. Vrednost slovenskih delnic je vzadnjih petih letih lepo rasla, zato so tudi skladi, ki so imeli premoženje v slovenskih delnicah, lepo pridobivali na vrednosti. Toda še višjo rast so očitno zabeležili kapitalski trgi v drugih vzhodnoevropskih državah, pred katerimi pa nas je naša previdna finančna oblast skrbno obvarovala. RCM-ov sklad vzhodnoevropskih delnic je dosegel 340-odstotno rast, SGAM-ov
sklad vzhodnoevropskih delnic pa 240-odstotno rast. Zanimivje sklad delnic rudnikov zlata, ki se je vrinil na drugo mesto s skoraj 270 odstotki.
Med šestimi najmanj donosnimi skladi so sami SGAM-ovi skladi. Skoraj 44 odstotkov so v petih letih v povprečju izgubile delnice tehnoloških podjetij. Tudi delnice velikih ameriških podjetij so izgubile precej vrednosti. Nekaj čez deset odstotkov vrednosti so izgubile delnice podjetij evroobmočja, ki delujejo v cikličnih panogah. Zelo zanimiva je tudi več kot triodstotna izguba, ki jo je v tolarjih pridelal sklad ameriškega denarnega trga.
Zakaj so delnice razvitih trgov izgubile toliko vrednosti? Kapitalski trgi
so ciklični. Nihajo iz pretiranega optimizma v pretiran pesimizem. Delniški trgi so konec devetdesetih let dosegali izjemno, nerealno rast in v začetku leta 2001 so bili delni-
ški trgi po skoraj desetletju rasti močno pregreti. Svet je očitno preveval neizmeren optimizem. Ne samo navadni vlagatelji, celo guverner ameriške centralne banke je menil, da nove računalniške teh-
nologije omogočajo dolgoročno višjo rast produktivnosti, ki bo omogočila blaginjo brez truda. Mislili so, da bodo tehnološka podjetja, na katera so največ stavili, povsem spremenila svet in začela prinašati dobičke, ki bodo hitro rasli.
Kako lahko pojasnimo izgubo sklada ameriškega denarnega trga? Če se spomnite, koliko je bil vreden dolar pred petimi leti, potem vam je marsikaj jasno. Zaradi ameriške recesije je centralna banka znižala obresti na rekordno nizke
ravni in tudi vrednost dolarja je v zadnji petih letih upadala. Nasprotno temu pa je rasla vrednost zlata in zato tudi vrednosti delnice rudnikov zlata.
Borut Repše
Sklad	Skupna donosnost	Povprečna letna donosnost	Kaj je nastalo iz 100.000 SIT po petih letih?
Raiffeisen-Osteuropa-Aktien	340,58%	34,53%	ùó.sèoèiT
SGAM fund - Eauities Gold Mines	269.27%	29.86%	369.270 SIT
SGAM fund - Equities Eastern Europe	240.43%	27,76%	340.430 SIT
Infond Delniški	189,45%	23,68%	289.450 SIT
KD Galileo	187.84%	23,55%	287.840 SIT
KD Rastko	184.11%	23.22%	284.110 SIT
Modra kombinacija	179.79%	22.85%	27S755"Srr
Skladi z najvišjimi donosi v zadnjih petih letih (11. 1. 2001 : 11. 1. 2005)
Sklad	Skupna donosnost	Povprečna letna donosnost	Kaj je nastalo iz 100.000 SIT po petih letih?
SGAM fund - Eauities Global Technoloav	-43.78%	-10.88%	56.220 SIT
SGAM fund - Eauities US Larae Cap Growth	-40,72%	-9,93%	59.280 SIT
SGAM fund - Equities Global	-15,33%	-3,27%	84.670 SIT
SGAM fund - Eauities Euroland Cvclicals	-10,22%	-2,13%	89.780 SIT
SGAM fund - Eauities Asian E-Business	-9.16%	-1.90%	90.840 SIT
SGAM fund - Monev market USD	-3.20%	-0.65%	96.800 SIT
Skladi z najnižjimi donosi v zadnjih petih letih (11. 1. 2001 - 11.1. 2005)
Vpliv nezadovoljstva v partnerskem odnosu na starševstvo
NADA MIRNIK
specialistka zakonske in družinske terapije
Če ste nezadovoljni s partnerskim odnosom in se počutite ob svojem partnerju čustveno nepotešeni, potem si to čustveno bližino iščete drugje, bodisi pri svojih otrocih ali pa vzunajzakonskih zvezah. Pa poglejmo najprej, kaj je čustvena nep-otešenost med partnerjema.
Kadar se partnerja ne posvečata drug drugemu, ne skrbita za skupno preživljanje časa, za pogovor o njunih pričakovanjih, željah,
doživljanju, kadar jima je bližina drug drugega neprijetna, utesnjujoča in se izogibata priložnostim, ko bibilasamadrugzdrugimjutovse bolj oddaljuje. Oba hkrati hrepenita po ljubezni, po ljubiti in biti ljubljen, obenem pa drug drugega krivita za to, da v njunem odnosu tega ni. Dan za dnem se v njun odnos vtihotapi hlad, nezadovoljstvo in odtujenost. Kadar med njima ni iskrenega pogovora o občutkih odtujenosti, oddaljevanja, praznine, nezadovoljstva, se srečujeta le še ob pogovorih o dnevnih obveznostih, otrocih, sorodnikih...
ISKANJE POTEŠITVE Počasi se v njun odnos zahrbtno naseli obup in partnerja izgubita upanje, da bi med njima lahko bilo kaj drugače, zato si čuslveno poteš-
itev poiščeta drugje. Običajno se ženska prisesa na otroke, se jim pretirano posveča in nase sprejema odgovornost za vzgojo, ki bi jo sicer morala deliti z možem. To počne z namenom, da ne čuti razdora, ki se vedno bolj poglablja med njo in možem. Moški se pretirano posveča delu, kjer preživi večino svojega časa, ali pa si najde čustveno potešitev bodisi pri otrocih bodisi v izvenzakonskem odnosu. To seveda ni pravilo, lahko je ravno obratno. Vse to partnerja počneta z namenom, da se izogneta soočenju, da je njun odnos neizpolnjujoč.
BREME PRETEKLOSTI Oba partnerja sta se doma, v njunih družinah, naučila, kako biti oče, mati, mož in žena, in te modele pre-
našata v svoj odnos. Ker sta oba že kot otroka doma doživljala veliko razočaranj, občutkov nesprejetosti, osamljenosti, odvečnosti, se niti ne upata pogovarjati o tem drug z drugim, ker je spomin preveč boleč in ju ščiti pred tem, da bi se dejansko soočila s pomanjkljivostmi njunih staršev. S tem pa drug drugega vedno bolj odrivata. Ta praznina v njunem odnosu najbolj zazija ob odhodu otrok. Ravno zaradi tega pogosto otroci ne morejo od doma, ker morajo biti tam in zapolnjevati praznino, sicer bi nastopila prehuda kriza v odnosu med njunima staršema.
NEZAVEDNI MODELI To se seveda ne dogaja zavestno, zato je težko reči: »Vem, zakaj se tako obnašam.« To so nezavedni
modeli, ki jih odigravate z namenom, da se ne soočate z resničnimi občutki, ki so prisotni med vama in vašimi otroci. Toda kar potlačite, ima še vedno vpliv na vaše življenje in na vaše odnose z drugimi. Če se pretvarjate, da je v odnosu z vašim partnerjem vse v redu, v resnici pa čutite, da temu ni tako, bo ta veš notranji konflikt in neiskrenost do samih sebe slej kot prej bruhnil na dan, bodisi v obliki prepirov, bolezni, odkritja partnerjeve nezvestobe, nenadne zaljubljenosti v drugo osebo ...
ZLORABA OTROK
Zloraba vaših otrok je, če pri njih iščete sprejetost, nežnost, razumevanje, ki bi jih sicer morali dobiti od partnerja. Tega pa ne naredite, ker vasje strah, ker je bližina z partnerjem preveč nevarna, ogrožujoča in vedno bolj kaže na vajino odtujenost,
ki poje nočete videti. Če bi se soočili z njo, bi morali v vajinemu odnosu nekaj spremeniti, tega pa se bojite. Odrasel odnos z enakovrednim partnerjem je zahteven, zahteva veliko truda, pogovora, poguma in zavestne odločitve.
Če tega nimate, oropate vaše otroke njihovega otroštva, ker se morajo prilagoditi temu, kar bi vi (ne)zavedno radi. Otrok hitro začuti, kdaj je nevarnost da se bosta starša skregala. Takrat bo hitro naredil kaj takega, da bosta vso pozornost preusmerila nanj, bodisi v pozitivnem (vključil se bo v aktivnosti, kamor ga bo treba voziti in se z njim ukvarjati) bodisi v negativnem smislu (bo koga pretepel, se potolkel, jemal mamila ...). Tako bosta ves čas imela opravka z njim. To je zloraba otrok, ker je otrokovo vedenje
ves čas v službi preprečevanja vajinega konflikta in soočenja z odtujenostjo.
Če ste se preveč navezali na otroke, boste ob njihovem osamosvajanju in odhodu od doma doživljali izdajstvo. Za njihov odhod jim boste naprtili občutke krivde. Ob tem, ko bi se morali vaši otroci veseliti samostojnosti, bodo obremenjeni z občutkom, da so zaradi lastne potrebe po odraščanju, kije popolnoma naravna, izdali starše.
EDINI PRAVI NAČIN - POGOVOR
Skušajte se s partnerjem čim več pogovarjati o vajinih sanjah in željah, o tem, kaj pričakujeta drug od drugega, kaj si želita. Organizirajta si varstvo otrok in nekaj časa preživita izključno drug z drugim brez prijateljev. Negujta vajin odnos, bodita skupaj, ko vama je lepo in ko vama je težko.
Nikar ne bodite sami, ko vam je zoprno, ko ste jezni, besni. Delita si to. Na kratek rok je lažje, če moški gre, ko ženska bljuva jezo, a kaj, ko ni nič boljše, ko pride nazaj. Začasno lahko marsikaj potlačita, dejstvo pa je, da bodo vajina nesoglasja vedno bolj in bolj »butala« ven, in to v trenutkih, ko bosta to najmanj pričakovala. Zato sproti analizirajta čutenja, ki se prebujajo drug ob drugem. Naredita to zase, naredita to za vajine otroke in za otroke vajinih otrok.
Če ste sami z otrokom, brez partnerja, morate imeti drugo odraslo osebo, s katero se lahko pogovarjate na enakovrednemu nivoju. Toje lahko prijateljica, prijatelj... Nikar si ne polnite osamljenosti in praznine, s katero se soočate, ker nimate partnerja, s pretiranim posvečanjem otrokom.
PLANINSKA ZVEZA SLOVENIJE JE DEL DUHOVNEGA IN FIZIČNEGA ŽIVLJENJA SLOVENSKEGA NARODA
»Prijazno, varno in sretno v gorah!«
Planinska zveza Slovenije (PZS), ki jo že nekaj let uspešno vodi mag. Franci Ekar, je bila v preteklih letih nemalokrat deležna pohval in priznanj za vztrajno uveljavljanje kulturnih vrednot in spoštljivosti do planin in gora. Ob vseh aktivnostih in besedah je seveda edino merilo opravljeno delo. V zadnjem obdobju je bilo v slovenskem gorskem svetu zgrajenih 18 čistilnih naprav in kar nekaj elektrifikacij - vse s ciljem, da se z gora odstrani energija pridobljena iz naftnih derivatov. Skrb za ohranitev prvobitnosti gore in planinskega sveta je v ospredju delovanja krovne organizacije slovenskih planincev.
Prav zato ni odveč poudariti, razlaga mag. Franci Ekar, da je prav PZS sproti opozarjala ministrstvo za okolje in prostor ter druge vladne institucije o nesprejemljivih, grobih in za gorski svet škodljivih posegih v naravo. »Vodena je bila strokovna in strpna politika pri aktivnostih sprememb in dopolnitev zakona o Triglavskem narodnem parku. Pri tem nehote pozabljamo na zasluge prve slovenske naravovarstvenice dr. Angele Piskernik, ki je najbolj zaslužna, daje bila leta 1961 uresničena dokončna državna razglasitev Triglavskega narodnega parka. Angela Piskernik je tudi pobudnica za Savinjsko-Kamniški regijski park, kateremu so bili konec preteklega leta dani ustanovni temelji. Tudi društvo »alpska loka« je lani prvič dobilo pravico legalnega in zakonskega delovanja. Morda se bodo uresničile celo vizije, da bo iz tega nastala bodoča evropska
planinska zveza,« nekoliko z v prihodnost zazrtim pogledom razmišlja predsednik slovenske planinske organizacije.
V letošnjem letu se pričakuje aktivno nadaljevanje sprejemanja zakona o planinskih poteh in dokončnega oblikovanja zakona o Triglavskem narodnem parku. V pripravi je tudi nov zakon o društvih. Ekar ocenjuje, daje bila PZS s svojimi pripombami in dopolnitvami uspešna pri pripravi zakona o zdravstvu in socialnemu zavarovanju. Razrešuje se tudi vprašanje reševanja in nudenja pomoči poškodovanim v gorah. Država mora jasno opredeliti, kaj in katere stroške bo v bodoče krilo socialno zavarovanje in kaj bo potrebno plačati iz lastnega žepa. Franci Ekar zagovarja stališče, da bo potrebno za reševanja in zdravljenja, ki ne bodo plačana iz državnega socialnega zavarovanja, izdelati najugodnejši
Mag. Franci Ekar: »Ohranitev vsega, kar nas veže na planinstvo, je naša dolžnost in spoštovanje do preteklosti.«
(foto: EMS)
predlog članskega zavarovanja.
»Ob številnih zadolžitvah in aktivnostih nas nekateri z bolj ali manj spodobnim namenom sprašujejo, če je PZS sploh potrebna. Povedati moram, da je PZS nacionalna zveza s pooblastili za vsa planinska izobraževanja ter dodeljevanje statusov (planinske koče), obnovo poti, kulturne aktivnosti in še posebej in predvsem skrbimo za vzgojo pozitivnega odnosa do gorske narave in sveta. Slovenska planinska organizacija je mogočen steber stoletja slovenskega planinstva, ki
skrbno nadaljuje tradicijo svojih predhodnikov in skrbi za ohranitev imena planinstvo, planinski, saj so ga s spoštovanjem uporabljali velikani slovenskega planinstva od Jakoba Aljaža, Franca Kocbeka, Klementa Juga, Henrika Tume do Jožeta Čopa in še mnogih neimenovanih.
Ohranitev vsega, kar nas veže na planinstvo, je naša dolžnost in spoštovanje do preteklosti ter ohranitve izrazoslovne dediščine. Zato si tudi 110-letni jubilant Planinski vestnik zasluži, da bi imel več bralcev in naročnikov, saj njegova vsebina plemeniti vsako pot - plezalno ali markacijsko - terji daje višji smisel. Vsi slovenski jubilanti so v letu 2005 govorili zgodbo o samostojnem narodu s svojimi gorami, zaradi katerih smo sposobni priti na najvišje gore sveta. Vse to znamo opisati in povedati v svojem lepem slovenskem jeziku. Planinska zveza Slovenije in planinci smo del duhovnega in fizičnega življenja slovenskega naroda,« s ponosom pove mag. Franci Ekar in dodaja, da bodo planinci tako kot doslej vsako nestrpnost poskušali odpraviti z veliko mero dostojanstvenosti, potrpljenja, solidarnosti, pomoči, iskrenosti in prijateljstva.
Savinjčan
©
S ŠTIRIH KOLES NA SMUČI
Najboljše smuči niso vedno najboljša izbira
Piše: Igor Pečnik
Zima me »daje« bolj kot ponavadi. Mogoče zaradi obilice snega. Ali pa zaradi lepo urejenih smučišč. Rad se podam na Golte, predvsem zara-di šestletnega sina, ki obiskuje smučarski tečaj. Ne gre ravno z veseljem, kajti vstati je treba zgodaj. Med vožnjo v avtomobilu izjavi nekaj vtem smislu, zakaj ni raje šole, saj je pri smučanju vržen dan proč. Ja, takšnaje današnja mladina. Ampak smučal bo in pika, pa če nikoli več ne bo gledal televizije! Nekoč mi bo še hvaležen.
Ah, kje so časi, ko smo z veseljem »poštamfali« vse bregove, samo da smo se lahko malo smučali... Kakšne vlečnice in urejene proge! Ampak danes so drugačni časi in prav je tako. Še vedno pa velja: zdrav duh v zdravem telesu, zato
morajo otroci obvladati tudi smučanje. Seveda po pameti.
Tudi mene je smučanje že malce minilo, toda karving tehnika mije osvežila duha in misli. Eno leto sem potreboval, da sem jo osvojil. Kdor pravi, da je na karving smučeh takoj znal smučati, laže ali pa nima pojma. Nova tehnika namreč zahteva precej učenja in potrpljenja, ko pa jo osvojiš, je čisti užitek. Zmaga! Ostaja samo še vprašanje izbire smuči.
Včasih sem bil zvest Elanu, potem pa sem izbral Fischer. Niti ne vem zakaj. Bil sem zadovoljen. World cup model. Vrhunski in zahteven. Po dobrih dveh urah smučanja sem bil izčrpan in uničen. Ko so se na progi začeli pojavljati »puklji«, zame ni bilo več užitka. Smučka je bila dirkalno trda inje samo poskakovala, kar z ozirom na mojo kondicijo ni bilo ravno prijetno.
Napočil je čas menjave smuči in odločitev za nakup novega mode-
la. Na Moltalerju sem preizkusil Fischerjev world cup in racing model tako slalomskih kot veleslalomskih smuči. Če ste željni blišča in zavidanja mladenk, izberite world
cup, ampak v tem primeru boste uživali le kakšno uro, potem pa konec (izvzeti so vsi z obilico kondicije in moči). Kajti tako slalomska
SL kot veleslalomska RC smučka sta zelo zahtevni, predvsem pa trdi. In trdota zahteva moč in voljo.
Zaradi tega je bolje izbrati model racing, kar pomeni veleslalomski in slalomski model v mehkejši izvedenki, ki omogoča smučanje tudi po grbinastem terenu brez večjega napora. Lahko mi verjamete - preizkušeno in potrjeno s prijatelji. Kdor rad smuča rekreativno, naj ne izgublja časa s tekmovalnimi modeli. Manj užitka in več mučenja, pa še denarnica bo bolj prazna.
Ugotavljam, da danes vse preveč damo na izgled in premalo na realnost. Kje so naše sposobnosti in meje, predvsem pa naše želje in zadovoljstvo? Moram priznati, da meje izbira enega modela nižje od predhodnika zelo pozitivno presenetila. Zopet uživam v smučanju in komaj čakam, da se s podmladkom zavihtim na sončne Golte. Saj sem rekel, da bo smučal in pika! Da mi ne bo nekoč očital...
SMREKA
SMREKA d.O.O.
Podsmrečje 20, 3342 GORNJI GRAD
VABI K SODELOVANJU SODELAVCE ZA OPRAVLJANJE DEL IN NALOG
TEHNOLOGA GRADBENIŠTVA
Od kandidatov pričakujemo:
-	VIL, VI. oz. V. stopnjo lesne ali gradbene smeri
-	Pasivno znanje enega tujega jezika
-	Poznavanje dela z računalnikom in obvladovanje računalniških programov
-	Poznavanje dela s programskim jezikom ACAD in ostalimi strokovnimi specializiranimi programi
-	Poznavanje kriterijev kvalitete lesa, polizdelkov in končnih izdelkov
-	3 leta delovnih izkušenj
-	Vozniški izpit B kategorije
SAMOSTOJNEGA KOMERCIALISTA PRODAJE
VODJA RAZVOJNO TEHNIČNEGA ODDELKA
Od kandidatov pričakujemo:
-	VII. oz. VI. stopnjo gradbene smeri
-	Aktivno znanje enega tujega jezika
-	Strokovni izpit po ZGO - Zakonu o graditvi objektov
-	Delovne izkušnje na področju gradenj
-	Poznavanje dela z računalnikom in računalniškimi programi
-	Sposobnost vodenja in komuniciranja z ljudmi
-	3 leta delovnih izkušenj
-	Vozniški izpit B kategorije
Od kandidatov pričakujemo:
-	VII. stopnjo ekonomske smeri
-	Aktivno znanje enega tujega jezika
-	Poznavanje predpisov na področju komerciale
-	Znanje s področja zunanjetrgovinskega poslovanja
-	Znanje iz osnov računalništva
-	Sposobnost komuniciranja z ljudmi
-	3 leta delovnih izkušenj
-	Vozniški izpit B kategorije.
Pisne prijave z dokazili o izpolnjevanju pogojev pričakujemo do 25. januarja 2006 na naslov:
SMREKA d. o. o., Podsmrečje 20, p. p. 29,3342 GORNJI GRAD.
MICRA. EN AVTO, DVE PONUDBI.
SSA
SHIFT .expectations
R.S.L. Levec, d.o.o., prodaja NISSAN
Tel.: 03/425-45-22, 03/425-45-23
50%
Martin ]e v imenu družine Glušič prejel svinjsko glavo
Številni padci, a brez
poškodb
Tretja januarska nedelja je bila kot nalašč za zimske igre. To so izkoristili tudi na Žirovnicah - na kmetiji odprtih vrat Tiršek v Poljanah in pripravili že tretje tradicionalno sankanje za vse generacije. Po Žirovnički progi, ki jo je pripravil domači gospodar Stanko, se je spustilo več kot petdeset tekmovalcev različnih starosti.
Z atraktivnim prihodom v cilj je sankačica vzbudila pozornost gledalcev (fotografije: Marija Šukalo)
Proga, dolga skoraj kilometer, je dveh vožnjah, kolikor je obsegalo imela kar nekaj pasti, ki pa sojih vsi tekmovanje, seje med deklicami na tekmovalci z več ali manj spretnos- prvo mesto zavihtela Mojca Koren-ti in sreče uspeli zvoziti, ali pa so jak, med ženskami pa je progo na-
okusili mehkobo snega ob progi. Kljub številnim padcem poškodb ni bilo.
Ljubitelji sankanja so si »vozila« dobro pripravili, kar so potrjevali tudi rezultati. V
jbolje zvozila njena mama Nuša. Med fanti je bil najhitrejši Matic Benda, med moškimi pa Valter Vačovnik, ki imel je tudi najboljši rezultat proge. V kategoriji družine pa so se na belih strminah v Poljanah izkazali Mojca, Nuša in Stanko Korenjak. Posebno nagrado, svinski krači, sta si prisankala: najstarejši udeleženec 65-letni Stanko Kolenc in deseto-
uvrščeni Matjaž Zidarn. Družini Glušič - Martinu, Mateju in Andreju pa je pripadla svinjska glava.
Da pa tekmovalcev ne bi zeblo, so poskrbeli s toplimi napitki in odličnim golažem pri Tiršeku, kjer je tekmovanje preraslo v popoldansko druženje tekmovalcev in njihovih navijačev.
Marija Šukalo
Filter trdili
mazaa
Mazda3.
Vsa oprema,
ki ste jo vedno hoteli,
pa je niste upali zahtevati.

Samo zdaj vam ob nakupu nove Mazde3 podarjamo serijsko opremo v vrednosti 194.400 SIT.
ZAHTEVAJTE SVOJO OPREMO NA TEL. ŠT. 03 891 90 77
© mazna as velenje
AS Avtomobili Skornšek d.o.o. - Cesta Simona Blatnika 20, Velenje.
SANKANJE NA ŽIROVNICAH
TEKMA ZA FIS KONTINENTALNI POKAL ZA ŽENSKE
»Leteča« dekleta navdušila na Ljubnem
Na prenovljeni ljubenski velikanki je bila v soboto na sporedu prva tekma za celinski pokal smučarskih skakalk to zimo. Megleno, nič kaj prijazno zimsko vreme ni oviralo približno tisoč gledalcev, da si ne bi ogledali pravega smučarskega spektakla na Ljubnem. Smučarji, ki so se z zastavami držav, iz katerih so prihajale tekmovalke, spustili v iztek resnično dobro pripravljene skakalnice in vihrajoče zastave v polkrogu izteka so vzbujale spoštovanje in hkrati pričakovanje skakalnega dogodka, ki mu večina obiskovalcev še ni prisostvovala.
Poleg lepih nagrad in pogostitve so Ljubenci najboljšim skakalkam podarili še makete flosov (fotografije: Franjo Atelšek)
29 tekmovalk iz Avstrije, Češke, Italije, Nemčije, Norveške, ZDA in Slovenije se je spuščalo po zal-etišču skakalnice, ki dopušča varne
Jože Mermal - predsednik uprave BTC: »Vsi, ki so prispevali svoj delček k celotnemu mozaiku dobro izpeljane mednarodne smučarske tekme, so zaslužni za edinstven športni dogodek, ki zagotovo ne bo zadnji glede organizacije podobnih prireditev na Ljubnem.«
Zmagovalka v zraku
skoke tudi preko sto metrov. Neustrašna dekleta, pri katerih večina na ramenih nima niti dveh križev, so z dolgimi skoki ogrela gledalce, ki so navdušeno pozdravili zmagovalko,
prikupno Anette Sagen iz Norveške, ki je bila s skokoma 87,5 in 86 m najdaljša v obeh tekmovalnih serijah. Drugo mesto je dosegla Lindsey Van iz ZDA (84,5 m, 83 m) tretje pa z dvema 82 m dolgima skokoma nemška tekmovalka Jenna Mohr. Najboljša Slovenka Maja Vtič (77,5 in 79 m) si je z enakim številom točk s tekmovalko iz Nemčije Juliane Seyfahrt delila šesto mesto. Tekmovalka domačega SSK Ljubno BTC Monika Pogladičje s
Monika Pogladič - tekmovalka domačega SSK Ljubno BTC: »Težko je skakati pred domačimi navijači, saj so njihova pričakovanja velika. Z uvrstitvijo sem glede na trenutno formo zadovoljna.«
skokoma 78 in 72 m dosegla 12. mesto, ostale Slovenke - Katja Požun, Anja Tepeš in Monika Planinc - pa so v končni razvrstitvi dosegle 14., 19. in 25. mesto.
Zanimiva sobotna skakalna pr-
I m T-
Anette Sagen - zmagovalka sobotne tekme: »Nič kaj prijazno vreme sta nadomestila enkratno občinstvo in odlično pripravljena skakalnica.«
ireditevje med množico gledalcev privabila tudi legendo slovenskega skakalnega športa Jožeta Šlibarja, svetovnega prvaka iz daljnega leta 1961 s skokom 141 m, doseženim v Oberstdorfu. »Že v času mojega aktivnega ukvarjanja s smučarskimi skoki so se dekleta poskušala v tem športu, ki pa je bil v tekmovalnem smislu izključno domena moških tekmovalcev. Danes gledamo enkratno žensko tekmovanje, za kar veljajo organizatorjem vse čestitke,« je povedal Šlibar.
Po besedah Jožeta Mermala, predsednika uprave BTC je bila tekma nov začetek k začrtani poti za še večjo popularizacijo smučarskih skokov na Ljubnem. Prvi naslednji bodo že to soboto in nedeljo, ko bo na Ljubnem FIS tekma za moške.
Franjo Atelšek
iAfaJST àmie/ Oteetftutfo
V sredo, 25.1., bo napolnil naš
Nik Aljaž
iz Novih Lok pri Mozirju, eno leto,
NI lepšega na svetu,
f	ko vnuk ti 1. rojstni dan slavi.
Podajamo si ga is roke v roko kt zadovoljni smo mi vsL Ampak naš Aljaž še sna hoditi in povsod pospravitL In ko na torti svečka lagori,
Jo Hitro Nik Aljaž pogasi, saj dobro ve, da nekaj sc dogaja, salo nam rad tudi ponagaja, pa nič sa to, le da zdravje bi bilo.
Vse lepo mu želimo:
babi Milena, dedi Ranko, teta Tanja in stric Boštjan.
SMUČARSKA REPREZENTANTKA MATEJA ROBNIK IZ LUČ
Čeprav nima domotožja, se rada vrača domov
Lučanka Mateja Robnik je danes gimnazijka četrtega letnika, širši javnosti pa je znana kot članica ženske alpske smučarske A reprezentance, ki se po belih strminah podi ob boku znane Tine Maze. Po mnenju sokrajanov pa si je za promocijo kraja zaslužila tudi naziv naj občanka občine Luče za leto 2005.
Ni naključje, da je v zimskem času zelo malo doma. Tudi sami smojo komaj ujeli ob kratki pavzi med tekmami, ko je bila »na obisku« pri svojih domačih. Čeprav nima domotožja, se rada vrača domov. Njena brat Primož, ki bolj ljubi ježo kot smučanje, in sestra Tina, ki, kot kaže, že poskuša dohiteti sestro v belem cirkusu, pa sta snidenja in trenutkov, ki jima uspe nakloniti, vedno zelo vesela. Prijetno skromno dekle ima tudi veliko podporo v domačinih in nekdanjem smučarskem klubu, ki njene tekme organizirano tudi obiščejo, seveda, če je v Sloveniji ali kje »blizu« in zanjo tudi navijajo.
Že kot štiriletno dekletce je stopila na smučmi in naredila prve korake ob mami Cveti in očetu Janiju. Potem pa seje nekega dne hrabro spustila po strmini ob domači hiši. Že tedaj, zatrjuje mama, je bila na njih stabilna in brez strahu. »Ker smo se doma vsi radi smučali, sva bila z možem mnenja, da bo največ smučarskega znanja osvojila, če se spoprime z vrstniki natečaju. Tedajjije bilo le osem let.« o prvih smučarskih vijugah hčerke Mateje razlaga Cveta in doda: »Kmalu so opazili njen talent in nam predlagali, dajo vpiševa v smučarski klub. Sledilo je trdo delo, treningi, odrekanje. Dopoldne pouk, popoldne vožnja do smučin. Kaj kmalu seje pokazalo, daje bila odločitev pravilna, saj so se uspehi začeli kar nizati.
Iz časov, koje še »pripadala« klubu v domačem kraju, ji je zelo ljuba zmaga na državnem tekmovanju v veleslalomu v Kranjski Gori. Seveda so se nizali tudi drugi uspehi. Osvajala je pokale in medalje na državnih in mednarodnih tekmah, sprva med cicibani, nato pionirji in tudi med mladinci. Tudi danes ji v mladinski konkurenci med dekleti ni tekmice, ki bi jo lahko premagala v veleslalomu.
Največ strahu in negotovosti pa je bilo pred petimi leti v Kaprunu: »Bili smo zadnja skupina, ki seje povzpela skozi predor. Že tedaj smo se otroci občutili smrad, a nihče od odgovornih ni reagiral. Ko pa smo se povzpeli naprej s sedežnico, je eksplodiralo. Na smučišču je zavladala panika, priletel je helikopter, vse povsod so bili reševalci, gasilci, policija. Še danes se bojim vožnje z železnico,« se tragične nesreče, v kateri so umrli tudi štirje Slovenci, spominja Mateja, ki ji je tedaj bilo nekaj več kot trinajst let. Cveta doda: »Do popoldneva smo bili v strahu in negotovosti. Nihče ni vedel, kaj seje v resnici zgodilo, in seveda smo bili potem presrečni, ko so nam javili, da je z otroci vse v najlepšem redu.«
Z vpisom v gimnazijo je zamenjala tudi klub. Boljši pogoji dela med vrstnicami v SK Branik so botrovali tudi boljšim rezultatom. Forma pa seje samo dvigala. Prav zaradi tega je kaj kmalu postala članica ženske smučarske B reprezentance. Danes pa tekmuje že z A reprezentanco tako v
smučarske A reprezentance
(foto: Marija Šukalo)
evropskem kot v svetovnem pokalu. Novembra je bila v Ameriki na treningu in nastopila tudi na tekmi za severnoameriški celinski Nor - Am pokal v Winter Parku in osvojila četrto mesto, v mladinski konkurenci pa celo prvo.
Pri vseh teh naporih, ki jih doživlja več kot desetletje, pa Mateja zatrjuje: »Ko sem na psu, rabim samo počitek in mir. Potem se mi vrne volja do dela.« Seveda soji v veliko oporo tudi starši, saj si prvih začetkov brez očetovih prevozov in mamine moralne podpore, ki jo je tudi sedaj pogosto deležna, le da v telefonskih pogovorih, ne more predstavljati. Prav tako pa prisega na
mamino domačo kuhinjo, njeno govejo juho in pražen krompir, ima pa rada tudi ribe in morsko hrano. Medtem ko so med treningi in tekmami za kosilo ogljikovi hidrati in za večerjo beljakovine.
O poškodbah, kiji grozijo na belih strminah, ne razmišlja in kot kaže, ima glede njih tudi veliko srečo, saj do sedaj razen nekaj padcev ni imela nikakršnih problemov. Ob odstopih je sicer jezna, a se hitro obvlada in poskuša pozabiti ter napake popraviti. Šola ji pri vsem tem ne dela preglavic. V letošnjem šolskem letu, ki je pri njej vezano na izpite v spomladanskem času, bo dokončala gimnazijo in maturirala. O prihodnosti še ne dela načrtov. Vsekakor pa bo po Matejinem zatrjevanju njen življenjski cilj povezan s smučanjem.
Čeprav si med treningi in tekmami punce privoščijo malo sprostitve in ušpičijo kakšno vragolijo, je za prosti čas rezerviran le julij. Tedaj si vzame čas za prijatelje, se odpravi na morje, malo kolesari, ali pa se enostavno preda ježi na konju islandske pasme, ki ga osedla v domačem hlevu.
Marija Šukalo
PLANINSKO DRUŠTVO GORNJI GRAD
Večer z diapozitivi
Planinsko društvo Gornji Grad je v letu 2005 za svoje člane pripravilo preko 40 različnih aktivnosti, nekatere od teh pa vsako leto predstavi na planinskem večeru. V programu letošnjega, po vrsti že 8. planinskega večera, velja izpostaviti uspešno odpravo na najvišji vrh Evrope - 5.642 m visok Elbrus v Kavkazu, ter »tarnal« tabor na Triglav in »taveč« tabor v Bolgariji.
Ljubitelji narave in gora vljudno vabljeni v SOBOTO, 21. januarja 2006 ,ob 19.00 v dvorano kulturnega doma v Gornjem Gradu! s_____________________________________J
FIS CARVING CUP V CERKNEM
Tevčeva odlična četrta
V	soboto, 14., in v nedeljo, 15. januarja, je v smučarskem centru Cerkno potekala že drugo leto zapored tekma za Fis Carving Cup. Med tekmovalci je bila tudi Zgornjesavinjčanka Ana
Tevč.
V	soboto so tekmovalci izpeljali kvalifikacijski vožnji, ki jo je Zgornjesavinjčanka uspešno presmučala. V nedeljo pa sta bili na vrsti polfinalna in finalna tekma. V finale se je uvrstilo prvih deset
tekmovalcev v moški in prvih pet v ženski konkurenci, med njimi tudi Tevčeva.
Prvi dve mesti sta med ženskami pripadli Italijankama Alessandri Merlin in Chairi Bettega, tretje, ki gaje zasedla Švicarka Meloni Buergen-er, pa je za las ušlo najboljši Slovenki Ani Tevč. Zato se je morala zadovoljiti z nehvaležnim četrtim mestom.
Marija Šukalo
KOŠARKARSKI KLUB NAZARJE
Vodilni je bil premočan
Gostovanje v Mariboru pri edinem košarkarskem klubu tega mesta, ki že celo sezono zaseda vrh lestvice, je bilo le prevelik zalogaj za nazorske košarkarje. V primerjavi s prejšnjo tekmo so v ekipi manjkali kar trije branilci. Kapetan Iztok Zakrajšek je zaradi obnovljene poškodbe kolena verjetno že zaključil sezono, Tadej Žerjav in David Zadravec pa sta imela šolske obveznosti.
Morda se je iz teh razlogov na začetku tekme v glave nazorskih igralcev naselil podzavesten dvom o možnostih za zmago in že v 14. minuti so domačini vodili za 27 točk. Pa vendar se Nazarčani niso predali. Preobrat je prinesla zagrizenost v conski obrambi in boljša igra v napadu. Tako so se v 34. minuti približali Mariborčanom na 4 točke zaostanka, obenem pa ravno takrat zgrešili kar pet od šestih prostih metov. Nazarčani nato dobre 3 minute niso dosegli nobenega
GENERALNI SPONZOR^
B/S/H/
BSH Hišni aparati d.o.o.
Savinjska cesta 30,
^ 3331 Nazarje_______y
koša, domači pa vtem času vpisali 11 točk in priložnost za zmago je odplavala po Dravi.
Da tekma za Mariborčane ni bila lahka, pove dejstvo, da je vodilna ekipa lige vseh 40 minut odigrala z
Rezultati 13. kroga:
ŽKK Maribor : Nazarje	79:64
Ježica : Prebold	99:62
Pivovarna Laško ml. : Grosuplje	86:90
Ruj Haloze : Janče	81:91
Ilirija : Ruše	85:81
Lestvica po 13. krogu:
1. ŽKK Maribor	13	12	l	1148: 914	(+234)	25
2. Grosuplje	13	n	2	1076: 961	(+115)	24
3. Ježica	13	10	3	1062: 914	(+148)	23
4. Janče	13	9	4	1018: 905	(+113)	22
5. Ruše	13	5	8	1023:1022	(+ D	18
6. Ilirija	13	5	8	995: 1029	(-34)	18
7. Nazarje	13	5	8	897:1004	(-107)	18
8. Prebold	13	5	8	924: 1057	(-133)	18
9. Pivovarna Laško ml. 13		2 n		959:1051	(-92)	15
10. Ruj Haloze	13	l	12	901 :1146	(-245)	14
ODBOJKARSKI KLUB KLS LJUBNO
sezone
Po nekajtedenskem tekmovalnem zatišju so ljubenske odbojkarice v nedeljo nadaljevale s tekmovanjem v okviru Odbojkarske zveze Slovenije. Kadetinje so uspešno začele spomladanski del, saj so na turnirju v Slovenski Bistrici zabeležile dve zmagi. Svoje vrstnice iz Mežice so premagale z rezultatom 2:1, nasprotnice iz ekipe Federca Celje pa gladko z 2:0.
Za vzpodbudo starejšim vrstnicam so tudi najmlajše odbojkarice - mlajše od letnika 1993 - sobotni nastop v t.i. mali odbojki v Zrečah uspešno zaključile. Deklice so izgubile z ekipo Mislinje z rezultatom 3:0, nasprotnice iz ekipe Šoštanj Topolšica 2 in Comet Zreče pa so z enakim rezultatom premagale.
Franjo Atelšek
najboljšimi igralci. Dejstvo pa je tudi, da se torej v nazorski ekipi skriva potencial, za katerega si lahko v bodočnosti samo želimo, da bo čim prej izplaval na površje. Morda že v naslednjem krogu, ko bi si z zmago proti Pivovarni Laško že zagotovili
obstanek v 2. ligi. To pa je bil tudi cilj, zastavljen na začetku sezone pred pomlajeno ekipo. Tekma bo zaradi zasedenosti dvorane v Nazarjah izjemoma že v petek ob 20. uri. Navijači vabljeni!
Tomaž Križnik
ŽKK MARIBOR : KK NAZARJE 79:64 (32:15, 16:14, 15:23, 16:12)
Maribor. Dvorana Tabor. Gledalcev: 100. Sodnika: Marjan Gselman (Miklavž) in David Maguša (Lenart). Tehnični komisar: Dušan Dundek (Murska Sobota).
ŽKK Maribor: Horvat 16 (1-2), Pantelič, Ploj, Vujinovič 4 (2-2), Hvalec 5, J. Čmer, Jarc, Spešič 11 (1-1), Kolenič 15 (5-6), Leskovar 19 (2-2), Krojs, Šarkinovič 9 (2-2).
KK Nazarje: Milčič 13 (5-6), Plesnik 1 (1-4), Ilič, Gračner, Vodončnik 7, Plaskan, D. Matijevič, Gelb 5 (1-1), Grebenšek 10 (0-2), Valenčak 17 (5-7), M. Zakrajšek 11 (3-7).
Prosti meti: ŽKK Maribor (13-15), Nazarje (15-27).
Osebne napake: ŽKK Maribor 21, Nazarje 18.
Met za tri točke: ŽKK Maribor 10 (Horvat 5, Leskovar 3, Hvalec in Šarkinovič po 1), Nazarje 1 (Vodončnik).
Igralec srečanja: Mario Leskovar (ŽKK Maribor).
MEDNARODNO ODPRTO PRVENSTVO SLOVENIJE V NAMIZNEM TENISU
Patrik Ros« - predstavnik naše doline
V teh dneh (od 18. do 22.1.) poteka v Rdeči dvorani v Velenju mednarodno prvenstvo Slovenije v namiznem tenisu, ki se letos odvija že sedmič zapovrstjo. Ta turnirje postal tradicionalna prva postaja najboljših igralcev v novem koledarskem letu. Letos je še za stopničko bolj kakovosten, saj bo tekmovanje prvič v najvišji kategoriji Pro Tour Major z nagradnim skladom 100.000 dolarjev.
Uresničujejo se napovedi največjih optimistov in Slovenija po več kot 40 letih (nepozabno svetovno prvenstvo v Ljubljani leta 1965 - SPENT) ponovno gosti večino najboljših namiznoteniških igralcev sveta. Vseh prijavljenih tekmovalcev je preko 400 iz kar 44 držav, med katerimi je tudi močno zastopstvo največje namiznoteniške velesile Kitajske.
Prvič bo na tako močnem turnirju imela predstavnika tudi Zgornja Savinjska dolina, saj sije z odličnimi nastopi reprezentančni dres
prislužil tudi Patrik Rose iz Mozirja, ki bo nastopil v kategoriji U-21 (člani do 21 let). Ta športni dogodek bo v svetu tudi medijsko zelo odmeven, saj bo na skoraj vse celine šel tudi televizijski prenos.
Ljubitelji športa in predvsem namiznega tenisa ste vabljeni ta vikend v velenjsko Rdečo dvorano (v petek in soboto od 9.00 - 21.00, v nedeljo od 10.00 do 16.00) da si v živo ogledate dvoboje največjih svetovnih mojstrov bele žogice.
MR
1.	SLOVENSKA LIGA MALEGA NOGOMETA - 10. KROG
Vzpodbudna zmaga »graš<akov«nad »uporniki«
Petek trinajstega je bil za Nazarčane sila uspešen, saj so v prvem krogu nadaljevanja spomladanskega dela 1. slovenske »futsal« lige premagali močno in motivirano ekipo Puntarja iz Tolmina.
Uspeh je še toliko večji, saj na tekmi niso smeli računati na svojega kapetana in trenerja Delameo, manjkal pa je tudi vratar Mihajilovič, ki je »pordečel« na pokalni tekmi v Ajdovščini. Vse to so »graščaki« nadomestili z veliko borbenostjo ter domiselno in agresivno igro, kjer je svojo življenjsko partijo odigral, nedvomno najboljši mož na igrišču, Rudi Vreš.
Začetek tekme je minil v agresivni obrambni postavitvi obeh ekip, kjer so si nekoliko več priložnosti ustvarili gostje, toda razpoloženi vratar Tratnik se ni dal presenetiti. Je pa zato Vreš vtrinajsti minuti s pravo bombo načel vrata gostujočega vratarja Mohoriča in s tem se je pravo srečanje šele začelo. Da Nazarčani nikakor ne morejo dolgo zadržati vodslva, seje izkazalo že naslednjo minuto, ko je po uigrani akciji Tolmincev izenačil Kovač, prav tako pa je bila v dobri minuti izničena prednost dveh golov domačih v zadnji četrtini srečanja. O zmagovalcu je tako odločala končnica, kjer je ponovno stopil na sceno igralec
Rudi Vreš je odigral eno najboljših tekem v karieri
(foto: Franjo Atelšek)
tekme Vreš, kije najprej z evrogolom iz prostega strela popeljal svojo ekipo še enkrat v vodstvo, ob navdušenju polnih tribun nazorskega športnega hrama pa je sodeloval še pri zadnjem zadetku, ki je dokončno zapečatil usodo izredno homogene in »fair« ekipe iz Posočja.
Franjo Pukart
KMN Nazarje Glin IPP-AM Miklavc : Puntar Tolmin 5:3 (1:1)
Nazarje. Športna dvorana. Gledalcev: 300. Sodnika: Aleksander Mencingar in Stanko Kolenko. Delegat: Stane Babič.
Strelci: 1:0 Vreš (13), 1:1 Kovač (14), 2:1 Vreš (29), 3:1 Vreš (31), 3:2 Melink (34), 3:3 Kragelj (35), 4:3 Vreš (35), 5:3 D. Kugler (37).
KMN Nazarje Glin IPP-AM Miklavc: Podpečan, Vreš, Banovšek, Kroflič, Metulj, D. Kugler, V. Kugler, Presečnik, Predovnik, J. Šemenc, Tratnik.
KMN Puntar Tolmin: Kragelj, Kobal, Čujec, Kovač, Jevtič, Rosič, Šturm, Melink, M. Rutar, A. Rutar, Koren, Mohorič.
Rumeni kartoni: Uroš Kroflič, (KMN Nazarje Glin IPP-AM Miklavc), Kristjan Čujec (KMN Puntar Tolmin).
Igralec tekme: Rudi Vreš (KMN Nazarje Glin IPP-AM Miklavc).
Rezultati 10. kroga:
Nazarje Glin IPP-AM Miklavc	Puntar Tolmin		5:3	
Slovenica AG Kravos : Svea Lesna Litija			2:2	
Oplast Kobarid : Tomi Press Bronx			3:2	
Gip Beton MTO : ŠD Extreme Ribnica			9:4	
Tomaž : Dobovec			0:1	
Lestvica po 10. krogu:				
1. Gip Beton MTO	10	1000	55:27 (28)	30
2. Dobovec	10	703	45:36(9)	21
3. Oplast Kobarid	10	613	37:29(8)	19
4. Tomi Press Bronx	10	5 1 4	33:31 (2)	16
5. Svea Lesna Litija	10	415	40:36(4)	13
6. Puntar Tolmin	10	415	39:42 (-3)	13
7. Slovenica AG Kravos	10	325	29:40 (-11)	11
8. Nazarje Glin IPP-AM Mik.	10	316	37:40 (-3)	10
9. ŠD Extreme Ribnica	10	2 1 7	34:52 (-18)	7
10. Tomaž Ormož	10	127	22:38 (-16)	5
Nove, višje kazni za prekrške v cestnem prometu
Kazni za prekoračitev hitrosti:
-prekoračitevvnaseljudo 10km/h: 10.000SIT + 1 kazenska točka,
-	prekoračitev v naselju od 10 do 20 km/h: 30.000 SIT+3 kazenske točke,
-prekoračitev v naselju od 20 do 30 km/h: 60.000 SIT+3 kazenske točke,
-	prekoračitev v naselju za več kot 30 km/h: najmanj 1 20.000 SIT+5 kazenskih točk s prepovedjo vožnje za določen čas,
-prekoračitev v naselju za več kot50 km/h: visoka denarna kazen +18 kazenskih točk (odvzem vozniškega dovoljenja),
-	prekoračitev izven naselja (ne velja za avtocesto) do 20 km/h: 10.000 SIT,
-	prekoračitev izven naselja (ne velja za avtocesto) od 20 do 30 km/h: 20.000SIT +1 kazenska točka,
-	prekoračitev izven naselja (ne velja za avtocesto) od 30 do 40 km/h: 40.000SIT+3 kazenske točke,
-	prekoračitev izven naselja (ne velja za avtocesto) za več kot 40 km/h: najmanj 60.000 SIT + 5 kazenskih točk s prepovedjo vožnje za določen čas,
-	prekoračitev na avtocestah in cestah, rezerviranih za motorni promet do 20 km/h: 10.000 SIT,
-	prekoračitev na avtocestah in cestah, rezerviranih za motorni promet od 20 do 30 km/h: 20.000 SIT,
-	prekoračitev na avtocestah in cestah, rezerviranih za motorni promet od 30 do 40 km/h: 30.000 SIT+ 1 kazenska točka,
-	prekoračitev na avtocestah in cestah, rezerviranih za motorni promet od 40 do 50 km/h: 40.000 SIT+ 3 kazenske točke,
-	prekoračitev na avtocestah in cestah, rezerviranih za motorni promet za več kot 50 km/h: 60.000 SIT+ 5 kazenskihtočksprepovedjo vožnje za določen čas.
Pregled nekaterih drugih kazni za prekrške:
-	prehitevanje po desni na avtocesti ali cesti, rezervirani za motorna vozila: 40.000 SIT,
-	neustavljanje pred prehodom za pešce: 50.000 SIT+4 kazenske točke,
-	nepravilno parkiranje: 10.000 SIT oz. 20.000SIT (odvisno od vrste prekrška),
-zapustitev odklenjenega vozila: 10.000 SIT,
-	neoznačitev vozila z varnostnim trikotnikom pri okvari ali nesreči: 20.000 SIT,
-	izrabljene pnevmatike: 100.000 SIT,
-	manjkajoča zimska oprema: 30.000 SIT,
-vožnja brez prižganih luči ponoči ali v predoru:
30.000	SIT,
-vožnja brez prižganih luči podnevi: 10.000 SIT, -umazani žarometi: 10.000 SIT,
-	uporaba mobilnega telefona ali maske med vožnjo: 20.000 SIT,
-	preglasen radio: 20.000 SIT,
-	neuporaba varnostnega pasu: 20.000 SIT, -manjkajoča zimska oprema med 15.11. in 15.3.:
30.000	SIT,
-	neočiščena stekla in vzvratna ogledala: 30.000 SIT,
-vožnja skozi rdečo luč: 60.000 SIT,
-	vožnja skozi rumeno luč: 30.000 SIT.
Kazni zaradi vožnje pod vplivom alkohola:
- do 0,5 promila, če voznik kaže znake vinjenosti:
30.000	SIT + 3 kazenske točke,
-	od 0,5 do 0,8 promila: 40.000 SIT+4 kazenske točke,
-	od 0,8 do 1,1 promila: 60.000 SIT+5 kazenskih točk,
-nad 1,1 promila: najmanj 120.000 SIT + lOka-zenskihtočk,
-	nad 1,5 promila: visoka denarna kazen + 18 kazenskih točk (odvzem vozniškega dovoljenja).
SMUČARSKI KLUB LUČE v sodelovanju s Planinskim domom in smučiščem Strmec
organizira tekmovanje za pokal Luč v smučanju in deskanju na snegu.
TERMINI TEKEM:
22.1.2006	veleslalom; smučišče Strmec (Pečovnik)
29.1.2006	deskanje; smučišče Strmec
5.2.2006	deskanje; smučišče Strmec
12.2.2006	deskanje; smučišče Strmec (finale)
26.2.2006	veleslalom; Krnica Log
5.3.2006	veleslalom; smučišče Strmec (finale)
KATEGORIJE TEKMOVALCEV IN TEKMOVALK:
MOŠKI:	ŽENSKE:
veterani	veteranke
1951-1960	1961-1975
1961-1975	1976-1990
1976-1990	1991-1995
1991-1995 mlajši	mlajše
V deskanju bosta samo dve kategoriji: MOŠKI in ŽENSKE
S plačilom Startnine imajo tekmovalci tudi plačano smučarsko vozovnico za vlečnico.
Startnina za odrasle je 2.000 SIT, za otroke pa 1.000 SIT.
Na posamezni tekmi prvi dobijo medalje, skupni zmagovalec vseh tekem pa prejme pokal.
Možnost dodatnih informacij na tel:
03 5844 089 in 041 240 847 (Robnik)
Košarkarska liga Brglez.com na Polzeli
Rezultati 7. kroga:
Brglez.com : Parižlje 83:96, Tweed ŠKŽ : Werinox 56:61, Odgovor : GG Steklarstvo 53:72, Pizzeria 902 : Radio Fantasy 66:65, Gomil-sko : Pivovarna Laško (tekma ni bila odigrana).
Vrstni red po 7. krogu:
1. Brglez.com Polzela 13, 2. Radio Fantasy 11,3. Parižlje 11,4. GG Steklarstvo 11,5. Tweed Žalec ŠKŽ 11,6. Gomilsko United 10,7. Pizzeria 902 Gornji Grad 10,8. Werinox Celje 9,9. Veterani Pivovarna Laško 8,10. Odgovor Polzela 8.
UM
Veselica po veselici (SN 2/06)
Intervju novinarja Edija Mavriča z gornjegrajskim županom, sem, razumljivo, najprej prebral. Da je v njem tudi kaj takega, kar se me osebno tiče, nisem mogel pričakovati. Pa seje vendar našlo.
Pisec namreč županu očita naslednje: "Odkar imate zavod za turizem, seje nekajkrat zgodilo, da so večje skupine obiskovalcev ostale pred zaklenjenimi vrati muzejskih zbirk, vas pa so polna usta promocije turizma." To je očitek, ki bi ga lahko izrekel oziroma naslovil le meni, zato sem nanj tudi moral reagirati. S tem, ko bom "opral" župa-
na in "njegov" zavod za turizem, kritik seveda ne mislim prevaliti nase, kajti domnevnih nepravilnosti v resnici sploh ni moglo biti. To bom tudi dokazal.
V Gornjem Gradu se spomladi in jeseni, občutno manj pa poleti, ustavi kar precej ljudi. To, karjih zaustavi, je katedrala, niti pod razno ne tudi muzej. Avtobusarji, ki si ogledajo muzej, se vsi, brez izjeme, po telefonu (za številke so imeniki), dogovorijo za ogled. Ti si ob tem skoraj vedno ogledajo tudi katedralo in poslušajo razlago zgodovine kraja. Še več je avtobusarjev, kijih zanima samo ra-
zlaga v katedrali ali pa zgolj njen samostojni (beri: brezplačni) ogled. Izlet je namreč zelo primeren za to, da na kulturnem področju prišparaš kakšen tolar, ki ga lahko potem dosti koristneje vnovčiš v gostilni. Za posamezne obiskovalce je še lažje. Ni se jim treba ozirati na druge. Enostavno gredo tja, kamor jih vleče srce: v gostilne.
Če se torej ljudje motovilijo okrog muzeja ali si v oknih v graščinskem podhodu ogledujejo slike, po mojih dolgoletnih izkušnjah še ne pomeni, da si želijo muzej tudi ogledati. Če sem konkretnejši, si za ogled skoraj vsi vzamejo čas le takrat, ko vidijo na
vratih prebrati: ni vstopnine. A da ne bi kdo mislil, da je po zastonjskem ogledu veliko takih, ki bi znali reči vsaj: mu. Več kot jasno je pač, da muzej ne more biti odprt cele dneve. Le komu na čast in, še bolj, v korist? Prav zato je pri obeh vhodih, pod tablama, kjer piše, katere zbirke so tam, navedeno v slovenščini, nemščini in angleščini, na katero telefonsko številko se me da poklicati. Večina Slovencev, tako domnevam, razume vsaj enega od teh jezikov. Res je, pozabljamo pa na nepismene. Mea culpa, mea maxima culpa.
Janez Mavrič, Muzejske zbirke, Gornji Grad
ČRNA KRONIKA
•	NAŠEL BOMBI
Mozirje: 10. januarja je občan med obnavljanjem starejšega gospodarskega poslopja našel dve neaktivirani starejši ročni bombi. Zaradi varnosti soju prevzeli pirotehniki Civilne zaščite iz Celja.
•	BIK NA CESTI
Mozirje: 11. januarja zgodaj zjutraj je v Radegundi odšel na sprehod bik, s tem pa je ogrožal prometno varnost na regionalni cesti. Policisti so z zbiranjem obvestil našli njegovo lastnico. Slednja je za sprehajalca poskrbela sama in ga odpeljala nazaj domov.
•	KRADLJIVI KADILEC
Ljubno ob Savinji: V noči na 11. januar je neznani storilec iz trgovine na Ljubnem odnesel večjo količino cigaret. S svojim nečednim dejanjem je lastniku povzročil za okoli 140.000 tolarjev škode.
•	UTRUJEN OBLEŽAL
Rečica ob Savinji: 12. januarja zvečer so bili policisti obveščeni, da naj bi se v Nizki zgodila prometna nesreča. Neznani voznik naj bi povozil pešca. Policisti so na kraju dogodka ugotovili, da prometne nesreče ni bilo, pešec pa je zaradi utrujenosti sam padel po vozišču in tam obležal. Oskrbljen je bil v mozirskem zdravstvenem domu, utrujenosti pa je v veliki meri botroval alkohol.
•	VOZIL BI SE
Mozirje: 14. januarja v večernih urah so policisti opravljali nadzor prometa. Pri tem so ustavili voznika, ki je vozil pod vplivom alkohola. Kljub prepovedi nadaljnje vožnje se je hotel odpeljati proti domu v Velenju. Zaradi nespoštovanja policistove odredbe je bil odpeljan v prostore za iztreznitev.
•	VLOM V PLANINSKI DOM
Logarska dolina: 16. januarja je bilo ugotovljeno, daje neznani storilec vlomil v prostore planinskega doma v Logarski dolini. Kljub temu da iz notranjosti ni odnesel ničesar, je storilec z vlomom povzročil nekaj škode.
MORANA POGREBNA SLUŽBA, CVETLIČARNA
Aleksander Steblovnik s.p. Parižlje 11 c Braslovče
Telefon: 7000-640
?0CW®NE STOfi,^
Tel.: 03/700-14-85, Gsm: 041/613-269
ROPOTAR Ivan s. p.	I
^	ŠEMPETER, Starovaška ul. 12	j
Bolezen te objela je inposlednjo moč ti vzela je, odšla si tja
kjer ni gorja in ne solza.
Ob boleči izgubi drage mame, sestre in hčerke
Rafaele DEŽNIK
iz Lačje vasi pri Nazarjah (24.10.1955 - 6.1.2006)
se iskreno zahvaljujemo vsem, ki ste nam kakorkoli pomagali, sorodnikom, prijateljem, znancem in sodelavcem, ki ste jo pospremili na njeni zadnji poti, za izrečeno sožalje, darovane maše in sveče.
Posebna hvala Alenki Rosenstein za nego na domu.
Žalujoči vsi njeni
I	Dežurne službe
ZDRAVSTVENO DEŽURSTVO
Dežurna služba je ob delavnikih od 20. ure zvečer do 7. ure zjutraj, ob sobotah in nedeljah od 7. ure (sobota) do 7. ure (ponedeljek), enako velja tudi za državne praznike, v zdravstveni postaji Mozirje. V času dežurstva so možni tudi zdravniški nasveti po telefonu 837-08-00.
VETERINARSKO DEŽURSTVO
Veter, postaja Mozirje, tel.: 5831-017,5831-418,839-02-20,839-02-21.
Dežurni živinozdravnik je dosegljiv na tel.: 041-724-972.
Sprejem naročil in izdaja zdravil: delavnik: od 7. do 8.30 ure, nedelje, prazniki: od 7. do 8. ure. Veterinarski higienik (konjaška služba), tel.: 545-10-31. Ambulanta za male živali: dopoldne: od 7. do 8.30; popoldne: od 16. do 17. ure, vsak dan razen sobote, nedelje, ob praznikih in dan pred prazniki.
DEŽURNA SLUŽBA ELEKTRO CELJE
Dežurna služba izven delovnega časa:
041/387-034 (Nadzorništvo Nazarje)
041/387-032 (Tehnična operativa Šempeter)
Med delovnim časom od 7. do 15. ure pokličite:
839-00-10 - Nazarje, 70-33-160 - Šempeter, 420-12-40 - Celje.
DEŽURNE SLUŽBE KOMUNALNIH PODJETIJ
Dežurna služba na javnih vodovodih na številki GSM 041 621 950. Dežurni vzdrževalec Komunala d.o.o. Gornji Grad: 041-390-145.
ZAHVALA
Ob boleči izgubi dobre žene, mame, babice in prababice
Anike GOVEK
(23.7.1932 - 9 1.2006)
se iskreno zahvaljujemo vsem sorodnikom, sosedom, prijateljem in znancem, ki ste nam v teh težkih časih njene bolezni stali ob strani in vsem, ki ste jo v tako velikem številu pospremili na njeni zadnji poti, izrekli pisna in ustna sožalja, darovali cvetje in sveče ter za sv. maše. Zahvala duhovnikoma g. Petru Marčunu in g. msrg. Jožetu Vratanarju za darovano sveto mašo, g. Jožetu Zidarnu za poslovilne besede, pevcem, gasilcem in praporščakom.
Posebna zahvala dr. Kelemenu in dr. Kramerjevi ter zaposlenim na ga-stroenterološkem oddelku bolnišnice Celje.
Še enkrat vsem hvala za vse.
Mož Dole, sin Božo in Adi z družinama
Ostalo grenko je spoznanje, to je resnica - niso sanje.
Že leto dni v grobu spiš, a v srcih naših še živiš.
Le kako bi pozabili, saj veš, da smo te ljubili.
V SPOMIN
21. januarja bo minilo leto, odkar ni več med nami naše drage Cvete.
Cveta KOS
(11.8.1940 - 21.1.2005)
Hvala vsem, ki jo imate v lepem spominu, postojite ob njenem grobu in prižigate sveče.
Vsi njeni
Zecche novi««
V jutranjih urah se lahko zgodi, da bodo določeni odseki cest in pločnikov poledeneli...
Idrav déì
"Izvolite, to je svečka iz vašega avtomobila," avtomehanik Lovru svečano preda dotični predmet.
"Torej sem imel prav, ko sem dejal, da mi avto verjetno nagaja zaradi svečke, kaj ne?"
"Kar obdržite jo. To je edini del vašega avtomobila, ki ni v okvari."
Upravičen do nerodnorti
Natakar z negotovim korakom nese krožnik poln juhe med mizami gostilne. Ko pride do mize lepo napravljene gospodične, se spotakne in nesrečnico polije z juho.
Ko se pobira in vidi, kaj je naredil, reče: "Nov sem tukaj in še ne obvladam vsega. Mislim, da bi moral vam oviti ruto okoli oči, ne pa sebi. Prvič strežemjuho presenečenja."
Blenda Tavrl
Netreča $ *rečo
Delovodja obvesti prvega delavca: "Sef je klical."
"Kaj je povedal?"
"Dal mije navodila za delo.”
"In kako bomo delali?"
"Ne vem, kot ponavadi je govoril tako dolgo, da ga na koncu sploh nisem razumel, kaj je na začetku hotel povedati."
"Kaj bomo pa zdaj?"
"K sreči sem sprožil telefonsko tajnico, da gaje posnela."
"To je pa res sreča."
"Niti ne. Najbolj pomembne zadeve je povedal, ko se je snemanje zaradi iztrošenega prostora že zdavnaj izklopilo."
Draga, sin je pripravljen... Sedaj mu lahko daš sirup...
Novi poboji
Član nadzorne uprave opozori vodjo podjetja: "Direktor, podjetju ste dolžni povrniti stroške, ki so nastali zaradi vas!"
"Takoj bom pričel delati na tem," zatrdi povzpetnik.
"Nisva se dobro razumela. Če boste manj delali, bomo imeli boljše pogoje za pozitivno poslovanje."
Iščem seksoholika za nadure v postelji. Nagrada najditelju sledi, ifra: nimfa.
Mà k
pravljice
Direktorju nek fante vrne izgubljeno denarnico. Pomembnež ga začudeno pogleda in si sam pri sebi misli: "Najbrž je to ta poštenost, o kateri mi je nekoč pripovedovala babica."
Tugo Mernik
Ne, gospod, pogodba bi trajala več kot dva tedna...
Če imate vsega dovolj, vam gotovo nekaj manjka.
r
's

Cvetke to kopi e
PRIPROŠNJA
Vodja območne izpostave javnega sklada za kulturne dejavnosti Ivana Žvipelj: »Moli, Marjan, in prosi Boga, da preko Občinarjev nakloni več denarja za ljubiteljsko kulturo.«
Predsednik sveta območne izpostave javnega sklada za kulturne dejavnosti Marjan Dobrovc: »Saj se trudim, ti pa primakni vazo s pušelj-com, da bo bolj zaleglo.«
(ROŽE ZA VSAKRŠNO RABO
UMETNIŠKI SLOG
Sekretartekmovanja za celinski pokal v smučarskih skokih za ženske na Ljubnem Rajko Pintar (desno): »Naša županja bi se po lepoti in slogu lahko kosala z najboljšimi svetovnimi tekmovalkami.«
Predsednik uprave BTC Jože Mermal: »Ja, in dokler bo ljubenska občina stala na tako čvrstih nogah, ne bo propadla.«
(KRI POD KOŽO POZNAVALCEV PRESS)
STOPNJEVANJE
Dušni pastir iz Nove Štifte Lojze Ternar (levo): »Bil sem naj občan celotne doline, sedaj sem naj občan občine, torej lahko postanem samo še naj občan sosednje ulice?«
Glavni in odgovorni urednik Savinjskih novic Franci Kotnik (desno); »Če ne bo prehudega povpraševanja, lahko postanete celo celjski škof s sedežem v gornjegrajski graščini.«
(RAZKRIVANJE VATIKANSKIH NAČRTOV PRESS)
SESTAVIL
PEPS
PRIPRAVNIK
ZA
DUHOVNIŠ-
KI
POKLIC
NESTROKOV-
NJAK,
LAIK
MAJHNA
ZASEBNA
SOBA
SLOVENSKI
GEOLOG-
FRANC
PRIPADNIK
OSKOV
EVA
(FR.)
SUROVINA
ZA
PLATNO
AMERIŠKI
IGRALEC
(PACINO)
IZREK V TRIGONOMETRIJI
REKA V RUSKI
FEDERACIJI,
SND
NEPRIJETNO
STANJE
VZNEMIR-
JENOSTI
JEZERO NA OTOKU LUZON U
NEVARNA
KAČA,
NAOČARKA
ANGLEŠKA
PUSTOLOV-
KA-
ANNIE
(1847-1933)
ZMES ZA PRIPRAVO KRUHA
EVROPSKA
JEZIKOVNA
SKUPINA
IZPRAŠE-
VALEC,
ZBIRALEC
PODATKOV
GLAGOL
(LAT.)
IZVOR GLEDE NA NASTANEK
OTROŠKO
VOZILO,
TUDI
SKIRA
IZDELOVA-
LEC
OPEKE
ENKE
KARIN
SLOVENSKA
PISATELJI-
CA
(PEROCI)
JUNAK ROMANA JULESA VERNA
NORVEŠKA
GLASBENA
SKUPINA
AMERIŠKA
IGRALKA-
MARY
NEKDANJI DIRKAČ F-1 (PROST)
ZVEZA V ŠPORTU, TEKMOVALNA
SKUPINA
HRVAŠKI
PEVEC-
GORAN
KRAJ
PRI
KOČEVJU
ZNANO
ŠKOTSKO
JEZERO
EKVADORJU
Ji1
MESTO V TRŽAŠKEM ZALIVU
ROKOBORBI
KRALJEVIČ IZ MAHAB-HARATE
TONSKI
SISTEM,
CELIH
IN
POLTONOV
NIKALNI-
CA
MODERNI
INTERIERI
MESTO
V
KAZAHSTA-
MEJNA
VREDNOST
FUNKCIJE
(LAT.)
EGIPČANSKI
BOG
SONCA
ORNA
ZEMLJA,
ORANJE
(STAR.)
POLDRAG
KAMEN,
VRSTA
KALCEDONA
Portal Savinjska dolina
MINI SLOVARČEK:
IŽMA- reka v Ruski federaciji, Snd BESANT- Angleška pustolovka- Annie ENKLITIKA- beseda, ki nima lastnega poudarka TOLA- mestece v Ekvadorju AKMOLA- mesto v Kazahstanu
Savinjske novice tudi na Savinjskem valu!
Vsak petek ob 9.00 na 89,1 Mhz.
KUPON za brezplačni mali oglas do 10 besed v 4. številki SN
ime in priimek
naslov
NAROČ. ŠT.
Mill
Napovednik
•	Petek (20. januar), ob 18.00. Hotel Benda v Mozirju
Razglasitev športnika leta 2005 občine Mozirje____________
•	Petek (20. januar), ob 20.00. Športna dvorana Nazarje
Košarkarska tekma - Nazarje : Pivovarna Laško mladi (člani)___________________________________________________
•	Sobota (21. januar), ob 8.00. Zborno mesto Potok - Motorček
Zimski pohod na Tolsti Vrh___________________________
•	Sobota (21. januar), ob 9.00. Dvorana OŠ M. Vere Kamnik
Košarkarska tekma • Mavrica Kamnik : Nazarje (kadeti)
•	Sobota (21. januar), ob 11.00. Skakalnica na Ljubnem ob Savinji
Smučarski skoki za FIS kontinentalni pokal
•	Sobota (21. januar), ob 12.00 Logarska dolina
12. smučarski tek po Logarski doljni______________________
•	Sobota (21. januar), ob 19.00. Kulturni dom Gornji Grad
Planinski večer z diapozitivi
•	Nedelja (22. januar), ob 11.00. Skakalnica na Ljubnem ob Savinji
Smučarski skoki za FIS kontinentalni pokal
•	Nedelja (22. januar), ob 15.00. Športna dvorana Nazarje
Košarkarska tekma - Nazarje : Rudar (mladinci)
•	Ponedeljek (23. januar), ob 19.00. Dvorana Glasbene šole Nazarje
Koncert kitaristke Lucije Lavbič
•	Torek (24, januar), ob 17.00. Knjižnica Mozirje
Pravljična ura za otroke: Zakaj medvedki prespijo zimo?
•	Četrtek (26. januar), ob 18.00. Gostišče Vrbovec Nazarje Četrtkovi planinski večeri: Izleti društva in planinskega krožka
ŽIVALI - PRODAM
Prodam telici simentalki, težki 530 in 460 kg, pašni; gsm 031/565-444.
Prodam teličko simentalko in bikca sivca; tel. 583-51-15.
Ovna JS pasme prodam, starost 3 leta; tel. 03/584-10-30.
Prodam bika Ck pasme, teža 150 kg; gsm 031/481-234.
ŽIVALI - KUPIM
Kupim teden dni stare bikce mesnate pasme po 1000 sit/kg; gsm 031/676-833. Kupim kravo, bika, telico, teličko za zakol in bikce za nadaljnjo rejo; gsm 031/533-745. Kupim kravo, dobro molznico, visoko brejo ali po teletu, tel. 838-50-54.
DRUGO - PRODAM
Prodam: fižol sivček - 600 sit/kg, kislo zelje, repa; tel. 03/839-55-71, gsm 041/ 793-719.
Prodam dekliško obleko za prvo obhajilo; gsm 041/566-767.
Prodam dolgo maturantsko obleko, št. 38, bordo rdeče barve; gsm 031/641-810. Prodam monitor, cena po dogovoru; gsm 031/474-627.
Prodam TV staro 2 leti, znamke Schneider
ekran 50 cm, za 12.000 sit; tel. 83901-66. Ugodno prodam nov bar. TV gorenje AK 30 z ekr. - diagonala 55 cm; tel. 583-50-39. Prodam pinjo za pranje črev na el. motor; gsm 041/793-636.
Drva, mešana, razrezana na 30 cm, prodam; gsm 041/783-630.
Prodam bord - burton, velikost 154 cm, cena po dog.; tel. 584-52-65.
VOZILA - PRODAM
Prodam nissan sany 1.88; gsm 041/865-576.
Prodam renault megane 1,9 dei dinamic lux, I. 2003, bordo rdeč; gsm 031/776-303.
Prodam golf II let. 91, prevoženih 212.000 km, cena po dog.; gsm 041/ 904-527.
NEPREMIČNINE
Kupim starejšo hišo v Gornjem Gradu; gsm 041/281-368.
V najem dajemo hišo v centru Mozirja, inf. na gsm 041/382-944.
DELO
Dve zanesljivi osebi iščeta delo (čiščenje, likanje); gsm 031/602-075.
Naročniki Savinjskih novic najdete v tokratni številki letak z nagradnima bonoma za BREZPLAČNO ČESTIKO
v Savinjskih novicah v letu 2006 in skodelico kave v lokalu Caffe Tropic v Žalcu.
Berite Savinjske novice in uživajte v dobri kavici.
MORDA STE ISKALI PRAV TO
RTV SERVIS PURNAT
Hitro in kvalitetno popravilo vseh znamk televizorjev in radio aparatov. Purnat Zdenko, tel. 83-83-000.
RTV in knjigovodski servis, Zdenko Purnot s.p., Novo Naselje 43, 3342 Gornji Grad.
KMETJE, GOZDARJI
Gradimo gozdne vlake brez miniranja. Opravljamo tudi vsa ostala dela s strojno mehanizacijo ter kiper prevoze. Kvalitetno in poceni. BRLEČ, tel. 041/606-376.
Brleč Jakob s.p. - Avtoprevozništvo, storitve z gradbeno mehanizacijo, splošna gradbena dela, Nožice, Pionirska ulica 25,1235 Radomlje.
TV SERVIS IN PRODAJA TELEVIZORJEV Nudimo vam popravilo BTV Evelux in Gorenje ter prodajo BTV Eve-lux in SAT anten ter servis anten. Prašnikar s.p., 03/584-51-94.
Prašnikar Miro s.p., Elektroinstalacije in vzdrževanje elektro aparatov in naprav na terenu, Spodnje Kraše 30, 3341 Šmartno ob Dreti.
STEKLARSTVO BENDA Izdelava termoban stekla, velika izbira stekla, brušenje, vrtanje, fazatiranje, ogledala, uokvirjanje slik, montaža itd. Tel. 03/839-45-10, Gsm 031/302-121.
BENGLAS, d.o.o., Loke 33, 3330 Mozirje.
STEKLARSTVO TAMŠE, MOZIRJE Uokvirjanje slik, vitražna stekla, peskanje stekla, suho cvetje v steklu, vse vrste zasteklitev, fuzija taljenja stekla. Gsm 031/305-532, faks: 03/839-54-64.
Steklarstvo Tamše, Tamše Jaka s.p., Savinjska cesta 12,3330 Mozirje. HIDRAVLIČNE GIBLJIVE CEVI Izdelujemo hidravlične gibljive cevi s priključki za uporabo v kmetijstvu, gozdarstvu, industriji, za tovorna vozila... Gsm 041/354-505.
SVIP, Ivan Potočnik, Poljane 6, 3332 Rečica ob Savinji.
SADJARSKA KMETIJA ROJNIK Še je možen nakup jabolk idared in breaburen na Sadjarski kmetiji Rojnik, Podvrh 16, Braslovče, tel. 03/570-90-39 ali gsm 041/762-775.
ZAPOSLIMO ŠIVILJO
ali nudim šivanje na vašem domu. Tel. 838-80-45, gsm 041/680-832.
Weiss Andrej s.p., Rečica ob Savinji 97,3332 Rečica ob Savinji.
|S*
Éfl
Na obisku v Restavraciji pod Jakcem
Gorenje Gostinstvo, d.o.o.
Ob novem razstavnem prostoru Gorenja je bila lanskega oktobra izgrajena tudi največja in najsodobnejša restavracija v regiji. Zanimalo nas je, kako se v Gorenju Gostinstvu lotevajo trženja te res lepe restavracije in kaj je treba storiti, če želiš pripraviti kakšno prireditev v njej? O tem smo se pogovarjali z Vladom Verdnikom, pom. dir. za področje tržnega komuniciranja v Gorenju Gostinstvu, ki je za naše bralce povedal:
Takšne restavracije smo si v Gorenju Gostinstvu že dolgo želeli. Razlogov za to je bilo več. Gorenje se je prostorsko razširilo in za mnoge zaposlene je bila centralna jedilnica, kjer vsak dan strežemo malice, preprosto predaleč. Z novo restavracijo smo ta problem razrešili, hkrati pa pridobili izvrsten prostor, v katerem lahko uglajeno postrežemo skoraj 500 gostov. Restavracijo lahko s pomičnimi stenami razdelimo na tri dele in jo tako prilagodimo številu gostov. Ponujamo jo vsem, ki pripravljajo kakšen večji dogodek, na primer poroko, srečanje članov društev, delovno ali zabavno srečanje večjih kolektivov in podobno.
Ob pogoju, da naročnik naroči gostinsko storitev pri nas, kosilo ali večerjo za udeležence prireditve, je uporaba dvorane zanj brezplačna. Od otvoritve, v približno treh mesecih, je bilo že 30 večjih in manjših prireditev; od januarja letos pa že pridno zbiramo rezervacije za poroke, praznovanja osebnih jubilejev, letne skupščine in srečanja večjih društev in za podobne prireditve, kjer je vabljenih sto ali več gostov.
Oprema restavracije je odlična. Dvorana je ozvočena, prek centralnega računalnika je mogoče na velike ekrane (plazme) projecirati karkoli, od na primer strokovnih gradiv za seminarje ali tečaje, kot tudi zabavna in pozdravna sporočila gostom. Restavracija ima zelo velik parkirni prostor, dostopna je tudi invalidom in ker v neposredni bližini ni stanovanjskih objektov, zabava v Restavraciji pod Jakcem res nikogar ne moti. Tisti, ki bi si želeli pripraviti kakšno večjo prireditev pri nas, morajo samo poklicati na našo številko 041 745 216, lahko pa nam tudi pišejo na našo e-pošto qorenie.qostinstvo@siol.net, pa se bomo dogovorili. Je pa treba pohiteti. Ob naših prijaznih pogojih je zanimanja veliko, imamo že kar nekaj rezervacij, nekatere že za mesec junij 2006, zato izkoriščam priložnost in vabim vse tiste vaše bralce, ki ne vedo, kje bi po ugodnih pogojih pripravili prireditev z gostinsko postrežbo, da ne oklevajo in to naredijo z našo pomočjo v Restavraciji pod Jakcem.
Pa še naša ocena po ogledu Restavracije pod Jakcem v Velenju: Odlično!
M.Š.
VEČJA POROČNA SLAVJA, SREČANJA IN DRUGA PRAZNOVANJA LAHKO NAJBOLJE PRIPRAVITE V NAŠI NAJSODOBNEJŠI	^
RESTAVRACIJI OB NOVEM RAZSTAVNEM PROSTORU GORENJA.
Prednosti:
•	ODLIČNA GOSTINSKA OPREMA ZA POSTREŽBO OD 50 DO 500 GOSTOV;	POKLIČITE NAS:
« VELIKO PARKIRIŠČE, PROSTORNOST IN DOSTOPNOST RESTAVRACIJE;	041 745 21 6
*	PREVERJENA KAKOVOST IN KONKURENČNOST NAŠEGA CATERINGA.	GORENJE GOSTINSTVO, D.O.O.

vT
- ■
fjr?
M
[KULTURNO DRUŠffiVOJJlAZARJE
ZA /fa.ONM^IN IZVEN
! I
Kulturni dom Nazarje [Petek, 27.^jimuarja 2006, ob 20.00 uri 3
]\f r
ItoWUMT
KllM:
Prodaja vstopnic: BAR NAZARET I NAZARJE, OBČINA NAZARJE, MUZEJ | VRBOVEC, TIC MOZIRJE IN TRAFIKA GORNJI GRAD. INFORMACIJE: 031/375-074
S9.1
Celje - skladišče D-Per
7/2006
5000018337,3
ovtvvfskl vfll—^
Poslušajte nas vsak dan od 5.30 do 10.00 in 14.00 do 19.00.
Radio Goldi Savinjski val d.o.o., Dolenja vas 83,3312 Prebold
W	Odprto:	i %
M	pon. ‘ Pet- °d8-do "fe-	I
J	in od 14. do 19. ur®
£ V	__sob: od 8. do 12. uri	|
C3 f~C)Či	Ob gotovinskem
nakupu vas
_________________________ bomo nagradili!	P
TRGOVINA Z OBUTVIJO ZA VSE GENERACIJE
v prodajnem centru HOLES Nazarje, tel. št. 839 02 55
onsrrBV ira ms«®»«*
SVEČANE EPCEDCLO^racojSTI
GK<®Ur SW, MATURANTSKI CP0.SŠS
VABLJENI V PICERIJO IZOLES 031 892 685 od pon. do pet. pečemo pice že od 9. ure dalje
~ /
fjnnjnn v sodelovanju s
organizira
I. PRVENSTVO ZGORNJE SAVINJSKE DOLINE V BOWLING!!
v nedeljo, 29. januarja 2006, ob 10.30 uri v Planetu TUŠ Celje
PRIJAVNICA za 1. prvenstvo Zgornje Savinjske doline v bowlinqu		
Ime in priimek:		
Naslov:
Telefon:
Tekmovanje bo potekalo posebej v moški in posebej v ženski kategoriji. Prijavijo se lahko vsi občani s stalnim bivališčem v Zgornji Savinjski dolini.
Starostna meja je 14 let.
Nagrade:
1.	Nagradni bon TUŠ v vrednosti 7.000 SIT
2.	Nagradni bon TUŠ v vrednosti 5.000 SIT
3.	Nagradni bon TUŠ v vrednosti 3.000 SIT
Predhodna prijava je OBVEZNA s prijavnico ali na elektronski naslov savinjske@siol.net. Za dodatne informacije pokličite 839 07 90.
OSREDNJO KNJ. CELJE