Spomini na Dunaj in okolico. Posnel po evojem dnevniku Josip Levičnik, Ijudski učitelj. (Dalje.) Moje naŁelo: Kar lepega vidiš, hvalevrednega sj.šiš, Uorlitnega skugiš, sapisi! — Fo tej poti otmtss marsikaj pozahljivosti, in postavljau hkrati sam sebi staloi »pominek po prislovici latinski: ,,Litera scripta manet", ali po našem: ,,Zapisana čerka ostaiie". V duhu nahajamo se na glavnem kolodvoru cesarske metropole Dunaja. Navadno si ptujci, ki pridejo v to velikansko mesto (ali tudi v kaki drugi znameniti kraj), kupijo v knjigarnab katero zmed mnogih knjižic, ki popisujejo na drobno vsako količkaj znamenito stvar in te knjižice jim služijo tako rekoč kot kažipoti po postranih oddelkih mesta ali okolice. Je pa res to tudi vsakemu svetovati, ki se tacega pripomočka posluževati ume. Navadno imajo namreč take knjižice kot prilogo načert mesta; tudi zetnljevid okolice je nekateritn dodan; in po teh prilogah se vsakikdo dovolj lahko orientira, ki ima količkaj razuma o zemljevidih. Da učitelje štejem v versto tacih zvedencev, se ume samo po sebi. — Verh tega si pa človek take knjižice kot druge spominke še čez leta in leta rad ogleduje. Ako razgernemo kaki novejši načert Dunaja (Plan von Wien) pred saboj, vidimo, da je razdeljen v 9 okrajev. Zdi se vsaj meni to dokaj bolj modro, kot prejšnja razdelitev, ki je štela 4 notranjo-mestne raz- delke, in nič naanj kot 34 predmestij. Po novi vravnavi se šteje zdaj celo notranje mesto kot pervi okraj. Ondi, kjer so svoje dni opasovali znotranje mesto po treh straneh orjaška obzidja in globoki prekopi, se vidijo zdaj naj krasnejše ulice pod inieni: Stuben-, Park-, Kolovrat-, Karntner-, Opern-, Burg- in Schottenring, ter raste na teh mestih, bi djal, vidoma iz tal ^novi velikanski Dunaj", t. j. cele verste prezalihpalač in orjaških poslopij. Severo-vzhodno stran notranjega inesta zavaruje Donove dereči oddelek, ki se spodaj vasi nNussdorf" loči od glavne reke; ob ravno imenovanem oddelku pa se vije znani Franc-Josefs-Quai. Od južnih pokrajin prišedšini popotnikom so naj bližji: IV. okraj imenovan ,,Wieden"; V., imenovan »Margarethen", in oddelek III. okraja imenovanega ;,Landstrasse". Ti okraji tedaj, kakor tudi mala, pa baje mnogokrat dovolj budomušna rečica ,,Wienfluss" opasujejo glavno mesto proti jugu. Proti vzhodu leži večina že imenovanega III. okraja ,,Landstrasse" in deloma tudi oddelek II. okraja ali ,,Leopoldovega mesta" (Leopoldstadt); proti severju sta večina Leopoldovega rnesta z obširnimi sprehajališči (k. k. Augarten) v ozadju, kakor tudi IX. okraj, imenovan »Alsergrund"; proti zapadu pa so poslednjič VI. okraj nMariahilf, VII. okraj aNeubau", in VIII., imenovan „Josefstadt" (Jožefovo mesto). — Toliko po večjem o glavnih oddelkih cesarskega mesta Dunaja; bolj natančno pa o posamesnih govoriti bi bilo pač preobširno, in to tudi ni moj namen. Za malo soldov si namreč lahko vsakikdo kupi lično knjižico, ki mu bo vse to na drobno razložila, polabkavala pa mu h krati hojo skozi ogromni Dunaj, ter služila mu. kakor sem že spričetka današDJega spisa rekel, kot kažipot po raznih razprostranih oddelkih notranjega raesta in obširnih predmestij. Po tem precej obširnem vvodu naj prestopim sedaj k svojemu malemu dnevniku, ki shranjuje marskako za me prijetno in nepozabljivo »notico", ter naj povem zaverstoma mojim dragim sobratom kaj iz njega. 1869. 9. dan avgusta. Politehnika. Karolova cerkev. Ressel-evi spominek. — Politehnika, veliko, zalo, palači enako poslopje v videnskem (IV.) okraju, je bila postavljena 1. 1818. po neumerljivem cesarju Francu L, staremu očetu sedajnjega svetlega cesarja Franc-Jožefa L, ter je posvečena višji obertnijski izobraženosti, kar kaže tudi umetno okinčano čelo njeno z nemškmi napisom: nDer Pflege, Erweiterung, Veredlung des Gewerbfleisses, der Biirgerkiinste, des Handels. Franz der Erste". To poslopje je za ogledovanje priročno vsem, ki pridejo iz južnih krajev na Dunaj; zlasti učitelji naj ne gredo mimo, da bi si ga ne ogledali. Prijazni portir, zalo-krepki Moravan, je rad na službo vsakemu, ki si znainenitosti tega višjega učilišča ogledati želi. Obiskovalcem svetujemo, da si med drugira sprosijo dovoljenje, ogledati si bogate mineralne zbirke, ki se nahajajo v mnogih sobah pervega dvora pri tleh (vhod v desnem voglu). Viditi so ondi raznoverstna kamenja za tlake, zidarije, drago-izverstne mineralije in kristali, ponarejeni povetrinjaki (Modelle von Meteorsteinen), ponarejena žlahtna kamenja; raznoverstne seli, premogi, riide (tudi iz Kranjskega); zobje predsvetnih žival; okamnine raznih školjk, živalskih kosti, čepinj, ter tacih prečudnih zverad, kakoršnih naše dni ni nikjer več videti, in bi si jih mi slikali za strahove in prikazni, itd. itd. itd. Tudi knjižnjica je sklenjena s tem res kaj dragocenim muzejem šolskih pripomočkev za poduk v naravoslovju. — Uk kemije, fizike, gospodarstva ima zopet v drugih prostorih svoje bogate pripomočke; — z eno besedo: katerega kolj žene vedoželjnost v politehniko, naj bo zagotovljen, da zadovoljen bo zapustil to poslopje, v katerem šolati se mi je bila prilika skozi 7 tednev 1. 1869. in kateri čas štejem kot najsrečnejšega zmed vsega mojega življenja. Gotovo ni bilo brez globoko-verskega čuta ia namena, da je rajni pobožni cesar Franc I. politehniko dal pozidati v neposredni bližavi eneganajlepših dunajskih svetišč, prezalo Karol Boromejeve cerkev namreč; in zlasti kdor danes bližno soseščino ravno imenovanih dveh poslopij nekoliko globokejše premišljuje, skoraj da sliši v duhu iz podzemeljskih rak dunajsko-kapucinske cerkve iz sicer nemih, pa vender še vedno spoštovano-čislanih ust tega v Bogu spijočega vladarja govoriti besede: »Cerkev in šola hodite naj roka v roki!" Karol Boromejevo cerkev zidal je slavno znani cesar Karol VI., oni za prid svojih podložnikov ves zavzeti deželni o6e, ki bo zarad mnogoterih po svojih deželah izpeljanih občekoristnih stavb pomnjen, dokler se bodo šteli veki. Leta 1713. je Dunaj britko zdihoval pod stiskami strahovite kuge, in pobožni cesar Karol storil je bil zaobljubo, da ako Bog reši njegovo ljubo stolno mesto smertne šibe, postaviti mu hoče krasno svetišče v zahvalni dar. In da je svetli gospod ostal zvest obljubi svoji, svedoči napis uad zalim od korintinških stebrov podpiranim cerkvenim portalom: ,,Vota mea reddam in conspectu timentium Deum(Pred obličjem bogaboječih spolnoval bom obljube svoje). Derzovito v zrake kipeča visoka kuplja mogočno krije podolgo-okroglasto ladijo veličastnega, v romansKem slogu postavljenega dvastolpnega svetišča; spredaj ob straneh postala pa stojita prosto na vsaki strani še po en 141 Čevljev visoki steber. Obadva sta nadana čez in čez z bazrelief-i, kazaje po celi višavi svoji poglavitne dogodbe iz življenja cerkvenega patrona sv. Karola. *) Kdor je prijatelj lepih cerkvenih stavb, naj se potrudi tudi v znotranje prostore tega svetišča; gotovo mu ne bo žal za tu pomujeni *) Čigto enaki steber so bili postaviii v Pariza Francozi svojemu preslavljenemu cesarju Napoleon-u I. v čast. Al časi se spreminjajo, in ,,Hosana" se le prerado spremeni v ..Oucifige". Zadnji gtrahoviti Pariški punt je namreč prekncnil ta slavokip v razvaline in prah. Tako plačuje svet. P i s a v e c. čas. Štukaturnih olepšav, krasnih presnih malarij; marmeljna in zlatnine bo vidil toJiko, da prisiljen bo rečti: Da, gospod, ki je postaviti dal Najvišjemu v čast ta zali tempelj, res ljubil je v najlepšem pomenu besede lepoto hiše Njegove. Hvalevredna vravnava pri pozidanju ,,novega Dunaja" je zlasti ta, da se po širjih ulicah in tergih zasajujejo drevoredi in perivoji, kjer je le kolj moč. Ljudje so s tem vsaj nekoliko obvarovani hude vročine, katera po nekaterih raestih zlasti o poletnih pervih popoldanskih urah neizrečeno hudo pritiska, in jim skoraj ne dopušča pokazati se na dan. Mali perivoj nasajen je tudi pred politehniko, in lične klopi kaj zapeljivo vabijo šolsko mladino in tudi ostalo občinstvo v svojo mikavno senco. Ob sredi tega perivoja postavljen je na visokem kamnitem postamentu bronasti kip slavnega Jožefa Ressel-a, rojenega Slovana (iz mesta Chrudim-a na Češkem), ki je znajdel barkino vertilo (Schiffsschraube), kakor kaže latinski napis, in se po naŠem glasi: nJožefuResselj-nu, avstrijanskemu rojaku, kteri je zmed vseh pervi zavito (polžasto, vertilasto) kolo rabil v poganjanje parnikov 1. 1827. — Spominek postavili 1.1862". Tega bistroumnega moža je vhitela, popotujočega skozi Ljubljauo, ondi gotovo prezgodnja smert, in mu trohnijo koščice na Št. Krištofskem pokopališču. Naj časteni mož mirno počiva v hladnem krilu zemlje slovenske! (DalJe prihodnjič.)