BCranjsfce Ąesti. —r— Ustanova za vpokojene kranjske učitelje. Z začetkom koledarskega leta 1917 se podeli od umrlega c. kr. svetnika deželne vlade Ivana Mahkote napravljena ustanoviai za ubožne vpokojene ijudskosolske učitelje na Kranjskem v letneni znesku 150 K. — Pravico do te ustanove iinajo Ijudskošolskl učitelji na Kranjskem, ki so niorali zaradi bolezni osta.viti službo1, preden so dosegli 10 službenih let; potem taki, ki so bili zaradi bolezni vpokojeni pred dokončatno 40 letno službeno dobo; končno taki vpokojeni učitelji sploh, ki so zaradi bolezni ali iz drugih vzrakov brez lastne krivde v ve- liki bedi. — Pravioo podeljevanja ima c. kr. deželni šolstoi svet za Kranjsko. — Primermo opremljeme prošnje jfe vlagati najpozneje do 1. oktobra 1916 na c. kr. deželni vladi v Ljubljani. —r— Z Breznice nam pišejo: V nekrologu pokojne tovarišice Minke Vilmanove v »Učiteljskem Tovarišu« z dne 8. sieptembra 1916. je pogrešena trdjitev, da ni našla miliosti za definitivno nastavljenje na šoli na Breznici, in da jo je to bolelo in pospešito razv!of njene bolezni. Zakaj, kaikor trdi znani nekrologist že sam v svojeni opisu, je pokojna tovarišica maturirala leta 1909, a na šoli na Breznici ni že od 19. februarja 1909. praznegai učn<ega mesta zai definitivno nastavljenje (zadnji je dekret c. kr. dež. šol. sveta z dne 19. februarja 1909, št. 60), zato se pokojnicai kot razumna in res prava tovarišica ni mogla potegovati. — Toliko javnosti zaradi ljube resnice. —r— V proslavo 86. cesarjevega rojstnega dne je priredila deška in dekliška ljudskai šola v Kranju v Ljudskem domu javno šolsko slavnost dne 17. in 20. avgusta, obaikrat z istim vzporedoni. Slavnost se je pričela s slikovito živo sliko, ob kateri so se kianjali učenci in učenke Njegoveinu Veličanstvu. Zanosno je ziaizvenel ob teiji sliki mladostni spev »Živi svetli cesar naš!« Temu je sledil E. Adamičev »Venček hrvatskih narodnih pesrni«. Sedem kratkih, a lepih in karakterističnih brvatskih popevk je nanizanih v njem. Pesmi v venčku, spreinljanje s klavirjern in hann/onijem, so ugajale taiko, da so se morale ob drugi prereditvi ponoviti. Solospeva, dvospev ter enoglasni in dvoglasni zbori učinkujejo zaradi sorazmerne sestave. H koncu se je izvajaJ Josip Petzov »Habsburški rod«. To je melodiozna slavnostna spevoigra z deklaimacijami, solospevi, dvospevi ter z cnoglasnimi in dvoglasnimi zbori, sestavijena s Sipremljevanjem klavirja in harmonija. Sestoji iz 7 delov: Rudolf Habsburški, Oton Veseli, Maksimilijan, Marija Terezija, Jožef II., Franc I. in Franc Jožef I. Za vsakega vladarja je prikro'jena njegovemu življenju primerna deklamacija in pesem. Zgodovinske podatke so prav nazorno pojasnievalc po ena, dve do šest skioptičnih sliik. Učenke in učenci so bili v prednašanju pesnii dobre in sigurne deklamatorice in deklamatoirji, za katerinii niso zaostajali mladi pevci in pevke, ki jih je bilo 45. Fino in z občutkom je spreinljlatla na klavirju pevske tocke gospicai Irma Mayrjeva, na harmoniju pa z isto spretnostjo igral tovariš Karel Mahkota, c. kr. učitelj iz Trsta. Pri skioptikonu je bil tovariš nadučitelj Fran Ivanc, pevske točke je naštudiral in vodil — kakor doslej vedno pri enakih prireditvah — tovariš učitelj Vilibald Rus, drugemu doniačemu učieljstvu pa je bil porazdeljen ves oistali posel. Obe šolski slavnosti so posetili gospodje čaistniki iz Kranja in okolice, zastopniki raznih uradov in meščani v mnogobrojnem številu. Čisti dohodek, ki je znašal 293 kron, se 3Q oddal v vojne dobrodelne namene. —r— Šestinosemdesetletnico cesarjevega rojstnega dne je slovesno praznovala šolska rnladina v Cerkljah na Goreniskem dne 13. in 15. avgusta. Največja šolska soba; kjer se je slavnost vršila, je bila okrašena z zelenjem ini z raznimi grbi. Najprej se je uprizorila Ang. Zdenčanova igra »Cesarjeva podoba«. Glaidko, ljubko in neustrašeno je tekla govorica tem cerkljanskim malini igralcem. Iz znane E. Adamičeve spevoigre »Slava cesarju Francu Jožefu I.« se je pel samo I. del, ki pa je bil slavnosti primerno izpremenjen. Dečki, opravljeni v vojaški uniformi, so zapeli dovršeno 8 enoglaisnih m dvoglasnih vojaških narodnih pesmi. Vmes pa soi se vrstile dobro naštudirane deklamaclje, prednašane toplo in s poudarkom. Pesini je spremljal nai klavir tovariš nadučitelj Josip Lapajne, on je vodil vso prireditev in je imel ob pričetku slaivnosti tudi globoko zamišljen slavnostni govor. Šolska soba je bila obakrat natlaoeno polna domačega ljudstva; prvo prireditev pa je počastilo s svofo navzočnostjo tudi mnogo g^ospode iz Kranj^a ter nekaj gospodov častnikov in vojakov, na čelu jim gospod podpolkovnik Milavec. Čisti dobiček v znesku 207 kron je prejel zaklad za vdovie in sirote padlih junaikov. —r— Osebna vest. Naučni minister je imenoval šolskegai ravnatelja v Spodnji Šiški Franca Lavtižaria za okraijnega šolskega nadzornika za slovenske Ijudske šole v mestnem šolskem okraiju Lijubljana za; ostalo funkcijsko dobo. —r— Iz ljudskošolske službe. Na Dobravi pri Kropi je irnenovana za suplentinjo bivša suplentinja v Dražgošah Vai- lentina Tepinova, ker je odrinil v vo-jaško službo učitelj Peter Jocif. — Zacasna učiteljica na štirirazrednici v Litiji je postaJa učiteljska kandidatinja Einilija Wurzbach pl. Tannenberg. — Vpokojen je s koncem avgusta nadučitelj Franc Zaman v Hrenovicah. —r— C. in kr. okrožni šolski nadzornik v Užicah v Srbiji, ix>ročnik Drago Hude, nadučitelj v Starem trgu pri Kočevju, je postavljen od vojaške uprave za rnestnega komisarja istotain. —r— Za poročnika je imenoivan tovariš Alojzij L u š i n , učitelj-voditelj na Božjakovem v Beli Krajini. —r— Vse šole na Kranjskem, ljudske, meščanske in srednje, so po večini začele sredi tegai meseca z rednim poukioin. Na ljudskeh šolah poučujejo večinoma učiteljice, ker so moraJi učitelji pod orožje. — Pomavljalne šole se začno 16. oktobra.