Zborovanjc ,,Pedagogiškc(ja druStva", dne 5. kimovca v Novem Mestu. ^edagogiško društvo" je imelo dne 5. kimovca t. 1. ob priliki letnega zbora ,,Zaveze slovenskih učiteljskih društev" v Noveni Mestu svoje posebno zborovanje. Predno nadaljujem s popisovanjem tega znamenitega zborovanja, ornenjam le toliko, da je bil ta dan morebiti nov preporod za razvoj ,,Pedagogiškega društva" — ,,slovenskega pedagogišk ega slovstva"! Zborovanje se je vršilo v istem redu, kakor ga je določil obcni zbor in sicer: a) odborovo poročilo; />) razgovor o slovenskem pedagogiškem slovstvu; c) pojedini nasveti. Zborovanju je načeloval predsednikov namestnik in društveni tajnik, meščanske šole učitelj g. Josip Bezlaj, koji je v nagovoru in pozdravu povdarjal, da g. predsednik radi obilih poslov ni mogel v Novo Mesto priti. Dalje omenja v iskrenih besedah, da bi slovensko učiteljstvo vzajemno delovalo v prospeh in razvoj ,,slovenskega pedagogiškega slovstva", kajti le z združenimi močrni dospeli bomo na isto stopinjo, kakor n. pr. slična hrvatska društva ,,Savez" i ,,Pjedagogiški književni sbor". V to irae vse zborovalce najsrčnejše pozdravi. Po tem vsem iz srca govorečem nagovoru, presiopi g. predsednikov namestnik k dnevnerau redu zborovanja. Prečital se je zapisnik zadnjega občnega zbora, ki se je vršil dne 31. raal. srpana t 1. na Krškem. Glavne točke navedel sem že zgoraj pri opisu občnega zbora. Razgovor o slovenskem pedagogiškem slovstvu bil je jako živahen. G. predsednikov naraestnik omenja, da smo popred vedno rnrmrali o pomanjkanji denarja za izdavanje društvenih knjig; letos pak nas muČi še druga bolečina — in sicer priraanjkuje nam sotrudnikov in rokopisov. Letos izdamo odborniki še kake dve knjižici razne vsebine, — toda kako bode v prihodnje — pripomni g. tajnik, — ne vem, rečem pa kar naravnost: ,,Pedagogiško društvo potrebuje novih sotrudnikov in pisateljev." Kako je društvo delovalo do sedaj, je gospddi itak znano, obdelovalo je namreč sosebno splošno pedagogiko in risanje, nekoliko tudi jezikovno znanost in nekatere druge stroke, kakor zgodovino slovenskega ljudskega šolstva i. t. d. Učitelji slovenski pak še silno potrebujerao špecijelne metodike raznim predmetom in pedagogiških klasikov. Tukaj iraamo torej priložnost, da se dogovorimo bratovski, kako bi nam bilo moč to doseči V ta namen pak mora društvo podpirati i dalje vse slovensko učiteljstvo in razumništvo z mnogobrojnim pristopom in obilnirn naročevanjem društvenih knjig, kajti le potern nam bode tudi mogoče pisateljem primerno nagrado dati ter morda kacih 10—15 gld. plačati za tiskano polo. Dosedanji pisatelji dobili so le 200 gld. nagrade za pet letnikov in 155 gld. za posebne knjižice, kar gotovo ni veliko za 100 tiskanib pol. Pri občni razpravi o t.ej točki se oglasi prvi g. učitelj Štukelj, ter nasvetuje, da naj društvo izda posebno povabilo do srednješolskih profesorjev in do duhovnikov, v katerem jih prosi gmotne in duševne podpore. G. nadučitelj Porekar prečita resolucijo, vsprejeto pri češkoslovanskem učiteljskem shodu v Pragi, dne 7. vel. srpana t. 1. ter želi, da bi se nanjo oziralo tudi slovensko učiteljstvo. G. profesor Koprivnik izraža željo, ,,Pedagogiško društvo" naj se preosnnje tako, da bode ugajalo namenora Ijudskega in srednjega šolstva. G. nadučitelj Ravnikar podpira toplo ta nasvet, priporocujoč posebno izdajo pedagogiških klasikov. G. Stukelj misli, da naj bi se klasiki prevajali tako, da bi tudi kot prevod v predelani našim sedanjim razmeram priraerni obliki vstrezali ne le slovenskemu učiteljstvu, ampak tudi občinstvu. G. nadučitelj Toman priporoča v prvi vrsti slovanske klasike. Z nasvetom — oziroma priporočilom zadnjih dveh gospodov se strinja tudi g. Ravnikar ter še pripomni, gospodje naj le pridno podpirajo ,,Pedagogiško društvo" z raznirni spisi — in potem je smoter dosežen, po kojem vsi težimo. G. poročevalca veseli tako živahna razprava ter obljubi, da bode odbor uvaževal po raožnosti vse te nasvete ter storil potrebno. Društvu se pa pomaga najhitrejše s tem, da slovenski šolski pisatelji stopijo v krog sotrudnikov ,,Pedagogiškega društva." Kdor je pripravljen kaj pisati, naj se obrne do odbora ter pove predrnet, o čemer raisli pisati — in če je društvo pripravljeno vsprejeti spis. Ako pa ima kdo že gotov kak rokopis, pošlje naj ga odboru na Krško ter pove, koliko nagrade zahteva zanj. Mislira, da bode tern načinom vsem vstreženo. G. Štukelj predlaga še naslednji nasvet: ,,Sleharno slovensko učiteljsko društvo naj pristopi kot član ,,Pedagogiškemu društvu" ter naroči toliko izvodov knjig, kolikor ima dotično društvo udov. Da se to doseže, poviša naj se primerno letnino. Ta nasvet se je vsprejel jednoglasno. — Na to se prečita brzojavni pozdrav g. predsednika, nadzornika Gabršeka, ki je bil burno vsprejet; namestnik njegov g. Bezlaj pa zaključi današnje zborovanje ,,Pedagogiškega društva", zahvaljevaje se vsem vdeležencem za vsestransko zanimanje, z Živijo-in slavaklicem na presvetlega vladarja. Gašperetor.