TRST, sreda 22. maja 1957
Leto XIII . Št. 121 (3656)
PRIMORSKI DNEVHIK
Cena 25 lir
Tel. 94-638, 93-808, 37-338
Poštnina plačana v gotovini
UREDNIŠTVO:	UL. MONTECCHI it. 6, II. nad. — TELEFON 93-8*8 IN »4-63* — poitni predal 559 — UPRAVA: UL. SV. FRANČIŠKA it. 2* —	Tel.	MALI OGLASI: 20 lir beseda. - NAROČNINA: mesečna 480, vnaprej; četrtletna 1300, polletna 2500, celoletna 4900 lir.-FLRJ: izvod	10 mesečno 210 din.
St. 37-338 — Podruž. GORICA: Ul. S. Pellico l-II.. Tel. 33-82 — OGLASI: od 8.-12.30 ln od 15.-18. - Telefon 37-338 — CENE OGLASOV: Za vsak	mm	PoStni tekoči račun Založništvo tržaškega tiska Trst 11-5374 — ZA FLRJ: Agencija demokratičnega inozemskega tiska, Državna	zaloZDa Slovenije,
višine v širini 1 stolpca: trgovski 80. finančno-upravni 120, osmrtnice 90 lir - Za FLRJ za vsak mm širine 1 stolpca za vse vrste oglasov po 60	din.	Ljubljana, Stritarjeva 3-1., tel. 21-928, tekoči račun pri Komunalni banki v Ljubljani 60 . KB. 1 - 2 - 375 - izdala založništvo tržaškega	tiska IJ. zuz - irm
Molletova vlada podala ostavko zaradi nezaupnice v skupščini
Za zaupnico ie glasovalo 213 poslancev, proti zaupnici pa 250 - Molletova vlada je od vseh povojnih vlad bila največ časa na oblasti - Napovedujejo
se velike težave pri reševanju krize
»ker samo vojaški napor ne more biti odločilen)).
Na koncu je Mollet izjavil, da je politika vlade ena sama celota ter da je vlada priprav, ljena nadaljevati jutri svojo akcijo, če se sedaj v celoti sprejme njena politika.
Predsedstvo republike je pozneje objavilo sledečo izjavo: «Ministrski predsednik Guy Mollet je predložil predsedniku republike ostavko svoje vlade. Ker ni narodna skupščina po določilih ustave u-maknila predsedniku vlade zaupnice, ki mu jp je bila izrekla, mu predsednik republike ne bo mogel sporočiti, če bo lahko sprejel ali ne njegovo ostavko, dokler se ne
PARIZ, 21. — Francoska narodna skupščina je izrekla nezaupnico Molletovi vladi. Proti zaupnici je glasovalo 250 poslancev, za zaupnico pa 213.
Glasovanja se je udeležilo 463 poslancev. Ustavna večina znaša 298. Zaupnica ni bila torej zavrnjena z ustavno večino, vendar pa ni bil načrt zakona o novih finančnih ukrepih sprejet.
Seja skupščine je bila ta-kaj po razglasitvi izida glasovanja prekinjena in Mollet je odšel k predsedniku republike, kateremu je sporočil ostavko vlade.
'Nevarnost za obstoj vlade se je pokazala takoj ko so Pred glasovanjem zmerni poslanci sklenili, da bodo veči-glasovali proti vladi, ttfedtem ko so radikali skle-nili, da se bodo glasovanja vzdržali in da bodo za zaupno giascvali samo radikalni •ministri v vladi.
Takoj v začetku seje so Predstavniki posameznih sku-Pin podali izjave o glasova-11W. Predstavnik odpadniških radikalov Andre Monice je izjavil, da bo njegova skupina Sjasovala za zaupnico. Proti Vladi pa se je izrekel kmečki Poslanec Dorgeres D’Halluin.
Po izjavah še nekaterih dru-gin poslancev je predsednik vlade Mollet omenil francosko pritožbo v Varnostnem svetu v zvezi s Sueškim prekopom in zanikal trditve, da je vlada odločila za ta Korak iz notranjepolitičnih Vzrokov. Branil je tudi poli-?lko vlade v zvezi s sueško Krizo in v zvezi z Alžirom je svaril skupščino prea »nevarnostjo monakovskega kompleksa«.
•Rečeno je bilo, je nada-boval Mollet, da ravnanje Vlade v zvezi s Suezom m ■horda bilo realistično. Toda Ji. morda res, da smo leta 838 šli v Muenchen prav v Plenu zatrjevanega realizma? n da se je prav s to gesto Pospešila svetovna vojna?« V s francosko pobudo v - je Mollet trdil, da je ta
ze
unela uspeh, ker da se že
?Paža ((obnovitev zahodne so-
Udarnosti«.
la	dalje, da je par-
mfnt svoj čas odobril ra.--vlade v zvezi z napa-
dom'
,r na Egipt, in je zavrnil -."■°®bo desnice, da je vlada Preobremenila državno blagaj-0j°, *.s preveč pogumnimi so-ti/ i pobudami)). Kar se Jje Alžira, je Mollet pono-]ni’ .da je za razjasnitev po-
lož
b(v?Ja Potrebno izvesti svo-sp ne . volitve in doseči, da * večina obveže spoštovati avice manjšine Potrebni pa “? veliki napori na gospodar-in socialnem področju,
danes
Sp?riza	je	torej	re-
kajti nova vlada je m?,vljena in zaprisežena.
~ kar je glavno — *• °grama še ni objavila. A
Prav
po programu jo bodo
in miorda tudi obsuli in zrušili. Kako dol-sm • nJeno življenje? Na jPtosno pravijo takole: če n njen program omejen a upravne in najnujnejše df>Q nJn vprašanja v teh ^ setih mesecih, ki nas losei Prihodnjih volitev, do n*50 zgodi, da ostane Pa novega parlamenta, če in 1)0 spuščala v širši ■ odgovornejši program, ki Vlsel delno na levo in
GGY MOLLET
bo posvetoval, kakor je to o-bičaj«.
Kakor rečeno, se je za nezaupnico Molletu izreklo manj kakor 298 poslancev (ustavna večina). Toda Mollet je po razgovoru s predsednikom re. publike v zvezi s tem poroči lom izjavil med drugim: «Res je, da zaupnica vladi ni bila ustavno zavrnjena. Zavedam se težav, ki jih bo imel predsednik republike pri svojih posvetovanjih, in težav za se stavo nove vlade, toda potrjujem- svojo absolutno voljo, da vztrajam pri svoji ostavk) in pri ostavki vse vlade«.
Nekemu novinarju, ki ga je vprašal, kakšen je položaj francoskega zunanjega ministra sedaj v OZN, je Mollet
odgovoril, da «za sedaj je Pineau vedno zunanji minister Francije«.
Vlada, ki ji je predsedoval Guy Mollet. je bila od vseh francoskih povojnih vlad največ Časa na oblasti. Sestavljena je bila 2. marca 1956. Na oblasti je bila torej 15 mesecev in 20 dni, medtem ko je prejšnja vlada, ki ji je predsedoval Queuille, trajala 13 mesecev in pol. Ti dve vladi sta edini, ki sta bili več kot 12 mesecev na oblasti.
Guy Mollet, ki je glavni tajnik franco^ce socialistične stranke, je sestavil vlado po splošnih volitvah, na katere so socialisti šli skupno z radikali Menčes-Francea združeni v republikanski fronti.
Mollet je kot predsednik koalicijske vlade socialistov, radikalov, socialnih republikancev in UiDSR pri glasovanju o investituri dobil 420 giasov, to je en glas več kot Mendes-France, ki je 18. junija 1954 dobil investituro s 419 glasovi.
Značilno je, da so komuni-sti glasovali za izredna pooblastila Molletu v zvezi z Alžirom (450 glasov proti 76).
Pod Molletovo vlado je prišlo do nekaterih važnih dogodkov v povojni dobi: priznanje neodvisnosti Maroka (2. marca) in Tunizije (20. marca), vojaški napad na E-gipt in bombardiranje egiptovskih letališč (31. oktobra).
Vlada je sicer izboljšala socialno skrbstvo, s tem da je ustanovila sklad za podporo starim, revalutirala je pokojnine in uvedla tritedenski plačan dopust. Toda v času svojega obstoja je razpisala dve posojili in ogromni vojaški izdatki za vojno v Alživi so omogočili povečanje inflV cije. Finančni položaj Francije je zelo resen in vlada je predložila skupščini načrt o novih davkih, ki naj dajo 90 milijard frankov. Prav pri glasovanju o tem načrtu je dobila v skupščini nezaupnico.
Iz sedanje vlade so izstopili že prej trije ministri, in sicer Mendes-France, general Catroux in i>avary. Mollet je zahteval 34-krat glasovanje o zaupnici v skupščini in je vedno dobil večino. Toda 29. marca je postalo očitno, da je začel ugled vlade v skupščini padati. Dobila je komaj 33 glasov večine jn to zaradi tega, ker so se zmerni poslanci glasovanja vzdržali.
V političnih krogih so mnenja, da bodo velike težave pri reševanju sedanje krize. V poslanskih krogih se spra šujejo, ali ne bo morda An toine Pinay prvi kandidat za novega predsednika vlade. O-menjajo se tudi Francois Mit-terand in Rene Pleven, oba voditelja UDSR, Pierre Pflim-lin (MRP), Jacques Soustelle, bivški alžirski guverner in Rene Billeres (radikal). Nekateri pa so mnenja, da bo morda po številnih neuspelih poskusih Mollet ponovno pozvan, naj skuša sestaviti novo vlado. Vsa ta napovedova-
nja pa samo kažejo negotovost, ki vlada v političnih krogih po glasovanju v skupščini, ki ustvarja v Franciji novo politično praznino.
-—«»-----
Adenauer o Bulganinovem pismu
BONN, 21. — Na večerji, ki jo je priredil njemu na čast inozemski tisk, je kancler Adenauer nocoj izjavil, da je Bulganinovo pismo Molletu «nekoliko bolj prijateljsko od pisem, ki jih je dobila zvezna republika«. Dodal je, da je zadovoljen, ker niso v Franciji te note sprejeli kot poseben dogodek, (»kateremu bi bilo potrebno posvetiti posebno zanimanje«. Iajaviil je tudi, da ((take note ne prispevajo k ustvaritvi mirnega ozračja v svetu«.
Prva seja mešanega odbora
Včeraj so govorili samo o načinu dela
Danes pridejo na vrsto prva priporočila obeh vlad in pritožbe pripadnikov obeh manjšin ,
(Od našega dopisnika)
RIM, 21. — Včeraj zjutraj je prispela v Rim tudi jugoslovanska delegacija italijansko - jugoslovanskega mešanega odbora, sestavljenega v smislu Posebnega statuta londonskega memoranduma. člani italijanske delegacije pa so iz Trsta prispeli že v soboto. Danes je bil prvi sestanek mešanega odbora v palači Chigi. Kot smo že poročali, načelujeta delegacijama dr. Pasquinelli, načelnik urada za zveze z zunanjim ministrstvom v Trstu in generalni konzul FLRJ v Trstu Mitja Vošnjak.
Na današnjem sestanku so se člani obeh delegacij med seboj predstavili, nakar so razpravljali izključno o načinu dela odbora
na podlagi pravilnika, ki sta ga — kot je znano — odobrili obe vladi. Govorili so predvsem o postopku glede upoštevanja in proučevanja pritožb, ki so jih odboru predložili člani obeh narodnostnih skupin, in tudi kako bodo ravnali s priporočili, ki sta jih obe vladi poslali odboru. Današnji sestanek je imel torej samo proceduralen značaj in današnji sklepi bodo služili za podlago nadaljnjega delovanja odbora, šele jutri bo odbor začel s proučevanjem posameznih priporočil in pritožb, ki so predmet prvega zasedanja.
Odslej se bo odbor sestajal dvakrat na leto, toda tako, da bo prihodnje zasedanje v Beogradu.
A. P.
Odložena razprava o Suezu v Varnostnem svetu
Pineau ni uspel pridobiti Dullesa za francosko tezo
V dolgem razgovoru sta Pineau in Dulles govorila tudi o zadnjem Bulganinovem pismu Molletu
NEW VORK, 21. — Prvi govornik na današnji seji Varnostnega sveta, ki razpravlja o sueškem vprašanju, je bil avstralski delegat Walker, ki je pozval svet, naj v celoti podpre francosko stališče. Za njim je formoški predstavnik ponovil francosko tezo in dodal, da mora sedanji režim ob Sueškem prekopu biti samo začasen.
Egiptovski delegat Lufti je izjavil, da so njegove
prejšnje izjave jasno obrazložile stališče Egipta in da nima nič drugega dodati.
Končno je govoril še ameriški delegat Cabot Lodge, ki je izjavil, da se mora Varnostni svet še dalje ukvarjati s sueškim vprašanjem. Dodal je, da upa, da bo Egipt razpršil dvome, ki nastajajo v zvezi z egiptovsko izjavo.
Kot predsednik Varnostnega sveta je Cabot Lodge povzel zaključke dosedanje diskusije. Zatem je bila seja odložena, potem ko je francoski delegat pineau izjavil, da
Sugestije predsedniku vlade pri sestavljanju programa
Desnica pripravljena pomagati
Zolije vi demokristjanski vladi
Danes popoldne bo seja vlade, na kateri bodo izbrali številne podtajnike - V opoziciji bodo verjetno združeni komunisti, socialisti in socialni demokrati
(Od našega dopisnika)
RIM, 21. — Glavno zanimanje političnih opazovalcev vlada za vprašanje, kako se bodo stranke opredelile do nove enobarvne vlade. Stal\šča so več ali manj že znana in jasna, tako da se ve, da z leve vlada skoraj nima kaj pričakovati. Ni rečeno, da bi se vsa levica že a priori postavila proti vladi, vendar pa program nove vlade več kot gotovo ne bo zajel vseh tistih zahtev, ki bi bile pogoj za podporo levice.
Mnogo ugodneje kaže za vlado na desni. Monarhisti in misini se kar skupno posvetujejo, čeprav ne marajo, da bi se zdelo njih sodelovanje preveč tesno. V takem smislu se je tudi danes izjavil Michelini (MSI), ki je novinarjem naznačil možnost, da bi misini podprli vlado pod pogojem, da ne sprejme odprtja na levo ne v notranji ne v zunanji politiki. Pri tem pa je še poudaril, da bo stališče MSI neodvisno od stališča drugih strank. Toda to trditev je narekovala samo formalna previdnost. Desničarji hočejo, da bi se Zoli zavedal že pri sestavljanju programa, kdaj lahko računa na
Resolucija plenuma CK Poljske delavske partije
Proti rušenju enotnosti, dogmatizmu in sektaštvu
j. n° na desno, če bo to-, J •nihajoča vlada«, potem živuel° verjetno, da njeno ‘1‘jenje ne bo dolgo.
Pri
vsem tem pa se po-
ha pozornost javnega Zni-,eilJa obrača na novega -nanjega minjstra pello. bnn??,Ve zamisli o zunanji ho l Italije se niso ved-j strinjale z Martinovimi. eiQt, včerajšnje poluradno že ^‘o palače Chigi ga je seHoP?Z0ril0> naJ njene do-- anje politike ne spremi-
politike ne spremi atil’ Pa čeprav v okviri tu.,?., ^ega zavezništva. Pri-
he mu namreč nekakš-^ *ne-atlantske» namene v ip». 2 nevtralnim področ-to » Pfibliž io tako kot si ko ,amišlja Gaitskell. in ta-m '-?en°vane «demo-musli-Zao«S feza, ki jih baje ti^ arja Fanfani v poli-in , ho Srednjega vzhoda F-a“phčno še neke Mendes-krmnceovi zamisli podobne ip ^Pcije med Zahodom
n Vzhodom,
j« v C,anska demokracija si bari, kor naprtila z eno-v v,n° vlado veliko odgo-ln '°st. ki par bo še večja Ut* ® bi znala roditi prav slomi rega- če se b° na-Zp ‘“a na desno, kamor Jo ^ s«daj vabijo.
M	* * *
vinrf tem Pa je nastopila Pt-o va kriza v sosedni m-, beijl. Tam je položa. Ut8° bolj zapleten in ni Se«! ■ da bi novo vlado javili tako hitro kot pri
Resolucija obsoja tiste, ki obtožujejo vodstvo, da vodi politiko, ki škodi zavezništvu s SZ, in zavrača izraz < nato dni komunizem» ter sprejema Gomutkove gospodarske smernice
VARŠAVA, 21. — «Da bo dobro izpolnila svoje poslanstvo kot vodilna sila dežele, mora stranka predvsem prema gati Ideološke negotovosti in politično zmedo, ki je nastala v njenih vrstah«, pravi med drugim resolucija, ki jo je sprejel centralni komite Poljske delavske stranke ob zaključku svojega devetega plenarnega zasedanja.
Resolucija poudarja zvestobo vodstva stranke programu, ki je bil določen lanskega ok-toDra, zavrača dogmatizem in sektaštvo, ki sta napravila toliko zla deželi«, ter dodaja, da v sedanjem trenutku predstavlja revizionizem največjo ideološko nevarnost za stranko, ker seje dvom med člane stranke glede pravilnosti «graditve socializma«.
Zatem poudarja resolucija, da je potrebno boriti se proti reakcionarni nevarnosti, da je glavna naloga centralnega komiteja «okrepiti ljudsko demokracijo z razširitvijo njene socialne podlage z vključitvijo večjih množic pri izvajanju oblasti«.
«Toda stranka nasprotuje, da bi se dovolile demokratične svoboščine sovražnikom reži-mn«. Zatem obsoja resolucija izraz narodni komunizem, ki si ga je izmislila imperialistična propaganda, da bi sejala razdor med socialističnimi državami. Resolucija pravi, da • nacionalistično tolmačenje, ki se daje izrazu narodne suvere-i nosti, nasprotuje mednarodni
solidarnosti in poljsko-sovjet-skemu zavezništvu.
Centralni komite poudarja nato glede normalizacije odnosov med državo in cerkvijo, da «širaki verski tolerantnosti, ki se izvaja, ne sme slediti netolerantnost do tistih, ki ne verujejo« in izreka upanje, da bo kler zavzel ((bolj razumevajoče stališče do interesov naroda in ljudske države«.
Resolucija obsoja nato poizkuse, da bi se v stranki ustanovile razne skupine. »Stranka, poudarja resolucija, ne more’ ostati indiferentna do tistih ki spodkopavajo njeno e-notnost s tem, da obtožujejo vodstvo, da vodi politiko, ki škodi zavezništvu s Sovjetsko zvezo in diktaturi proletariata in da Je ta politika naklonjena vzpostavitvi kapitalizma. Toda stranka ne more dopustiti da bi nekateri obtoževali vodstvo, da se odpoveduje politiki suverenosti in socialistične demokracije«.
Na koncu našteva resolucija gospodarske naloge, ki jih je omenil Gomulka v svojem govoru 15. maja ob začetku zasedanja centralnega komiteja.  a«
Mac Millan o jedrskih poizkusih
LONDON. 21. — V izjavi v spodnji zbornici v zvezi s poizkusi z britansko vodikovo bombo je Mac Millan izjavil
da poročila, ki so jih čiobili po 16. matu, potrjujejo, da je poskus uspel tako s praktičnega kakor z znanstvenega stališča. Dodal je, da «ta eksplozija pomeni dejanski napredek v obrambni zmogljivosti Velike Britanije«,
Ko je odgovoril poslancem, kateri so zahtevali prekinitev poizkusov, je Mac Millan izjavil: «Določena je vrsta poizkusnih eksplozij in mi bomo nadaljevali naše poizkuse.«
Poudaril je nato, da so potrebne še številne študije o-koli vodikove bombe in je pripomnil, da je treba o sploš ni prekinitvi jedrskih poskusov razpravljati v razorožit-venem pododboru OZN ali pa neposredno med zainteresiranimi državami.
Mac Millan je dalje izjavil, da strokovnjaki še ne vedo, koliko poskusnih eksplozij bo potrebnih.
Voditelj opozicije Gaitskell je vprašal, ali namerava Mac Millan odgovorit' ali komentirati pobudo ministrskih predsednikov Indije in Cejlona, ki sta izdala poziv za takojšnjo prekinitev jedrskih eksplozij. Mac Millan je od-govor.l, da bodo o tem govorili na konferenci ministrskih predsednikov Common-wealtha, ki bo |ez nekaj tednov v Londonu.
JBHUZAjLEM, 21. — Izraelska vlada je nocoj sporočila da podpira Eisenhowerjevo doktrino za Srednji vzhod.
njihovo pomoč. In ker mu bo mnogo laže izpolniti zahteve cesnice, ki v bistvu niso ni-kake zahteve, se bo pač naslonil na desnico. Seveda pa Zoli vendar ne bo mogel na to pomoč računati povsem javno in odkrito, kajti demo-kristjanska levica bi težko živela v zavesti, da jo podpirajo fašisti. In končno — kako naj na to gleda sam Zoli s svojo nedvoumno antifašistično preteklostjo?
Jutri se sestane vodstvo PSI. Čeprav se je prej govorilo, da bodo socialisti počakali, da vidijo, kako se boco stvari razvijale, pa sedaj prevladuje mnenje, da bodo glasovali proti vladi. Da bi socialisti spremenili tako stališče, bi morala vlada nastopiti s programom, v katerem bi bile agrarne pogodbe z u-pravičenim razlogom, i^tano-vitev avtonomne dežele, preureditev državnega sektorja gospodarstva in jiolitika mednarodnega pomirjenja. Toliko pa od Zolijeve vlade skoraj ni mogoče pričakovati. Zato je zelo verjetno, da bodo to pot v opoziciji združeni komunisti, socialisti in socialni demokrati.
Prva seja nove vlade bo jutri popoldne. Ministri bodo imeli dovolj posla z izbiranjem novih podtajnikov. Izdelali bodo tudi prvi osnutek vladnega programa. Zoli je imel že danes posvetovanje s Piccionijem in Ceschi-jem zaradi imenovanja podtajnikov; sestanka se je u-deležil tudi podtajnik KD Ru-mor. Zoliju so predložili seznam 40 oseb, med katerimi naj izbira podtajnike. Prvotno je novi predsednik vlade napovedal, da bo število podtajnikov precej skrčil, sedaj pa se zdi, da bo moral pri tem nekoliko popustiti. Prej je bilo 36 podtajnikov; to število je nameraval Zoli skrčiti na 23: kompromisno število pa bo najbrž 30. Čudno in skoraj smešno pa postaja pri vsej stvari to, da sedaj na tajništvu KD gledajo pri določanju podtajnikov bolj na deželno pripadnost kot pa na kaj drugega. Tako je kandidatura nekega poslanca propadla, ker je doma iz dežele, ki ima v vladi že dva ministra. Značilno je, da sedaj večinska stranka kar na lepem vidi dežele, medtem ko doslej ni hotela pospešiti njihove ustanovitve kot to določa ustava.
V ostalem pa so danes dose danji ministri predajali posle svojim naslednikom. Vse to se je seveda opravilo z veliko prijaznostjo, čeprav v srcu najbrž ni bilo vsem prav prijetno, ko so se poslavljali od toplih minii trških stolčkov. Tudi Martino in Pella sta se dlje časa prijazno razgovarjala, toda za dva diplomata mora biti to samo po sebi razumljivo.
Zoli je imel razgovor s Pello. da sta se pogovorila o smernicah zunanje politike, nato pa se je sestal še s Tambroni-i jem. Ministrski predsednik 4*
danes opravil tudi vljudnostni obisk pri obeh bivših predsednikih republike, Einaudiju in De Nicoli, h kateremu pa je moral kar v Neapelj.
Minister brez listnice, ki bo skrbel za zveze s parlamentom, je danes že bil na vljudnostnem obisku pri predsedniku senata Merzagori, medtem ko k predsedniku poslanske j zbornice ni mogel; ta namreč sedaj potuje po Aosti in Piemontu.
O političnem položaju v Italiji pišejo v zvezi s sestavo nove vlade tudi številni inozemski listi. «Die Welt», najbolj razširjeni neodvisni nemški list iz Hamburga, piše med drugim, da je Pella že nekoč pokazal svetu na možnost neodvisne italijanske zunanje politike, in sicer tedaj, ko je ob višku tržaške krize, ne da bi se menil za zahodne zaveznike, zbral čete na jugoslovanski meji. To mu je baje prineslo velik ugled v najširših italijanskih plasteh. Sedaj pa bo najbrž z novo dejavnostjo skušal še povečati svoj ugled, piše o-menjeni list.
kovsko mino. Pri eksploziji sta bila ranjena oba častnika, ki so ju takoj prepeljali v bolnišnico OZN. Njuno živ-ljfenje ni v nevarnosti. Nesreča se je dogodila na improvizirani poti, ki jo uporabljajo jugoslovanska vozila nedaleč od kraja Rafaka.
Državni departma o konferenci štirih
WASH3NGTON, 21. — Predstavnik državnega departmaja je nocoj izjavil, da ameriška vlada za sedaj ne predvideva možnosti udeležbe na konfe-icnci štirih velikih, kakor je bila v Ženevi. Dodal je, da bi morali tako konferenco priipraviiti skrbno in v vseh podrobnostih, preden se lahko skliče z možnostjo uspeha.
Curziu Malaparteju se stanje izboljšuje
RIM, 21. — Zdi se skoraj neverjetno, da si je Curzio Malaparte po težki krizi že precej opomogel. Prof. Fru-goni, ki ga je danes preiskal, je celo dejal, da si je popolnoma opomogel. To je treba razumeti seveda samo glede na njegov zadnji srčni napad. Drže ga pa še vedno pod kisikovim šotorom. Toda Malaparte je dobre volje, sledi dogodkom s čitanjem časopisov in že sprejema tudi močnejšo hrano. Dejal je, da bo jutr: začel čitati tistih šest ali sedem sto pisem, ki jih je te dni' prejel z vseh koncev sveta.
* * k
TORINO, 21. — Upravni svet pri FIAT je sklenil, da v juniju razdeli delavcem in uradnikom nagrado po 19.000 lir, kot ((konkretno priznanje za prispevek pri kontinuiteti dela in tehniškem razvoju podjetja«. Na podlagi stanja podjetja bo upravni svet dode lil nagrado tudi v drugem polletju. Nagrada je bila u-stanovljena 1. 1954 in zadeva okrog 64.00Q uslužbencev Fiat,  «»----------------
Italijanska mladina
na obisku v N. Sadu
NOVI SAD, 21. — V Novi Sad je danes prišla delegacija italijanske mladine iz pokrajine Ferrara. Delegacija je gost mladinske organizacije novosadskega okraja.
Častnika Vuksanovič in Morgan ranjena pri El Arišu
EL ARIS, 21. — Včeraj dopoldne je vojaško vozilo v katerem sta bila opazovalec OZN major Morgan in jugoslovanski kapetan Milovan Vuksanovič, blizu demarkacijske črte naletelo na protitan-
mora Varnostni svet še dalje obravnavati to vprašanje in da bo o njem l»hko razpravljal na zahtevo enega svojih članov.
Danes se je pineau v Wa-shingtonu razgovarjal z ame-rikšim državnim tajnikom Dullesom 40 minut. Dullesu se je t.a razgovor zdel važen in je odložil na drugi dan svojo tiskovno konferenco. Toda kakor zatrjujejo politični opazovalci, Pineau ni mogel prepričati Dullesa o francoski tezi. Pineau je pričakoval od Dullesa podporo za francosko akcijo v Varnostnem svetu. Toča Dulles je potrdil ameriško stališče previdnosti, ki obstaja v tem. da je treba Egiptu dovoliti ((preizkusno dobo«. ZDA nameravajo namreč počakati, da vidijo, kako bo Egipt izpolnjeval prevzete obveznosti v zvezi z upravljanjem Sueškega prekopa. Zato se ameriški delegaciji v QZN ne zdi u-mestno obnavljati ostro polemiko.
Poleg sueškega vprašanja pa sta Dulles irj pineau govorila tudi o zadnjem Bulganinovem pismu Molletu.
Po razgovoru, z Dullesom pa je Pineau Skušal prikazati, da se Dulles strinja s francoskim stališčem. Izjavil je. d; se on in Dulles «v celoti strinjata o vseh vprašanjih, o katerih sta govorila«. Dodal je:
• Zlasti sva enaiko ocenila rešitve, ki naj bi se v sedanjih okoliščinah dosegle za izboljšanje položaja ob Sueškem prekopu.«
Odgovarjajoč na vprašanja novinarjev je Pineau poudaril, da na seji Varnostnega sveta lahko pridejo v ospredje novj elementi, ki omogočijo prilagoditev sklepov tem elementov.
Zatem je Pineau izjavil, da sta on in Dulles ugotovila «e-naikost pogledi glede začasnosti sedanjega statuta za poslovanje prekopa«. Dodal je,_ da Francija ni priznala položaja, ki je nastal z egiptovsko spomenico. #Gre za dejansko stanje in mi moramo misliti, je dodal Pineau, na bodoči položaj in prav o načinu, kako naj se najde rešitev, se jaz im Dulles strinjava.«
Med razgovorom nista omenila izraelskega vprašanja. Pineau je dejal, s tem v zvezi: «Meni je na tem, da se to vprašanje v celoti loci od sueškega vprašanja. Vprašanj, statuta Sueškega prekopa ni povezano z vprašanjem Srednjega vzhoda na splošno.«
Končno je Pineau izjavil, da med razgovorom nista on in Dulles imela naloge, da bi se drug drugega prepričala o utemeljenosti stališča obeh vlad in da je bil namen razgovora »iskati najboljšo mogočo rešitev sedanjemu vprašanju«.
Povedal je tudi, da sta z Dullesom govorila o prihodnjem potovanju predsednika francoske republike v ZDA. Ker bo on spremljal predsednika Cotyja na potovanju, bo imel priložnost nadaljevati razgovore z Dullesom o vprašanjih. ki »jih mi tradicionalno skupno proučujemo«.
Predstavnik ameriškega zunanjega departmaja je danes na tiskovni konferenci pritrdilno odgovoril na vprašanje, ali se strinja s tem, kar je povedal Pineau glede razgovora z Dullesom. Dodal je, da so izjave Pineauja ((prikazale pravilno sliko položaja«. Ni pa hotel dati drugih izjav o razgovorih med obema državnikoma,
 «»-------
  ...........
Tito o nalogah mladine
Do dobrih odnosov med FLRJ in vzhodnoevropskimi narodi mora neizogibno priti
name lastnosti vztrajnost,
smisel za kolektivno življe-
 „i_ nje itn trdna povezanost z
ravnateljem mladin- ljudstvom Kdor ima te last.
(Od našega dopisnika)
BEOGRAD, 21. — V razgovoru z
skega lista ((Mladost« je predsednik republike maršal Tito izjavil, da nekatere težave v mednarodnih odnosih s posameznimi državami ne bi smele vplivati na spremembo razpoloženja jugoslovanske javnosti do posameznih narodov bodisi na Vzhodu ali na Zahodu. «Naši ljudje, je poudaril Tito, zaradi nekaterih trenutnih težav v odnosih z nekaterimi vzhodnoevropskimi državami ne bi smeli izgubiti zaupanja do teh držav in se razočarati. Nasprotno, potrebno je stalno delovati za medsebojno spoznavanje, zbli-žanje in krepitev medsebojnega zaupanja. V tem smislu morajo stalno delovati tudi mladinske organizacije in mladinski tisk. Med mladino ne bi smele, kljub napačnemu ravnanju do Jugoslavije, nastopiti nekatere nagle spremembe v razpoloženju ali pa de-zorientacija, ker bi to oviralo razvoj prijateljstva z mladino teh držav. Zato ni treba posnemati niti tona niti načina pisanja mladinskega in drugega tiska nekaterih držav, katerim bo praksa pokazala, da ne delajo prav.«
Q perspektivi razvoja s Sovjetsko zvezo in vzhodnoevropskimi državami je maršal Tito med drugim izjavil: »Prišel bo čas, ki mogoče ni tako daleč, ko bodo naši odnosi dobri'. Do tega mora priti, ker drugače ne more biti- T1 odnosi se že sedaj zboljšujejo in če realno gledamo, mora priti do dobrih odnosov. Mi bomo napravili vse, da se to uresniči.« Tito je poudaril, da se na odnose Jugoslavije z nekaterimi državami mora gledati razvojno, skozi prizmo dolgotrajne bodoče dobe, skozi prizmo postopnega vsklaje-vanja metod in pojmovanja o mednarodnih odnosih. Za to pa je potrebno potrpljenje
Na vprašanje ravnatelja lh sta Soškiča, katere lastnosti je treba pri mladini negova ti, je maršal Tito poudaril, da s0 naj pozitivnejše revoluoio-
nosti. ni sposoben samo za junaška dejanja v vojni, temveč tudi za velika dela v vsakodnevnem življenju.
«Mladina se mora vzgajati v ljubezni do svoje domovine v borbi za mir in pripravljenosti žrtvovati življenje v primeru potrebe. Borba proti vojni je sestavni del jugoslovanske politike, toda tu se razume tudi pripravljenost mladine, da brani svojo domovino.«
Tito je dalje poudaril, da je mladino potrebno vzgajati v duhu internacionalizma, v duhu humanizma, da ljubi vse narode. Potrebno je razlikovati med državniki in včasih tudi med državami glede na to, kakšno stališče zavzemajo do Jugoslavije in v mednarodnih odnosih. Toda ne sme se delati razlika med narodi. «Naši odnosi z drugimi narodi, je poudaril Tito, morajo biti vedno prijateljski zato, ker so spopadi in nesporazumi med vladami začasna stvar in ne nekaj trajnega. Osnovno je vedeti in misliti, da se prijateljstvo ne ustvarja z nekaterimi trenutnimi dejanji, temveč z dolgotrajnim procesom stikov in prijateljskih odnosov.«
V zvezi z aktualnimi tekočimi nalogami jugoslovanske mladine, je Tito poudaril nalogo, ki jo ima posebno vaška mladina pri povečanju kmetijske proizvodnje, zatem važnost tehnične vzgoje in pomen prostovoljnih kolektivnih akcij, ki niso le gospodarsko koristne, temveč so vzgojne-ga značaja. Tito je poudaril potrebo sprejema najboljših mladincev, zlasti srednješolcev v ZKJ. V zvezi s tem je napovedal nekatere spre membe v statutu ZKJ, ki bo-do omogočile sprejem srednješolcev, ki nimajo še osemnajst let. Dalje je Tito poudaril še važnost filmov, kulturnih domov in drugih činite-Ijev za vzgojo mladine, i	B.	B.
Eisenhowcrjeva poslanica o pomoči tujini
WASHINGTON, 21. — Predsednik Eisenhower je poslal danes kongresu posebno poslanico, v sateri poziva obe zbornici. naj odobrita program za vojaško in gospodarsko pomoč tujini za finančno leto, ki se začenja s 1. judjem. Program določa 3.865 milijonov dolarjev. Eisenhower pravi, da bi odklonitev primernih kreditov za ta program spodbujala na napad in razočarala države prijateljice ZDA.
Predsednik poudarja, da so nakazila, ki jih zahteva, za 535 milijonov manjša, kakor jih omenja njegov načrt proračuna. Znižanje se nanaša na kredite za vojaško pomoč, toda ne bo zmanjšalo učinkovitosti te pomoči. Zatem pravi, da je program medsebojne o-brambe edini mogoč sistem «za svobodni svet spričo grožnje komunističnega bloka, katerega vojaška moč stalno narašča«.
Eisenhower omenja nato, da so ZDA v zadnjih osmih letih dale 17 mi’ijard dolarjev neposredne vojaške pomoči in da je ta pomoč pomagala ((svobodnemu svetu« postaviti na noge 200 divizij. ((Svobodni svet« razpolaga sedaj s 27 tisoč letali in z aktivno mornarico, ki šteje 2500 enot.
V zvezi s programom za gospodarsko in tehnično pomoč poudarja Eisenhower, da «ti programi pomagajo nezadostno razvitim državam, da politično in socialno napredujejo in ohranijo svojo neodvisnost«. Nato predlaga, naj se gospodarska pomoč odslej postavi na dolgoročno podlago, zato da bo imela večjo elastičnost in značaj trajnosti. V ta namen zahteva ustanovitev sklada za posojila za gospodarski razvoj Ta sklad naj bi služil za dolgoročna posojila nezadostno razvitim državam.
«Ta posojila, nadaljuje poslanica, ne bodo delala konkurence niti privatnim investicijam niti delovanju drugih bančnih organizmov, kakor sta Eksportna in importna banka ali Mednarodna banka.
Predsednik zahteva, naj kongres določi vsaj 500 milijonov dolarjev za ta sklad v letu 1957-58 in 750 milijonov za vsako od naslednjih dveh let.
Končno zahteva predsednik od kongresa, naj loči programe gospodarske pomoči od neposredne in posredne vojaške pomoči in naj vpiše kredite za vojaško pomoč v posebno poglavje obrambnega proračuna.
Odbor za nakazila predstav, niške zbornice je dane« pripo. ročal, naj se krediti obrambnega departmaja za bodoče finančno leto znižajo za 2 milijardi 586,775.000 dolarjev. Odbor pravi, da je treba upoštevati, da se zdi. da se je vojaška grožnja «proti svobodnemu svetu« zmanjšala z nekaterih vidikov. Ameriška pomorska sila pa je mnogo večja od sovjetske izvzemši podmornico. Poleg tega imajo ZDA letalsko premoč, kar se tiče bombnikov, medtem ko je Sovjetska zveza močnejša pri izdelovanju lovskih letal. Komisija dodaja, da Imajo ZDA prednost pred SZ, kar se tiče usmerjevanih izstrelkov na splošno, zlasti pa še medkon-tinentalnih izstrelkov, medtem ko se zdi, da ima SZ prednost, kar se tiče izstrelkov sreanjega donosa.
Eisenhower je v okviru tega proračuna zahteval 36.128 milijonov dolarjev.
 «« ------
28 mrtvih v ZDA zaradi viharjev
KANSAS CITY, 21. — Žara-di velikih viharjev v državah Kansas in Missouri je zgubilo življenje 28 ljudi. Guverner države Missouri je proglasil obsedno stanje na področju Kansas City, ki je bila najbolj prizadeta. V tem mestu so bile popolnoma uničene pet-najstnadstropno skladišče, ena šola m ena cerkev,
Vreme včeraj: N-ajvišja temperatura 24, najnižja 16,1, zračni tlak 1011,9, vlaga 35 odst., padavine 0,6 mm, temp. morja 16,1.
Vreme danes: Pretežno jasno vreme z delnimi pooblačit vami.
Tržaški dnevnik
Danes, SREDA, 22. maja
Helma, Milenko Sonce vzide ob 4.27 in zatone A 19.36. Dolžina dneva 15.09. Luna vzide ob 0.46 in zatone ob 12.28. Jutri, ČETRTEK^ 23. maja Deziderij, Željko
Na seji avstrijskega ministrskega sveta
Zunanji minister Figi poročal o zasedanju mešane podkomisije
Minister za promet predložil v odobritev zakonski osnutek, ki predvideva ustanovitev lastnega ladjevja
Agencija ANSA poroča, da je na včerajšnji seji avstrijskega ministrskega sveta poročal minister za zunanje zadeve Figi o prvem zasedanju mešane komisije, ki je bila ustanovljena na osnovi itali-jansko-avstrijskega sporazuma za izkoriščanje tržaškega pristanišča. Minister je izjavil, da je v gospodarskem interesu obeh držav ohraniti in povečati obseg blaga, ki se ga za Avstrijo raztovori odnosno natovori v tržaškem pristanišču in da morata zaradi tega obe vladi in odgovorni organi sprejeti potrebne ukrepe, da se v največji možni meri poveča ta promet. Avstrijski zunanji minister je nato podrobno poročal o vrsti vprašanj, o katerih je razpravljala mešana podkomisija, in dejal, da je komisija sprejela nekatere sklepe, ki se nanašajo na železniška vprašanja, na pomorski promet, pristaniške naprave, cestni promet, trgovinski tranzit in na poslovanje avstrijskih podjetij v Trstu.
V zaključku svojih izvajanj je minister podčrtal velik pomen, ki ga ima Trst za avstrijsko prekomorsko trgovino, ki se stalno razvija. Kot potrdilo je navedel, da je lam dosegel delež Trsta pri avstrijskem prekomorskem uvozu in izvozu 59 odstotkov. Nič manjši pa ni tudi pomen avstrijskega prometa za tržaško pristanišče, saj je znašal delež avstrijskega prometa v lanskoletnem celotnem prometu tržaškega prometa kar 77 odstotkov,
Ze med podrobnimi poročili o delu italijansko - avstrijske komisije za tržaško pristanišče smo objasnili, da ima ta komisija izključno posvetovalni značaj in ne more sprejeti sklepov, ki bi bili tudi formalno obvezni za avstrijsko odnosno italijansko vlado. Iz tega razloga mora sklepe komisije odobriti na eni strani avstrijski, na drugi pa italijanski ministrski svet. Vendar pa je obstajala v formalni sestavi obeh delegacij razlika, ker je imel avstrijski predsednik delegacije minister Platzer polna pooblastila, ki jih pa ni imel italijanski predsednik veleposlanik GuarnasceM. Kljub temu pa razprava avstrijskega ministrskega sveta nima samo formalnega značaja, saj priča o izrednem zanimanju in veliki pažnji, katero posveča avstrijska vlada vsem vprašanjem, ki se nanašajo na tržaško pristanišče In še posebej na avstrijski tranzitni promet, ki se razvija skozi Trst. To je razumljivo, saj Avstrija vztraja na strogi nevtralnosti iu skuša razvijati trgovske odnose prav s tistimi deželami, proti katerim predstavlja Trst skoro edino izvozno točko.
O delovanju mešane komisije za tržaško pristanišče mora sedaj razpravljati italijanska vlada, ki mora tudi praktično uveljaviti sklepe medna-iodne konference. Nedvomno ima pri tem italijanska vlada težje stališče, saj so Avstrijci kot koristniki pristanišča predvsem postavili razne zahteve, medtem ko leži na italijanski vladi breme, da te upravičene zahteve uresniči.
Poročali sm0 že, da gre z3 vrsto konkretnih vprašanj, glede katerih ni mogoče takoj doseči ugodnih rezultatov, glede drugih pa ne bi smelo biti nobenih odlašanj.
Tako ne bo moče čez noč rešiti vprašanja tržaškega pomorstva, saj mora o tem vprašanju razpravljati parlament, ki je prav sedaj podaljšal izvajanje starih konvencij med drž.avo in pomorskimi družbami PJN do 31. decembra 1957, s čimer je omogočil do konca leta normalno poslovanje teh družb in tudi normalne vožnje na lednih pomorskih progah To podaljšanje je bilo potrebno ln ga je zahtevala tudi Zveza jadranskih pristanišč, ker bi drugače parlament ne mogel proučiti zapletenega pomorskega vprašanja in bi v pra-
•iimitiiiiiiiiiiiiiiiiiiimiimiiiiiittiiiiiiiiiiiiiti
Slavka delavcev zidarske široke
Kakor smo že poročali bo jutri celodnevna enotna stavka delavcev zidarske stroke, ki spada v vsedržavni okvir sindikalnega gibanja za zboljšanje mezd in delovnih pogojev te stroke. Oo tej priliki je izvršni odbor pokrajinske Zveze zidarske in mizarske stroke nove Delavske zbornice CGIL naslovil javnosti proglas, v katerem so navedeni vzroki, ki so dovedli do stavke.
Do 9tavke je prišlo zaradi trdovratnosti delodajalcev, ki se sploh ne marajo pogajati in razpravljati o upravičenih zahtevah delavcev in ki so si v zadnjih letih nakopičili o-gromne dobičke. Gradbeni in-dustrijci so zaslužili v letu
1950 približno 220 milijard lir; leta 195(1 se je ta vsota zvišala na 550 milijard Ur. V zadnjih letih se Je tudi zvišala produktivnost dela. V letu
1951 je na primer sto delavcev zgradilo 177 prostorov, leta 195(1 pa kar 24«. Zaradi in. tenzivnejšega ritma dela je tudi vedno več nesreč. Nasprotno pa se je povprečni zaslužek zidarskega delavca v Trstu povečal v sorazmerju z letom 1951 le za 12 odstotkov. Zidarski delavci zaslužijo pri-bližno 170 lir na uro, zaposleni pa so le devet mesecev v letu.
ksi prepustil najvažnejše odločitve vladi in med njimi prav odločitev o razdelitvi prog med Tirenskim in Jadranskim morjem.
Prav tako spada v vrsto zapletenih vprašanj znižanje železniških tarif, saj zadeva po eni plati proračun državnih železnic in torej spada tudi v vrsto vprašanj, glede katerih je kompetenten parlament, po drugi plati pa zadeva zapletene mednarodne odnose z drugimi železniškimi upravami.
Kljub temu. da sta zgoraj omenjeni vprašanji zapleteni in da ju ni lahko rešiti, pa spadata nedvomno v vrsto najvažnejših vprašanj, od katerih rešitve je v največji meri odvisen razvoj tržaikega pristanišča. Mednarodna konferenca je pomenila pomemben korak k reševanju teh vprašanj. Ta korak pa ne sme ostati osamljen, temveč je treba narediti vse, da Trst končno pride do potrebnega ladjevja in da se urede železniške zveze med tržaškim pristaniščem in zaledjem.
Ostala vprašanja pa bi z dobro voljo in lahkoto rešili, saj ne zahtevajo zapletenih zakonskih posegov niti večjih finančnih izdatkov. V to vrsto spada ureditev cestnega prometa, zmanjšanje administrativnih zaprek pri carinskem poslovanju, ureditev pogojev za lažji razvoj trgovinskega prometa skozi tržaško pristanišče, omogočitev poslovanja avstrijskih podjetij v Trstu in omogočitev ustanovitve matičnega pristanišča za novo avstrijsko ladjevje v našem pristanišču.
Glede ustanovitve avstrijskega ladjevja je na včerajšnji seji avstrijskega ministrskega sveta minister za promet predložil v odobritev zakonski osnutek, ki predvideva ustanovitev lastnega ladjevja, ki bo vozilo pod avstrijsko zastavo. Min,->ter je poudaril, da je ta zakon postal potreben, ker so v zadnjem času prišle do izraza pobude za ustanovitev avstrijske mornarice in da je treba za to ustvariti potrebne zakonske pogoje.
Uspela stavka v čistilnici Aquila
Po referendumu v čistilnici Aquila in enotnemu sklepu sindikalnih organizacij je bila včeraj 24-urna stavka delavcev tega podjetja. Do stavke je prišlo zaradi trmoglavosti vodstva čistilnice Aqui-la, ki vztraja na odklonilnem stališču glede zahtev delavcev o znižanju delovnega urnika in sklenitvi dopolnilnega sporazuma, ki bi moral vsebovati izplačilo pomladanske nagrade, začasne mesečne doklade za vse uslužbence ter izplačilo celotne plače v primeru bolezni in nesreč.
Stavke so se udeležili skoraj vsi delavci, razer tistih, ki so zaposleni v obratu _«cra-cking«, ki so bilj stavke o-proščeni ter dober del urad-ništva.
Priprave na kongres Zveze kovinarjev FIOM
Sinoči je bila seja izvršnega odbora Zveze kovinarjev FIOM, na kateri so razpravljali o pripravah na kongres omenjene zveze, ki bo v Trstu 7., 8. in 9. junija.
O tem kongresu in o stavki italijanskih železarjev, ki bo jutri, ter o vprašanju znižanja delovnega urnika, bo govora tudi na tiskovni konferenci danes ob 1Q. tiri na sedežu omenjene zveze v Ul. Zonta 10.
Konkretni predlogi za rešitev gospodarskih vprašanj
Obširen seznam raznih ukrepov v okviru «Vanonijevega načrta»
Ubčinska komisija za Vanonijev načrt je pripravila 15 predlogov, ki bi jih bilo treba le še izpopolniti
Večkrat smo že pisali o delovanju občinskih komisij, ki so bile ustanovljene zato, da se bodo ukvarjale zlasti z gospodarskimi vprašanji mesta in področja. Med temi komisijami je tudi komisija za «Vanonijev načrtu. Ta komisija, ki se je do začetka občinske krize redno sestajala in zbirala dokumentarno gradivo o gospodarskih potrebah mesta, ki bi jih lahko reševali v okviru »Vanonije-vega načrta*, je zaradi krize v občinski upravi, kot vse ostale komisije, nrenehala z delom. Njeno delo in zbiranje gradiva je zelo važno, saj bi moral: do prihodnjega meseca poslati v Kirn konkretne predloge za rešitev tržaških gospodarskih vprašanj v okviru omenjenega vsedržavnega gospodarskega načrta. Na žalost pa se je njeno delo ustavilo prav v času, ko so bili v glavnem sestavljeni že skoraj vsi predlogi, ki bi morali biti le še podrobno obdelani.
Poročali smo že o predlogih za povečanje pomorskega, železniškega, cestnega in zračnega prometa, za poveča-I nje industrije in zlasti indu-
Drevi ob 18. uri bo seja tržaškega občinskega sveta, na kateri bi morali izvoliti novega župana m nov občinski odbor. Kot smo že včeraj poročali, demokristjani bodo ponovno kandidirali za žuoana inž. Bartolija, čeprav je na zadnji seji občinskega sveta dobil samo 23 glasov na 60 svetovalcev. Tudi drevi se Bartoliju ne obeta kai boljšega, Po dosedanjih stališčih posameznih strank, inž. Bartoli lahko računa samo na glasove svojih kolegov in na podporo enega liberalca in dveh monarhistov. Torej še vedno samo na 23 glasov, kar pa je premalo, da bi bil izvoljen za župana. Zakon določa, da mora biti Župan na prvi seji občinskega sveta izvolien z absolutno večino glasov. Zato se pričakuje, da bodo morale biti volitve župana preložene na petkovo sejo, ko bo zadostovala relativna večina Kljub temu pa bo današnja seja zelo zanimiva, saj ni izključeno, da bo poleg Bartolija kandidiral že kdo drugi, kar se je zgodilo tudi na pretekli seji, ko je bil izvoljen za župana prof. Dulci, ki pa je takoj podal ostavko.
Tajništvo PSDI nam je sporočilo, da se je sinoči sestalo vodstvo stranke. Na sestanku so poudarili, da PSDI nasprotuje ponovni obnovitvi štiristrankarske koalicije in kandidaturi inž. Bartolija za Župana. Obenem pa vodstvo PSDI meni, da je edina rešitev krize v okviru demokratične solidarnosti.
#Vodstvo z zadovoljstvom u-gotavlja — je rečeno v poročilu — da se je stališče republikancev zbližalo stališču PSDI glede podpore skupin demokratične levice in MEN občinskemu socialnemu programu, ki so ga sestavili tajništvo stranke in socialdemokratski občinski svetovalci. Vodstvo je izrazilo svoje obžalovanje, da je novo demo-kristjansko vodstvo odklonilo rešitev občinske krize, kot je to predlagal na zadnji seji občinskega sveta prof. Dulci-Hkrati pa poudarja, da ta odklonitev odpira vrata nedemokratičnim rešitvam krize, in sicer enobarvnemu odboru s podporo desničarskih strank, ali prefekturnemu komisarju.
Vodstvo socialdemokratske federacije je pooblastilo občinske svetovalce, naj se u-prejo enobarvnemu odboru in
llllllllllllllllllllllllllllllllllllllllllllllIllIlllllllllllllIMIMIIIIIIIMIIIIIIIIIIIIIIIIIIIlllllllllltlllllllllll
Danes pred ustavnim sodiščem v Rimu
Vprašanje ustavne zakonitosti vladnega generalnega komisarja
Sodišče bo moralo rudi odločiti, ali vladni gen. komisar lahko izdaja zakonodajne norme
Danes bo ustavno soc'išče razpravljal? tudi q vprašanju, ki neposredno zadeva tržaško upravo in celotni status našega ozemlja. Na prvi točki dnevnega reda ustavnega sodišča, ki se bo sestalo v Rimu ob 9,30, je namreč razprava o ustavni legitimnosti predsedniškega dekreta od 27. oktobra 1954, 9 katerim je bil ustanovljen organ nazvan »Vladni generalni komisar za Tržaško ozemlje* in nato tudi dekreta št. 270 omenjenega komisarja, » katerim je 8. avgusta 1956 razširil pristojnosti pomirjevalnega sodnika v Trstu. Poročal bo pomirjevalni sočnik Bracci, medtem ko bo zagovarjal stališče države namestnik generalnega advokata Francesco Agro.
S tem bo ustavno sodišče pričelo razpravo o zanimivem vprašanju, katerega je 24. avgusta preteklega leta sprožil tržaški pomirjeyalni sodnik, ko je odredil, da je treba predložiti ustavnemu sodišču spise o neki civilni pravdi zato, da se bo sodišče izreklo, ali je treba uporabiti italijanski zakon ali enako normo, ki jo je izdal vladni generalni komisar.
V bistvu gre prav za status vlacnega generalnega komisarja, o katerem se mora izreči ustavno sodišče ,*ti mora odločiti, če je v skladu z u-stavo, da vladni generalni komisar izdaja zakonodajne norme na ozemlju, ki ga u-pravlja. Ustava namreč določa, da lahko izdaja zakonodajne ukrepe samo parlament in jih ne more izdajati niti vlada niti noben vladni organ.
Upravičene zalilcve minili pometačev
Pokrajinska zveaa uslužben cev javnih ustanov je obve-
stila včeraj vladnega generalnega komisarja, da uslužbenci ustanove za mestno čistočo zahtevajo izplačilo zaostankov za nadurno delo za psem mesecev nazaj. Zaradi tega namreč vlada med delavci veliko nezadovoljstvo, ker so bile zaman vse intervencije sindikalnih zastopnikov tako na prefekturi kot na občini. Znano je, da morajo zlasti čestni pometači opravljati mnogo nadurnega dela, ker ni dovolj osebja. Žrtvujejo se v u-panju, da bo zadeva glede osebja čimprej rešena, ne morejo pa več čakati na plačilo prejemkov, ki jim pripadajo.  »*-------------------
Nezgodi na delu
Včeraj dopoldne so na drugi kir- oddelek splošne bolnice sprejeli 22 lPt starega mesarskega pomočnika Giuseppa Sterpina s Stare istrske ceste 181, kr si je z nožem porezal dva prsta na levi roki, in sicer meč delom v neki mesnici v Ul. Solitario.
popoldne Pa so na isti oddelek sprejeli še 29 let starega varilca Josipa Komanu iz .Saleža 19, ki je imel opečeno levo roko in čelo. Koman, ki bo okreval v dobrem tednu, je ob prihodu v bolnišnico izjavil, da se je opekel pri rezunju dveh jeklenih plošč na parniku «Spuma» v novem pristanišču.
« rt - - -
Prometna nesreča
V bližini moslu, ki gre pri Pruseku preko Trb,ške ceste, je včeraj popoldne padel s svojim kolesom 20 let stari Giorgio Ruzzier iz begunskega taborišča na Opčinah, Ker je pri padcu dobil veg run po vsem telesu, so ga morali z rešilnim avtom odpeljati v bolnišnico, kjer so Ku sprejeli na drugi kir. ocdeiek prognozo okrevanja v 20 dneh.
ponovni izvolitvi inž. Bartolija za župana. Obenem pa jih je pooblastilo, naj napravijo vse, da preprečijo imenovanje prefekturnega komisarja, kar bi pomenilo za mesto največjo nesrečo*,
Iz gornjega stališča PSDI je razvidno, da je tako imenovana vladna koalicija dokončno propadla. Položaj v tržaškem občinskem svetu pa je takšen, da demokristjani ne morejo upravljati občine brez podpore ene ali druge strani. Potem ko so zavrnili ponudbo socialdemokratov in nekaterih malih levičarskih skupin, jim ne preostaja drugega, kot da se usmerijo na desno, ali pa da opustijo vsak nadaljnji poskus rešitve krize. Zato ni izključeno, da se bodo po drevišnji sej; občinskega sveta odločili za prefekturnega komisarja oziroma za nove volitve.
•iiiiniiiiiiiiiiiiiiiiimiiiiiiiiiiiiiniiiiMiiiiMumiiiiiiiiiiiiniiiiiiiiiiiiiiuiimiiiiiniiiiiiiiiiiiiMiiiiiiimiiiiiiiiiiimmiiHNiMmHimHmiiiiiimmiHmMiMiniinuiMmiiiimnMnunnimnimuun1
Danes seja tržaškega občinskega sveta	I	Kdai	bo	rešen
Občinski upravi še vedno grozi imenovanje prefekturnega komisarja
Krščanska demokracija lahko računa samo na podporo desnice Predvideva se, da danes ne bo prišlo do izvolitve župana
Delavska zbornica CGIL o sindikalni utrditvi
Izvršni odbor nove pelav-ske zbornice CGIL je na svoji seji 20. maja po temeljiti razpravi z zadovoljstvom u-gotovil pozitivne uspehe, ki so bili doseženi v prvi dobi karop.anje za sindikalno utrditev. To je prišlo do izraza v proslavi mednarodnega praznika dela. ko so delavci z vsega področja, strnjeni 0-krog sindikalne organizacije CGIL, na manifestacijah, ki jih je priredila v Trstu, v Miljah, Boljuncu, Križu in v Nabrežini, potrdili svojo privrženost enotni organizaciji delavcev in ji izrazili svoje zaupanje ter trdno voljo, da se bodo borili za ekonomski dvig ter za izboljšanje socialnih in kulturnih razmer delavskega razreda.
To je jasen dokaz, da delavci vidijo v CGIL najboljšo zaščitnico svojih interesov in zahtev, ki se vztrajno bori za izboljšanje njihovih življenjskih pogojev.
Izvršni odbor nove Delavske zbornice CGIL vabi nato tržaške delavce. Slovence in Italijane, naj jim bo uspeh letošnjih prvomajskih proslav v spodbudo, da bodo z novim poletom prispevali k u-trditvi enotne sindikalne organizacije in pridobivanju novih članov.
Izvršni odbor je nato razpravljal tudi o sindikalnih borbah delavcev v čistilnici Aquila, v zidarski in kovinarski stroki, ki te dni stavkajo za izboljšanje ekonomskih pogojev, za znižanje delovnega urnika itd. Izvršni odbor jim ob tej priliki pošilja svoje tople pozdrave in jih spodbuja, naj utrdijo sindikalno enotnost, ter jim zagotavlja solidarnost in podporo delavcev vseh strok. Izvršni odbor izraža tudi solidarnost tržaških delavcev poljedelskim delavcem v Polesine in okolici Pavie, ki »e borijo proti izkoriščevnnju agrarcev.
Končno je izvršni odbor u-stanovil pokrajinski odbor medzvezne ustanove za strokovno izobrazbo (ECAP) v skladu z dogovorom s tržaškim odborom pbdporne ustanove INCA.
«»——
Obvestilo sindikata upok. železničarjev
Tajništvo sindikata upokojenih železničarjev obvešča svoje člane, da lahko dobijo vse informacije sindikalnega, upravnega 111 zdravniškega značaja na sedežu sindikalne organizacije v Ul. Milano 10.
spor v Acetatu?
Kaže, da namerava vodstvo ACEG.AT še vedno zavlačevati rešitev spora s svojimi u-službenci, ki je dovedel do ostre sindikalne borbe in dolge stavke v marcu. Kakor smo že podrobno poročali, je bil nato sklenjen sporazum, ki je kolikor toliko upošteval upravičene zahteve delavstva v tem podjetju, toda nenadoma se je stvar ponovno zapletla in ostala na mrtvi točki. Tik pred podpisom sporazuma je namreč vodstvo A-CEGAT predložilo spremenjeno besedilo, ki ga sindikalni zastopniki nikakor niso mogli podpisati, ker ni bil v skladu s sklenjenim dogovorom. Tedaj so si sindikalni zastopniki pridržali pravico da bodo v določenem času proučili nove razmere in se dogovorili z vodstvom podjetja. Do sedaj pa to vodstvo ni dalo še nobenega znaka, ki bi kazal na pripravljenost za nadaljnja pogajanja in rešitev spora, ki se zavlačuje že od lani, čeprav so sindikalni zastopniki že pred dvema tednoma zahtevali razgovor.
Občni zbor mesarskih delavcev
V četrtek ob 17. uri bo v Ul. Zonta 2 občni zbor sindikata mesarskih delavcev, na katerem bodo razpravljali o sedanjem položaju delavcev te stroke ter izvolili nov odbor. * # #
Nocoj ob 20. uri bo v Skednju na trgu zborovanje, ki ga organizira Zveza kovinarjev FIOM, Govorila bosta član notranje komisije v železarni 1LVA Silvio de Barbora ter pokrajinski tajnik zveze Paolo Sema
atrijskih podjetij IRI, za ustanovitev novih. industrijskih naprav z delnimi ali celotnimi državnimi stroški in o predlogu za popolnejšo in obširnejšo strokovno izobrazbo delavcev. Poleg teh konkretnih preclogov, ki se nanašajo na določene gospodarske panoge, je komisija sestavila tudi obširen seznam «raznih u-krepov», ki bi jih moraie sprejeti vladne oblasti v korist našega mesta. Gre za:
1. Spremembo železniških tarif za in iz Trsta (po možnosti uveljaviti forjait na razdalji 40 km). Znižanje železniških tarif za največ 50 odstotkov za prevoz surovin, strojev ter raznega blaga in proizvodov za najmanj 10 ton letno za posamezno podjetje (kot je to v veljavi na Siciliji):
2. povračilo davka na proizvodnjo tekočih goriv in ma-zilnih olj, ki se prevažajo za in iz Trsta po cestah. Ta u-krep naj se uveljavi neodvisno od sklepa komisije za prosto cono glede carinskih o-lajšav. Ta zahteva se nanaša na oprostitev davkov in pristojbin na proizvodnjo tekočih goriv, z namenom, da se doseže znatno znižanje mestnih in izvenmestnih prevoznih stroškov, kot tudi znižanje proizvodnih stroškov na splošno, kar bi koristilo tudi razvoju turizma;
3. jamstva za morebitne izgube zaradi politične nevarnosti, obmejnega področja in po možnosti za vojno nevarnost, kot tudi jamstva za neizterljive kredite za izvoz in za odložljiva plačevanja;
4. črtanje davka na poslovni promet s povračilom na koncu leta;
5. 50-odstotno znižanje dajatev za zavarovalnine in za socialno skrbstvo (z ustreznim kritjem razlike v vrednosti 5 milijardi lir letno);
6. ukinitev za deset ali dvajset let obveznosti imenskih vrednostnih papirjev;
7. prilagoditev zakona «ene petine* krajevnim razmeram;
8. dodelitev 500 milijonov lir za posojila s 25 odstotkov vsote «a fondo perduto* ter ene milijarde lir za gradnjo javnih uslug za turistična in druga področja;
9. povečanje sklada za srednja in mala podjetja, ki bi moral' služiti ne samo za posojila za opremo novih podjetij, ampak tudi za posojila za povečanje »poslovnega kapita-la»; dodelitev sedanjemu skladu še nadaljnjih 350 milijonov lir, tako da bi sklad razpolagal s 500 milijoni lir;
10. povečanje rotacijskega sklada z enkratno dotacijo 3 milijard 800 milijonov lir, ki predstavljajo 1Q odstotkov letnih davčnih dohodkov področja, tako da bi sklad razpolagal z 9 milijardami lir. Sklad pa bi moral biti razdeljen na sledeče štiri blagajne:	blagajna za industrijski razvoj (vštevši ACEGAT), 4 milijarde lir; blagajna za srednja in mala podjetja (vštevši obrtništvo), 1 milijarda lir; blagajna za razvoj turizma, 1 milijarda; blagajna za razvoj kmetijstva, 2 milijardi 500 milijonov; ali pa 5 milijard lir državnega predujma rotacijskemu skladu, pod pogojem, da država plača obresti;
Kulturne prireditve
  iiii.iiiiim»immmiiiimiunii»ii»rti»iiimii»iiiiim»iiii«»miiimiiim»i
Izkoriščeno gostoljubje
Prijateljici ukradla listnico denar pa zapravila v gostilni
Tudi postrežnica, ki je svoji gospodinji ukradla briljantni prstan, se bo zagovarjala pred sodiščem
Predvčerajšnjim je 22 let stara Franca pignataro iz U-lice S. Michele 2 prijavila policiji, da ji je njena 17 let stara prijateljica Maria Lui-sa C. ukradla listnico, v kateri je bilo 4500 lir in osejmi dokumenti. Tatvina naj bi bila izvršena v nedeljo zvečer, ko je Pignataro povabila svojo prijateljico k sebi na dom, pri čemer je pustila torbico, v kateri je bila listnica, na mizj v kuhinji.
Policijski agenti so seveda odšli po Mario Luiso in ta je kaj kmalu priznala tatvino. Povedala je, da je še v nedeljo zvečer odšla s svojimi prijateljicami v neko gostilno in tam so skupno zapravile del ukradenega denarja, mectem ko je listnico z dokumenti odvrgla. Sedaj se bo morala zaradi tega zagovarjati pred sodiščem, čeprav bo do razprave ostala na zacusui svobodi.
Policija je prijavila sodnim oblastem tudi 37 let staro Roso Zdarzil por. Millo, ki je bila kot postrežnica zaposlena pri družini Tuni v Drevoredu 20. septembra. Prejšnji teden je gospodinja ugo. tovila, da ji je zmanjkal zlat prstan z briljantom, vreden 180 do 200 tisoč lir. jn ker je bilo vse njeno iskanje zaman, je izginotje prijuvilu policiji. Povedala je, da je 15. t.m. zvečer prišla domov, snela prstan in ga položila na 0-maro v kuhinji. Naslednje jutro ga je hotela spet vzeti, toda prstun je izginil.
Sum je padel seveda najprej na postrežnico in ta je priznala, da je prstan ukradla in ga odnesla dan kasneje v zastavljalnico, kjer ga je zastavila za 30,000 lir. Zastavni listek, ki je bil na ime «Ronghi». pa je nato strgalu in odvrgla.
Policijski agenti so odšli v
zastavljalnico in res so kmalu našli prstan, ki ga je okradena gospodinja takoj spoznala za svojega. S tem je bila policijska preiskava končana in nepošteno postrežnico so prijavili sodišču, vendar s pripombo, da je 30.000 lir, ki jih jg dobila za prstan, izročila policiji.
IZPRED SODISCA
Pogojna zaporna kazen zaradi žalitve agcntoV
Zaradi žalitve časti agentov javne varnosti je sodišče včeraj obsodilo 38-letnega Giovanniia Bussaneseja pogojno na 4 mesece zapora. Stvar, ki je spravila Bassane-seja na zatožno klop, se je zgodila pred skoraj dvema letoma blizu Trga Unita. Bilo je okrog 3 po polnoči, ko sta dva agenta javne varnosti bila tam v služ»il_ in se jima je približal omenjeni Bassanese, ki je dejal, da mu je njegov «prijatelj», ki je z njim popival, ukradel denarnico v gostilni «AU’Antica Grotta* skupno s tremi drugimi vinskimi bratci. Agenta sta takoj preiskala žepe o-sumljenega ((prijatelja*, a mu nista našla ničesar. Tedaj je Bassanese zahteval, naj agenta takoj odideta v omenjeno tiostilno in tam napravita preiskavo, da bi našla denarnico, v kateri je imel osebne dokumente in 12.000 lir. A-genta pa stn mu odgovorila, da bi bilo to brezuspešno, ker je bila gostilna že zaprta. Tedaj pa se je Bassanese razjezil in začel zmerjati policijo. Tako si je naprtil kazen, izgubil je denarrnico in še »prijatelja*.
11. ustanovitev konzorcija med tržaškimi bankami, zavarovalnimi družbami itd., ki naj bi prevzel odgovornost za razpis ljudskega posojila v krajevnem merilu.
12. urediti vprašanja istrskih beguncev (kmetov in ribičev) s' 5 milijardami lir nakazila, ki jih je dobila u-stanova «Ente Tre Venezie*;
13. državna denarna podpora za javna dela, da se obdrži področni avtonomni proračun;
14. ustanovitev krajevnega desetletnega sklada za sledeče potrebe; kritje primanjkljajev krajevnih ustanov za njihovo redno in izredno poslovanje in za vsa tista dela, ki niso vključena v običajne programe ter za socialno -podporno dejavnost. Sklad naj bi razpolagal s 100 milijardami lir za 10 let, ali z 10 milijardami lir letno za deset let.
Te predloge bi morala občinska komisija za ((Vanonijev načrt* konkretizirati, jih dokončno izpopolniti ter jih nato predložiti skupno z drugimi zahtevami rimski vladi. Na žalost pa je komisija zaradi občinske krize prekinila svoje delo. Sedaj pa preti nevarnost, da bodo občinske komisije razpuščene, posebno če bo Krščanski demokraciji u-spelo sestaviti enobarvni občinski odbor.
(HUfliŠ 1» po»«čij,a)
Kriminalna komedija v Teatro Nuovo
Agatha Christie - »Pajčevina*
Igralska skupina Cesarina Ghe-raldi-Leonardo Severini je uprizorila sinoči v gledališču Teatro Nuovo kriminalno komedijo A-gathe Christie »Pajčevina*. Dovolj napeto in zabavno pisano delo z nepogrešljivim policijskim inšpektorjem in njegovo pajčevino zasliševanj, je ne preveč številne gledalce kar precej zabavalo, k čemur je v znatni meri prispevala tudi dobra igra celotne skupine, predvsem pa nosilcev glavnih vlog Cesarine Ghe. raidi, Ki je nehote zapletla celo zgodbo, in Severina v vlogi policista.
Ni manjkalo tudi zasluženih aplavzov pri odprtih scenah.-:
D. Lovriha bo vložil priziv na kc
Na prizivnem	sodišču so
včeraj razpravljali o zadevi, v katero je zapleten dolinski župan Dušan Lovriha, ki ga je sodišče 20. februarja obsodilo na en mesec zapora,, češ da je motil cerkveni obred med pogrebom pokojnega Josipa Cuka.
Na včerajšnji	razpravi je
obramba zahtevala, da se proces obnovi, ker na prvi razpravi ni sodišče dovolilo nobene razbremenilne priče. Nato pa sta obtoženčeva zagovornika izjavila, ča ni bilo nikake motnje	cerkvenega
obreda, da se je ta končal, ko je župnik Štuhec imel nagovor in je hvalil pokojnika, s katerim še nekaj dni prej ni bil v dobrih odnosih. Odvetnik Tiberini	je v potrdi-
tev teh izvajanj navedel no' vico iz lista »Nuova Stampa* iz Turina od 17. t.m., ki po roča, Ja je na pogrebu znanega filmskega igralca von Strocheima v katoliški cerkvi v Maurepasu pri Parizu igral eden izmed najbolj znanih jitzzov iz nekega nočnega lokala po želji pokojnika. Zato sta zagovornika zahtevala naj obtoženca oprostijo vsake krivde. Po desetih minutah ' posvetovanja je prizivno sočišče potrdilo prvotno razsodbo kazenskega sodišča. O-bramba bo vložila priziv na kasaclisko sodišče.
^ It A/.NA OBVUHTII.A )
Sindikat slovenske šole vabi
vse Solnike na sindikalni sestanek, ki bo v petek 24. t. m. ob 18.30 na sedežu sindikata v Ul. Fabio Filzl 8, 1. nadst. iiiiiiiiiitiiiiiiiiiiiiiiiii mulili 111111111111111111111
OD VČERAJ DO DANES
ROJSTVA, SMRTI IN POROKE
Dne 21. maja se je v Trstu rodilo 6 otrok, porok je bilo 11, umrlo pa je 9 oseb.
PUKGCILl so SE: dijak Giordano Gotu in uradnica Edda Sardi„ dijak Aleksander Markovski in uradnica Margareta Par-keviC, strugar Bruno Nadali in gos|)odmja Luciana Valentinuzzl, industrijski izvedenec Ezio Sa-mer in gospodinja Silva Uuaiat, tramvajski uslužbenec Cluudio Guidl In prodajalka Livia Mica-ri, električar Nevio Serantoni in gospodinja Glovanna Venchiarut. ti, farmacevtski kemik Matteo Bartoli m uradnica Vtttoria Pic-Clm, uradnik Giorgio Cavaberi In uradnica Lldia Tlana, študent Fedja Kusio In uradnica Mira Malvič, radiotelegrafist Car. lo Paul in šivilja Gemma Latin, geometer Aleksandro Guerrim in uradnica Maria Etena Dovoli.
UMRLI SO: 77-1 etn! Tonunaso Damionl, 72-letna Štefanija Jev-ŠCek vd. Birna, 58-1 etru Giovanni Semmi, Mihael Pavlih star 6 ur, 64-letni	Pietro Terzl,	70-letna
Amella Olivo por. Cavtnl, 48-letna Rosa Zorzet por. Fait, 67-letnl Ivan Panjek, 90-letna Mar-gherlta Venezia vd. Corazza.
J—«» ------
NOČNA SLUŽBA LEKARN V MAJU
Barbo-Carmel, Garibaldijev trg 5; Benussi, Ul. Cavana 11; Al Gaieno,	Ul.	S. čutno	36	(Sv.
Ivari);	Al I a	Minerva,	Trg	Sv.
Frančiška 1;	Kavasini,	Trg	Li-
ber ta 6.
SNG
DANES ob 16. in 20. uri: v Kopru Salacroujeva »Zgodba za smeh*.
JUTRI ob 20. uri:	v Pi-
ranu Salacroujeva »Zgodba za smeh*.
SNG in GLASBENA MATICA
V SOBOTO ob 20.30: v dvorani na stadionu «Prvi maj*, Vrdelska cesta 7 »Planinska roža*, opereta v treh dejanjih. Zaključna predstava.
V NEDELJO ob 16.30: v ljudskem domu v Križu »Planinska roža«, opereta v treh dejanjih. Zaključna predstava.
PD »IVAN CANKAR*
V NEDELJO ob 17. uri: na stadionu «Prvi maj* pravična igra v treh dejanjih «V kraljestvu palčkov*. Prodaja vstopnic v petek im soboto od 19. do 20. ure in v nedeljo od 10. do 11. ure na sedežu društva v Ul. Montec-chi 6-III. ter eno uro pred pričetkom predstave pri blagajni dvorane.
GLEDALIŠČE »VERDI*
V PETEK ob 21. uri: koncert Tržaškega filharmoničnega orkestra pod vodstvom dirigenta Rudolfa Kempa. Na sporedu so Beethoven, Mu-sorgsky in Strauss.
TEATRO NUOVO
DANES ob 21. uri: A. Christie »Pajčevina*. Skupina Gherardi-Severini.
^DAROVI IN PKINPKVKl)
Ob obletnici smrti sina Željka
Milkoviča daruje Štefanija 1.000
Utr za Dijaško Matico.
iz Ljubljane; 19.00 Poje Lucienne Delyle; 19.30-23.00 Spored iz Ljubljane.
SLOVENIJA
327.1 m. 202,1 m. 212,4 m Poročila: 5.00, 6.00, 7.00, 8.00,
10.00,	13.00,	15.00,	17.00,	19.30,
22.00.
11.00 Češke, romunske, avstrijske, napolitanske, ruske, Indijske in črnske duhovne pesmi; 12.05 Opoldanski operni spored; 12.40 Ritmi z juga; 13.15 Note plešejo; 13.30 Pesmi jugoslovanskih narodov pojo Slovenski oktet ln solisti z narodnim orkestrom Radia Beograd; 14.35 Naši poslušalci čestitajo in pozdravljajo: 15.40 Utrinki iz literature - Dra-goslav Grbič: Dve črtici; 16.00 Koncert po željah; 17.10 Sestanek ob petih; 17.30 Zabavna in plesna glasba na tekočem traku; 18.00 Zunanje - politični feljton; 18.10 Priredbe Oskarja Deva; 18.25 Jurij Gregorc: Simfonietta za godalni orkester; 20.00 Giaco-mo Puccini: «P]ašč», opera v 1 deja-nju: 21.00 Kulturni razgledi:
21.15 Igrajo domači zabavni ansambli; 22.15 Nočni koncert.
-TELEVIZIJA
16.45 Poročilo o «Giru»; 17.30 Spored za otroke; 20.30 poročila;
21.15 Film: »Rdeče srajce*; 22.45 Diskusija o dirki »Tisoč milj*-
KINO
iD
( IJCDSKA PROSVETA
Izvršni odbor Slovenske prosvetne zveze v Trstu bo imel sejo v petek 24. maja t. I. ob II. uri na sedežu.
Narodna in študijska knjižnica v 'Trstu obvešča, da bo KNJIŽNA RAZSTAVA trajala še ves ta teden in se bo zaključila v soboto ob 13. uri.
( Šolske vesti )
Ravnateljstvo državne nižje srednje šole s slovenskim učnim jezikom v Trstu sporoča, da je čas za vlaganje prošenj za sprejemne in razredne izpite ter za ružjl tečajni izpit do 25. maja.
Vsa potrebna pojasnila se dobijo v tajništvu šole v Ul. Scuo-la Nuova 12-U.
t IZLETI J
stovensko-brvatska ljudska pro. sveta iz Trsta bo s sodelovanjem prosvetnih društev priredila dne 19. junija 1957 enodnevni izlet z avtobusi v Postojno, kjer si bodo izletniki ogledali znamenito jamo, ter na Vrhniko, kjer bodo obiskali rojstno hišo Ivana Cankarja, čigar 9tt-letn«ca rojstva je potekla 10. maja t. 1. Podrobnejša pojasnila dobite na sedežu SHLP v Domu pristaniških delavcev v Trstu, in sicer ob ponedeljkih, sredah in petkih dopoldne od 11. do 12. ure ter vsaik dan popoldne od 15. do 17. ure, lahko tudi po telefonu št. 28-402 (ob uradnih urah), kakor tudi pri prosvetnih društvih. Ker je za potovanje potreben skupni potni list, priporočamo interesentom, da se čimprej prijavijo, kajti le tako je gotovo, da se bodo izleta lahko udeležili.
RADIO
SREDA, 22. maja 1957 TRSI POSTAJA A
11.30 Lahka glasba; 12.00 Zdravilstvo skozi stoletja; 12.10 Za vsakogar nekaj; 12.45 V svetu kulture; 12.55 Domači motivi;
13.30 Operne uverture; 14.00 Odmevi iz Budimpešte; 17.30 Plesna glasba; 18.00 Stohr:	Sonata za
riavto in Klavir op. 61;	18.22
Glasbena	medigra; 18.30	Pisani
Balončki, radijski tednik za naj-nuajše; 18.40 Ameriški zbori; 19.00 Melodije iz operet; 19.15 Radijska univerza;	Kako	nastane	film?;
19.30 Pestra glasba; 20.00 S|xirt: 20.05 Orkester Melodicon; 20.30 Skladbe Jarnovtca in Dobronica; 20.56 Dve	sambi;	21.00 Obletnica
tedna; 21.15 Zenski kvartet »Večernica*;	21.35	Valčki	Irvinga
Berlina; 22.00 italijansko povojno gledališče; 22.15 Koncert operne glasbe; 22.45 Večerne melodije;
23.30 Nočni ples.
1 H S T I.
11.30, 13.00,	14.00,	16.45, 19.00
Poročila o «Giru»; 11.45 Mozart: Sonata 7.a fagot in čelo; 17.45 »Tri dobe, trije načini*, slušna igra Sabatina Lopeza v 3 dej.;
21.00 Gustav CharpenUer: »Lui-za», opera v 4 dej.
KOPER Poročila v slovenščini:	7.30,
13.30, 13.00.
Poročila v itailjanšč'01:	6.30.
12.30. 16 30. 17.30, 19.15, 23.00.
5 00-6.15 Spored iz. Ljubljane; 6 15 Jutranja glasba; 7.00-7.15 Spored iz Ljubljane; 7.15 Glasba za dobro jutro; 7.45 Glasba za dobro jutro, vmes ob 7.45 Koledar; 8.00-12.15	Spored	iz Ljub-
ljane; 13.40 Kmetijski nasveti: Važnost koristnih ptic za gozdove; 13.45 Ritmi in pevci od tu in tam; 14.40	Ud melodije do
melodije; 14.30 Kulturno življenje na Primorskem:	Mladinski
festival v Kopru; 14.40 Poje partizanski invalidski pevski zbor; 15.10 Zabavna	glasba;	15.25 Iz
«VaSKe suite*	Janka	Gregorca;
15.40-16.00 Spored Iz. Ljubljane;
16.00 Ritmi in popevke; 16.40 Lahka glasba; 17.15 L. M, Škerjanc: »Gazele*; 18.00-19.00 Spored
Excelsior. 16.00: «Avtostop», Jo* ne Allyson in Jack Lemmon. Najbolj zabaven film v zadnjih dvajsetih letih.
Fenice. 16.00: «Tast», Henry Fonda in Vera Miles.
Nazionale. 16.00: »Na meji Da-kotasov*, Bill VVilliams, Coleen Gray in Jim Davis.
Filodraromatico. 16.00: »Kaj ti je, če živim in pojem?*, ClaudiO Villa, Mario Carotenuto in Ro-salina Neri.
Grattacielo. 16.00: »Princesa Sis-si». Agfacolor. Velika novost leta: Romy Schneider. Ljubezenska zgodba.
Supercinema. 16.00: «Bes v telesu* (Rage au corps), Francoise Arnoul in Raymond Pellegrm. Mladoletnikom najstrože prepovedano.
Arcobaleno. 16.00: «Dekle, ki sem
jo zapustil*, Tab Hunter in Na-talie Wood.
Astra Rojan. 16.00:	»Osemnajst-
letne*, M. Alassio.
Capitot. 1600:	«Seme1 nasilja*!
Glenn Ford, A. Francis, L. Col-kern in M. Hayes. Mladoletnim prepovedano.
Cristallo. 16.00: »Griči gorijo*! Tab Hunter in Natalie VVood.
Alabarda. 16.30: ((Oklepna soba*, Anita Ekber in VVilliam Campbell.
Ariston. 16.00: «Na morju Aljaske*, ' Robert Ryan in Jen Sterling.
Armonia. 15.00: «Teror Siouxov». B. Cravvford. Nov variete.
Aurora. 15 30: «Ziva lutka* (Bap7 Doli), C. Baker. Zadnji f“m E. Kazana. Strogo prepovedano za mladoletne
Ideale. 16.00: »Svet je čudovit*' Cmeraascope. Technicolor.
Impero. 16.00: «Notre dame <** Pariš*, Gina Lollobrigida in A-CJuinn. Cinemascope. Techntc0" ior.
Italia. 16.00: »Pariš Palače Hotel*. Zabaven barvni filB1' Igrajo Charles Boyer, Francois Arnoul in Roberto Risso.
S. Marco. 16.00: »Gangsterji ringa*, Audie Murphy in Barbar* Rush.
Kino gledališče ob morju. 16UU'
»Deaperados*, J Wayne. .
Moderno. 16.00: »Ana oprostimi*, Aldo Fiorelli in Maria Frau.
Savona. 16.00: »Annie*, Techiiie0" lor, Lili Palmer.
ViaJe. 16.00: «Bolečina duš*, berto Risso, Dina Sassoli. P01 N. Parigi.	(e
Viti. Veueto, 16.30: »Morilec J zgubljen*, Joseph Cot,ten'Drt! Fleming in VVendell Carey- Fr povedano mladoletnikom.
Belvedere. 16.30: «Naši časi*. to, S. Loren in V. De Sica-
Marconi, 16.00: »Greh devištv* ' Giovanna Ralll ln Antonio farello. Prepovedano mlad°t pikom.	.a
Massimo. 16.00: »Heroji so tru m», Y. Montand, C. Jurgens.
Novo cin«. 16.00: »Kruh, ljuU® ^ in ljubosumnost*, V. De
Odeon. 16.00:	«Avapture Mam
Pola*, G. Cooper.	^
Radio, 16.00: «Leta, ki se ne vrnejo*, G. Phillpe.
N O VO:
Prescotti:	Osvoji-
tev Peruja L 1.300-"
TRŽAŠKA KNJIGARN*
Trut - Ul. Ni. FrniičJNK® ’ . Tclelon «7-»»»
( MALI OPLAŠI
MOTOGUZZU Ekonomični! ^.75 delilni 73, Zigoli 98, Lodola » novost 1957! Motofurgoncim silnost 350. Delavnica za P01^, vila. Avtomoiodiesel, vert*e7[>li-dustria. Nadomestni deli. ^ Ttl. njači. Trst, F. Severo 18, 38-903.
SOŽALJE
Glasbeno Matica V Trstd ^ klanja spominu prerano ga člana in dolgoletnega P pornika g. Ivana Panjek« . izraža nudo prizadeti orU iskreno sožalje.
SOŽALJE o
Uslužbenci podjetja Gi*c0l^e
Vatovac nasied, izražajo globoko mžalje hudo pri*8
družini ob smrti svojega ljenega predstojnika.
d«‘j
ljub'
21. t. m.'nas Je za vedno zapustil nas* ljubljeni
Ivan Panjek
2alostno ve.st sporočajo globoko užaloščena že*14 Olga Vatovec, sestre Matilda, Liza in Angela, bršta Edi ln Josip, nečaki in vsi ostali sorodniki.
Pogreb nepozabnega pokojnika bo danes, 22. t.m, ob 15. uri iz niše žalosti v Ul. Murat 14.
Družine Panjek, Furlan, I.empfert, Massetl, Vaslč ln ViezzoB
Nenadoma
se je naveličala
Francoise Sagan
«Nekatere stvari se lahko preden se je začela šminkati.
pozabijo le, če človek misli na kaj drugega,» rele glasno in se neha sprehajati po sobi. Smeje se. So tri možnosti: poklicati Simona in z njim iti v kak lokal; zaužiti tri u-spavalne praške in spati do jutra (ta možnost ji ni bila všeč, ker se ji je zdelo kot nepotrebno odlašanje) ali ravno tisto poskušati z neko knjigo. Toda, kakor koli bi bila knjiga razburljiva, bi ji padla iz roke, oziroma točneje — že vnaprej je slutila, da bi tako bilo — sama hi jo položila na odejo in zaprla oči.
Svetloba ji je rumenkasto bleščala skozi trepalnice in Je tako obsedela v postelji
* občutkom' neprijetnosti, ki se ga 71 i mogla znebiti niti za trenutek, kot v trenutkih veselosti, kadar bi sama s sabo govorila, kadar bi sebi priznavala, da nikoli ni ljubila Marka in da je kaj malo važno, če je odšel. Ne, tisto
* knjigo odpade. Citajoč ne bi bila sposo.bna sama sebe Prenašati. Mogla bi se prenašati samo tako, ako se orna-toi. Z «drugim».
* * #
Poklicati Simona. Medtem ko je telefon zvonil, je pomikala slušalko sem in tja med licem in ušesom. Črna ‘ti nekoliko vlažna slušalka se ji je slcoro gabila in poslušala je hreščeč glas, ki je bil čisto pridušen ali pa je glasno odmeval, pač po tem ali je slušalko pritiskala ali »e. «To bi bila dobra scena v filmu, pomisli. Zena, ki kliče svojega ljubčka in se že vnaprej veseli njegovega glasu . . .» Simonov glas je bil svež, večno sveži Simonov glas. Zazdelo se ji je, da mota že biti precej pozno.
«Jaz sem pri telefonu,ti rele.
sKako se počutiš?)) vprašuje Simon, «najbrž ti ni dobro, ko me kličeš v tej uri.»
»Dobro, dobro mi je.» odgovori in nežnost njegovega glasa jo gane do solz. «Ni mi •lob,še, samo rada bi nekam Ha nekaj popit. Kaj sem te Vrgla iz postelje?»
»Ne»	odgovori	Simon.	«Se
Več. Tudi jaz sem žejen. Cez deset minut bom pri tebi.s, ,
Komaj je položila slušalko In zagledala svoj razmišljcpi obraz v ogledalu, je začutila globoko potrtost ob misli, da bo	šla	ven	za zabavo.
Prijela	jo	je neizmerna	želja, da	bi	ostala	v svoji	so-
bi, sama z Markovo odsotnostjo. Odsotnost Marka — to ic morda najločnejša oznaka ta tisto bol. Potrebno bi bilo ‘o bol podžigati in se je rešiti.
Polagoma je zasovražila ta občutek, ki jo je vdč kot meter. (]ni odvračal od boli, kot od neke utvare. Zakaj ne bi poskušala nekoliko trpeti, namesto da se temu izmika. No, to vse je bilo brez smisla. E-nako brezmiselno je boriti se Proti občutku zapuščenosti in žalosti kot poskušati biti srečen, enako brezsmiselno kot V3e ostalo, kot njeno življenje, Simon in ta cigareta, ki Je Ugasnila v pepelniku še
Simon je pozvonil. Medtem ko sta šla po stopnicah navzdol, se je obrnila proti njemu, nagnila glavo nazaj in se smehljala. Odgovoril ji je z nemirnim nasmehom.
«Res je, da sem pred Markom bila njegova ljubica. No, ne morem se točno spomniti, kako sva se razšla.))
V resnici se komaj kaj malega spominja iz tistega časa. Pred Markom je vse drugo izginilo, razpadlo prav tako kot jerihonski zidovi. Oh, ko bi mogla prenehati misliti na Marka. Ne ljubi ga več, ne želi, da bi se vrnil, in edino kar želi je, je pravzaprav ona sama, ona iz od takrat, ko se je lahka in zadovoljna gibala v drugem in tujem ozvezdju.
«Naveličala sem se sama sebe,)> reče v avtu.
«Potem si ti edina,s odgovori Simon in, zatem šepetajoč: »Mi vsi te tako ljubimo
«Veš,» reče, sto je tako, kot tista pesem Marc-Orlana: Želim, želim — ko bi le znal'»
«Zelim, da ne bi več svojega glasa čul.z
aHočeš poslušati mojega?s vpraša Simon. «Ljubim te, najdražja! Strastno te ljubi min
Hkrati sta se smejala. Verjetno je to bilo res. Pred nočnim lokalom jo je objel okoli ramen, a ona se je privila k njemu.
Plesala sta. Godba je bila tam tako prijetna in topla. Prislonila je lice na Simonovo ramo in molčala. Opazoval a je, kako se pred njo pomikajo drugi pari plesalcev, kako so njih lica nasmejana in kako polni pričakovanja so, kako moške roke počivajo gospodovalno na ramenih žensk, kako se njih telesa	gibljejo	v	ritmu.	Na	nič
ni mislila.
«Ta molk,s reče Simon, iiMar k?»
Odkimala je.
»Veš, Mark je bil doživljaj kot vsi drugi. Ni treba pretiravati. Življenje teče dalje.#
«N a vso srečo.» odgovori Simon. ((Življenje teče dalje. Ti	ostaneš,	jaz ostanem.	Mi-
dva pleševa.»
«Plesala bova celo življenje.» reče ona. «Midva pripadava k tistemu sloju ljudi, ki	pleše.))
* * *
Ob zori sta šla ven, da bi se naužila zraka in vdihavala	sta ga	v	pljuča	in	avto
ju je odpeljal v Simonovo stanovanje. Nič nista govorila,	samo ona	ga je	—	pre-
den sta zaspala — poljubila na lice, položila glavo na njegovo ramo, a on ji je vtaknil prižgano cigareto v usta.
Skozi zavese je prihajala dnevna svetloba in osvetljevala kose obleke, razmetane po podu. Ležala je z zaprtimi očmi.
«Veš,» reče z mirnim glasom, «čudovito je kljub vsemu življenje, vse to .. .»
«Kaj?s vpraša on.
«Ne vem» — obrnila se je k njemu in zaspala. Ležal je še nekaj hipov nepremično, potem je pogasil obe cigareti in zaspal.
Desetletnica Študijske knjižnic eOdllOSi sil V atiailtski ZVezi
in trojna taktika Zap. Nemčije
Po sklepih Velike Britanije, da preusmeri oborožitev svoje vojske, se Zap. Nemčija boji, da ne bi ostala na cedilu
j
Ob desetletnici tržaške Narodne in študijske knjižnice Je bila odprta tudi razstava tukajšnjega slovenskega tiska pred prvo in med obema vojnama. Na sliki občinstvo, ki sl po uradni otvoritvi ogleduje razstavo
Kot vsaka druga kombinacija sil, ki je nastala kot posledica povojnih sporov med velesilami. oziroma med Vzhodom in Zahodom, tudi atlantski pakt ni ostal v zadnjem letu brez notranjih trenj. Ko so se pred več kot letom dni začeli boljšati odnosi med SZ in nekaterimi manjšimi evropskimi državami. se je kriza v NATO odražala zlasti v tem, da so posamezne evropske države kazale vedno manj želje, da bi prevzele prav vse mere za zaščito pred napadi v bodočnosti. Skratka, povečal se je odpor proti vojnim bazam NATO in to predvsem v severnih državah. Tudi odklonitev Grčije, da bi sodelovala pri vojaških vajah v Sredozemlju, je eden teh pojavov, in to največ zaradi spo-
iiiiiimmmiittitmnMiitmniHmitnHMiiiiiiiiiiiiiuiitiiiiimiitiiiiiiMiuiiitiiiiiiiiMiiiimiutiiMiiiummiimHimHififtuMimtimtiitiiiiiimiiiiiiiiitniiiMiHiiiiiiiiiiiiiintiiiminiiHtiuMMHtitiii
TUDI MIROLJUBNA UPORABA JEDRSKE ENERGIJE JE NEVARNA
Radioaktivna kuga v Houston
Zaradi nepravilne embalaže radioaktivnih kroglic iridija 192 so zaprli tovarno, direktorjevo družino pa bojkotirajo kot garjevo
Ze ni več dneva, da bi se marca, ko je direktor hou-
več ali manj ne govorilo o atomih, o atomskem izžarevanju, atomskem orožju, nevarnosti atomskega orožja in vsega, kar je z atomi povezano. Smo pač v atomski dobi in čeprav šele v začetku nam ta doba nudi neštete neprijetnosti, ponavljamo, neprijetnosti, ker upamo, da nam bodo velike nesreče v zvezi z atomom prizanešene. Tu bomo opisali primer ene take neprijetnosti, ki se je zgodil v ZDA 'n o katerem je ameriški tisk pisal precej obširno.
Zgodba se je začela 13. marca letos v ameriškem mestu Houstonu. Dve družini sta postali predmut popolnega bojkota v vsem mestu, kot bi bili garjavi. Celo sosedni otroci se nočejo več igrati s štiriletnim Delom Northwa-yom in niti bivši prijatelji nočejo več na običajne obiske k omenjenima družinama. Zakaj? «Primer je zanimiv, ker ni vsakdanji — piše ameriški list «Time». Važen le zato. ker se okolica prizadetih družin skuša postaviti po robu nesreči, ki bi v a-tomski dobi mogla postati vsakdanja.#
»Odkar so bili pri nas ljudje z Geigerjevim števcem, nas ni obiskal več noben prijatelj,# pravi žena direktorja tovarne gospa Northway.
stonske tovarne družbe «M. W. Kellog Co.> H. E. North-way začel odpirati zaboje neke pošiljke. V zabojih, ki so bili zelo dobro zaščiteni, so bile radioaktivne kroglice iz iridija 192, Te kroglice se u-porabljajo za roentgenska kontrolna snemanja težkih kovinskih predmetov, da bi se s fotografiranjem ugotovilo, ali je v njih kaka, čeprav majhna razpoka. To se dela pri zelo važnih sestavnih delih letal in ladijskih vijakov, torej pri predmetih, ki so v svojem delovanju močno obremenjeni.
H. E. Northway je ob pomoči svojega pomočnika Jacksona McVeya in dveh delavcev začel s posebnim aparatom in močno zaščiten pred izžarevanjem odpirati zaboje. Aparat je podoben dolgim kleščam in uporabljajo ga za prenašanje radioaktivnega materiala. Northway je tako odprl zaboj in iz njega poteg, nil drugi kovinski zaboj, ki le bil poln smrtonosnih kroglic. S pomočjo druge naprave je ta nevaren zaboj spravil na neko mizo. da bi jo tu s posebnim stružnim aparatom odprl. Ko pa se je rezilo stružnega aparata zarezalo v kovino, je prišlo do relativno šibke eksplozije, toda stisnjeni zrak v kovina-stem zaboju je ob poku vr-
Nesreča se je začela 13. | gel v zrak tudi — radioak-
••••niiit i im iiiiiiiimt i iiiitiiimii it im i ii ■ iiiiiiiiiiiii iiviiiiii ■iiimiiiiiiiia tiiamii iiiitiiiiiiiiiiiiiiiiiiiviniiii im im iiiiiiitimiiii mi i
■ IIIIIIIMIIIIIIMIIIIIlimilllMIfllllMHIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIItlimil
GOVOR DRŽAVNEGA TOŽILCA DR. PALMINTERIJA NA PROCESU MONTESI
Proti Piccionijn, Montagni in Polita ni neposrednih niti posrednih dokazov
Cagliovi grozijo posledice zaradi krivega pričevanja
. Potem ko se je državni tožilec v procesu Moiitesi predvčerajšnjim znesel nad Wil-•hino materjo, sestro in stri-cem Giuseppom, ker da vsi oekaj prik nvajo, in zaključi). da eden glavnih obtožen-c*v v tej zadevi, Piero Pic-otoni, VVilme ni niti poznal in •ato ni mogel biti kriv njene SIkirti, se je na včerajšnji raz-Pravi lotil nekaterih najvaž-n«jših prič in seveda kot pr-Ve Anne Marie Monete Ca-«llo. p0 njegovem vsa njena Pričevanja ne zaslužijo najmanjše vere in če bt Caglio Prišla še enkrat pričevat, bi J0 morali obtožiti krivega Pričevanja, glede česar pa je dolžnost sodnikov, da sklepa-)° tudi o njenih dosedanjih ‘žjavah pred sodiščem in u-streznih izvršnih oblasti o 0stahh ukrepih. Vera, ki s* v začetku dajala njenim '•Povedim, je izv.rala iz ve-*e. ki se je dajala patru Da-rOliu. Toda vrsta' dokazov je, dtt je Cagliova lagala. Med ^thi dokazi je tudi ta, da fieciom ni bil pri Pavone-)u 29. aprila, kot je to rekla °na, m vprav v tem je bila Piana prebrisanost, da je ho-te'a prikazati, kot bi bil Pio oioni pri pavoneju že nekaj c ni preden se je o zadevi začelo govoriti. Da Piero Piccioni ni bil tega dne pri Pa-voneju, je najboljši dokaz pričanje Eeliciena Marceauja in Bianche ^nicone, sta oni
večer bila s Pierom pri Val-lijevi na večerji.
Tudi svojega znanega pisma -oporoke ni A.M.M. Caglio napisala 30. oktobra, kot zatrjuje, niti 23. novembra, kot je zatrjevala priča Marri, ampak mnogo pozneje, verjetno v času procesa proti novinar, ju Mutu. Da je temu tako, pravi dr. Palminteri, je več dokazov, med katerimi smemo povsem verjeti novinarju Henzu Trionferi, kateremu je to zaupala sama Marri. Cagliova niti ni bila one znane, noči pri Montagni v Capocot-ti, kot pravi, ker jo je hčerka hišnice Marri spremljala na poti, ko je sama šla v popoldansko službo.
Ta del svoje teze v zvezi z izpovedmi Cagliove dr. Palminteri zaključi s trditvijo, da se Piccioni in Wilma nista poznala in k temu doc a, kakšen smisel bi imelo, da bi Piero Piccioni po prijetnih dneh z Alido Valli v Amalfi-ju in po bolezni zaradi vnetja bezgavk iskal še drugih sentimentalnih avantur.
Glede obtožb, ki jih je Cagliova naprtila obtožencem, in predvsem Pieru Piooioniju in Ugu Montagni, je državni tožilec analiziral tudi nekaj takiii, ki so v zadevi Wilmi-ne smiti in sedanje razprave stranskega značaja. Med temi je na pr. zadeva mamil, glede katerih je Cagliova skuša-la naprtiti obtožbo razpeča-
vanja mamil ljučem, o katerih poštenosti se ne more dvomiti. Prav tako so brez osnove njene trditve, da je general Galli hodil k Montagni vsak dan «na raport#, kot ni res, pravi dr. Palminteri, da bi bil Pavone dobil v dar stanovanje.
Iz analize vsega tega, nadaljuje dr. Palminteri, se postavlja vprašanje, kje so neposredni dokazi Piccionijeve krivde? Nato je čržavni tožilec naštel nekaj indicov, ki so se v času razprave obravnavali, toda nobeden od teh ne drži, pravi dr.' Palminteri. Kot ne drži zadeva z mamili, kajti imeni Piera Piccionija in Uga Montagne, ki sta bili na seznamu Versolatove, ki se je s tem baje ukvarjala, še ni noben dokaz, da sta se s tem ukvarjala tudi onadva. Poleg tega to tudi nima nika-ke zveze z VVilmino smrtjo.
Kljub vsej tej gotovosti pa se državni tožilec loti tuc i znanega Piccionijevega alibija in glede tega v glavnem sklepa, da žakaj bi morali prej verjeti nekaterim krivim pričam kot zglednim zdravnikom kot so na pr. dr. Filipe, jr. Bernardini, dr. Zinga-les in drugi, ki so Pierg v dneh VVilmine smrti zdravili zaradi vnetja bezgavk. Tudi kar se znanega popravljanja c atuma na receptu dr, Filipa tiče, je po njegovem dovolj
koj popravljeno pomoto, ki jo je dr. Filipo v naglici napravil. Ker če bi bil on hotel datum na receptu zares ponarediti, bi bil moral ponarediti tudi vse druge beležke na svojih beležnicah in dnevnikih, kar pa iji bilo storjeno. Zatorej piccionijev alibi drži.
Na vrsti sta še Montagna in Polito. O prvem pravi, da je govoril o njegovem položaju že vtem, ko je govoril o Pieru Picoioniju. Kar se pa drugega tiče, in sicer tega, da naj bi bil Polito kot visok funkcionar pomagal Montagni pri njegovih «nevšečnostih», je to izključeno. Kar se tega tiče, c’a bi Montagna Polita navedel na to, da bi ta v preiskavi našel vzrok Wilmine smrti v »umivanju nog«, je povsem izključeno, ker bi to mogel kvečjemu storiti, če bi bila zares dobra prijatelja. Toda znano je, da si »umivanja nog» ni izmislil Polito, ampak dr. Passarelijeva. Ce pa bi hoteli to pripisati Po-litu, bi morala na zatožno klop še načelnik in podnačel-nik policije Magliozzi in Mor-lacchi.
Potem ko je naštel še nekaj podobnih protislovij obtožnice, je dr. Palminteri zaključil: «Menim, da glede treh glavnih obtožencev nimam kaj vej pripomniti. Glede o-stalih bi prosil, da mi dovo-
dokazov, da je šlo le za ta-] lite govoriti jutri.#
tivni prah. Pri tem je takoj začel delovati alarmni sistem, ki je opozoril na nevarnost. In direktor Northway je celico, v kateri se je vse to. dogajalo, dal naglo zapreti. Toda smola je hotela, da strokovnjaki, ki so celico zgradili v veliki dvorani, niso mislili na to, da bi se mogel prah dvigniti visoko in so jo napravili brez debelega zaščitnega stropa. In tako se je radioaktivni prah razširil po dvorani in ker je ta prah neviden, se je sesedel po vsej zgradbi in tudi po oblekah in čevljih nameščencev. North\vay je sicer takoj ukazal splošno «čiščenje» in vse prostore so «opraii» z močnimi brizgi vode, vendar, kot bomo videli, brez večjega u-speha.
Kljub temu pa incidenta niso prijavili in 29 dni nato je direktor oddelka za jedrska raziskavanja Kellogove družbe W. B. Converse na svoji običajni inšpekcijski poti obiskal tudi tovarno v Houstonu. Kazalec na Geigerjevem aparatu je še vedno kazal alarmno stanje, kar je Converse takoj opazil. Zato je ukazal tovarno takoj zapreti ;n poklical strokovnjake, da preiščejo in odstranijo radioaktivnost. Toda tudi on ni iz vse zadeve hotel napraviti škandala in zato je ni prijavil zvezni komisiji za a-tomsko energijo.
Kljub temu pa se je začelo o stvari govoriti in ko so tovarno zaprli, se je zrušil plaz. Posebno še, ko se je naknadno ugotovilo, da sta radioaktivni tudi vili direktorja Northwaya in njegovega pomočnika McVeya.
Converseja je vsa stvar začela spravljati v neprijeten položaj. Bil je zaskrbljen posebno zaradi govoric in zato je takoj javil Northwayu in McVeyu, naj se iz svojih vil preselita in naj se «temeljito očistijo vsega«, to se pravi tudi oblek, pohištva in vsega, kar je bilo v stiku z radioaktivnostjo. Družini sta se preselili v neki hotel in o tem se je skrivnost, ki jo je Northway skušal prikriti tudi pred svojimi osrednjimi načelniki, razvedela v še hujši obliki kot je bilo res. In tedaj je prišlo zares do prave afere, ki je bila prijavljena tudi zvezni komisiji za atomsko energijo in z zadevo se je začel ukvarjati tisk, ki je objavil tudi washingtonsko u-radno vest o obsegu incidenta. Prišlo je do pravega vala histerije in meščani Houstona niso hoteli imeti nobenega sti. ka niti z nameščenci - tovarne, še najmanj pa s člani družine tovarniškega direktorja Northwaya in njegovega pomočnika McVeya.
Vili so sicer «razkužili» in družba bo plačala vse stroške, ker je prišlo do incidenta zaradi nepravilne ambala-že pošiljke, toda ameriška komisija za atomsko energijo je šla korak dlje in je družbi odvzela dovoljenje za uporabo radioaktivnih snovi, dočim se zasliševanja v zvezi z incidentom nadaljujejo.
Pri vsem tem primeru pa je dobro vsaj to, da so imeli
Prejeli smo
REPUBLIKA. Broj 2-3. Go-dište XIU. Zagreb 1957.
to pot opravka z radioaktivnim iridijem 192, katerega radioaktivnost traja le malo časa, saj se njegova radioaktivnost že v 75 dneh zmanjša na polovico. Iz tega sledi, da bo v razmeroma kratkem času postal nenevaren in sploh neškodljiv.
Edi se pa, da sta glavni račun tega incidenta plačali direktorjeva družina in družina njegovega pomočnika. Prej smo rekli, da se jih vsi izogibajo in zato sta družini sklenili celo odpotovati in svoji vili prodati. Toda nihče noče vil kupiti in zaman se Northay trudi, da bi ljudi prepričal, da je radioaktivnost iridija 192 kratkotrajna in zato brez nevarnosti. Končno nam atomska energija tudi v svoji miroljubni uporabi dela preglavice in nevšečnosti in zato ni nič čudnega, da so strokovnjaki močno zaskrbljeni tudi glede posledic miroljubne uporabe jedrske e-nergije.
ra o Cipru. Ni si mogoče predstavljati tako odklonitev pred tremi leti. Možnost kontakta z Vzhodom, ki se je posebno občutila v odnosu med SZ in Zahodno Nemčijo, je privedla do tega, da je A-denauer, čeprav si je vztrajno prizadeval za okrepitev nemške vojaške moči v sklopu NATO, je kot nekak poskusni balonček dajal kake izjave o potrebi zavarovanja varnosti v Evropi.
Potem so nastali znani dogodki, ki so odnose med Vzhodo in Zahodom zaostrili. Posledica teh dogodkov bi morala biti popolna poživitev vseh strank v atlantski zvezi, ki predstavlja najvišjo obliko povezave zahodnega sveta v hladni vojni. Zdi se pa, da ni govora o tem, da bi bila dosežena tista enakost in sloga izpred ženevskega popuščanja mednarodne solidarnosti.
Težkoče, na katere naletijo države atlantskega pakta v medsebojnih odnosih, so se pokazale v dveh vprašanjih. To je vprašanje oborožitve in premaknitev vprašanja razgovora o evropskih problemih z mrtve točke. To pa je zopet povezano z varnostnimi ukrepi, ki se dotikajo misli o razorožitvi. 2e sama povezanost vseh teh vprašanj kaže, da hladna vojna ni tako popolna in da se nekatere države zavedajo, da je izboljšanje odnosov med Vzhodom in Zahodom potrebno ter da je treba glede teka nekaj storiti. Vsaka pa gleda na to s svojega stališča in so ji mar v prvi vrsti le njeni interesi, ne pa potrebe skupnosti, potrebe in stališče NATO. Sicer pa sploh ni jasno, če taki splošni skupni interesi NATO sploh obstoje. Poročilo o sestanku zunanjih ministrov NATO, ki je bil v Bonnu, ni razjasnilo, kaj naj bi posa mezne države-članice storile glede razorožitve za ((atlantsko solidarnosti). Pri tem je bila Velika Britanija «enfant terible#. Kljub zagotovilom, ki jih je dala, se zdi, da namerava Velika Britanija izvesti revizijo svojih suhozem-skih vojaških enot. Politične posledice zaradi odpoklica britanskih čet iz Evrope bodo še nadalje skrbno spremljali in proučevali zlasti v prestol, nicah držav-članic. Vsaka se bo predvsem vprašala, kaj naj sedaj ona stori. In prav v tem so odgovori in ukrepi različni. Odvisni so od notra nje-političnega položaja..
Zaradi umika britanskih
čet bodo tudi ostale države razmišljale, zlasti manjše države-članice, ali naj tudi same izvedejo revizijo oborožitve. To bi se reklo, ali naj se tudi one odločijo za nuklearno oborožitev in usmer-jevane izstrelke. Seveda pa nastane pri tem takoj vprašanje, kaj bo na vse to dejal Vzhod, zlasti ko je s tem gotovo, da bo imela nuklearno oborožitev Zahodna Nemčija .In pa, ker bo s tem postala Zahodna Nemčija močnejša od svojih evropskih zaveznikov. Zaradi tega se bodo ostale države morale ravnati po tem, kar bo ona storila. Očitno je, da taka možnost sili ugledne politike — zlasti britanske — da predvidevajo miren izhod iz tega položaja. To je bistvo pripomb, ki jih je napravil v Bonnu lord Ismail, dosedanji tajnik atlantskega pakta, da naj vsaka država-članica sama presodi glede razmerja med nuklearno in klasično o-borožitvijo. Ce ima torej vsaka država-članica možnost odločiti, kolik bo njen prispevek, more tudi, kadar se ji zdi potrebno, menjati svoj odnos do Vzhoda.
V Nemčiji, ki je že od nekdaj bila nekak barometer za mednarodni politični položaj, so to britansko tendenco ta-
va se ni omejila samo na o-
boroževanje, temveč se je razširila na čisto nemško vprašanje. Mac Millan bi rad oživil Edenov načrt glede organiziranja evropske varnosti z upostavljanjem demilitariziranega pasu, ki bi zajel velik del nemškega ozemlja. V Bonnu se bojijo, da so velesile že začele razgovore mimo Nemcev, kar sklepajo zlasti iz diplomat/kih stikov, ki so se začeli v zadnjem času. Nota, ki jo je Bonn poslal glede tega Moskvi, kaže, da je vzdušje med obema mnogo blažje, kot bi človek mislil.
Zahodna Nemčija se predvsem trudi, da ne bi ostala na cedilu, ako bi bili londonski razgovori o razorožitvi u-spešni. Zato se Zapadni Nemčiji mudi, da bi si zagotovila jamstvo Zahoda, da se ne bodo posvetovali o evropskih vprašanjih brez nje; kaže, da je to, da so ostale britanske čete v Nemčiji, dokaz, da je Zapad to njeno zahtevo u-pošteval. Poleg tega pa si Nemčija prizadeva, da bi bila na višini sodobne taktike in strategije. Nazadnje pa je tudi sama Zahodna Nemčija že našla stik; sicer jako obziren, vendar pa nepretrgan razgovor z Vzhodom. Taka tristranska nemška politika kaže, da bodo odnosi med
koj opazili. In to s precejš-1 državami NATO vedno liolj njo nervoznostjo. Kajti zade-1 zapleteni.
flllllllilillllililltltiliiiililititiiiilliiiiliiiiiiiiiiimfiiiiilnililfiiiiifliillltlllllliitliliiillMlllllliiltH
MOSKOVSKI LUTKOVNI TEATER V BEOGRADU
Fantastični svet v treh predstavah
iiiiiiiiiiiiMiiiiiiiiiiiiiiliiiiiiiiiiinHiiiiiiiiiiiiiHiiiiiiiMMiiiiiiiiiiiiiiiiiiiniiniuiiiiiiiiiiiiiiMiiiu
NADALJEVANJE PROCESA V PADOVI
Nacisti so si kurili
s tisočlirskimi bankovci
Včerajšnja razprava v Pado vi v zadevi «zlata iz Donga» je potekala največ v podrobnem prikazovanju dogodkov odv. Grassija, ki je Dil takoj po vojni kvestor v Comu.
Luigi Grassi pripoveduje, kako je bilo v dneh 26., 27. in 28. aprila zbiranje ostankov fašističnih sil, ki so hoteli prav tam poskušati upreti se, in je bila prav njegova naloga, da te fašiste razoroži. Nadalje je Grassi povedal, da je pričakoval. da bodo partizanske enote napadle jetnišnico v Comu pc prvomajski paradi, kar se pa ni zgodilo, ker je izobesil na zaporu ameriš-ko zastavo, ki so jo partizani spoštovali:
Podrobno je navajal vse dragocenosti in vrednote, ki jih je zbral in poslal višjim oblastem. Vsepovsod je bil denar, s tisočaki so nemšlki vojaki kurili, da so si pogreli kosilo, osvobodilni odbor mu je izročil 50 kg zlata, kar pa so bili samo poročni prstani, ki so jih leta 1935 darovale italijanske matere in žene. Vse to je poslal v Rim, toda tja je prispelo le 500 g. Izpovedal je tudi, da je nekajkrat izročil nekaj zneskov tudi raznim partizanskim edtmcam, za kar pa ni prejel nobenega potrdila. Ko je predsednik vprašal Gorrerija, zakaj nista dala Grassiju pojasnil o zaplenjenem denarju v Dongu, je dejal, da ga kvestor o tem ni nikoli vprašal, da pa je bil zaplenjeni denar uporabljen za potrebe partizanskih edinic.
Po končanem zaslišanju priče odv. Grassija, 'e bilo soočenje Giuliane Fatucci, Cesa ra Tussija, brata partizanke «Gianne» in Pietra Terzija biv. šega poveljnika garibaldinskih enot v tistem področju. Namen tega soočenja je bil razčistiti zadevo s skrinjico draguljev, ki bi jo moral izročiti Gorperi, kateremu so Jo dan v hrambo. Zadeva ni bila pojasnjena. Moretti je vztrajal pri svoji prvotni izjavi, da ni-
so mogli kar tako izročiti dragocenosti osebi, ki ni bila za to pooblaščena, da Audisia niso poznali in mu niso zaupali.
Pri zaslišanju Urbana Laz-zara je pričal tudi «Bill», ki je izjavil, da «Valerio» ni mogel biti prisoten pri ugotav ljanju inventarja, ker so ga zadržali v Morbegnu, ko so bile borbe z ostanki nemških oddelkov. Se ne spominja kdaj je podpisal inventar, verjetno da je podpisal, ne da bi pogledal.
NEMŠKA ATOMSKA LOKOMOTIVA
Zvezna uprava nemških železnic proučuje načrt za prvo atomsko lokomotivo. Ta ne bi bila prva na svetu, ker bodo pred njo izdelali takšno lokomotivo že v ZDA. Dolga bo okoli 35 m. težka pa 185 ton ter opremljena s posebnimi oklepi za zaščito potnikov in osebja pred atomskim izžarevanjem, saj bodo kot pogonsko sredstvo uporabljali uran.
Gostovanje moskovskega lut. kovnega gledališča v Beogradu je bil velik umetniški dogodek. Vsaka predstava gledaUšta, ki uživa danes svetovni ugled, je bila ne le prijetna zabava, za otroke in odrasle, temveč pravo umetniško doživetje.
Moskovsko lutkovno gledališče ni marjonetni teater, kot ga mi poznamo. Lutke ne vise na nitkah. One se gibljejo po odru (ki je brez poda, kar pa gledalec ne opazi), podijo jih nevidni igralci pod odrom, katerih spretne roke vnašajo, preko v lutkah vgrajenega mehanizma, pa tudi neposredno, v njih pravo življenje. Ker jih vodijo občutljive roke igralcev, umetnikov, gibi lutk niso probi, mehanični temveč elastični, prožni, življenjski.
S predstavami ((Nenavadni koncerti). «Aladinora čudežna svetilka)), «2 :0 za nas» in s svojim solističnim nastopom so Sergej Obrascov in njegovi sodelavci odkrili Beograjčanom fantastični svet lutk. svet smeha in fantazije. Neverjetno in preprostemu človeku je težko razumljivo, kako so moskovski umetniki vdahnili življenje svojim lutkam, ki so izvrstno plesale tango, balet, kazačok, step i druge plese, igrale na klavir,^četo, kitare in druge instrumente, nastopale kot o-pern; solisti, krotite!ji in dreserji levov in drugih živali, čudodelci...
Koncertna dvorana Kolarče ve ljudske univerze. Na programu ((Nenavadni koncert#; Luč je ugasnila in v dvorani je zavladala tišina. Dvignila se je glavna zavesa, Na odru so se pojavile prednje male lože in oder lutkovnega gledališča. V ložah na galeriji «tehnično osebje gledališča.» usmerja reflektorje na zaveso odra, pred katero se nenadoma pojaui ((direktor#, ki pozdravlja občinstvo in napoveduje program. To je pravi koncertni napovedova-
Prosim vas, da me odslej ne nadlegujete več...
lec, razumljivo v fraku.
Ce ne sedite v prvih vrstah, sploh ne boste verjeli, da so na odru same lutke-Saj tudi niso. To so živa bitja, ljudje in živali, ki s svojo grotesko odkrivajo in potencirajo razne človeške lastnosti in slabosti. Tu so bitja, kakršna srečujemo neštetokrat v življenju; afektirana mlada «kotoraturna pevka#, pravi originalni tip «spremljevalca» na klavirju, napihnjeni in v svoj glas zaljubljeni stari «tenor». Ko ga vidite, kako stoji poleg klavirja, kako zašepeta na uho napovedovalcu, kaj bo pel, kako daje znak spremljevalcu pri klavirju, da je pripravljen, kako se odkašlja, kako jemlje «sapo» in kako spojen, ne veste ali bi se smejali tistim, ki jih karikira, ali pa občudovali spretnost in umetnost konstruktorja lutk, režiserja in pravih igralcev pod odrom, katerih nevidne roke so spremenile lutko v pravega *Fi-gara». Tu je dobrodušni »stari gledališčni sluga», tu jt «čudežni otrok» —• virtuoz na klavirju.
Težko se je odločiti, kaj je bolje — izvrstni step v duetu ko si *plesalca» v fantastičnem tempu podajate z glave, velik balon ali pa »čudodelec#, ki je iz presenečenega ((napovedovalca# izvlekel S robčkov, ki so se v njegovem cilindru spremenili v «piščance». Ko pa iih je nagnal nazaj v cilinder, je iz njega skočila »kokoš#. Tu se je tudi zadnji neverni Tomaž »prepričal#, da na o-dru niso lutke, -temveč prava živa bitja, kajti to, kar sta še pokazala »čudodelec# in njegova «partnerkas (pri trčenju s kozarci so se pred našimi očmi njune čaše napolnile z vinom. Ko p e je «čudodelecs vlil vino v svoj cilinder in od tod v veliko vazo, je iz nje jjrilezel »sta-rj gledališki slugas), bi bilo preveč tudi za pravega, živega čudodelca Mar si morete zamisliti boljšo parodijo džezovske muzike kot ko se na odru pojavi »prekooceanska lepotica» (prava Marilpn Monroe), ki pred mikrofonom ob spremljavi štirih tipičnih »kitaristov# poje z glasom Armstronga (v basu). Da je pela sama Marilpn ne bi doživela takšnega aplavza. Kar desetkrat je morala pred zaveso. Publika se je šele takrat zavedla, da ima opravka z lutko, ko je «Marilyn» ostala gluha na klice »bis, bis. bis#.
Da ne bi kdo mislil, da pretiravam, bom navedel mišljenje gledališkega kritika »Borbe#; »če je bil cilj gostovanja moskovskega lutkovnega teatra v Beogradu, da navduši naše ljudi za lutkovno umetnost, tedaj je ta cilj popolnoma dosežen. Gostovanje Obrascova je odkritje za našo publiko... in nepozaben dogodek#.
BOZO UOZIC
Gorlško-beneški dnevnik
h Sovodenj
Odobrili posojilo 2,790.000 lir
Potrebujejo ga za kritje lanskega pri man j k Ijaja
občinskega
Sovodenjska občinska uprava je svoj čas naslovila na osrednje oblasti prošnjo, naj ji nakažejo posojilo v znesku 2,790.000 lit za kritje občinskega primanjkljaja za leto 1956 Te dni je prišel iz Rima medministrski dekret, s katerim se sovodenjski občinski upravi priznava pravica za najem posojila za kritje omenjenega primanjkljaja.
ZA OBNOVITEV VSEDRŽAVNE POGODBE
Julri 24-urna stavka gradbenih delavcev
Delavci gradbene stroke so že prejšnji teden stavkali 24 ur, da bi prisilili delodajalce na pogajanja s sindikalnimi organizacijami za obnovitev vsedržavne delovne pogodbe-Ker to opozorilo ni zaleglo, so sindikalne organizacije C GIL, UIL in CISL proglasile za jutri 23. maja drugo 24-urno stavko, da prisilijo delodajalce k pogajanju. Prepričani smo, da se bodo gradbeni delavci tudi tokrat polnoštevilno odzvali pozivu na stavko.
Razdeljevanje nakazil za blago proste cone
Na sedežu trgovinske zbornice so pričeli razdeljevati nakazila za jestvine po cenah proste cone za Gorico in Sovodnje. Na odrezek štev.
31 bodo dali po en kilogram sladkorja, na odrezek štev.
32 pa 350 gramov surove ali 280 gramov pražene kave. Sladkor bodo prodajali po 190 lir kilogram. Obenem bodo dali tudi en liter semenskega olja. Razdeljevanje se bo zaključilo 31. maja. Trgovci s prodajo na drobno naj pridejo po nakazila na sedež trgovinske zbornice v sobo štev. 6. Prodajalci morajo omenjeno blago v prodaji opremiti s ceniki.
 no------
solucija, ki so jo predložili tako imenovani mladi demokristjani, to se pravi ljudje, ki poudarjajo primarno važnost socialnih zavarovanj. Predložena je bila tudi resolucija »stare garde«, ki pa je bila z dvigom rok zavrnjena z veliko večino glasov.
IZ BENEŠKE SLOVENIJE
102-letni Jussig obiskal Staro goro
Pred nekaj dnevi je obiskal izletniško točko v Beneški Sloveniji Staro goro pri Čedadu najstarejši prebivalec nadiških dolin 102 leti star Giuseppe Jussig. Mož je kljub svojim letom še vedno pri moči. Izleta ni napravil peš kot v svojih najboljših letih, ampak so ga tja pripeljali z avtomobilom.
Ob tej priliki so tehniki radijsko - televizijske službe posneli nekaj prizorov in starčevih izjav, ki jih bodo predvajali v soboto 25- maja ob 17. ur; v oddaji »Sorella Radio«.
Udeležite se izleta vŠkocijansko jamo
V nedeljo 26. maja bo v Matavunu ob Skocijanskih jamah velika proslava Dneva mladosti, ki bo predstavljal zaključek proslav v divaški občini. Na tej proslavi bodo nastopila razna društva in šole z območja vse občine. Ob 9. uri bo parada mladosti, ob
Zaradi slabega gospodarskega stanja
Učiteljica klavirja napravila samomor
Živela je ločeno od moža in hčerke
PRISPEVAJTE ZA DIJAŠKO MATICO!
15. uri telovadni nastop, zvečer pa ples. Ob tej priliki bodo Skocijanske jame ves dan popolnoma razsvetljene-Zveza slovenskih društev ter Slovensko planinsko društvo organizirata ta dan izlet z obiskom znamenite jame, ki le malo zaostaja za znano Postojnsko jamo.
SPD organizira avtobus, ki bo od 7. uri v nedeljo odpeljal s Travnika. Vpisovanje
Julri obč. seja v Goriči
Jutri ob 18. uri se bo v dvorani na Korzu sestal go-riški občinski svet. Razpravljal bo predvsem o upravnih vprašanjih, kot na primer o nakupu raznih nepremičnin, o javni razsvetljavi, nagrajevanju nekaterih občinskih delavcev za njihovo 25-letno delo pri občini itd.
 m ------
PO KONGRESU KD
«Stara garda* ponovno poražena
Pred dnevi je bil pokrajinski kongres Krščanske demokracije, na katerem so izvolili nova člane vodstva, ki so se sestali v soboto popoldne, da ponovno izvolijo pokrajinskega tajnika. Prisotni so na to mesto ponovno izvolili inženirja Ettora Valla-urija, za upravnega tajnika pa Michela Martina.
Izvršilni odbor je sestavljen iz sledečih oseb. Gino Cocianni, Giovanni Vezil in Giuseppe Agati iz Gorice, Pietro Visintin iz Tržiča, Giordano Cisilin iz Krmina in Ermelino Peressin iz Gradiške.
Na pokrajinskem kongresu je bila z veliko večino izglasovana tudi zaključna re-
dobite pojasnila na sedežu organizacije v Ul. Ascoli 1, v Sovodnjah pa pri tov. Kuzminu, kjer je tudi vpisovanje Avtobus bo ie Gorice odpeljal skozi Standrež in Sovodnje.
 «»-------
IZ OSLAVJA
S kolesa je padel
S kolesom se je prevrnil 9-letni fantič Franko Drufov-ka iz Oslavja. Nesreča se mu je pripetila v ponedeljek zjutraj, ko se je peljal po kruh. Nesrečo so videli nekateri vaščani, ki so poklicali rešilni avto Zelenega križa, ki je malega kolesarja odpeljal v bolnišnico Brigata Pavia, kjer so mu obvezali precejšnje rane na levi nogi. Predvidoma bo ozdravel v kakšnih desetih dneh.
Benigno Margherita umrl zaradi posladic padca
Na kirurškem oddelku bolnišnice Brigata Pavia je zaradi hudih notranjih poškodb, ki jih je dobil pri padcu, u-mrl zidar 42-letni Benigno Margherita iz Latisane, ki je je bil zaposlen v Farri. Zidar je padel s petih metrov višine ter si pretresel možgane in zlomil lobanjo.
V nedeljo ponoči je Cat-terina Cainero iz Ulice Diaz obvestila agente goriške kvesture, da njena podnajemnica 60-letna Margherita Schnell proti svoji navadi ves dan ni zapustila stanovanja in da se tudi po bivališču ni kre-tala. Zaradi teh znakov je Cainerova poklicala policijo, ker se je bala, da se podnajemnici ni morda kaj pripetilo. Na kraj so takoj prišli agenti, ki so z dovoljenjem državnega prokuratorja vdrli v Schnellovo stanovanje. Takoj se jim je nudil žalosten prizor. Na vhodnih vratih je na obešalniku viselo truplo priletne ženske. Ni bilo težko uganiti, da gre za samomor. Pozneje se je izvedelo, da je pokojnica že od leta 1937 živela ločeno od svojega moža, ki živi v Zahodni Nemčiji, in od svoje JiČMe, ki živi na Dunaju, v rojstnem mestu Schnellove.
2ena je živela v izredno slabih gospodarskih razmerah. Preživljala se je s poučevanjem klavirja. Njene razmere so se zlasti te dni precej poslabšale. K temu se je pridružila tudi potrtost zaradi neurejenih družinskih razmer. V takem ozračju je v njej dozorel sklep, da si vzame življenje. Oblekla si je najlepšo obleko, zaklenila vrata in stopila na stol, da si je zavezala vrv okoli vratu in na obešalnik. Potem je stol odrinila od vrat. Oblasti so izdale dovoljenje za prenos trupla v mrtvašnico, kjer bo na razpolago državni prokuri.
Zaključna šolska prireditev
V nedeljo, 26. t. m„ bo ob 20.30 zaključna šolska prireditev gorišikih srednjih šol na dvorišču šolskega doma v Ul. Croce.
Prireditev se ponovi na Vnebohod, 30. t. m. ob isti urj.	V slučaju	slabega	vre-
mena 26. oziroma 30. se prireditev prenese na nedeljo 2. junija ob isti uri.
Program prireditve:
1. Pevske točke — zbor Strokovne šole zapoje 2 pesmi,	zbor	Nižje	srednje	šole
tudi 2, zbor Učiteljišča 3 in združeni zbori vseh treh šol 3 pesmi;
2. Igra; Goldonijeva komedija »Stric	Ihta«;	igrajo dijaki
višje gimnazije - liceja m učiteljišča.
 «»--------
Peš po Italiji
V soboto je prišel peš v Gorico 47-letni Ercole Talla-rida iz Kalabrije. Ze več let potuje po Italiji. Obiskuje zdravilišča, v katerih se zdravijo gobavci. Tudi Tallarida je bil svoj čas gobavec. Sedaj pa je popolnoma zdrav, tako da lahko obiskuje bolnike in jim vliva poguma. K nam je prišel iz Turina. Ob tem obisku mu ne moremo želeti drugega kot srečno pot pri izvajanju nesebičnega dela.
 «»--------
Izlet žena v Benetke
Organizacija žena organizira 16. junija avtobusni izlet v Benetke. Odhod iz Gorice ob 5.30. Voznina 950 lir. Vpisovanje na sedežu ZSPD v 01. Ascoli 1, tel. 24-95.
Za izletnike iz vasi bo preskrbljen prevoz v Gorico.
Rojstva, smrti in poroke
Od 12. do 18. maja se je v Gorici rodilo 10 otrok, u-mrlo je 11 oseb, oklicov je
bilo šest, porok pa prav toliko.
Rodili so se: Maria Pecora, Gabriella Bernardis, Clara Doljak, Federica Fabbro, Paolo Cicuta, Maurizio Ciochetti, Chiara Clandi, Alessandro Ba-lani, Donatella Sorbara, Gian-franco Blažič, Roberto Mau-ri.
Umrli so:	upokojenec 79-
letni Innocente Tarlao, gospodinja 7J-letna Avguština Jug, vdova Jug, kmetovalka 58-let-na Štefanija Sfiligoj, poročena Sfiligoj, gospodinja 77-let-na Guglielma Perco, profesor 62-letni Karel 'Birsa, gospodinja 62-letna Eufemia Bellina vdova Rilievi, upokojenec 6% letni Nicolo Grego, 79-letni Et-tore Visintin, delavec 68-letni Luigi Drufovka gospodinja 81-letna Teresa Scaramuzza, vdova Ellero, 7 mesecev stara Donatella Deboni.
Oklici; orožnik Renzo Quon-dan in tkalka Vida Persolja, električar Andrej Jarc in u-radnica Leda Cumini, prodajalec Marcello Mašini in gospodinja Rina Maniacco, poštni sel Vinicio Varlez in šivilja Maria Černe, mizar Alfon-so Riazo in tkalka Celestina Mosetti.
Poroke; delavec Giuseppe Ferletti in gospodinja Roza Ferfolja, delavec Romano Mar-tinuzzi in gospodinja Bruna Leon, delavec Felice Costi in Elma Cavallin, poljedelec Lino Marega in gospodinja Sabina Marassi, šofer Alojz Plesničar in uradnica Curzola Vi-viana, urar Luciano Leghissa in gospodinja Maria Luigia Pituelli.
 «»-------
Nov vozni red vlakov
Z 2. junijem stopi v veljavo- nov vozni red vlakov, ki, je nekoliko različnejši od tistega, ki je sedaj v veljavi. Nov vozni red je sledeč: Prihod iz Trsta: 0.14; Acc 6.32; Dir. 7.25; Acc. 7.55; DD. 9.04; Dir. 9.33; Acc. 10.51; Dir. 13 02; Acc. 13.41; Acc. 15 33; Acc. 17.31; Acc. 18.58; Dir. 20.02; Acc. 21.31; Acc. 22.54.
Prihod iz Vidma; 0.14; Dir. 426;	Acc.	5.54;	Acc.	6,51;
Dir. 7.38;	Acc.	8.09;	Dir.	8.37;
Dir. 10.52; Acc. 13.58; Acc. 15.49; DD. 16.50; Acc. 18.42; Acc. 20.16; Dir. 2117; Dir. 22.; Dir. 23.26.
Odhodi proti Trstu:	Dir.
0.15; Acc.	5 56;	Acc.	6.53;	Dir.
7.40; Acc.	8.11;	Dir.	8.38;	Dir.
10-54; Acc. 14.; Acc. 15.50: DD 16.51; Acc. 18.43; Acc. 20.17; Dir. 21.19; Dir. 22.03; Dir. 23.28 Odhod proti Vidmu:	DD
4.40; Acc. 4.50; Acc. 6.34; Dir. 7.27; Acc. 7.56; DD 9.05; D 9 35; Acc. 10.55; Dir. 13.03; Acc. 13.43; Acc. 15.34; Acc-17.32; Acc. 19.; Dir. 20.04; Acc. 21-32; Acc. 22.56.
Vlak, ki bo prihajal iz Vidma ob 4-26 in odpeljal proti Vidmu ob 4.40, bo vozil samo med 29. junijem in 8. septembrom.
Vlak s prihodom v Trst ob 7.25 in z odhodom v Videm ob 7.27 bo vozil med 30. junijem in 28. septembrom.
Vlak s prihodom iz Vidma ob 22. uri in z odhodom proti Trstu ob 2213 bo vozil med 29. junijem in 27. septembrom.
Vlak z odhodom v Trst ob 23.28 in s prihodom iz Vidma ob 2326 bo vozil samo ob praznikih med 29. junijem in 8. septembrom.
  5»-----
— KINO —
CORSO. 16.30: »Tihotapci .z Hongkonga«.
VERDI. 16.30: »Tri Evine noči«, G. Gobel.
VITTORIA. 17.15:	»Tragična
izpoved«. D. Borsche in G. Kuckelmann.
CENTRALE. 17.00:	»Grenke
vode«, M. Vitale in Piero Lulli.
Športni dnevnik
Vrstni led, na cilju 4. etape Ferrara - Cattolica (190 km)!
1. Vlaeyen Andre (Bel.) r 4.32’11”, povprečna hitrost 41,883 km na uro, 2. Cassano, 3. Masocco 4. Nencini, 5. Fer-lenghi, 6. Uliana, 7. Fallanni, 8. Grassi, 9. Defillppis, 10. Sab-badin, 11. Moresi, 12. Impanis, 13. Voorting, 14. Assirelll, 15 Piscaglia, 16. Carlesi, vsi s časom zmagovalca, 17. Donker 4.32’23”, 18. Ciampi 4.32’28 ”, 1». Boni isti čas, 20. janssens 4.32’32”, 21. Maule 4.33’44”, 22 Albani 4.33’53”, 23. Falaschi, 24. Fantini, 25. Negro, 26. Cohen. 27. Michelon, 28. Sorgeloos, 29. Nolten, 30. Gismnodi, 31. Ve-lucchi, 32. Pezzi, 33. Van Steen-bergen, 34. Wagtmans, 35. For-nara, 36. Nascimbene, 37. Fini in vsi drugi, vsi s časom Albanija.
Splošni vrstni red po 4. etapi.
1. Bobet Louison 13.28’40”, 8. Defilippis 13.28 48' , z zaostan kom 8”, 3. Poblet zaostanek 37”, 4. Gaul 37”, 5. Fornara 49”, 6. Nencini 50”, 7. Fabbn 58”, 8. Impanis 1’08", 9. carlesi l’ll”, 10. Voorting 1'23", 11. Ge-miniani 134”, 12. Baldini 1’52” 13. Rolland 2’16", 14. Janssens 2’23", 14. Boni isti čas, 16. Mo-ser 2’26”, 17. Fallarini 'sti čas, 18. Favero Vito 2 29", 19. Gi-smondi 2'42”, 20. Maule 2’44” 21. Ferlenghi 2’49”, 22. Barbo-tin, 23. Sabbadin, 24. Cestan, 25. Chacon, 26. Conterno, 27. Coletto, 28. Grassi, 29. Strehler, 30. Barale Germano.
Ekipni vrstni rea po 4. etapi:
1. Gripo-Bottecchia 159 točk, 2. Legnano 174 t., 3. Belgija-Co-ra Elvč 179, 4. G. S. Bif 190, 5. Francija-Velo Club Bustese 205, 6. Mednarodna ekipa G. a. Faema-Guerra 211, 7. Bianchi 241, 8. S. Chlorodont 245, 9. Spanija-Ignis-Domselli in Car-pano-Coppi 247, 11. Atala 269, 12. Holandska-Erg-Girardengo 272, 13. San Pellegrino 290, 14. Torpado 303, 15. G. S. Asborno-Frejus 324 točk.
Po odlični vožnji v 4. etapi FerraraCattolica
Nino Defilippis samo od Bobeta v splošni
še 8 sekund klasifikaciji
Pri Riccione je imel Defilippis praktično za 5 minut roza majico, toda v končnem finišu je Bobet zmanjšal razliko
CATTOLICA, 21. — Le za las je manjkalo, da ni danes Loui-son Bobet izgubil roza majico prvega v splošni klasifikaciji; in če je ni, se ima zahvaliti v prvi vrsti svojim res izrednim kvalitetam, poleg tega pa še nesebični pomoči njegovih tovarišev iz moštva. Do cilja v Cattolici je manjkalo namreč samo še slabih 10 km, Bobetov zaostanek pa je znašal 1’55” kar je praktično pomenilo, da je bila roza majica ze na plečih nekoga drugega in ta drugi je bil Nino Defilippis. Tedaj je Bobet organiziral svojo četo, ki se je prej razpršila zaradi nezgode Cohena in se s tako silo pognal v lov za ubežniki, da je na vsak km nadoknadil po 2 izgubljeni sekundi in tako do cilja zaenkrat še rešil 'dragoceno trikotažo, ki mu vsak dan daje pravico do 100.000 lir premije. Dejali smo — zaenkrat, kajti spričo ofen-
zivnosti, ki je vladala vse doslej, nobeno presenečenje m nemogoče. Tega se prav dobro zaveda tudj sam Bobet, ki verjetno komaj čaka, da se «Giro» pomakne nekoliko vise.
Današnja povprečna hitrost, ni bila tako visoka kot včeraj, toda živahnost ni bila zato nič manjša. Pobegi so se začeli že po nekaj kilometrih iz Ferrare in se vrstili vse do For-lija, kjer so bile za plasma na dirkališču razpisane velike nagrade. Največjo, pol milijona lir. je pobral Vannitsen.
Kmalu po Forliju pa se je začela velika bitka, ki bi De-filippisa kmalu privedla do u-speha. Po nekaj km je iz glavnine ušel Ferlenghi. Sledili so mu Assirelli, Boni m Janssens, medtem ko se je francosko moštvo potilo v glavnini. Nenadoma se je moral Cohen u-staviti ker je preluknjal. Moštvo se je za trenutek zmedlo
• - *« * *	*	‘ « - • * I
• m m <• J m « J n m 5 3«•	•»!•*•	«»	«•! "• > «•*» .»•	**•
pr»fr«Mivi ui ki 44« n. x> «•> mi «• >«•«•	***
1Annnrn tn K «(nn i Pof fnl in	T BrPtn
Današnja 5. etapa Cattolica - Loreto
  iiihiihhi
Italijanska nogometna reprezentanca prispela v Lizbono
Ghiggia,	Bean
nov eksperiment v napadu
Secchi ostal doma - Ferrari© t rezervi - Magnini poškodovan - Fontana njegov namestnik?
LIZBONA, 21. — Ob 17.4« je prispela na letališče v Lizbono italijanska nogometna reprezentanca, ki se bo v nedeljo pomerila z reprezentanco Portugalske v kvalifikacijski tekmi za svetovno prvenstvo. Pod vodstvom tehničnega komisarja dr. Fonija je prispelo 16 igralcev in ne 17, kolikor jih je bilo določenih. Manjkal je namreč član Udinese Secchi, ki ni v dobri fizični kondiciji. Na letališču so Italijane sprejeli portugalski športni funkcionarji s predsednikom portugalske nogometne zveze Ferran-jem na čelu. Takoj po pristan-su letala so se nogometaši, precej utrujeni zaradi 'dolgega potovanja po zraku, z avtobusom odpeljali v 20 km oddaljeni hotel.
O tekmi sami niso hoteli dajati nobenih izjav, le de-butant v reprezentanci Ghiggia je dejal, da se bo treba za uspeh boriti zelo srčno in požrtvovalno, ker je le tako mogoče računati na zmago.
Glede sestave reprezentance je dr. Foni dejal, da ne more povedati še nič dokončnega ker prihaja za nekatera mesta v poštev po več igralcev, da pa bo odločitev padla po jutrišnjem treningu. Kljub temu pa je zelo verjetno, da bo italijanska reprezentanca nastopila v naslednji postavi:
Buffon (Bugatti); Magninl
 	(Rota, Fontana), Cervato;
MODERNO. 17.00: »Ne žalujte I Chiappella, Bernasconi, Fon-za menoj*.	I tana (Posio); Ghiggia, Boni-
perti, Bean, Montuori (Pan-dolfini), Pesaola.
Gre torej za bistvene spremembe v vseh vrstah, ki dokazujejo, da se je vodstvo končno le prepričalo, da od poražene formacije v Zagrebu ni mogoče pričakovati boljše igre in še manj boljših rezultatov.
LAHKA ATLETIKA
Nov svet. rekord v teku na 30.000 m
MOSKVA, 21. — Moskovski atlet Albert Ivanov je dosegel nov svetovni rekord v teku na 30.000 m s časom 1.33'33". Dosedanji rekord je imel od oktobra lani Finec Viskari s časom 1.35’03”.
TENIS
MELBOURNE, 21. — Avstralska teniška zveza je objavila na-lednjo lestvico najboljših avstralskih teniških igralcev v 1. 1957: 1. Hoad, 2. Cooper, 3. Frazer, 4. Anderson,- 5. Emerson, 6. Woodcoock 7. Howe, 8. Candy, 9. Mark. 10. Maver in Phillips.
MOTOCIKLIZEM
motociklistične zveze je za letos suspendirala motociklistično cestno dirko Milan-Ta-ranto, ki bi morala biti 23. junija. Prav tako so bile preložene na nedoločen datum ali pa suspendirane tudi vse ostale motociklistične dirke na odprtih cestah,
SAH
Odpoved motornih dirk na odprtih cestah
MILAN, 21.	—	Tehnična
športna komisija italijanske 3,5 itd
Gligorič zaostal
DUBLIN, 21. — Na conskem šahovskem turnirju v Dublinu so odigrali 7. kolo. Gligorič, ki je v 6. kolu moral predati partijo Stenlorgu, je premagal holanskega mojstra Van Sheltingo, Stanje po 7. kolu: Pachman 7; Benkoe 6; Schmidt 5; Gligorič 4,5 itd-* * *
SOFIJA, 21. — Na mednarodnem šahovskem turnirju je bil včeraj prost dan in so odigrali samo prekinjene partije. Stanje na tabeli po 10. kolu je naslednje. Filip 7,5; Neukirch, Pfeifer, Sliwa 6,5; Matarovič 6 (1); Szllagy, 5,5 (2); Mittitelu 5,5; Kara-klajič 4,5 itd.
# * *
BENETKE, 21. — Na žen skem šahovskem conskem turnirju v Benetkah so odigrali 7. kolo. Nedeljkovičeva je premagala Rinderjevo, Lazarevi-čeva pa Sifuentsovo. Stanje po 7. kolu; Lazarevič 6 (—); Prichard 6; Nedeljkovič 5,5; Benini 4; De Silland, Rinder
toda Bobet je dal Le Beru. Rollandu in Costu nalogo naj počakajo Cohena in ga privedejo v glavnino.
Defilippis je to opazil in zavohal možnost, da se dokoplje do roza majice. Pognal se je v dir in za njim še Impanis in Nencini. Glavnina se je raztegnila. Ubežnikom se je pridružilo še 13 drugih dirkačev, ki so skupno najprej dohiteli Assi-rellija, Bonija in Janssensa, kmalu nato pa še Ferlenghija, tako da je bila poslej v vodstvu skupina 20 mož Katero je z velikimi ambicijami vodil Defilippis. Njihov naskok se je polagoma večal m končno dosegel 1’55”. Defilippis je imel v tem trenutku roza majico že v rokah, a le za kratek čas. V Bobetovo četo se je namreč medtem že povrnil Cohen s pomočniki in začel se je velik lov francoskega moštva za vodečimi. Bobet je diktiral tempo 52 km na uro, kar mu je omogočilo, da je v nekaj kilometrih toliko zmanjšal svoj zaostanek, da je rešil majico.
Končni vrstni red na cilju pa je odločil nesrečni padec Bonija, Ciampija in Janssensa 1 km pred ciljem, kar je dalo sprinterju Vlaeyenu možnost, da se je uveljavil m kot četrti tujec pobral etapno lovoriko.
Med današnjo etapo je odstopil Buratti, talko da bo v jutrišnji etapi Cattolica - Loreto startalo le 117 dirkačev. Ker vključuje pot do Loreta tudi nekaj drugorazrednih vzponov, je možno, da bo splošni vrstni red doživel nove spremembe.
BOKS
Humez v četrtek v Milanu
PARIZ, 21. — Charles Humez, ki bo v soboto branil evropsko prvenstvo srednje kategorije proti Italijanu Scor-tichiniju. bo v četrtek zaiklju-čil « svojimi pripravami in še istega dne odpotoval s svojim prokuratorjem Filippijem v Milan. Humez je dejal, da je prepričan v svojo zmago, čeprav je Scortichini zelo nevaren nasprotnik in prav gotovo boljši od Festuccija.
PITTSBURGH, 21. — Ameriški boksar srednjelahke kategorije Feybon Stubbs je premagal s k. o. v 5 rundi Italijana Fernanda Spallotto. To je že četrti poraz Spallotte v ZDA. Prej so ga premagali Gonzales, Boby Lane in Emi« Durando.
AVTOMOBILIZEM
Nezgoda dirkača Thielea na dirkališču v Monzi
MONZA, 21. — Na dirkališču v Monzi se je danes teže ponesrečil dirkač Alfonso Thie-le, ko je z avtom «Abarth Alfa Romeo 1.100» skušal postaviti nov rekord v 96-urni vožnji. Avtu je med vožnjo počila zračnica zaradi česar je vozač izgubil oblast nad volanom in zavozil s ceste. Pri tem je dobil tako resne poškodbe, da so si zdravniki pridržali prognozo.
Odgovorni urednik STANISLAV RENKO Tiska Tiskarsk* zavod ZTT • Trst
KINO SKEDENJ
predvaja danes 22. t. m. ob 18. uri film v barvah:
V
«Clovek s stolpa Eiffel»
KINOPROSEK-KONTOVEL
predvaja danes 22. t. m. ob <9.30 uri Titanus film:
«CAROLINE
CHERIE»
Igra:
MARTINE CAROL Mladini izpod 16 let vstop prepovedan
predvaja danes 22. t. m. z začetkom Lux barvni film:
V
ob 18. uri
ČUTNOST
mmm
m m
I f r a J o :
FARLEY GRANGER A L 1 D A V A L L.l MASSIMO GIROTT1
OOOOOOOOOOOOOOOOOOOOOOaOOOOCOOOOOOOOOOOOOOOOOOOOOOOOOOOOOOODOOOOOOOOOOOOOOOOOOOOOOOOOOOOOOOOOOOOOOOOOOOOOOOOOOOOOOGOOOOOOOOOOOOOOOOOOOOOOOOOOOOOOOOOOOOGOOCOOOOO JGOGOOaOOOOOOUGUGOOOOO
.Kakšen je torej vaš zaključek?*
«Da tolpa nima lastnega avtomobila. Vsak avto mora
29.
GEORGES SIMENON |
Maigret in njegov mrtvec
Detektivska zgodba [
«Nlhče ni niti slutil, kdo jo sestavlja. Edina naša priča Je bila deklica, ki je videla, kako so mučili njeno mater. Moški so imeli robce na obrazih in jih je videla samo po postavi.* «Ste našli kakšne robce za maskiranje v Ulici Roi-de-
Sicile?*
«Ne. Tolpi se je zdelo, da Je popolnoma vama. Nikomur ne bi prišlo na misel, da bi iskal morilce iz Pikardije v zanemarjenem hotelu pariškega geta. Je tako, Colombani?*
»Do pike natanko!*
»Potem se je dogodilo, da je bil Albert, ki se je čutil zasledovanega in ogroženega po nekih ljudeh — ne pozabljajte, kako je ves čas trdil po telefonu, da se zasledovalci izmenjujejo — da je bil toTej Albert zaklan z nožem v svoji lastni kavarni, ko se je že večkrat prej obrnil name, naj ga zaščitim. Nameraval je priti k meni, ker pri je imel nekaj važnega sporočiti: oni so to vedeli. Tu pa je še nejasna točka: čemu so morilci prenesli truplo na Trg Concorde?*
Vsi so malce gledali Maigreta in zaman skušali odgovoriti na vprašanje, ki si ga je sam zastavil že tolikokrat.
»Sklicujem se še dalje na Colombanijeve zapisnike, ki so čudovito natančni. Za vsako hudodelstvo na kmetijah se je tolpa posluževala avtomobilov, najraje ukradenih poltovor-nikov. Skoraj vsi so bili ukradeni na cesti v okolici Trga Clichy, gotovo pa v 18. okrožju. Zato smo tudi okrepili poizvedovanje v tistem predelu. In prav v tem okraju, a že malo iz mesta, so bili drugi dan najdeni avtomobili.*
vendar biti nekje v garaži in ga je lahko izslediti.*
»Kaj pa rumeni avtomobil?*
»Rumeni avto ni bil ukraden. Mi bi že vedeli, ker bi lastnik javil krajo, zlasti ker gre za skoro nov avto.*
«Razumem,» je zamrmral ravnatelj, medtem ko je sodnik Comelian, ki ni nič razumel, samo debelo gledal.
«Na to bi bil moral prej pomisliti. Najprej sem upošteval tudi to možnost, a pozneje sem jo opustil, ker se mi je zdela preveč zapletena, a jaz zmeraj mislim, da je resnica v preprostih okoliščinah. Povem vam, da niso morilci Alberta spustili njegovega trupla iz avta na Trg Concorde.*
»Kdo pa?»
«Ne vem še. a bomo izvedeli.*
»Kako?*
»V časnike sem dal oglas. Spomnili se boste, da je Albert še nekomu telefoniral okoli petih, ko je dognal, da mu mi ne moremo pomagati.*
♦Po vašem je prosil kakšnega prijatelja za pomoč?* «Morda. Na vsak način se je hotel z nekom zmeniti za sestanek. Toda ta nekdo ni prišel pravočasno.*
»Kako prihajate do tega?*
»Pozabljate, da je imel rumeni avto okvaro na Nabrežju Henri IV. in da ga je ta okvara zadržala za lep čas.*
»Tako sta prišla tista dva človeka prepozno?*
»Natanko tako!*
»Trenutek! Tudi jaz imam vpogled v zadevo. Po pričevanju vaše vedeževalke je avto ostal pri miru pred »Petit Albertom* od pol devetih do približno devetih. Truplo je bilo odloženo na Trgu Concorde šele ob enih ponoči.*
»Kaj pa, če sta se vrnila, gospod sodnik?*
»Po žrtev zločina, ki ga nista zagrešila in bi jo odpeljala irugam?*
»Možno je. Jaz ne trdim, samo ugotavljam.*
»Kaj pa Albertova žena ves tisti čas?*
»Mislite si, ravno, da sta šla ponjo in sta jo hotela sprar viti na varno.*
«Kako da je niso ubili skupaj z možem, ker je verjetno tudi ona kaj vedela in seveda videla morilce?*
»Kdo ve, če ni bila morda zdoma. Koliko mož pošilja ženo kam ven, ko imajo pred seboj kakšno drugo zadevo.*
«Se vam ne zdi, gospod komisar, da vse to odteguje našo pozornost od morilcev, ki v tem trenutku, kakor pravite, blodijo po pariških ulicah?*
«Kaj nam je pokazalo sled za njimi, gospod sodnik?* »Truplo na Trgu Concorde, seveda.*
«In zakaj nas ne bi pripeljalo še enkrat na to sled? Glejte, ko bomo doumeli vse okolnosti, bomo lahko položili roko na tolpo. Samo doumeti je treba.*
»Mislite, da so ubili Alberta, ker je nekaj vedel?*
»Možno. Zdaj skušam dognati, kako je prišel do tistega, kar je vedel.*
Ravnatelj je pritrjeval z glavo in se smehljal pod gostimi brki. Očitno mu je bilo v zabavo nasprotstvo med obema možema. Colombani bo pa že spregovoril, ko bo sodil za primerno, da pove svoje mnenje.
»Imamo še vprašanje tiste vožnje z vlakom,* je res sodil za primerno, da pove.
Vsebino svojih zapisnikov je imel v mezincu in Mai-gret ga je s pogledi vzpodbujal.
♦O kateri vožnji z vlakom govorite?* je vprašal Comelian. »Zadnji zločin,* je povzel Colombani, nam je dal majhen podatek, ki ga nismo hoteli objaviti, da se tolpa ne bi vznemirila. Izvolite pregledati prilogo številka 5, ki je pri zapisniku. Roparski uboj dne 19. januarja je bil izvršen nad zakoncema Rival in z njima sta bila ubita še en družinski član ter sobarica. Njihova kmetija se imenuje »Pri nunah*, najbrž zato, ker stoji na mestu, kjer je bil v starih časih samostan. Oddaljena je kakšnih pet kilometrov od vasi. V tem kraju, ki se Imenuje Goderville, je železniška postaja in na njej se ustavljajo osebni vlaki proge Pariz-Bruxelles. Redko kateri potnik iz Pariza bo Izstopil na tej postaji, ker je precej oddaljena od naselja. No, in 19. januarja je ob dvajseti in šestnajst minut izstopil neki potnik, ki je imel povratni vozni listek za pot Pariz-Goderville.*	✓	"
‘Imamo kakšen opis tega potnika?*
«Zelo nedoločen: se mlad človek, lepo oblečen.*
Sodnik se je spet vmešal:
»Ali je govoril s tujim naglasom?*
»Sploh ni govoril. Sel je po glavni cesti skozi naselje in potem ga m nihče več videl. In glejte, naslednjega dne zju-traj je zopet stopil na vlak za Pariz, a na neki drugi postaji, to je v Moucheru, ki je enaindvajset kilometrov bolj proti jugu. Ker ni verjetno, da je noč prebil na prostem, jo Je rP°ral prebiti na posestvu ,Pri nunah’.*
i19	,Je zgrabil tak spanec, da je zaprl oči in se ni
mogel obvladati. Včasih se mu je tako primerilo, da je za-kmkal kar med razgovorom.
«Ko smo prišli do teh podatkov,* je nadaljeval Colombani, «smo se obrnili do Severnoželezniške družbe za vozni listek. Vsi listki, ki jih potniki oddajo pri izhodu, se hranijo nekaj casa.»
»In ga niste našli?*
»Na pariški severni postaji ni bil oddan. Z drugimi besedami: neki potnik je šel s postaje po drugem izhodu, ali pa je izstopil že na kakšni predmestni postaji, listka ni oddal in je neopaženo odšel, kar ni težko.*
»Ali ste hoteli to povedati, gospod Maigret?*
»Da, gospod sodnik.*
«In do katerega zaključka to vodi?*
»Ne vem natanko. Albert je utegnil biti v istem vlaku, utegnil je biti na postaji.*
Maigret je zmajal z glavo in dodal:
»In vendar ne. V tem primeru bi gg, bili začeli že prej zasledovati.*
»Tedaj?*
»Nič. Po drugi strani Je že moral imeti kakšen otipljiv dokaz, ker so po uboju pretaknili hišo od vrha do tal. Viktor Sarascu je prišel vohat okoli kavarne.*
»Najbrž niso našli, kar so Iskali.* (Nadaljevanje sletittt,