Miro Žonta
Ob koncu lanskcga leta nas je vse v krajevni skupnosti Hrušica--Fužinc pretresla vest, da je bila zahrbtna bokzen, s icatero se /e boril zadnja kta naš Miro Žonta, močnejša od njegove volje za živ-Ijenje in delo. Ni ga izgubila samo njegova družina, izgubili smo ga tudi mi, kot prijatclja, lovariša in dobrega sovaščana ter dolgolcme-ga predsednika sveta krajevne skupnosti. V svojem 10-letnem družbenopolitičnem udejstvova-nju v KS je nesebično razdajal svoje moči in žnvoval mnogo pro-stega časa za boljše življenje v naši krajevni skupnostl.
Njegove zaslugc so, da imamo v KS novo Ugovino, WO, ureja-mo igrišče ob šoli in še druge pri-dobitve zadnjih desetih let. Žnal je ustvarjati ugodne pogoje za delo in klimo za delo SZDL in drugih DPO v KS, imel je občutek za napredek, v njem je vedno vel ustvarjalni nemir. S svojo skrom-nostjo in poštenostjo, visoko mo-ralno in politično zavestjo ter av-toriteto je zmogel usklajevati ra-zlične interese, ki so bili podlaga za sožitjc med krajani, kai potrju-jejo pridobitve kraja iz tega ob-dobja.
Tudi ko se je pred leti prvič
spopadel s svojo boleznijo, ni pre-nehal z delom v KS, saj ga je volja do dela opogumljala in mu je bilo delo vse do zadnjega bistveni smi-sel njegovega življenja. Vse do zadnjega je spremljal vse dejavno-sti v KS in bii nam mlajšim pri-pravljen kadarkoli pomagati s svo-jimi izkušnjami. Ob njegovi vedri-zri je bilo prav prijetno delati v krajevni skupnosti.
Kot mojstra in človeka so ga cenili tudi sodelavci v Kanonažni tovarni ravno zaradi njegove de-lavnosti, poštenosti, izkušenosci, strokovnosti ter odločnosii.
Delo, ki ga je tov. Miro Žonta opravljal v naši KS, mu ni bilo plačano, pa četudi bi mu ga lahko plačali, Miro plačila nikoli ne bi hotel sprejeti, saj je bil po svojem značaju in prepričanju vseskozi skromen in pošten komunist. Ti-ho in neopazno ter nepričakovano je odšel od nas, vendar bo njegov spomin še dolgo živel med nami. dANDREJ ŽABJEK