Poštnina plačana v gotovini.	o1» n.	Ljubljana
82.	V Ljubljani, dne 8. avgusta 1929.	Letnik XI.
Kraljevina Srbov, Hrvatov in Slovencev.
URADNI UST
ljubljanske in mariborske oblasti
Vsebina:
Iz «Službenih Novin kraljevine Srba, Hrvata i Slovenaca».
Izpremembe v osebju.
328.	Zakon o zapisniku o prepovedi, uporabljati v vojni zadušljive, strupene in podobne pline in bakteriološka sredstva.
329.	Zakon o izpremembah in dopolnitvah v zakonu o taksah z dne 30ega marca 1911.
330.	Zakon o Izpremembi predpisov člena 63. finančnega zakona za leto 1929./1930.
331.	Zakon o izpremembi rokov v členu 43. zakona o kotroliranju čistine izdelkov iz zlata, srebra in platine.
332.	Popravek k meničnemu zakonu.
333.	Popravki h kazenskemu zakoniku za kraljevino Srbov, Hrvatov in Slovencev.
334.	Popravki k zakonu o notranji upravi.
335.	Uredba o opravljanju prisege pri glavni kontroli.
336.	Uredba o opravljanju priseg in obljub članov samoupravnih organov, uslužbencev, zdravnikov in služiteljev kakor tudi komisarjev vseh naprav, ki so pod nadzorstvom ministrstva za socialno politiko in narodno zdravje.
337.	Izprememba v pravilniku o delovanju, redu in pouku na državnih trgovinskih akademijah.
338.	Odločba, s katero se opraščajo plačevanja uvozne carine tilantin, gralit in solbar.
339.	Pojasnilo o oprostitvi preparatov tilantina, gralita in solbarja od uvozne carine.
340.	Pojasnila kot komentar za tar. št. 444. in 445. uvozne tarife.
341.	Izpremembe in dopolnitve v pravilniku o poslovanju in pristojnosti oddelkov za kataster in državna posestva pri finančnih direkcijah in o poslovanju in pristojnosti katastrskih uprav.
342.	Pojasnilo pravilnika o poslovanju računovodstvenih odsekov pri ministrstvih in o računovodstveni službi pri nakazovalcih.
343.	Odločba, s katero se smatrajo vreče iz bombaževe tkanine za priznan zunanji zavoj.
344.	Pojasnilo in navodilo o uporabljanju olj in rastlinskega masla za industrijsko potrebo in o postopanju z njimi.
345.	Izprememba v navodilih za uporabljanje členov 3. in 4. zakona z dne 10. aprila 1929. o amnestiji in aboliciji dejanj, kaznivih po zakonih o neposrednjih davkih, taksah, trošarini in carini.
Razglasi osrednje vlade.
Razglasi sodišč in sodnih oblastev.
Razglasi raznih uradov in oblastev, med njimi: 346. Odločbe obče seje državnega sveta. 347. Izprememba v dodatku k pravilniku o prodajanju in kontroliranju porabe soli ... 348. Železniške ugodnosti za obiralce hmelja.
Razne objave.
Iz „Službenih Novin kraljevine Srba, Hrvata i Slovenaca“,
Številka 171/LXXI z dne 25. julija 1929.:
Zakon, s katerim se francoska gradbena družba Batignolles (Socidte do construction des Batignolles) oprašča plačevanja davkov, taks in carin in se odo bruje pogodba o posojilu pri Državni hipotekarni banki za izvršitev melioracijskih del v območju Thmavsko-tamiške vodne zadruge v Pančevu.
Številka 172 z dne 26. julija 1929.;
Odlok ministra za finance z dno 5. julija 1929.: Potrjen je za stalnega Marinič Alojzij, računski Pripravnik pri oddelku za državno računovodstvo finančno direkcije v Ljubljani, tor preveden na Zvanje pomožnega knjigovodje v 4. skupini II. kategorije.
Številka 173 z dne 27. julija 1929.:
Ukaz Njegovega Veličanstva kralja z dne 11. ju-bja 1929.: Premeščeni so po službeni potrebi: k mi-oistrstvu za gradbo Petrič Ivan, inspektor v 4- skupini I. kategorije pri bivšem oblastnem hidro-iehničnem oddelku v Ljubljani; k oblastni poštno-telegrafski upravi v Ljubljani dr. Janžekovič Uran, inspektor v 5. skupini L kategorije pri bivši direkciji pošte in telegrafa v Skoplju, in dr. K i r i -8 i n Metod, tajnik v 6. skupini I. kategorije pri bivši direkciji pošte in telegrafa v Zagrebu; k oblastni Poštno - telegrafski upravi v Skoplju Matjašič proslav, inspektor v 5. skupini I. kategorije pri bivši direkciji pošte in telegrafa v Ljubljani.
Ukaz Njegovega Veličanstva kralja z dne 11. ju-bja 1929.: Prevedena sta: Ahčin Fran, knjigovodja PU oblastni tehnični upravi v Ljubljani, na zvanje računskega uradnika v dosedanji skupini in kate-goriji; Semen Maks, administrativni uradnik v JU- kategoriji pri oblastni tehnični upravi v Ljub-biaui, na zvanje arhivskega uradnika v isti kategoriji.
Odlok ministra za finance z dne 5. julija 1929.: reveden jo na zvanje pomožnega knjigovodje v • lupini IT. kategorije Praznik Jožko, računski pripravnik v 5. skupini H. kategorije pri oddelku za državno računovodstvo in proračun finančne direkcije v Ljubljani.
Odlok ministra za finance z dne 5. julija 1929.: otrjen je za stalnega Pelc Stanko, računski pripravnik pri oddelku za državno računovodstvo in Proračun finančne direkcije v Ljubljani v 5. skupini
11. kategorije, in obenem preveden na zvanje pomož-nega knjigovodje v 4. skupini II. kategorije.
Objava ministrstva za notranje posle: V državljansko zvezo kraljevine Srbov, Hrvatov in Slovencev je sprejet Bartl Ferdinand na Viču.
Objava generalne direkcije davkov z dno 10. maja 1929.: «Društvo za zaštitu životinja i rastlinja» v Bukovički banji je oproščeno plačevanja takse iz tar. post. 1. taksne tarife za vse vloge in prošnje, ki jih pošilja državnim oblastvom. razen v civilnih pravdah.
Številka 174 z dne 29. julija 1929.:
Ukaz Njegovega Veličanstva kralja z dne 22. julija 1929.: Sprejeta je ostavka, ki jo je podal minister za trgovino in industrijo dr. Mažuranič Želimir; ta minister je postavljen na razpoloženje, obenem, pa je postavljen za namestnika ministra za trgovino in industrijo dr. Š v e r 1 j u g a Stanko, minister za finance.
Odlok ministra pravde z dne 19. julija 1929.: Potrjen je za stalnega z dnem 30. decembra 1928. Trampuž Aleksander, sodniški pripravnik pri okrožnem sodišču v Mariboru, in pomaknjen z dnem 19. julija 1929. v 8. skupino L kategorije.
Ukaz Njegovega Veličanstva kralja z dne 11. julija 1929.: Postavljeni so po službeni potrebi: pri generalni direkciji državnih železnic v Beogradu, v oddelku za kontrolo dohodkov, v 5. skupino I. uradniške kategorije P o č k a r Lovro, dosedanji uradnik v isti skupini iste kategorije pri ekspozituri istega oddelka v Ljubljani; v 1. skupino, podskupino a), II. uradniške kategorije Smerdu Josip in Jen-č i č Marcel, dosedanja uradnika v isti skupini isto kategorije pri ekspozituri istega oddelka v Mariboru; v 1. skupino, podskupino b), H. uradniške kategorije Oswald Rudolf, dosedanji uradnik v isti skupini iste kategorije pri ekspozituri istega oddelka v Mariboru; P ober Martin, dosedanji uradnik v isti skupini iste kategorije pri ekspozituri istega	oddelka	v	Ljubljani;	v	2. skupino,	pod-
skupino a), H. uradniške kategorije Franke Ernest, H o 1 e č e k Josip in Černjavič Jakob, dosedanji uradniki v isti skupini iste kategorije pri ekspozituri istega oddelka v Mariboru, Mihelčič Maks, B e s o k Fran in Kumar Gabriel, dosedanji uradniki v isti skupini iste kategorije pri ekspozituri I istega	oddelka	v	Ljubljani;	v	2. skupino,	pod-
skupino b), II. uradniške kategorije K o m p Dragotin, C i a n Josip, G r a n e r Albert, D o f r a n-c e s c h i Teodor in Lukane Alojzij, dosedanji uradniki v isti skupini iste kategorije pri ekspozituri istega oddelka v Mariboru; Jenčič Anton in Rajgelj Ernest, dosedanja uradnika v isti sku-
pini iste kategorije pri ekspozituri istega oddelka v Ljubljani; v 1. skupino HI. uradniške kategorijo M i k 1 a u c Ivan, Šinkovc Matija, Vreček Josip, Dekleva Alojzij in Namestnik Tomaž, dosedanji uradniki v isti skupini iste kategorije pri ekspozituri istega oddelka v Mariboru; pri direkciji državnih železnic v Ljubljani; v 2. skupino, podskupino a), II. uradniške kategorije, v prometno-komercialni oddelek, Šeme Avgust, dosedanji uradnik v isti skupini iste kategorije pri ekspozituri oddelka za kontrolo dohodkov generahre direkcije v Ljubljani; v 2. skupino, podskupino b), H. uradniške kategorije, v prometno-komercialni oddelek, Küster Ivan, dosedanji uradnik v isti skupini iste kategorije pri ekspozituri oddelka za kontrolo dohodkov generalne direkcije v Mariboru; v 1. skupino IH. uradniške kategorije, v prometuo-komer-cialni oddelek, Kaiser Fran in Perše Karel, dosedanja uradnika v isti skupini isto kategorije pri ekspozituri oddelka za kontrolo dohodkov generalne direkcije v Mariboru.
Številka 175 z dne 30. julija 1929.:
Ukaz Njegovega Veličanstva kralja z dne 22. julija 1929.: Odlikovan je z redom sv. Save L vrste dr. Mažuranič Želimir, minister za trgovino in industrijo na razpoloženju.
Ukaz Njegovega Veličanstva kralja z dne 6. julija 1929.: Pomaknjen je iz 6. skupine L kategorije v 5. skupino I. kategorije dr. Stegenšek Fran, inspektor finančne direkcije pri oddelku za davke ministrstva za finance, in postavljen za višjega inšpektorja finančne direkcije.
Odlok ministra za prosveto z dne 12. junija 1929.: Postavljen je na tehnični fakulteti univerze v Ljubljani za docenta s pravicami uradnika 8. skupine I. kategorijo dr. Kavčič Janko, asistent na isti fakulteti, uradnik v 9. skupini L kategorije.
Odlok ministra za finance z dne 13. julija 1929.: Postavljena je pri državnem zastopništvu v Ljubljani za arhivsko pripravnico v 4. skupini ITI. kategorije Hvala Franja, zvaničnica v 3. skupini pri istem zastopništvu.
Številka 176 z dne 31. julija 1929.:’
Ukaz Njegovega Veličanstva kralja z dno 20. julija 1929.: Upokojen jc po predpisih členov 17. in 18. zakona o sodnikih rednih sodišč dr. Furlan Anton, sodnik v 2. a) skupini I. kategorije stola sedmerce, oddelka B, v Zagrebu.
Številka 177 z dne 1. avgusta 1929.:
Ukaz Njegovega Veličanstva kralja z dne 11. julija 1929.: Postavljeni so na razpoloženje: pri bivši
direkciji vodA v Ljubljani: Sbrizaj Ivan, generalni inspektor v 3. skupini I. kategorije in vršilec dolžnosti oblastnega referenta pri velikem županu ljubljanske oblasti; pri bivši gradbeni direkciji v Ljubljani: Zajec Rudolf, šef občega oddelka v 3. skupini L kategorije, in Skaberne Viktor, šef strokovnega oddelka v 3. skupini I. kategorije.
Odlok predsednika ministrskega sveta, ministra za notranje posle, z dne 16. julija 1929.: Pomaknjen je iz 4. skupine III. kategorije v 3. skupino 111. kategorije Z u c c o n Grga, upravno-pisarniški uradnik pri sreskem načelniku v Gornjem gradu.
Številka 178 z dne 2. avgusta 1929.:
Ukaz Njegovega Veličanstva kralja z dne 20. julija 1929.: Pomaknjeni so: v 3. skupino L kategorije dr. K o v č a Fran, sodnik okrožnega sodišča v Mariboru, in dr. L e n a r d Adolf, sodnik okrožnega sodišča v Colju; v 4. a) skupino L kategorije Brelih Ivan, starejšina okrajnega sodišča v Cerknici.
Ukaz Njegovega Veličanstva kralja z dne 20. julija 1929.: Pomaknjen je v 5. skupino I. kategorijo dr. Juhart Albin, namestnik državnega tožilca v Celju.
Odlok ministra za gradbe z dne 11. julija 1929.: Postavljen je pri podružnici poštne hranilnice v Ljubljani za računskoga uradnika v 4. skupini H. kategorije Š p o r n Milan, pripravnik v 5. skupini 11.. kategorije pri isti podružnici.
Odlok ministra za gradbe z dne 8. julija 1929.: Premeščena je po službeni potrebi Z a d o 1 š e k Elizabeta, poštna in telegrafska uradnica v 4. skupini II. kategorije, iz Mežo na Dobrno.
Odlok načelnika oddelka za carine z dne 23. julija 1929.; Postavljen je za carinskega posrednika pri glavni carinarnici I. vrste v Mariboru izprašani carinski posrednik Kraut Štefan.
Številka 179 z dne 3. avgusta 1929.:
Objavi oddelka za davke ministrstva za finance: Plačevanja takse iz tar. post. 1. taksne tarife sta oproščeni za vse vloge in prošnje, ki jih pošiljata državnim oblastveni, razen v civilnih pravdah:
1.) «Društvo za otroško varstvo in mladinsko skrb v sodnem okraju Ljubljani»; 2.) društvo «Narodna galerija» v Ljubljani.
Izprembe v osebju.
Z odlokom ministra za socialno politiko in narodno zdravje z dne 18. junija 1929., S. br. 27.061, je bil postavljen dr. Kolb er t Josip za sreskega sanitetnega referenta v Brežicah v 9. skupini,
1.	stopnji, I. kategorije.	Dr. Senekovič s. r.
Zakoni in kraljevske uredbe.
in podobne pline in bakteriološka sredstva, podpisan pod okriljem Društva narodov dne 17. junija 1925., ki se glasi:
Zapisnik
glede prepovedi, uporabljati v vojni zadušljive, strupene ali podobne pline in bakteriološka sredstva.
Spodaj podpisani pooblaščenci, v imenu svojih dotičnih vlad:
smatrajoči, da jo bilo uporabljanje zadušljivih, strupenih in drugih podobnih plinov kakor tudi vseh tekočin, tvarin, ali podobnih postopanj pravično obsojeno z občim mnenjem vsoga civiliziranega sveta,
smatrajoči, da je bila prepoved tega uporabljanja formulirana v pogodbah, ki jih je sklenila večina držav na svetu,
z namero učiniti, da se vobče prizna za sestavni del mednarodnega prava ta prepoved, ki se enako nalaga vesti in praksi narodov, izjavljajo:
Visoke stranke pogodnice, kolikor že niso sklenile pogodb, ki prepovedujejo to uporabljanje, priznavajo to prepoved, .jo hočejo razširiti na uporabljanje bakterioloških vojnih sredstev, in pristajajo, da se smatrajo za vezane med seboj z odredbami te deklaracije.
Visoke stranke pogodnice hočejo uporabiti vse svoje napore, da pripravijo tudi ostale države do pristopa k temu zapisniku. Ta pristop se notificira vladi republike Francije in z njenim posredovanjem vsem državam podpisnicam in onim, ki so pristopile. Ta pristop velja od dne notifikacije, ki jo učini vlada republike Francije.
Ta zapisnik, ki sta njegovo francosko in angleško besedilo enako odločilni, se ratificira, čim-prej bo mogoče. Datiran bo z današnjim dnem.
Ratifikacije tega zapisnika se morajo poslati vladi republike Francije, ki notificira deponiranje vsaki državi podpisnici in vsaki državi, ki mu je pristopila.
Instrumenti ratifikacije ali pristopa ostanejo deponirani v arhivu vlade republike Francije.
Ta zapisnik stopi v veljavo za vsako državo podpisnico z dnem, ko se njena ratifikacija deponira, in od tega trenutka je ta država vezana proti ostalim državam, ki so žo deponirale svoje ratifikacije.
V potrditev tega so pooblaščenci podpisali ta zapisnik.
Sestavljeno v Ženevi v enem izvodu dne sedemnajstega junija tisoč devet sto in pet in dvajsetega leta.
Za Grčijo:
Vassili Dendratnis.
D. Vlahopulos.
Za Madžarsko:
Za Italijo;
Pietro Chimienti. Alberto de Marinis-Stendardo.
Za Japonsko:
M. Matsuda.
Za Letonijo:
Polkovnik Hartmanis.
Za Litvanijo:
Za Luxembourg:
Ch. G. Vermaire.
Za Nicaraguo:
A. Sottile.
Za Norveško:
Za Panamo:
Za Nizozemsko:
W. Dude van Troost-wijk.
W. Guerin.
Za Perzijo:
Za Poljsko:
General Kazimir Sosn-kowski.
G. D. Morawski.
Za Portugalijo:
A. M. Bartholomeu Ferreira.
Americo da Costa Leme.
Za Romunijo:
Ad referendum:
N. P. Comnene.
General T. Dumitrescu.
Za Salvador:
J. Gustavo Guerrero.
Za Siam:
Za Švedsko:
Za Švico:
S pridržkom ratifikacije:
Lohner.
Ed. Müller.
Za kraljevino Srbov, Hrvatov in Slovencev:
J. Dučić.
General Kalafatović. Fregatni kapetan Mari-jaševie.
Za Češkoslovaško;
Za Turčijo:
M. Tevfik.
Za Uruguay:
Enrique E. Buero.
Za Venezuelo:
§ 2.
Ta zapisnik prestane popolnoma biti obvezen za vlado kraljevine Srbov, Hrvatov in Slovencev glede vsake sovražne države, katere oborožena moč ali katere zavezniki ne bi spoštovali prepovedi, ki so predmet tega zapisnika.
Za Nemčijo:
Za Indijo;
§ 3.
Ta zakon stopi v veljavo in dobi obvezno moč z deponiranjem instrumenta ratifikacije, ko se predhodno razglasi v «Službenih Novinah».
Našemu ministru za vojsko in mornarnico, namestniku Našega ministra za zunanje posle, ministru za pošto in telegraf, priporočamo, naj razglase ta zakon, vsem Našim ministrom, naj skrbe za njegovo izvrševanje, oblastvom zapovedujemo, naj postopajo po njem. vsem in vsakomur pa, naj se mu pokoravajo.
V Beogradu, dne 28. februarja 1929.
328.
Mi
Aleksander» I.,
po milosti božji in narodni volji kralj Srbov, Hrvatov in Slovencev,
predpisujemo in proglašamo na predlog Našega ministra za vojsko in mornarnico, namestnika Našega ministra za zunanje posle, ministra za pošto in telegraf, Našega ministra pravde in po zaslišanju Našega predsednika ministrskega sveta
Zakon
o zapisniku o prepovedi, uporabljati v vojni zadušljive, strupene in podobne pline in bakteriološka sredstva, podpisanem pod okriljem Društva narodov v Ženevi dne 17. junija 1925.,*
ki se glasi:
§ 1-
Odobruje se in zakonsko moč dobiva zapisnik o prepovedi, uporabljati v vojni zadušljive, strupene
* «Službene Nevine kraljevine Srba, Hrvata i Slovenaca» z dne 21. maja 1929., št. 117/L. — Zapisnik je priobčen v francoskem izvirniiku in v srbskem prevodu.
H. von Eckardt.
Za Združene ameriške države:
Theodor E. Burton.
Hugh S. Gibson.
Za Avstrijo:
E. Pflügl.
Za Belgijo:
Za Brazilijo:
Konteradmiral A. C. de Souza e Silva.
Major Estevao Leitao de Carvalho.
Za britanski imperij:
Izjavljam, da moj podpis ne obvezuje Indije in tudi nobenega britanskega do-minja, ki so posebni člani Društva narodov in ki niso posebe podpisali zapisnika ali mu niso pristopili.
Onslow.
Za Kanado:
Walter A. Riddell.
Za svobodno državo Irsko;
P. Z. Cox.
Za Bolgarijo:
Za Chile:
Louis Cabrera, divizijski general.
Za Kino:
Za Kolumbijo:
Za Dansko:
A. Oldenburg.
Za Egipt:
Za Španijo:
Emilio de Palacios.
Za Estonijo:
J. Laidoner.
Za Etiopijo:
Guetatchou.
Blata Herouy Herouy. A. Tasfae.
Za Finsko:
O.	Enckell.
Za Francijo:
J. Paul-Boncour.
Videl in pritisnil državni pečat čuvar državnega pečata, minister pravde: dr. M.Srškić s. r.
(L. S.)
Aleksander s. r.
Predsednik ministrskega sveta, minister
za notranje posle, častni adjutant Njegovega Veličanstva kralja,
divizijski general: Peter Živković s. r. Minister
za vojsko in mornarnico, častni adjutant Njegovega Veličanstva kralja,
armijski general:
Štev. S. Hadžič s. r. Namestnik
ministra za zunanje posle, minister brez portfelja:
dr. K. Kumanudi s. r.
Minister pravde:
dr. M. Srškič s. r.
* *
Pripomba. Instrument ratifikacije prednjeg’a zapisnika je bil deponiran v Parizu dne 12. aprila 1909.
Iz pisarne ministrstva za zunanje posle;
Pov. br. 3491/29.
novo cenitev, najsi je postala ta odmera izvršna. Uradniki, o katerih se dokaže, da so izvršili odmero namenoma na škodo državne blagajne, se kaznujejo v denarju od 100 do 5000 dinarjev, kar ne izključuje disciplinske kazni ali kazni po kazenskem zakonu.»
Člen 5.
V	tar. post. 13. taksne tarife naj se postavi pred prvi odstavek «1.», kot drugi odstavek pa naj se ji doda to-le:
«2. Pri prodaji državnih vrednostnih papirjev (obveznic, srečk itd.), se mora pobirati, če jih prodajajo privatne osebe, ta-le taksa:
a)	za vsako obveznico, srečko in drug vrednostni papir, če znaša njih nominalna vrednost do vštetih 100 dinarjev, Din 0-50;
b)	če znaša njih nominalna vrednost nad 100 dinarjev, Din !•—.
Ta taksa obseza vkljub predpisom tar. post. 33. in 34. taksne tarife tudi takso za potrdila, odnosno poročila o položenih mesečnih vplačilih.»
Člen 6.
Tar. post. 173. se dodaja pripomba, ki se glasi:
Pripomba. 7.a odobritev, odnosno naredbo, da se pripuste sodbe ali odločbe inozemskih sodišč v izvršitev, se plačuje taksa iz tar. post. 173. in tretjina takse iz tar. post. 174. taksne tarifo zakona o taksah. To takso plača ona oseba, zoper katero se zahteva izvršitev.»
Člen 7.
Ta zakon stopi v veljavo, ko se razglasi v «Službenih Novinah», obvezno moč pa dobi dne 1. junija 1929.
V	Beogradu, dne 31. maja 1920.; št. 69.979.
Aleksander s. r.
tajnikov apelacijskega sodišča. To osebje se prevede na nove prejemke z dnem 1. avgusta 1920.
§ 3.
Ta zakon stopi v veljavo, ko ga kralj podpiše, obvezno moč pa dobi z dnem l.avgusat 1929.
Na Bledu, dne 13. julija 1929.; zak. br. 163.
Predsednik ministrskega sveta, minister
za notranje posle, častni adjutant Njegovega Veličanstva kralja,
divizijski general:
Peter Živković s. r.
Videl in pritisnil državni pečat čuvar državnega pečata, minister pravde:
dr. M. Srškič s. r.
Aleksande r
s. r.
(L. S.)
331.
Minister za finance:
dr. S. šverljuga s. r.
Videl in pritisnil državni pečat čuvar državnega pečata,
minister pravde: dr. M. Srškić s. r.
(L. S.)
Predsednik ministrskega sveta, minister
za notranje posle, častni adjutant Njegovega Veličanstva
kralja,
dtvirrjski general: Peter živković s. r.
330.
Alekaančlez» I.,
po milosti božji in narodni volji kralj Srbov, Hrvatov in Slovencev,
predpisnjemo in proglašamo na predlog predsednika Našega ministrskega sveta in Našega ministra za notranje posle
Zakon
o izpremembi predpisov člena 63. finančnega zakona za leto 1929./1930.*
§ i-
Predpisi člena 63. finančnega zakona za leto 1929./1930., ki se sklicujejo na odredbe zakona o sodnikih rednih sodišč z dne 9. januarja 1929., se umevajo tako, da se morajo uporabljati odredbe zakona o sodnikih rednih sodišč z dne 8. januarja 1929. z izpremembami v zakonu o izpremembi predpisov, ki se nanašajo na plače in ostale prejemke osebja pravosodne stroke z dne 13. julija 1929.
§ 2.
Predpisi člena 63. finančnega zakona za leto 1929./1930. veljajo tudi za pomožno osebje državnega sveta in glavne kontrole, ki ima sodniško kvalifikacijo, tako da imajo: glavni tajnik državnega sveta in načelnik sodnega oddelka čin, plačo in vse prejemke sodnika apelacijskega sodišča; referenti državnega sveta in šefi sodnega oddelka glavne kontrole čin, plačo in vse prejemke tajnikov kasa-cijskega sodišča, tajniki državnega sveta in sodnega oddelka glavne kontrole čin, plačo in vse prejemke
Aleksander» I.,
po milosti božji in narodni volji kralj Srbov, Hrvatov in Slovencev,
predpisujemo in proglašamo na predlog Našega ministra za trgovino in industrijo in po zaslišanju predsednika Našega ministrskega sveta
Zakon
o izpremembi rokov v členu 43. zakona o kontroliranju čistine izdelkov iz zlata, srebra in platine.*
§ i-
Odredbe zakona glede izdelkov iz platine stopijo v veljavo dne 1. januarja 1930.
§ 2.
Zakon stopi v veljavo in dobi obvezno moč, ko se razglasi v «Službenih Novinah».
V Beogradu, dne 20. julija 1929.
Aleksander s. r.
•
Predsednik ministrskega sveta, minister
za notranje pošlo, častni adjutant Njegovega Veličanstva kralja,
divizijski general: Peter živković s. r.
Minister za trgovino in industrijo:
dr. Želimir Mažuranić s. r.
Videl in pritisnil državni pečat čuvar državnega pečata, minister pravde: dr. M. Srškić s. r.
(L. S.)
332.
Popravek k meničnemu zakonu.
V	tem zakonu (Uradni list z dne 9. aprila 1929., št. 135/37) se mora glasiti v prvi vrsti drugega odstavka § 36. zadnja beseda: «čas» (ne: «dan»),
333.
Popravki h kazenskemu zakoniku za kraljevino Srbov, Hrvatov in Slovencev.’"
V	tem zakoniku (Uradni list z dne 18. julija 1929., št. 310/74) naj se izvrše ti-le popravki:
V	§ 16. naj se glasi konec drugega odstavka: «dasi je mogel ali moral vedeti zanjo po okolnostih in zlasti po svojih osebnih lastnostih.»
V	prvem odstavku § 39. naj se postavi namesto besede: «osmih» beseda: «sedmih».
V	prvem odstavku § 46. naj se postavi pred besedo: «izgubo» beseda: «trajno».
V	drugem odstavku § 90. naj stoji namesto besed: «navedene v § 46., št. 3.,» pravilno: «navedene v § 47., št. 3.».
329.	V
Mi
Aleksa.nd.ex» I.,
po milosti božji in narodni volji kralj Srbov, Hrvatov in Slovencev,
Predpisujemo in proglašamo na predlog Našega ministra za finance in po zaslišanju Našega ministrskega sveta
Zakon
o izpremembah in dopolnitvah v zakonu o taksah z dne 30. marca 1911.*
i.
člen 1.
V	zakonu o taksah z dne 30. marca 1911. z izpremembami in dopolnitvami z dne 25. oktobra 1928.** se uvajajo te-le izpremembe in dopolnitve:
Členu 5. zakona o taksah se dodajajo v točki 5.) novi odstavki, ki se glase:
«Zadruge državnih uslužbencev, ki so ustanov-ijene z nalogo, da sezidajo in nabavijo državnim uslužbencem hiše, so, če se ne bavijo s preprodajanjem hiš in oddajanjem svojih stanovanj v najern zaradi spekulacije, oproščeno plačevanja taks 2:1 nakup in prenos zemljišča, postavitev intabulacije Uanje, najemanje posojil in zidanje zgradb. Prav iako so oproščeni člani teh zadrug taks za prenos hiše ali zemljišča, če se vrši ta prenos z zadruge na Poedinega člana, ko je izpolnil obveznost proti 2adrugi.
Ta oprostitev se nanaša tudi na zadružni dom, tr£ in park v vsaki postavljeni uradniški koloniji s Preko 100 domovi. Te oprostitve dajo minister za finance na prošnjo prizadetih zadrug, ko jo ocenilo, aii je proseča zadruga ena izmed onih. ki jih določa predhodni odstavek.
'V odne zadruge v vsej državi so oproščene plačevanja onih taks, katerih so oproščene vodne zadruge v krajinah Hrvatske, Slavonije, Srema in Vojvodine, po predpisih, ki veljajo za te krajine.
Prav tako so oproščeni taks vsi posli za najemanje posojil vodnih zadrug (posojila, intabulacija in potrdilo) kakor tudi priznanice o izplačilu podpore oškodovancem, izvzemši takse za priznanice o izplačilu odškodnine za razlastitve.
Kmetovalske in obrtniške zadruge, ustanovljene Po zakonu o kmetovalskih in obrtniških zadrugah z 'lue 3. decembra 1898. v ISrbiji in Črni gori, in njim istovetne zadruge v ostalih delih kraljevino sme “unister za finance, če ne dele članom dividende in rezervnega fonda, upravnemu in nadzorstvenemu odboru pa ne dele tantiem, za njih zadružno poslo-vanje oprostiti plačevanja takse z odločbo, v kateri Morajo biti take oprostitve točno odrejene.»
Člen 2.
V	točki 6.) člena 5. zakona o taksah naj se na-•oosto: «10» postavi: «60 %», namesto: «20» pa naj Se postavi: «120».
Člen 3.
členu 6. zakona o taksah se dodaja za točko 15.) n°va točka, ki se glasi:
«16.) Vsi dopisi in vse vloge kakor tudi priloge,
jih pošiljajo poslovne osebe direkciji rečne plo-^tye, odnosno njenim agenturam, zaradi oprav-lianja poslov, ki so dodeljeni v pristojnost rečni Plovitvi ali so v zvezi z opravljanjem teh poslov, se °Praščajo plačevanja takse po zakonu o taksah. hTav tako so oproščene plačevanja takse tudi vloge ah zahteve uslužbencev rečne plovitve, ki se nanašajo na osebne in rodbinske pravice, zajamčene z veljavnimi predpisi, kakor tudi na priloge k usluž-nenskemu listu.»
Člen 4.
Na koncu člena 29. zakona o taksah je treba dodati nov odstavek, ki se glasi:
«Ce se minister za finance prepriča, da se je jzvršila odmera takse, ki jo opravljajo finančna ob-astva na podstavi komisijskih cenitev ali drugače, na škodo državne blagajne, sme takö izvršeno od-Merp takse razveljaviti in odrediti novo odmero ali
* «Službeno Novine kraljevine Srba. Hrvata i ölovenacä» z dne 25. julija 1929., št. 171/LXXI.
. Uradni list z dne 19. decembra 1923., št. 368/
* «Službene Novine kraljevine Srba, Hrvata i Slovenaca» z dne 27. julija 1929., št. 173/LXXH. — Finančni zakon za leto 1929./1930. glej v Uradnem
listu z d m* 27. aprila 1929., št. 180/44.
* «Službeno Novine kraljevine Srba, Hrvata i Slovemaca» z dne 30. julija 1929., št. 175/LXXHI. — Prvotni zakon gloj v Uradnem listu z dne 25. julija 1928., št. 253/70.
V	drugem odstavku § 112. naj se nadomestita besedi: «in dobavitelji,» z besedami: «teh dobaviteljev,».
Začetek § 159. naj se glasi: «Kdor pošlje svojega otroka ali otroka,...»
V	§ 178. je pod št. 4. pred besedo: «del» izpuščena beseda: «važen».
V	§ 182. naj stojita namesto §§ 180. in 181. pravilno §§ 178. in 179.
Prva vrsta § 188. naj se glasi:
«Z robijo do dvajsetih let se kaznuje:»
V	drugem odstavku § 204. mora stati število: «10.000».
V	§ 205. naj se postavi na koncu prve vrste beseda: «več».
V	§ 209. je izostala na koncu prve vrste beseda: «brodarski,».
V	§ 222. naj se postavi pod št. 1. za besedo: «lažAo» beseda: «potno».
Na koncu § 223. naj stoji namesto besed: «v denarju» beseda: «zaporom».
V	§ 243. naj stoji v tretjem odstavku namesto poslednje besede: «mesecev» beseda: «let».
V	§ 268.- naj stoje pod št. 1. namesto besed: «maloletnikom pod petnajstim letom» besede: «malo-letnikom pod šestnajstim letom».
V	prvem odstavku § 278. naj se nadomesti beseda: «lesetih» z besedo: «petih».
V	drugem odstavku § 311. naj se postavi za besedo: «činjenic» beseda: «samo».
V	§ 323. naj se glasi druga odstavek pravilno:
«Preganjati se začne na oškodovančev predlog.»
V	§ 354. naj se postavi v drugem odstavku pred besedi: «petih let» beseda: «do».
V	§ 380. naj se nadomesti beseda: «izterjavo» z besedo; «plačilo».
334.
Popravki k zakonu o notranji upravi.
V	tem zakonu (Uradni list z dne 23. julija 1929., št. 313/76) naj se popravi to-le:
Naslovna vrsta nad členom 58. naj se glasi:
1.	Upravnik mesta Beograda.
Odstavek (2) člena 99. naj se glasi:
(2) Ocena se more glasiti: «odličen», «prav dober», «dober» in «slab».
V	peti*vrsti pod 6. v členu 100. naj stoje besede: «v 4. (ne: 1.) skupini,».
V	členu 132., odstavku (2), naj stojita namesto besede; «se» besedi: «se ne».
Naslovna vrsta nad členom 147. naj se glasi:
7. Disciplinski tožilci.
V	tretji vrsti člena 204. se mora glasiti: («Službene Novine» z dne 28. aprila 1922., št. 92,*).
Uredbe osrednje vlade.
335.
Na podstavi člena 1. zakona o prisegah in obljubah z dne 15. februarja 1929. predpisujem to-le
Uredbo
o opravljanju prisege pri glavni kontroli.1
Člen 1.
Predsednik in člani glavne kontrole prisezajo tako-le:
«Jaz N. N. priseza'm na vsemogočnega Boga, da bom vladajočemu kralju zvest, da bom točno in vestno izvrševal svojo dolžnost in da se bom držal pri sojenju in odločanju edino zakona. Tako mi Bog pomagaj!»
Člen 2.
Pomožno osebje glavne kontrole priseza tako-le:
«Jaz N. N. prisezam na vsemogočnega Boga, da bom vladajočemu kralju zvest in da bom vršil svojo
+ «Službene Novine kraljevine Srba, Hrvata i Slovenaca» z dne 22. julija 1929., št. 168/LXX.
dolžnost točno in vestno po zakonih in zakonskih naredbah. Tako mi Bog pomagaj!»
Člen 3.
Ta uredba stopi v veljavo, ko se razglasi v «Službenih Novinah».
V Beogradu, dne 17. julija 1929.; Zak. br. 150.
Predsednik ministrskega sveta, minister za notranje posle, častni adjutant Njegovega Veličanstva kralja, divizijski general:
Peter Živković s. r.
336.
Na podstavi člena 1. zakona z dne 15. februarja 1929. o prisegah in obljubah predpisujem to-le
Uredbo
o opravljanju priseg in obljub članov ^samoupravnih organov, uslužbencev, zdravnikov in služiteljev kakor tudi komisarjev vseh naprav, ki so pod nadzorstvom ministrstva za socialno politiko in narodno zdravje.*
-	Člen 1.
Člani samoupravnih organov, komisarji, uslužbenci in služitelji osrednjega urada za zavarovanje delavcev in njegovih krajevnih organov, pokojninskega fonda za nameščence, centralnega odbora za posredovanje dela, osrednje borze dela in javnih borz dela, delavskih zbornic, zdravniških zbornic, lekarnarske zbornice kakor tudi zdravniki in drugo sanitetno osebje pri napravah za delavsko zavarovanje opravljajo to-le prisego, odnosno obljubo:
«Jaz N. N. prisezam na vsemogočnega Boga, da bom kralju in domovini zvest, da se bom držal pri poslovanju državnih zakonov, da bom redno, točno in vestno vršil dolžnost svojega zvanja in da bom zastopal in branil državno koristi in koristi naprave
(naziv naprave). Tako mi Bog pomagaj!»
Člen 2.
Prisego, predpisano v členu 1., opravljajo:
1.	) uslužbenci in zdravniki naprav delavskega zavarovanja in pokojninskega fonda za nameščence pred generalnim direktorjem, direktorjem, odnosno ravnateljem; člani samoupravnih organov, odnosno komisarji, generalni direktor osrednjega urada, direktor pokojninskega zavoda in upravnik krajevnih organov osrednjega urada pred velikim županom ali sreskim načelnikom;
2.	) uslužbenci centralnega odbora za posredovanje dela, odnosno osrednje borze dela, kakor tudi javnih borz dela in njih podružnic in ekspozitur pred predsednikom centralnega odbora, odnosno predsednikom upravnega odbora javne borze dela, odnosno pred sreskim načelnikom; člani samoupravnih organov teh naprav, odnosno komisarji, pred velikim županom, odnosno sreskim načelnikom;
3.	) uslužbenci centralnega tajništva delavskih zbornic, delavskih zbornic, zdravniških zbornic, lekarnarske zbornice pred velikim županom, odnosno sreskim načelnikom; člani upravnih organov, odnosno komisarji teh naprav, pred velikim županom, odnosno sreskim načelnikom.
Člen 3.
Vse spredaj naštete osebe izroče po opravljeni ustni prisegi pristojnemu organu svojeročno spisano in pred dvoma pričama podpisano prisego.
Člen 4.
Ta uredba stopi v veljavo z dnem, ko se raz-i glasi v «Službenih Novinah».
V-Beogradu, dne 20. julija 1929.;
St. br. 57.903.
Minister za socialno politiko in narodno zdravje:
dr. M. Drinković s. r.
I--------
* «Službene Novine kraljevine Srba, Hrvata i i Slovenaca» z dne 25. julija 1929., št. 171/LXXI.
337.
Izprememba v pravilniku o delovanju, redu in pouku na državnih trgovinskih akademijah.*
Ker se je pokazala potreba, izvršiti pravilen razpored ur na državnih trgovinskih akademijah po členu 1. pravilnika o delovanju, redu in pouku na državnih trgovinskih akademijah, odrejam,
da se izpremeni člen 4. pravilnika, ki se glasi izpremenjen:
Pouk na trgovinskih akademijah traja štiri leta; poučujejo pa se ti-le predmeti s tem številom ur:
'Zaporedna j ! številka j|	Predmet	Letnik				Sku- paj
		i.	II.	lli.	IV.	
i.	Srbsko-hrvatski (sloven-						j
	skl) jezik		3	3	3	3	12 1
2.	Francoski jezik ....	4	4	3	3	14
3.	Nemški jezik		4	4	4	4	16
4.	Ekonomska geografija z					
	nacionalno geografijo	2	2	2	2	8
5.	Zgodovina trgovine z					
	občo zgodovino. . .	2	2	2	2	8
6.	Matematika		3	2					5
7.	Politično računstvo . .	—			2	2	4
8.	Trgovinsko računstvo .	3	3	3	3	12
9.	Trgovinstvo		2	2	—	—	4
10.	Korespondenca ....	—	2	2	2	6
11.	Knjigovodstvo s kontor-					
	nimi posli		—	4	3	4	1!
12.	Menično, trgovinsko in					
	konkurzno pravo . .	—	—	3	2	5
13.	Narodna ekonomija s fi-					
	nancamiin carinstvom	—	—	2	3	5 ,
14.	Fizika		3	—	—			3
15.	Kemija s tehnologijo .	2	2	2			6
16.	Blagoznanstvo ....	—	—	2	3	5
17.	Lepopisje		2	1	—	—	3
18.	Stenografija		2	1	1	1	5
	Skupaj . . .	32	32	34	34	132 j
To odločbo naj izvrši obči oddelek — odsek za trgovinsko-obrtni pouk — tako, da se bo z začetkom šolskega leta 1929./1930. izvajal pouk na vseh trgovinskih akademijah po tako izpremenjenem členu 4. pravilnika o delovanju, redu in pouku na državnih trgovinskih akademijah.
V Beogradu, dne 3.julija 1929.; 1.16.949/N.
Minister za trgovino in industrijo:
dr. Ž. Mažuranič s. r.
338.
Odločba, s katero se oproščajo plačevanja uvozne carine tilantin, gralit in solbar.**
Na podstavi člena 15. v predlogu zakona o obči carmski tarifi v zvezi z drugim odstavkom člena 1. zakona o izpremembi zakonskih odredb, s katerimi se predpisuje zasliševanje ali odločanje ministrskega sveta, odnosno soglasnost finančnega odbora narodne skupščine, z dne 27. januarja 1929., je izdal minister za finance naslednjo odločbo, ki ji je pritrdil tudi predsednik ministrskega sveta pod P. M. S. br. 1225 z dne 20. junija 1929.:
«I. Uvozna carina se ne pobira na preparate iz tar. št. 235., točke 2., uvozne carinske tarife v predlogu zakona o obči carinski tarifi:
1.	) na tilantin — zmes alkalnih arzeniatov in bakrovih spojin;
2.	) na gralit — zmes nevtralnih arzenovih soli; in
3.	) na solbar — zmes žvepla in barijevih spojin.
H. Oprostitev od uvozne carine iz točke I. te
odločbe se uporablja, dokler se ne začno tilantin, gralit in solbar izdelovati v državi. "
HI. Ta odločba stopi v veljavo z dnem, ko se razglasi v ,Službenih Novinah'.»
Ta odločba se priobčuje carinarnicam na znanje inrsv ravnanje z dostavkom, da se mora uporabljati, dokler se ne začno tilantin, gralit in solbar izdelovati v državi.
Iz pisarne ministrstva za finance v Beogradu,
dne 24. julija 1929.; C. br. 31.926.
* «Službene Novine kraljevine Srba, Hrvata i Slovenaca» z dne 16. julija 1929., št. 163/LXVII. — Pravilnik glej v Uradnem listu z dne 3. septembra 1927., št. 393/92.
** «Službene Novine kraljevine Srba, Hrvata i Slovenaca» z dne 30. julija 1929., št. 175/LXXIH-
339.
Pojasnilo o oprostitvi preparatov tilan-tina, gralita in solbarja od uvozne carine.*
Za pravilno uporabljanje odločbe o oprostitvi od uvozne carine preparatov tilantina, gralita in solbarja dajem na podstavi člena 23. v predlogu zakona o obči carinski tarifi to-le pojasnilo:
Ker izdeluje tilantin, gralit in, solbar tvornica: I. G. Farbenindustrie Leverkusen u. Höchst, se Uporabi oprostitev od carine samo, če se dokaže s fakturo in potrdilom, da so ti preparati res izdelki gorenjih tvornic.
Seveda morajo biti ti preparati one sestave, ki je omenjena v odločbi o njih oprostitvi od uvozne carine.	Ih
V Beogradu, dne 6. julija 1929.; C. br. 28.681.
Minister za finance:
dr. S. Šverljuga s. r.
340.
Pojasnila kot komentar za tar. št. 444. iin 445. uvozne tarife.*
Na podstavi člena 23. v predlogu zakona o obči Carinski tarifi dajem po zaslišanju carinskega sveta fa-le pojasnila kot komentar za tar. št. 444. in 445. Uvozne tarife:
Za tar. št. 444. Za ovojni papir, ne glede na tvarino, iz katere je (krpe, celuloza, les), se smatrajo močnejši manj ali več lepljeni papirji, izdelani Po navadi iz bolj grobe, ne dovolj zmlete papirne ma&e; ti papirji so zbog kakovosti mase in zbog tega, ker ni masa povsod enako in enakomerno Porazdeljena, kolikor toliko neenako in nečiste sestave in listi so, kolikor so prosojni, močneje ali slabotneje pramenasti, t. j.: v strukturi listov se vidijo mestoma motnejša in mestoma svetlejša — prosojnejsa — poljca.
Ovojni papir je ali naravne barve, to se pravi, da dobi barvo od tvarine, iz katero jo izdelan, ali pa je v masi pobarvan, to se pravi, da je bila masa predhodno pobarvana in se je šolo pozneje izdelal Papir; v tem primeru ima lahko dodatek rudninskih snovi ali pa je brez njega.
Ovojni papir je tudi lahko satiniran, kar ne vpliva na ocarinjanje, če pa je v masi pobarvan, je Po navadi temnejših barv; v trgovino prihaja z različnimi nazivi, toda glede na tvarino, iz katere je, se klasira za sedaj na natronov, superiorni, patentni, pivni in slamni papir.
N a t r o n o v p a p i r je iz lesne celuloze, dobljene s kuhanjem v natrijevem lugu (natronova tesna staničnina), naravne rjave barve različnih odtenkov; po navadi je na eni strani uglajen in ima čestokrat nekakšne proge, ki so sledovi tkanino valjev, skozi katere je prešel.
Superiorni papir jo povsem ali deloma iz tesne celuloze in v tem drugem primeru je vsa estala tvarina samo lesenina; po količini celuloze Je nekaj njegovih kvalitet; če je v naravni barvi, uima določene barve, ampak jo videti, kakor bi bil obenem nekakšne zamazane belosive, jako slabotne, cjavordečkaste, toda vedno jasne barve; po navadi jc na eni strani jako uglajen in svetel, skoro sati-uiran; pri slabših kvalitetah se vidijo mestoma, kakor nekakšna vlakna, sledovi ne dovolj zmlete le-senine.
Patentni papir je iz same lesenine (iz Odetega lesa ali iz zmletih rastlinskih vlaken) naravne rjave barve različnih odtenkov, ne posebno Prosojen in poln motnih polj, po navadi na eni strani uglajen.
Pivni papir je različnih odtenkov naravne siye barve, iz odpadkov krp in starega papirja (sivi ovojni papir); zbog male vrednosti tvarine, i/. aatere se izdeluje, prihaja poredkoma v masi p> arvan; slabotno je uglajen, po navadi na eni strani, ter je poln motnih, neprosojnih polj.
Slamni p a p i r je iz slamne celuloze (slama, 'uhana v sodi); najpogosteje prihaja v trgovino v uaravni siamnorumeni barvi; zbog ne dovolj zmlete s ame jo poln vlaken ter se po tem lahko spozna, najsi bi bil pobarvan; po navadi je na eni strani uialo uglajen.
* «Službene Novine kraljevine Srba, Hrvata i “'ovenaca» z dne 27. julija 1929., št. 173/LXXII.
«Službene Novine kraljevine Srba, Hrvata i Slovenaca» z dne 13. julija 1929., št. 161/LXVI.
Ovojni papir, najsi prihaja s kakršnimkoli imenom, ne sme biti kaširan, ker se ocarinja v tem primeru po tar. št. 445., točki 1.
Kaširani papir je oni, ki je zlepljen iz najmanj dveh plasti papirja; spozna se po tem, da se razkroji, če se namoči v vodi, čez nekaj časa na toliko listov, iz kolikor je zlepljen; po tej lastnosti se tudi razlikuje od kavčukiranega papirja, ki se, namočen v vodi, čez nekaj časa ne razkroji na liste, ampak razpade na neenake, klobučinaste plasti. Kavčukirani papir je oni, pri katerem se je uporabil v masi tudi kavčuk, ne pa oni, ki je prevlečen s kavčukom.
Papir, prevlečen s kavčukom: tar. št. 449.
Ovojni papir, težak na Im’ 30g ali manj, se ocarinja kot svilen po tar. št. 447.; če je težak na 1 m2 preko 300 g, se ocarinja kot karton (lepenka) po tar. št. 442.
Teža 1 m2 se določi ali tako, da se razdeli teža ene pole, izražena v gramih, s kvadraturo pole, izraženo v metrih, ki se zopet dobi tako, da se pomnožita dolžina in širina pole, ali pa tako, da se pomnoži teža 1 m2, razrezana na šablono, s 100; n. pr. za prvi primer: dolžina pole 0-60 m, širina 0-50 m, teža 120 g; površina O-GO X 0-50 — 0-30 m; teža 1 m2 je 0-120 : 0-30 = 0-400 kg ali 400 g.
Papir, prevlečen z asfaltom ali katranom, se ocarinja kot ovojni papir.
Papir za zavijanje tako zvanega povoščenega platna, t. j. papir, prevlečen z zmesjo saj in lanenega pokosta (firneža): tar. št. 449.; za zavijanje igel in podobni papirji iz fine mase, enako pobarvani: tar. št. 444., točka l.b); prevlečen z barvo, ali ogljeni: tar. št. 449.; z barvnimi črtami, s pre-šanimi ali tiskanimi šarami (šaren papir), šagriniran, marmoriran — vsi ti tudi lakirani: tar. št. 446.; če nimajo omenjene izdelave, ampak so samo lakirani: tar. št. 449.; valovit, gofriran ali nabran (plisiran): tar. št. 446.; prevlečen s tkanino ali s podlogo ali vložkom iz tkanine ali s podlogo, vložkom ali prevlake iz preje, pletiva ali kovinske žice ali prevlečen z vato: tar. št. 451.; valovit, prilepljen na karton ali na papir; tar. št. 449.; pergamentiran ali kemijski prepariran: tar. št. 454.; papirna masa v nepreluk-njanih polah, t. j. če je težak na 1 m2 300 g ali manj: tar. št. 444.
Ovojni papir s tiskanimi navodili, priporočili, slikami itd.: tar. št. 455.
Klozetni papir v polah, težak na 1 m2 30 g ali manj: tar. št. 447.; isti v namotih, navzkriž položenih polah, na vretencih ali drugače pripravljen: tar. št. 454.
Trakovi iz ovojnega papirja se ocarinjajo kot ovojni papir z dodatkom k carini 20 %.
Za tar. št. 445., točko 1. Za papir za tiskanje se smatra ves papir, ki ni lepljen ter ima lastnost, da se tinta po njem razliva.
Preskušanje, ali je lepljen, se vrši, če se potegnejo s peresom navadnih dijaških šestil, pomočenim v navadno tinto, črte, debele 1 mm; če se tinta razlije in časih prebije tudi na drugo stran, je papir lepljen in v tem primeru se smatra za papir za tiskanje ter se ocarini kot tak. Papir, na katerem se tinta ne razlije, kar je znak, da je lepljen, se smatra in ocarinja kot papir za pisanje po tar. št. 445., točki 3.
Za papir za tiskanje iz tar. št. 445., točke l.a), se smatra oni, samo bele ali naravno belosive barve, ki ima lastnost, da se tinta po njem razliva, in ki ima najmanj 70 % lesenine.
Za papir za tiskanje iz tar. št. 445., točke 1. b), se smatra papir, omenjen v točki 1. a), ki je v ma?i pobarvan, satiniran ali ki je težak na 1 m2 preko 60 g, kakor tudi ves papir, ki ima manjši odstotek lesenine ali ki je vobče tudi nima, ki pa ima lastnost, da se tinta po njem razliva, najsi je papir naravne barve, bel ali pobarvan, satiniran ali nosa tiniran ali težak na 1 m2 pod 60 g ali nad 60 g ali vprav 60 g.
Za satinirani papir se smatra papir, ki ima na eni ali na obeh straneh gladko in svetlo površino; ta se dobi, če se povleče že izdelani papir skozi posebne valje, ki mu narede površino gladko in svetlo.
Papir samo z gladko površino, ki ni obenem sijajnosvetel, se ne smatra za satiniranega.
Preskušanje lesenine se vrši s floroglucinom in s primerjanjem barv Schopperjeve tabele.
Preskušanje lesenine in ali je papir lepljen ali nelepi jen, satiniran ali nesatiniran, vrše carinsko-kemijski laboratoriji; zato jim je treba pošiljati iz vsakega tovorka enovrstnega blaga po tri pred-pisno oznamenovane vzorce v velikosti, v kateri je papir prispel, če pa je došel v namotih, od vsakega namota prav tako -po tri vzorce, dolge najmanj pol metra.
Schopperjeve tabele in vzorci papirja za tiskanje, ki ima v sebi najmanj 70 % lesenine in na katerem se je že izvršil preskus s floroglucinom in se je dobila ustrezna barva, se pošiljajo v po treh vzorcih vsem carinarnicam, pri katerih so carinsko-kemijski laboratoriji, da jih ti primerjajo z njimi.
Za tar. št. 445., točko 2. Za papir za risanje iz tar. št. 445., točke 2., se smatra močan, polnejši lepljen bel ali v masi pobarvan papir, izdelan iz fine mase, z gladko površino ali s površino, nekoliko hrapavo in zrnasto zbog valjev in klobučino, brez sijaja; njegova glavna prednost je, da se pri brisanju z gumo slabotno odrgne.
Za tar. št. 445., točko 3. Za papir za pisanje iz tar. št. 445., točke 3., se smatra ves papir v naravni barvi, bel ali v masi pobarvan, ne glede na tvarino, iz katere je, in na obliko, v kateri prihaja, ki je lepljen ter ima lastnost, da se tinta na njem ne razliva.
Za rastrirani papir iz tar. št. 445., točke 4.,-so smatra papir s črtami v smeri dolžine ali širine ali v obeh smereh zaradi ravnega pisanja, ki so izvedene z rastriranjem.
Za rastriranega se smatra tudi notni papir. Tvorniške znamke za vodni tisk in napisi ne vplivajo na ocarinjanje.
Za pripombo k tar. št. 445. Za papir za tiskanje na rotacijskih strojih se smatra ves papir, bel ali naravne belosive barve iz tar. št. 445., točke 1. a), ki se uvaža namotih velikih dolžin.
Ta razpis stopi v veljavo z dnem, ko se razglasi v «iSlužbenih Novinah»; z njim ukinjam odredbe komentarja za tar. št. 450 in 451. stare tarife.
V Beogradu, dne 8. julija 1929.; C. br. 29.131.
Minister za finance:
dr. S. Šverljuga s. r.
341.
Izpremembe in dopolnitve v pravilniku o poslovanju in pristojnosti oddelkov za kataster in državna posestva pri finančnih direkcijah in o poslovanju in pristojnosti katastrskih uprav.*
Odločam in odrejam:
da se drugi odstavek člena 42. izpremeni, da se člen 54. dopolni in da se zbog tega izpremeni tudi člen 64. pravilnika št. 27.160 z dne 8. marca 1929. o poslovanju in pristojnosti oddelkov za kataster in državna posestva pri finančnih direkcijah in o poslovanju in pristojnosti katastrskih uprav.**
I.	Drugi odstavek člena 4 2. se mora po izpremembi glasiti:
«Vso takse po tarifi L, H. in III. k zakonu o zemljiškem katastru z dne 19. decembra 1928. za prenose, za oglede (konstatacije) na licu mesta z iz-meritvijo ali brez nje in za izmeritve same, ki so jih določila katastrska oblastva, morajo vpisati ta ob-lastva v seznamek (popis, izkaz) izprememb in iz tega po zaključku tega seznamka (popisa, izkaza) v stolpec 24. individualnega razporeda zemljarine, odnosno v novi stolpec, otvorjen v ta namen, spodaj na desni strani razporeda zemljarine, da pobira pristojna davčna uprava te takse obenem z osnovnim in dopolnilnim davkom na zemljišča od dotičnih posestnikov na način, določen z naredbo oddelka za davke št. 167.024/28 z dne 1. junija 1929., ki jo je poslal oddelek za davke pod isto številko vsem davčnim upravam.»
II.	C1 e n 5 4. s e mora po dopolnitvi glasiti:
«Katastrske uprave izdajajo iz katastrskih ope-ratov po točki 5.) člena 39., na podstavi tarife IV. k zakonu o zemljiškem katastru z dne 19. decembra 1928. prepise in izpiske iz posestnih listov, iz se-znamkov parcel, toda izmed tehničnih operatov samo kopije iz katastrskih načrtov, ker izdajajo kopije celih sekcij načrtov oddelki za kataster in državna posestva, pri katerih mora biti katastrski arhiv za dotično finančno direkcijo.»
III.	Člen 6 4. se mora zbog izpremembe drugega odstavka člena 4 2. gl a s iti:
«Vse denarno manipulacije s taksami po tarifi/V. k zakonu o zemljiškem katastru in z zakupnino za državna posestva i. dr. se morajo vršiti strogo po predpisih zakona o državnem računovodstvu.
* «Službene Novine kraljevine Srba, Hrvata i Slovenaca» z dne 20. julija 1929., št. 167/LXIX.
** Uradni list z dne 4. maja 1929., št. 190/47.
Katastrske uprave morajo poročati na koncu meseca finančnim direkcijam o vsoti taks, pobranih j po tarifi IV., kakor tudi o vsotah pobranih zakup-' nin in drugih dohodkov od onih državnih posestev, ki jih vodijo.*
Oddelek za kataster in posestva in oddelek za davke naj izvršita to mojo naredbo.
V Beogradu, dne 8. julija 1929.:
0. K. in D. br. 65.755.
Minister za finance:
dr. S. Šverljuga s. r.
342.
Pojasnilo pravilnika o poslovanju računovodstvenih odsekov pri ministrstvih in o računovodstveni službi pri nakazovalcih.*
Na pogostna vprašanja meni podrejenih finančnih naprav kakor tudi nakazovalcev samih glede različnega tolmačenja ob uporabljanju odredbe člena 79., točke 14.), pravilnika o poslovanju računovodstvenih odsekov pri ministrstvih in o računovodstveni službi pri nakazovalcih, razglašenega v «Službenih Kovinah» z dne 5. februarja 1929., št. 29/XIY., pod D. R. br. 178.896 z dno 31. decembra 1928.,** pojasnjujem:
S tar. post. 33. zakona o taksah* je predpisana taksa za priznanice, s tar. post. 34. istega zakona pa je predpisana taksa tudi za račune, obvestila in podobna pisma, ki se izdajajo o terjatvah, izvirajočih iz posla. Na podstavi teh predpisov postavlja pravilnik o poslovanju računovodstvenih odsekov pri ministrstvih in o računovodstveni službi pri nakazovalcih v točki 14.) člena 79. pogoj, da se morajo predložiti omenjeni izplačilni dokumenti: računi in priznanice, in da morajo biti tudi overovljeni od pristojnega nakazovalca.
To overovilo pristojnega nakazovalca se postavlja na priznanice, preden jih podpiše koristnik, odnosno upnik, na račune pa, ko jih predhodno podpiše koristnik.
Če predloži upnik, odnosno koristnik, poleg nepodpisane priznanice podpisan račun, mora zapisati na priznanico to-le: «Velja za g. N. N. iz.....»
Koristnik, odnosno upnik, podpiše in saldira svojo priznanico šele pri izplačevalni blagajni, ko prejme denar.
Kar je spredaj povedano, velja za koristnike, ki prejemajo po rednih naredbah in nalogih nakazovalcev denar neposredno pri izplačevalnih blagajnah.
Režiserji, ki dvigajo na začasne priznanice denar pri izplačevalnih blagajnah ter izpričujejo te začasne priznanice s pravilnimi likvidiranimi dokumenti, morajo pridodati poleg vsakega računa priznanico, pravilno kolkovano in saldirano od oseb, ki jim je bilo izplačilo izvršeno.
To pojasnilo naj se razglasi v «Službenih No-vinah* in z razpisom naj se seznanijo izplačevalne blagajne, nakazovale! in glavna kontrola.
V Beogradu, dne 19. julija 1929.;
. D. R. br. 121.100.	A
Minister za finance:
dr. S. Šverljuga s. r.
343.
Odločba, s katero se smatrajo vreče iz bombaževe tkanine za priznan zunanji zavoj.***
Na podstavi členov 7. in 23. v predlogu zakona o obči carinski tarifi odločam, da se smatrajo za priznan zunanji zavoj vreče iz bombaževe tkanine, če je na obeh straneh natisnjena tvornična firma, kadar se uvaža v njih zmleto žveplo in žveplov cvet iz tar št. 197., točke 2., uvozne tarife k predlogu zakona o obči carinski tarifi.
V Beogradu, dne 23. julija 1929.;
C. br. 28.825.
Minister za finance:
dr. S. Šverljuga s. r.
* «Službene Novine kraljevine Srba, Hrvata i Slovenaca* z dne 25. julija 1929., št. 171/LXXI.
** Uradni list z dne 16. marca 1929., št. 112/27. *** «Službene Novine kraljevine Srba, Hrvata i Slovenaca* z dne 27. julija 1929., št. 173/LXXII.
344«
Pojasnilo in navodilo o uporabljanju olj in rastlinskega masla za industrijsko potrebo in o postopanju z njimi.*
Zaradi enotnega uporabljanja olj in rastlinskega masla za industrijsko potrebo in zaradi postopanja z njimi dajem na podstavi člena 23. v predlogu zakona o obči carinski tarifi to-le pojasnilo in navodilo:
Za olja za industrijsko potrebo iz tar. št. 104., točke 5., se smatrajo tudi olja iz tar. št. 104., točk 1. do 4., če so denaturirana.
Če pa se uvažajo ta olja iz tar. št. 104., točk 1. do 4., pokvarjena, a ne denaturirana, se morajo glede na možnost, da se store porabna za jed, vedno denaturirati kot olja za industrijsko potrebo po tar. št. 104., točki 5.
Loj iz tar. št. 67. in rastlinsko maslo iz tar. št. 106. ni da bi morala biti denaturirana, če se ugotovi z analizo, da sta neporabna za jed.
Ce so prijavijo olja iz tar. št. 104., točk 1. do 4., kot olja za industrijsko potrebo iz tar. št. 104., točke 5., loj po tar. št. 67. in rastlinska masla po tar. št. 106., se mora pristaviti ustreznemu tarifnemu imenovanju: «Pristajam na to, da se denaturirajo».
Za deklaracije, s katerimi se tako prijavljajo olja, loj in rastlinska masla, se mora predložiti carinarnici tudi posebna vloga, v kateri uvoznik pristaja na to, da se ob njegovih stroških izvrši denaturiza-cija, če bi se ugotovilo z analizo, da olja niso denaturirana, odnosno da se dasta loj in rastlinsko maslo uporabiti tudi za jed.
Denaturiranje se vrši po razpisu C. br. 5009/1907.
Vlogo z rezultatom analize pridružijo angažirani uradniki unikatu deklaracije in zapišejo na unikat, da se je denaturizacija izvršila ali da se ni izvršila, kakor se pač glasi rezultat analize.
Ta razpis stopi v veljavo z dnem, ko se razglasi v «Službenih Novinah».
V Beogradu, dne 23.julija 1929.;
C. br. 31.317.	M. .	..
Minister za finance:
dr. S. Šverljuga s. r.
345.
Izprememba v navodilih za uporabljanje členov 3. in 4. zakona z dne 10. aprila 1929. o amnestiji in aboliciji dejanj, kaznivih po zakonih o neposrednjih davkih, taksah, trošarini in carini.*
V soglasnosti z glavno kontrolo odrejam: Štiri-inštirhleseti odstavek** razpisa C. br. 20.390*** z dne 14. maja 1929., ki se začenja z besedami: «Vsote, ki so bile pobrane na račun teh doplačil» itd., se iz-preminja ter se glasi:
Vsote, ki so bile pobrane po izvršnih odločbah, pa tudi če so v depozitu, se ne vračajo. Prav tako se ne vračajo vsote, ki so bile pridržane po prepovedih, pöstavljenih zaradi varnosti, če se je izdala o njih sodba, ki je postala izvršna do dne, ko je stopil ta zakon v veljavo.
V Beogradu, dne 23. julija 1929.;
C. br. 31.319.	, .
Minister za finance:
dr. S. Šverljuga s. r.
Razglasi osrednje vlaoe.
Knjigi, ki ju je prepovedano uvažati in razširjati/
Z odlokom ministrstva za notranje posle J. B. br. 21.192 z dne 23. julija 1929. je prepovedano, uvažati v našo državo in razširjati v njej knjigo: «Aqui-lotti sulPAdriatico», ki jo je spisal v italijanskem jeziku Mario Dei Gaslini in ki je izšla v Milanu, zaradi vsebine, ki žali našo državo.
* «Službene Novine kraljevine Srba, Hrvata i Slovenaca* z dne 27. julija 1929., št. 173/LXXH.
** Tretji odstavek od zadaj.
*** Uradni list z dne 29. maja 1929., št. 234/56.
+ «Službene Novine kraljevine Srba, Hrvata i Slovenaca* z dne 2. avgusta 1929., št. 178.
Z odlokom ministrstva za notranje posle J. B. br. 22.245 z dne 26. julija 1929., je prepovedano, uvažati v našo državo in razširjati v njej knjigo: «Jugo-slavia», izdano v Madžarski v madžarskem jeziku v seriji «Magyar Semle», kot škodljivo za koristi naše države.
Razglasi sodišč in sodnih oblastev.
Preds. 725—4/29—1.	3—1
Natečaj za sodnike.
Na podstavi člena 13. zakona o sodnikih rednih sodišč z dne 8. januarja 1929. in člena 1. uredbe o natečaju za sodnike okrajnih, okrožnih in trgovinskih sodišč se razpisuje natečaj za oddajo izpraznjenega mesta sodnika okrožnega sodišča v Celju (po drju. Stepančiču Hinku).
Prošnje, opremljene po členu 3. gorenje uredbe, naj se predlože po službeni poti ministrstvu pravdo v 15 dneh po objavi tega natečaja v «Službenih Novinah». Prošnje se smejo glasiti v podrejeni vrsti tudi na eventualno izpraznjena mesta in naj se vlagajo pri predsedništvu okrožnega sodišča v Celju.
Natečaj je objavljen v «Službenih Novinah» z dne 1. avgusta 1929., št. 177.
Predsedništvo višjega deželnega sodišča v Ljubljani,
dne 2. avgusta 1929.
Preds. 709—6/29—1.	3—3
Razglas.
Pri okrajnem sodišču v Laškem se sprejme dnevničar, popoln strojepisec. Nagrada po uporabnosti, za prvi čas 850 Din na mesec.
Prosilci naj se obračajo na starejšino okrajnega sodišča v Laškem.
Sprejmejo se tudi dnevničarji, ki so že v službi pri drugem sodišču, v tem primeru z dosedanjo nagrado.
Prošnje naj se predlože do dne
15. avgusta 192 9. pri predstojniku okrajnega sodišča v Laškem.
Predsedništvo višjega deželnega sodišča v Ljubljani, dne 25. julija 1929.
Preds. 501—4/29—2.	3—2
Razpis.
Odda se mesto upravitelja jetnišč-nice pri okrožnem sodišču v Celju in vsako drugo mesto jetniškega uradnika v območju višjega deželnega sodišča ljubljanskega, ki bi se izpraznilo med razpisom ali zaradi njega.
Svojeročno spisane, pravilno kolkovane in opremljene prošnje naj se vlože po službeni poti najkesneje do dne
2 5. avgusta 192 9. pri podpisanem predsedništvu.
Prosilci se opozarjajo, da ni več gotovo, ali bo i to službeno mesto odslej popolnoma ali deloma združeno s prostim stanovanjem.
Predsedništvo okrožnega sodišča v Celju,
dne 27. julija 1929.
S 8/29—24.	1399
Sklep.
Konkurzna stvar firme: «Savinja», tvornica čarapa, Novo Celje pri Žalcu.
Na predlog konkurzne dolžnice se je preložil ugotovitveni narok, določen na dan 21. septembra 1929., na dan 9. septembra 192 9. ob devetih pri tem sodišču.
Okrožno kot konkurzno sodišče v Celju, oddelek L,
dne 31. julija 1929.
iS 7/29.	1403
Postavitev za upnika konkurznega sklada.
V konkurzni stvari firme: F. Vodenik v Slo-venjgradcu se je postavil na predlog upniškega zbora namesto dosedanjega upravnika sklada za novega upravnika sklada Majerle Ivo, uradnik Ljudske hranilnice v Slovenjgradcu.
Okrožno kot konkurzno sodišče v Celju, oddelek
dne 2. avgusta 1929.
malne vozne cene za vožnjo obiralcev hmelja v časa od dne 1. avgusta do dno 30. septembra 1929. Ugodnost velja samo za III. razred potniških in mešanih vlakov na progah: Zagorje—Zidani most, Celje— Maribor—Dravograd, Brežice—Zidani most, Grobelno—Rogatec, Celje—Dravograd.
Zaradi uživanja ugodnosti morajo biti potniki opremljeni z legitimacijo občinskega oblastva, v kateri sta označeni odhodna in namembna postaja.
Ob odhodu je treba kupiti celotno vozovnico, ki velja tudi za brezplačni povratek. Legitimacija se mora žigosati s postajnim žigom ob odhodu in ob povratku.
'Prekiniti vožnjo ni dopustno.
Po končani vožnji mora predati potnik ob povratku izstopni postaji vozovnico in legitimacijo.
Iz generalne direkcije državnih železnic v Beogradu,
dne 17. junija 1929.; G. D. br. 36.322/29.
Kavcijo 5 % ponujene vrednosti za domače in 10 % za tuje ponudnike je treba položiti pri blagajni direkcije državnih rudarskih podjetij v Sarajevu najkesneje do 10. ure na dan licitacije.
Direkcija državnih rudarskih podjetij v Sarajevu.
Št. 7371/11.	1404 2—1
Razpis dobave.
Podpisana direkcija nabavi dne 16. avgusta 192 9. centrifugalno pumpo z motor-j e m.
Natančnejši pogoji se dobivajo pri njej. Ponudbe naj se vlože najkesneje do dne 16. avgusta 192 9. dopoldne.
Direkcija državnega rudnika v Velenju,
dne 2. avgusta 1929.
Bazglasi raznih uradov in oblastev.
346.
Odločbe obče seje državnega sveta.*
V obči seji državnega sveta z dne 1. junija 1929, so bile sprejete pod št. 21.287 odločbe, ki se glase:
L
«Ce ni uporabil oddelek državnega sveta, ko je izdal razsodbo, obvezne odločbe obče seje državnega «veta po členu 4. zakona o državnem svetu in upravnih sodiščih, se smatra taka opustitev za bistven nedostatek razsodbe po točki 13.) člena 426. civilnega sodnega postopanja.»
II.
«Pomožnemu osebju iz tretjega in četrtega odstavka člena 6. zakona o državnem prometnem °sebju se ne šteje, če se postavi za regulirane uslužbence po členu 1. in členu 6., prvem in drugem odstavku, omenjenega zakona in če se je izvršila ta postavitev kesneje kot dne 1. novembra 1923., glede na člene 17., 23., 27., 28. in 42. v zvezi s členoma 5. in 115. omenjenega zakona, za stopnjo osnovne plače prej prebita dnevničarska služba.»
m.
«Postavitev državnega uslužbenca z ukazom ali z odlokom na zvanje v nižjo skupino od one, v katero je to zvanje razporejeno z uredbo o razvrstitvi civilnih uradnikov in ostalih državnih uslužbencev, ni zasnovana na zakonu, če uslužbenec ne izpolnjuje zakonskih pogojev za skupino, v kateri Jo zvanje z omenjeno uredbo razporejeno, ker je s tako postavitvijo prekršen zakon v korist poedin-cem.»
IV.
«Finančni stražniki, ki prejemajo dosmrtno podporo iz člena 253. carinskega zakona, imajo pravico do draginjske doklade (odločba ministrskega sveta D. R. br. 107.201 z dne 8. oktobra 1924.).»
V.
«Po zakonu o državnem svetu in upravnih sodiščih pritožba zoper policijske kazenske odločbe ni
dopustna.» , . »
Iz arzavnega sveta,
dne 27. junija 1929.; št. 24.881.
347.
Sprememba v dodatku k pravilniku o prodajanju in kontroliranju porabe soli.. .**
Upravni odbor samostalne monopolne uprave je izdal pod M. br. 14.957 z dne 19. junija 1929. odločbo, ki jo jo odobril tudi gospod minister za fi-ttance pod št. 163 z dne 22. junija 1929., te-le vsebine: Četrti odstavek člena 1. v dodatku k pravilniku 0 prodajanju in kontroliranju porabe soH za potrebe •“ibarskih združb in ribarskih industrijskih podjetij °b Jadranskem morju in jezerih v kraljevini se iz-Preminja ter se glasi:
Poedini ribič ne more kupiti v enem koledarskem Jotu nad 10.000 kg soli, uporabljati pa jo sme tudi •zven poslovnih prostorov.
L pisarne uprave državnih monopolov v Beogradu; Pr. br. 21.165/29.
348.
Železniške ugodnosti za obiralce hmelja.***
I.
Gospod minister za promet je izvolil odobriti z °d.lokom z dne 31. maja 1929. ugodnost 50 % nor-
*	«Službene Novine kraljevine Srba, Hrvata i ‘ lovenaca» z dne 27. julija 1929., št. 173/LXXII.
*	«Službene Novine kraljevine Srba, Hrvata i ^lovenaca» z dne 5. julija 1929., št. 154. — Rečeni podatek glej v Uradnem listu z dne 13.aprila 1929., 8t-158/39.
*** «Službene Nevine kraljevine Srba, Hrvata i Slovenaca» z dne 31. julija' 1929., št. 176/LXXIV.
II.
V	zvezi z odlokom pod G. D. br. 36.322/29 z dne 17. junija 1929. je odobreno, da velja ugodnost za obiralce hmelja, poleg navedenih prog, tudi za progi Zidani most—Celje in Poljčane—Konjice. Kar se tiče legitimacij, se lahko glase ne samo na cele skupine, ampak tudi na poedine osebe.
Iz generalne direkcije državnih železnic v Beogradu,
dne 11. julija 1929.; G. D. br. 36.322/29.
HI.
V	zvezi z odlokom pod G. D. br. 36.322/29 z dne 17. junija 1929. in z odlokom pod isto številko z dne 11. julija 1929. je odobreno, da velja ugodnost za obiranje hmelja, poleg navedenih prog, tudi za progo Pragersko—Čakovec.
Iz generalne direkcije državnih železnic v Beogradu,
dne 26. julija 1929.; G. D. br. 59.113/29.
Št. 1449.	1393 3—3
Razglas.
Št. 7422/11.	1427 2—1
Razpis dobave.
Podpisana direkcija nabavi dne 12. avgusta 192 9. 2000 kg mila za pranje.
Natančnejši pogoji se dobivajo pri njej.
Ponudbe naj se vlože najkesneje do dne 12. av-gusat 1929. dopoldne.
Direkcija državnega rudnika v Velenju,
dne 3. avgusta 1929.
Št, 3596.	'	1400
Prodaja starega železa.
Po ofertni licitaciji prodamo 10.000 kg starega železa.
Podatki in pogoji se dobivajo pri podpisani direkciji.
Direkcija državnega rudnika v Zabukovci
(pošta Griže), dne 31. julija 1929.
Druga javna ustna licitacija za napravo gramoza na državni Ptujski cesti na progi od Rošnje do Spuhlje in za napravo in vožnjo gramoza na progi od mostu čez Pesnico do železniškega prelaza pri Veliki Nedelji se bo vršila v petek dne 16. avgusta 192 9. z začetkom ob 8. uri v pisarni okrajnega zhstopa v Ptuju.
Natančni pogoji so interesentom na vpogled pri tehnični sekciji v Mariboru in pri okrajnem zastopu v Ptuju med uradnimi urami do licitacije.
Tehnična sekcija v Mariboru,
dne 31. julija 1929.
Št. 1690.	1392 3—3
Razglas o drugi ustni licitaciji za prevzem popravil lesenih mostov št. 3 v km 213.440, št. 17 v km 221.213 in št. 18 v km 221.755 na Varaždinski državni cesti pri Dolnji Lendavi.
Ker prva licitacija ni uspela, se razpisuje po odloku oblastne tehnične uprave v Ljubljani št. 3558 z dne 22. maja 1929. s skrčenim rokom druga ustna licitacija, ki se bo vršila v petek dne 16. avgusta 1 9 2 9. ob 9. uri pri sreskem načelniku v Dolnji Lendavi ob istih pogojih, ki so veljali za prvo dražbo. Proračunska cena je 72.432 Din.
Popolni razglas jo natisnjen v Uradnem listu 71 z dne 12. julija 1929.
Tehnična sekcija v Murski Soboti,
dne 31. julija 1929.
Št, 14.033/29.	1405 2—1
Montaža daljnovoda za državni rudnik v Velenju.
Na podstavi členov 82. do 98. zakona o državnem računovodstvu razpisuje direkcija državnih rudarskih podjetij v Sarajevu na dan 17. avgusta 1 929. ob 11. uri prvo ofertno licitacijo za montažo daljnovoda 35 KV iz Velenja proti Savinjski dolini, 14 km.
Pogoji se morejo vpogledati pri ministrstvu za šume in rudnike, oddelku za rudarstvo, v Beogradu, pri direkciji državnih rudarskih podjetij v Sarajevu in pri direkciji državnega rudnika v Velenju vsak delovnik med uradnimi urami.
Št. E. r. 1141/29, E. r. 1394/29, E. r. 1397/29,
E. r. 1990/29, E. r. 1991/29, E. r. 1995/29,
E. r. 1996/29 in E. r. 1997/29.
Razglas.
Po § 60. zakona z dne 26. oktobra 1887., kranjski dež. zak. št. 2 iz leta 1888., je postavila podpisana komisija komisarja Pokorna Ivana kot komisarja za agrarne operacije v ljubljanski oblasti, da se izvrše nastopne operacije;
1.	) ureditev užitnih in gospodarskih pravic na skupnem svetu, ki je vpisan pod vi. št. 210 in 217, katastrska občina Lancovo, sodni okraj radovljiški;
2.	) nadrobna razdelba skupnega sveta, ki je vpisan pod vi. št. 71, katastrska občina Podvrh, sodni okraj škofjeloški;
3.	) nadrobna razdelba skupnega sveta, ki je vpisan pod vi. št. 74, katastrska občina Podvrh, sodni okraj škofjeloški;
4.	) nadrobna razdelba skupnega sveta, ki je vpisan pod vi. št. 2, 4 in 5, katastrska občina Stara Oselica, sodni okraj škofjeloški;
5.	) nadrobna razdelba skupnega sveta, ki je vpisan pod vi. št. 98, katastrska občina Dolenčice, sodni okraj škofjeloški;
6.	) ureditev užitnih in gospodarskih pravic na skupnem svetu, ki je vpisan pod vi. št. 77, katastrska občina Tomažja vas, sodni okraj mokronoški;
7.	) nadrobna razdelba skupnega sveta, ki je vpisan pod vi. št. 84, katastrska občina Vrhnika, in vi. št. 200 in 411, katastrska občina Velika Ligojna, sodni okraj vrhniški;
8.	) ureditev užitnih in gospodarskih pravic na skupnem svetu, ki je vpisan pod vi. št. 30, katastrska občina Babna polica, sodni okraj loški.
Uradno poslovanje tega komisarja se prične takoj.
S tem dnem stopijo v veljavnost določila zakona z dne 26. oktobra 1887., kranjski dež. zak. št. 2 iz leta. 1888., glede pristojnosti oblastev, potem neposredno in posredno udeleženih strank kakor tudi glede izjav, ki jih te oddado, ali poravnav, ki jih sklenejo, naposled glede zavoznosti pravnih naslednikov, da morajo pripoznati pravni položaj, ustvarjen zaradi izvršitve teh agrarnih operacij.
Komisija za agrarne operacije v Ljubljani,
dne 11. julija 1929.
Predsednik: dr. Natlačen Marko s. r.
Št, 130.
2-1
Natečaj za sprejem učenk v babiško šolo v Ljubljani.
V babiško šolo v Ljubljani so sprejme letos 30 učenk, in sicer 15 učenk na brezplačna učna mesta in 15- učenk ob svojih ali samoupravnih stroških.
Sprejemni pogoji so ti-le:
1.	) Kandidatinja ne sme biti mlajša od 20 in ne starejša od 35 let, kar dokaže s krstnim listom.
2.	) Biti mora dobrega vedenja, kar dokaže z nravstvenim izpričevalom svoje občine.
3.	) Omožena kandidatinja mora predložiti moževo pismeno dovolilo, overovljeno od pristojnega obla-stva, da sme hoditi v tečaj; ločena pa mora predložiti rešitev duhovnega ali civilnega sodišča,
4.	) Dovršiti je morala najmanj štiri razrede osnovne šole; prvenstveno se sprejme ona, ki je dovršila kakšen razred srednje šole.
5.	) Biti mora telesno in duševno zdrava, biti ne sme noseča in sposobna mora biti za opravljanje babiškega poklica, kar dokaže z uradnozdravniskim izpričevalom.
6.	) Kandidatinja za brezplačno učno mesto mora biti državljanka kraljevine Srbov, Hrvatov in Slovencev in siromašnega stanja, kar dokaže z ubož-nim izpričevalom občine, potrjenim od pristojne davčne uprave.
7.	) Kandidatinja, ki se šola ob svojih stroških, plačuje za internatske stroške po 500 Din na mesec. Med te kandidatinje spadajo tudi one, ki jih pošljejo v šolo samoupravna telesa ali druge naprave.
8.	) Vsaka sprejeta kandidatinja mora položiti za nabavo babiške opreme in drugih učnih pripomočkov znesek 2000 Din takoj ob vstopu v šolo ali najdlje do konca prvega leta.
9.	) Tečaj za babice traja 18 mesecev ter se prične dne 1. oktobra 192 9.
10.) Pravilno kolkovane prošnje za sprejem v babiško šolo z verni navedenimi dokumenti, t. j. s krstnim listom, šolskim izpričevalom, domovinskim listom, nravstvenim izpričevalom, eventualnim moževim dovolilom, odnosno dokazom o ločitvi, zdravniškim izpričevalom in ubožnim listom, so sprejemajo najkesneje do dne
10. septembra 1929. pri podpisanem ravnateljstvu.
Prošnje, poslane po tem roku, se ne bodo vpo-števale.
Ravnateljstvo babiške šole v Ljubljani,
dne 3. avgusta 1929.
Št, 8372/7.	“	1394
Razglas.
Zakupna doba za občinski lov v občini Veliki Pirešici je z dnem 30. junija 1929. potekla; ker pa je ostala dražba občinskega lova, razpisana na dan 27. junija 1929. ob 10. uri, brez uspeha, razpisujem po § 13. štajerskega deželnega lovskega zakona z dne 21. septembra 1906., dež. zak. št. 5 iz lota 1907., zaradi oddaje lova v zakup za prihodnjo zakupno dobo, t. j. od dne 1. julija 1929. do dne 31. marca 1935., ponovno javno dražbo na dan 9. avgusta 19 2 9. ob desetih, in sicer pri referentu v sobi št. 7 (II. nadstropje).
Lovišče obseza 4390 ha, izklicna cena znaša 2000 Din, vadij pa 2000 Din. Zdražitelj (zakupnik) tega lovišča bo moral plačevati poleg pogojene letne zakupnine 20%no oblastno doklado na letno zakupnino. Zakupnina, dognana na dražbi, se zviša ali zniža, če še zbog končne določitve o morebitnih pritožbah ali po nadaljnjih določbah navedenega lovskega zakona občinsko lovišče poveča ali zmanjša, in sicer za toliko, za kolikor se poveča ali zmanjša.
Lovska družba kot zdražitelj (zakupnik) tega lovišča je dopustna samo do vštetih največ osmih članov.
V Celju, dne 29. julija 1929.
Sreski načelnik: dr. Hubad s. r.
čega iz dveh učnih sob in dveh stanovanskih sob, nadalje prizidavo stanovanskega poslopja za tri sobe in eno kuhinjo.
Načrti, stroškovnik in pogoji za oddajo zgradbe so reflektantom na vpogled pri predsedniku v Drob-tincih št. 10.
Pismene ponudbe, pravilno opremljene in kolkovane in naslovljene na podpisani krajevni šolski odbor, naj se vlože najpozneje do dne 2 5. avgu-
sta 1 9 29. do 10. ure v zaprtih kuvertah pri predsedniku v Drobtincih št. 10. Krajevni šolski odbor si pridržuje pravico, oddati gradbena dela, ne glede na najnižjo ponudbo, tudi drugemu stavbniku.
Krajevni šolski odbor v Stogovcih (srez Ljutomer),
dne 4. avgusta 1929.
Resman Rado s. r.,	Propst Ivan s. r.,
tajnik.	predsednik.
Razne objave.
1432
Stanje Narodne banke kraljevine Srbov, Hrvatov in Slovencev dne 31. julija 1929.
Aktiva.	Dinarjev
Metalna podloga..................... 371,850.858-72
Posojila.......................... 1.548,835.101-83
Račun za odkup kronskih novčanic 1.006,884.588-47
Račun začasne zamene................ 227,861.466-59
Dolg države........................ 2.966,355.034-—
Vrednost državnih domen, zastavljenih za izdajanje novčanic . . 2.138,377.163-— Saldo raznih računov................ 702,583.228-61
8.962,747.441-22
1 <181 Vil.
Glavnica Din 50,000.000 v kovanem
zlatu: od te vplačano ....	30,000.000-—
Rezervni fond......................... 11,742.197-40
Novčanice v obtoku................. 5.299,013.580-—
Državni račun začasne zamene . .	227,861.466-59
Terjatve države po raznih računih 152,847.104-36
Razne obveznosti................... 1.019,850.059-87
Terjatve države za zastavljene domene ............................... 2.138,377.163-—
Nadavek za kupovanje zlata za glavnico in fonde.................. 83,055.870-—
8.962,747.441-22
V metalni podlogi se računi: dinar v zlatu za en dinar, angleški funt za 25 dinarjev, dolar za 5 dinar-jev, lira za en dinar, švicarski in francoski frank za en dinar, dinar v kovanem srebru za en dinar Itd.
Obrestna mera po eskontu menic — za vse bančne dolžnike brez razlike — 6 % na leto.
Obrestna mera za posojila na zastave 8 % na leto.
1401
Jugoslovanske tekstilne tvornice Mantner, d. d. v Ljubljani.
Aktiva.	Bilanca z dne 31. decembra 1928.	Pasiva.
Št. 201.
1430
Razpis.
Podpisani krajevni šolski odbor razpisuje gradbena dela za prizidavo šolskoga poslopja, sestoje-
Din 1,096.033-„ 26,317.463-58 „ 16,391.303-42 „ 2,570.389-68
Tvornične naprave: zemljišča stavbe . stroji . . ureditve Debitorji .
Vrednostni papirji in kavcije...........
Stanje gotovine in vlogov pri poštni hranilnici ................................
Zaloge
Din
46,375.189 68 35,431.942 19,173.975
957.810 69 28,346.122:15,
Izdatki.
130,285.040|27
Račun izgube in dobička.
Prejemki.
Din
Amortizacija (dotacija amortizacijskega j)
sklada za	leto	1928.)..................... 2,285.228
Davki......................................... 730.310
Obresti.................................... 11,423.226
Upravni stroški...........................| 2,743.874j66j
Dobiček:	|
prenos iz leta 1927. . Din 97.222-17 fl dobiček	za	leto	1928.	„ 1,481.018-- :| 1,578.240 17
Prenos dobička iz leta 1927. Uspeh fabrikacije
I 18,760.880|05;
V Ljubljani, dne 31. decembra 1928.
Din
97.222
18,663.657
18.760.880;0!
1398 3—1 Poziv upnikom.
«P e t o v i a», usnjarska i n d u s t r i j a, d. i. na Bregu pri Ptuju, je sklenila na VHI. rednem občnem zboru z dne 29. aprila 1929. znižati delniško glavnico 2,000.000 Din za 500.000 Din na 1,500.000 Din po členu 248. trgovinskega zakona.
Na podstavi pooblastitve gospoda ministra za trgovino in industrijo z dne 30. aprila 1928., br. 9890/2, je gospod veliki župan ljubljanske oblasti z odlokom z dne 7. julija 1929., 0. br. 2095, odobril ta sklep.
Po členu 243. trgovinskega zakona se upniki pozivljejo, naj sc javijo pri družbi. .
Na Bregu pri Ptuju, dne 1. avgusta 1929.
Upravni svet.
1496	Objava«
Izgubil sem izpričevalo I. državne gimnazije v Ljubljani za šolsko leto 1928./1929. na ime: Dolinšek Ivan iz Berama (Istra).
Proglašam ga za neveljavno.
Dolinšek Ivan s. r.
1434	Objava.
Izgubila sem železniško legitimacijo na ime: Jug Milica, strokovna učiteljica na I. državni dekliški meščanski šoli v Mariboru.
Proglašam jo za neveljavno.
Jug Milica s. r.
Delniška glavnica		Din	P
Redni rezervni sklad . . Din 350.000-— Rezervni sklad za dubioz- ne terjatve	„	75.547-98 Rezervni sklad za pokrivanje škod po členu 3. valorizacijskega zakona „ 6,000.000-—	6,425.547	98
Delavski podporni sklad		150.000	-
Amortizacijski sklad		6,823.077	04
Kredltorji		95,308.175	08
Dobiček: prenos iz leta 1927. . Din 97.222-17 dobiček za leto 1928.	,, 1,481.018-—	1,578.240	17
||130,285.040|27		
S knjigami in prilogami primerjala in našla v soglasju.
Za nadzorništvo:
Andrejs Josip s. r. Naglas Viktor s. r.
Objava.
Jugoslovanske tekstilne tvornice Mantner, d. d. v Ljubljani, izplačujejo za leto 1928. 5°/ono dividendo v znesku 10 Din na delnico.
Kupone vnovčuje izza dne 7. julija 1 9 2 9. Ljubljanska kreditna banka v Ljubljani.
V Ljubljani, dne 1. avgusta 1929.	Upravni sv©t.
Odgovorni urednik: Funtek Anton v Ljubljani. — Tiska in izdaja: Delniška tiskarna, d. d. v Ljubljani; njen predstavnik: Ambrožič Miroslav v Ljubljani-