Bratoma dr. Gustavu in dr. Benjaminu Ipavicu. slav- nima slovenskima sklada- teljema spomenik! (Klie slovenskemu narodu!) Ko slišiš glasiti se tvojega naroda najboljša imena, se glasita tudi imeni dr. Gustar Ipavie (* 15. avgusta 1831, f 21. avgusta 1908) in dr. Benjamin Ipavie (* 24. decembra 1829, ¦j* 20. decembra 1908). Zibelka je obema tekla v Št.Jurju ob juž. žel., umrla sta -titro zaporedoma, prvi v Št. Jurju, drugi v Gradcu. Bila sta velezaslužna moža. Oba zdravnika, ljubljena od svojih bolnikov, sta izvrševala čez 50 let zvesto svoj poklic; Benjamin mnogo let brezplačno kot primarij otroške bolniščnice v Gradcu, Gustav je bil 35 let župan in častni župan v Št. Jurju ob juž. žel., častni občan mnogib slovenskih občin ter ima tudi trajne zasluge v kmetijskih panogah. Bila sta častna člana mnogih slovenskih domačih in tujib društev, in sam cesar ju je odlikoval. Ob njiju smrti so pisali celo nemški časniki v obsežnib člankih tako, kakor se piše le o velikih možeh — polno priznanja, hvale in občudovanja. Hvaležnost za tako delovanje bi opravičil samonasebi spomenik, in vendar vse te zasluge izginejo proti temu, kar sta bila imenovana Slovencem kot narodna skladatelja. Kdor ju je poznal osebno, je opazoval njiju ljubezniro vedenje, primerno duševnemu položaju vsakogar, s katerim sta občevala. Njiju značaj v bistvu vesel, se je prilagodil vsakemu položaju, vsaki starosti in vsaki struji. Take so tudi njiju škladbe. Prilagodijo se vsakršnemu srčnemu občutku. T« pesmi ti budijo slebrni dan duSo k oni plemenitosti, ki sta jo vlivala iz svojega globoko čutežega srca brata Ipavica v svoje pesmi: ljubezen, prijateljstvo, čut za pravico in narodni ponos odmeva iz njih. — Pesem učinkujoža tako, je utrinek onega večnega eolnca, ki ogreva srca in ki se imenuje umetnost! Cela vreta najkraanejših melodij je bila ustvarjena tako, da zadene vsaka praro srčno struno. Tako je uglasbil Gustav pesmi ,Mrak", »Kje so moje rožice", ,Oblačku", »Mrzli veter", «Tam za goro", ,Sredi fasi«, .Savika«, .Zve«er", »Jutri«, .Pod lipo", BPerice", .Planinska roža", .Danici" in nebroj drugih — nble- steča rerižica muzikalnih biserov". — Kako priljubljeae so njegove pesmi, le en zgled: Eo 80 dobili pevci »Glasbene Matice" v Ljubljani vabilo neke tvrdke peti t gramofjn najlepše blovenske pesmi, so jib peli pevci 15, ne da bi znali za skladatelja. In ko so 8e zabtevala imena dotičnih skladateljev, se je pokazalo, da je bilo od teb 15 pesmi 11 Gustav Ipavčevih. Benjamin pa se je pospel v enem oziru še višje. Ovažujoč pomen pesmi za kulturni ugled vsakega naroda, ni ostal zgolj pri rnali obliki takozvane »narodne pesmi", temveč je podaril Slovencem skladbe večjega obsega, kakor BKdo je mar11, opereto BTi6nik** in opero nTeharskih plemiči", ki je bila prva slovenska opera — a tudi te v popolnoma narodnem duhu. V BTeharskih plemičih" kaže vrlino naših rojakov preteklib dni, ki so si zaradi S7oje hrabrosti izvojevali plemstvo. V izvolitvi tega predmeta za svojo opero se vidi 1 j u bezen do ujegovega roda, ki mu ni bila zaaj prevelika nobeua žrtev. Zatorej se ni čuditi, da so uspele bratov Ipavičev melodije takrat najlepše, kadar 80 opevale domovino. nBodi zdrava domorina, mili moj slov^nski kraj", poje Benjamin, in BSlovenski deželi enake ne vem", poje Gustav. Domovini služiti s p o 1 i t i k o pa jima ni bilo dano. Njiju miroljubni značaj jima tega ni dopustil. Ia vendar sta na politiškem polju dosegla več, nego marsikateri oadarjea politik. Pred nekolikimi desetletji je vladala še neka napetost med Hrvati in Slovenci, ki je sedaj izginila in napravila prostor najpresrčnejšim odnošajem. In da se je to doseglo, k temu sta pripomogla nemalo tudi brata Ipaviea, ne morebiti s politiškimi čini, temveč s svojimi pesmimi. Ipavčeve pesmi pojejo na Hrvaškem ravno tako pogosto kot na Slovenskem. Ipavčevo pesem slišiš slehrni dan v zadnjem gorskem kotičku in na blestečih mestnih koncertih na Hrvaškem nič manj pogosto kot na Slovenskem. Tudi pri drugib slovanskih narodib sta Ipavica Ijubljena domačina. Ia pesem BSlovenec sem", ki jo je uglasbil Gustav, pojo eedaj že rsa slovanska plemena na pamet in je ta pesem tolmač drugim Blovanskim narodom kako čuti Slovenec : dobi hlapčevanja je konec — Bs ponosom reči smem, Slovenec sem". Na tej pesmi, ki je postala n o v a s 1 ovenska bimna.se navdušujejo tudi ostala slovanska plemena. Samo ta pesem bi zaslužila spomenik! Okolo 50 let sta brata Iparica prepevala Slovencem nove pesmi, ki so vsakemu Slovencu srčni zaklad. Te pesmi so seme, iz katerib je vzklilo lovorjevo listje, ki z njim venča Slovenec svoje mojstre pevce. Vidni znak y to pa bodi s p o m e n i k 1 Iz najrazličnejšib krajev naše ožje in daljne domovine se sliši klic: BStavimo bratoma Ipavičema spomenik!" BGlasbena Matica" v Ljubljani, rŠentjurski komite ad hoc1', nebroj slorenskib društev ia bratje onkraj Sotle — vsi kličejo: Ipavičema spomen ik! Stal bo v Št. Jurju pred novo šolo, u&encem vsak bip na ogled, vsakemu domačinu v bodrilo in ponos ter tujcu v spoštovanje; stal bo za Št. Jurij in za celo slovensko ozemlje; stal bo, sedaj ia vedao glasno kličoč: nTako slavi sloveaski narod svoje velike može!" V to naj prispeva vsa naša domovina, društva naj prirejajo večere itd. in darove bo izkazal nKomite od boc" v domačih časnikib. Za Hrvate: Mllan Krcšlč,Janko Barh\ predsjedniksavezihrv. pjev. prebendar prvostolne cerkve družtava u Zagrebu. v Zagrebu. Za Čehe: Oscar Netbal, konc«rtni nvnatelj dunajskih gl»ibenih umetnikov. Za S 1 o v e n c e : Matej Hubad, Prof. Anton Štrltof, koncertni vodja nGlasbenepredsednik nGla«bene Ma- Matice" t Ljubljani.tice" v Ljabljani. Dr. Tlad. Rarnihar,Dr. Gojmir Krek, predsednik ..Zvejse slov. urednik nNoyih akordov". pevskih druitev". Za krajevni odbor v Št. Jurju ob juž. žel.: Franjo Kartin, Janko Artman, t 6. predsednik ad hoc. t. i, blagajnik ad hoe. Anton SiTka, Jos. Drofenlk, t. 6. podpredgednik ad hoo. t. 5. Ujnik ad hoo. Dr. Joslp PoraleJ, Dr. Jos. Iparic, Dr. Anton Schwab, t. 6. odbornild ad hoo.