Г Izhaja vsako soboto zjutraj. Uredništvo „Zarje“ jo v Trstu ulica dei Fabbri, št. 2, IH-Tja je treba nasloviti vse rokopise, ki naj se objavijo v listu. Rokopisi se ne vračajo. Nefrankirana pisma se ne sprejemajo. Poštno - hranilničnega štev. 64439. V računa Upravništvo „Zarje“ je v Trstu ulica delle Poste štev. 9. Sprejema naročnino, inserate in reklamacije. Naročnina ,Zarje* je za vse leto naprej po pošti K 6.— ta pol leta K 3. Posamezne številke po 6 vin. Cena inseratom je 10 vin. ta enostopno petit vrsto. Pri večkratnem objavljenju primeren popust. _____________J Slovenski katoličani, pozor! Pod tem naslovom je objavila mariborska „Straža“ iz peresa g. Terseglava za današnje razmere in struje velevažen uvodnik. Clankar, ki je zaslovel v zadnjem času po jasnosti in odločnosti v tolmačenju in aplikaciji katoliških načel, svari katoliške Slovence pred zelo nevarnim pojavom, ki se opaža v zadnjem času v nekaterih slovenskih listih. Imenuje „Naše zapiske“, „Omladino“, „Narodnega delavca“. Lahko bi bil tu sem štel v marsičem -tudi tržaško „Edinost“ posebno v vseh onih slučajih, ko zasedejo njeni uredniki nadstrankarski sodni stol. Zmota pomešana z resnico — nevarna. Kakšna načela da imajo nekateri sotrudniki imenovanih listov o svetovju in človeštvu, tega nobeden ne ve in tudi sami popolnoma določeno ne. Prav to jim pa daje neko posebno in za mladino zapeljivo mikavnost. Tako n. pr. Drmota, ki pojmuje vse svetovne pojave zgolj socialistično, v „Naših zapiskih“ ob enem hvali tudi Slovensko ljudsko stranko in celo katoliško verstvo. Kdo ne razume, da je ta zmota, ki je z resnico pomešana in dozdeven sad treznega razmišljanja, veliko več nevarna kakor gola hinavščina in nevednost! — O „Narodnem delavcu“ smo že v predzadnji „Zarji“ povdarjali, koliko zmedenosti jo tam nagromadene, in-to posebno v člankih, ki imajo vsaj po svojem naslovu nuditi nekak pregled čez delo na Slovenskem. Kako ti zna ta narodno-socijalističen list okrcati liberalno stranko in hvaliti kranjske „klerikalce“ ! Ali nas more to veseliti? Nikakor ne; zato ker tako pisanje nima namena res naše delo in zasluge povzdigniti, marveč edino lo ta namen, da vlije svojim čitateljem zaupanje v list in može, ki so v stanu tako „objektivno" soditi. Nadstrankarstvo je neznačajnost in hinavščina. Tako manevrira tržaška „Edinost“ že leta in leta. Od glave do pet liberalna se vedno in povsod skuša obdati s sijajem nekega nadstrankarstva. Proti katoliški cerkvi,/»je«hri poglavarjem in njenim rnlpravain ter proti krščanskim strankam rada piše, če tudi včasih malo sramežljivo. Da se ji pa ljudstvo ne bo odtujilo in jo držalo za liberalno in protiversko, pa tako radi lepšega včasi malo udari po „Slovenskem Narodu“. Tako misli ljudstvo — zapeljano in zaslepljeno — da je „Edinost“ nadstrankarska in da reče vsakemu, kar mu gre. Ko kaže „Edinost“ že vsaj dobrih šest let svoje odločno liberalne in svobodomiselne rožičke, in bi se bila pravila v tem dolgem času gotovo lahko spremenila. Rodoljubna dolžnost pa je tako spremembo pravil naravnost zahtevala predlanskem, ko je cerkvena oblast prepovedala duhovnikom citati in podpirati „Edinost“. Takrat so pač morali odborniki, posebno duhovniki v odboru uvideti, da ne bo se pa zgode veliki dogodki, ki jo prav j mogla naša mladinoljubna duhovščina ■ 1 • • 1 _ — У. I ^ n -1- -l ; r-m -r-r ^ zd /Л T 1 nm АЛ z-v l \ ZA z-l IT c\ n IT- n "УЛ /I ZV T* _ silijo, da se mora načeloma izjaviti, tedaj pa tak list molči kot grob in si ne upa povedati javno svojega mnenja, ker bi to čitateljem oči odprlo. Proti taki hinavščini in takemu i slepomišenju bomo v „Zarji“ vedno odločno pisali. S čem «Edinost» najbolj vara? Najbolj se pa vsakemu značajnemu človeku zameri, ko bere v „Edinosti“ objave kake cerkvene bratovščine ali pa kakega drugega društva s podpisom predsednika — katoliškega duhovnika, kakor se je v zadnjem času pripetilo. Dvomimo, da so dotični pomislili, kako veliko škodo delajo s tem katoliški stvari in kako veliko uslugo so s tem storili protiverski „Edinosti“. V cerkvi in zunaj cerkve se trudijo vneti katoliški duhovniki obvarovati ljudstvo pred pogubnim uplivom tržaškega liberalizma vtelešenega v „Edinosti“, in glej tu se ti zablišči nasproti v isti „Edinosti“ oglas in vabilo cerkvene bratovščine Sv. Cirila in Metoda ter prošnja dijaškega podpornega društva s podpisom katoliškega duhovnika. En sam tak slučaj več p od er e, kakor so vsi dobro misleči v enem letu sezidali. Kdo naj nam potem še sledi in veruje, če ne bomo enotno postopali in dosledno ravnali ? Tu ne pomaga noben izgovor. Malenkosten dobiček, ki se morda doseže z oglašanjem v „Edinosti“ ne sme nikakor priti v poštev, ko preti od druge strani velika moralna škoda. Morda ima dijaško podporno društvo tržaško v svojih praAlih paragraf, da mora svoje stvari oglašati v „Edinosti“. Dobro, potem pa naj bi se bila pravila tozadevno spremenila, saj zvedeti za potrebe dijaškega podpornega društva potom lista, ki ga ne sme citati. Takrat so bili pač morali tudi spoznati, da niti ne bo možno društvenih sklepov oglašati v „Edinosti“. če bo predsednik ali tajnik slučajno duhovnik, ki je kot tak podrejen cerkvenim odredbam in ne more s svojim podpisom ničesar objavljati v „Edinosti“. Ta sprememba bi se bila še toliko lažje zgodila, kar obstoja v Trstu tudi katoliški tednik, ki ga rodoljubna duhovščina in dobro slovensko ljudstvo rado čita. če so pa bili ostali odborniki proti taki spremembi, potem seveda rajši z duhovniško častjo in doslednostjo ven iz odbora, kakor pa s svojim duhovniškim podpisom v „Edinost“! — S tem ni rečeno, da je dijaško podporno društvo strankarsko ali da imamo mi bogvekaj proti njemu. Nasprotno želimo dijakom vsestransko podporo, društvenemu vodstvu pa — manj taktičnih pogreškov na škodo naše katoliške stvari. Tudi nam ne narekuje teh besed osebna mržnja, ampak ljubezen do resnice in pravice. Vemo sicer, da se nam radi naših odločnih izvajanj lahko izneveri ta ali oni prijatelj, pa kaj nam zato, samo da je resnica na vrhu ! Amicus Plato, sed magis amica veritas ! *) Ali za Kristusa, ali za Beliala! **) To je par cvetk, ki smo jih za vzgled utrgali v tem poznem letnem času na polju slovenskega tržaškega liberalnega časnikarstva. Tržaški Slovenci, varujte se „Edinosti“, „Narod- ■ *) Iz grškega dvogovora „Phaidon“ znan grški in latinski pregovor : „Prijatelj mi jo Platon, pa še večja prijateljica resnica“. **) Hebrejska j beseda Belial pomeni satana. To besedo rabi sv. apostol Pavel v svojem drugem listu Korinčanom (VI. 15) LISTEK Vojni zakoni in zakoni srca. (Povesi. — Iz hrvaščine prevel Starogorski.) 1. Zapovednik in podložnik - oče in sin. „Gospod stotnik Gostovinski!“ de polkovnik in pokaže s prstom črto na general-štabskem zemljevidu. — „Sedaj je zvečer, ura 10. čez jedno uro odrinete s svojo stotnijo in stotnijo lovcev, katero vam odstopi major lovskega bataljona. Šli boste po tem potu skozi gozd. Sovražnik je na severni strani, a vi se morate držati vzhodno, da ga obidete in zagrabite iz onega gozda v krilo. Ker so oni iiribčeki obraščeni z gozdom, vam bo to lahko delo, le previdni morate biti. (je pa naletite Prej na sovražnika, ne spuščajte se v boj, ampak sc umaknite nfa desno. Ob štirih zjutraj morate biti na svojem mestu v dotiki s sovražnikom. Ob zori se navalim jaz s svojim polkom od spredaj nanj. O tem vas bodo obvestili streli iz pušk. V tistem času ga napadite vi od strani. Ste me li razumeli 1“ „Na službo, gospod polkovnik“, odvrne mladi častnik in oči se mu zasvetijo. „Opozarjam vas še, da bodi vaše kretanje povsem tiho, da ne opazi sovražnik ničesar.,, „Na službo, gospod polkovnik.,, S tem je polkovnik povedal vse, kar je bilo potrebno. A sedaj še jedna prošnja, katero je imel oče do svojega sina, jedinca : „ Če treba služiti domovini, mora biti pravi vojak vedno pripravljen se zanjo žrtvovati in če treba s svojim življenjem. Ä tvegati svoje življenje po nepotrebnem, to ni dostojno za vojaka, če bi se ti kaj takega kazalo, Andrej, ne pozabi, da si sin, soprog in oče. Me li razumeš 1“ „Ne skrbi, dragi oče !“ „Naj te obvarje Bog !“ Oče in sin si stisneta roke ter se poslovita. 2. Žalostna vest. Noč je mrka, hladna in strašna. , Stotnik Gostovinski je pravkar izdal odredbe in krenil na pot. V tem pridirja pred čelo glasnik, vihteč v rokah papir. Pred stotni-nikom obstane in mu poda pismo. Stotnik odpre in čita. Lice mu je postalo tiledejše, kakor svetloba luči, ki je obsevala pismo. V njem je bilo pisano s črkami, ki jih je pisala tresoča roka : „Moj Andrej ! Milana napadajo grozni krči. Največja nevarnost! Prosim, pridi takoj ! Tvoja neutolažljiva Marica.“ Stotnik vzdihne bolestno. Milan je njegovo edino dete, njegovo največje veselje, njegova najlepša nada.... Ali naj zapusti svoje mesto ? Ni mogoče ! Zopet poleti na čelo svoje čete, ki je med tem odšla naprej in težke misli mu roje po glavi. Ali samo za hip. Strese z glavo in zopet je gospodar samega sebe, zopet je pravi vojak. Mirno je vodil četo in s krepkim glasom dajal povelja. Sedaj gredo počasneje. Gozd je gostejši, tla močvirna. Kar pridirja na penečem se konju jezdec ter jo ubere naravnost k stotniku. To ni vojak, ker ne nosi uniforme, ampak obleko I — obleko kakoršno nosijo služabniki grofov- ske obitelji Gostovinskih. Hitro je spoznal prišlec svojega gospoda in komaj spregovoril; „Gospod grof! Gospod grof ! Milan umira. Zdravnik pravi, še dve uri...... Neprenehoma vas kliče. Gospa grofica vas zaklinja, da pridete kar najhitreje !“ .Ne morem !“ „Samo trenutek, gospod grof, da Vas vaše umirajoče dete že zadnjikrat vidi. Gospa grofica se je še dvakrat onesvestila.“ „Niti besede ne maram več slišati!“ krikne stotnik trdo, ostro.... „Naprej, naprej !“.... Sluga se vrne, a četa ide naprej.... V prsih stotnikovih je divjal besen boj. Strašna je bila borba med srčnim čustvom in trdimi dolžnostmi. Boj med očetom in vojakom. Zmaga se je nagibala sedaj na jedno, sedaj na drugo stran in to je napravljalo v prsih stotnika grozne duševne muke. Naposled — naposled se odloči. „Gospod nadporočnik Vukovič !“ reče nesrečni častnik. „Slišali ste, kaj se je zgodilo v moji družini. Prevzemite za nekaj časa po-veljništvo. Najdalje do pol štirih se vrnem. „Na službo, gospod stotnik !“ Gostovinski spusti uzde in spodbode konja. Poletel je kakor veter proti gradiču, kjer je njegovo dete ležalo na smrtni postelji.... Stopil je v sobo. Globoko se je priklonil nad posteljico. Mali, že na pol mrtev, spozna takoj svojega očeta in mu ovije vroče ročice krog vratu. Nesrečni častnik je gledal z dolgim, tožnim pogledom sinka, ga vroče poljubil, poljubil soprogo, ki je presunljivo plakala — in nato je oddirjal na piano, zasedel svojega konja, ga spodbodel.... in letel je preko polja nega delavca“ in sličnih listov, kadar po ricmanjsko hujskajo, ko vabijo v razkol, ko pozdravljajo radikalne svobodomiselne shode, ko simpatizirajo s kranjskimi in goriškimi liberalci, varujte se jih pa posebno takrat, ko navidezno hvalijo našo stvar in radi objavljajo poročila cerkvenih bratovščin in društev s podpisom kakega katoliškega duhovnika. Takrat namreč ljudi najbolj slepijo in katoliški stvari najbolj škodijo, „Nič ni bolj v stanu našo javnost korumpirati, kakor tako medlo in samo s seboj sprto naziranje našega tržaškega liberalnega časopisja, ki nekaj pove, potem zopet samo sebe sne, se ziblje v samih protislovjih, razvije neko misel do gotove točke, potem pa naenkrat nit pretrga in zavije, da naposled ne veš, kje si, niti kam hočeš. Zato se sovražnikov bojmo manj kot onih, ki nam ponujajo mesto čiste studenčnice krščanskih resnic opojno mamilo, ki naj nas uspava ! Za nas mora veljati: Če nisi za Kristusa, si od Beliala. In za Kristusa ne smeš biti samo s svojim srcem, temveč tudi z možgani, in zanj moraš biti cel in ne na polovico. Ves je Kristus v svoji cerkvi in ves v svojih vernikih, in nerazdeljen ; usmiljen s svojimi, strašen nasprotnikom ; sladak čednosti, grenak grehu“. Naša mladina bodi odločna! V tem smislu moramo vzgajati svojo mladino po katoliških izobraževalnih društvih. ‘Mladina naša bodi vzgojena celotno, ne na pol. Njen um naj se bistri v luči večne Resnice, njeno srce naj se vedno bolj oklepa večne Dobrote. V duhu odločnosti naj jo vzgajajo naši požrtvovalni voditelji, da dobimo enkrat iz teh vrst cele može, za koje se nam ne bo treba ni trenutek bati. Naj se bi naši voditelji s pristaši naše krščansko - socialne organizacije že zdaj resno posvetovali, kako bi iz naših društev spravili vsaj nekaj mladeničev novembra meseca k dvateden-skemu mladeniškemu tečaju v Ljubljano. Ena prvih in glavnih točk na tem shodu, bo — kakor pravi imenovani člankar — ta, da se bomo skupaj poglobili v dno verskih načel, in gozda, preko grma in trna, da čim prej pride do svoje čete. V srcu mu je bilo težko. Naenkrat — čuj —- kaj je to ? Postane za hip, posluša — sedaj spet! V resnici: pokanje pušk ? Ne, uho ga ne vara. Boj so je pričel mnogo prej, kakor si je on mislil — ravno je najhuje pokalo, mogoče da se že približuje koncu. Kaj, če boj konča nesrečno, nesrečno radi njegove krivde ? O Bog, o Bog, samo tega nc dopusti !“ Silno vzpodbode konja. Plemenita žival se visoko vspne in leti, kakor vihar. Bojni metež je postajal vedno hujši. Strel za strelom je grmel. Zemlja se je tresla in drhtela pod udarci kopit od stotine konj. In sedaj — nasproti mu pridrve prvi njegovi konjeniki, umikajoči se premoči sovražnika. In tam — tam se mešajo. Strašna duševna bol za izgubljenim jedincem, in jokajočo soprogo, velik telesni napor, k temu grozna misel, da se je težko pregrešil zoper najostrejši in najstrašnejši zakon, čustvo odgovornosti, ki pade nanj, ako se boj nesrečno konča ; vse to je vlilo v njegovo dušo strašno moč. Opazil je, kako so nadporočnika Vukoviča nesli težko ranjenega z bojišča. O, srečen človek ! Ko bi bil, on na njegovem mestu ! Kako mu zavida ! Sedaj je sredi svojih. Sovražnik strašno pritiska. Opazil je, da je postal položaj najobupnejši. Stotnik zagrmi : „Za mano, tovariši!“ Spodbode konja. Konj skoči dva koraka in se zruši mrtev. Z velikim naporom se izkoplje stotnik spod njega in zasede drugega. „Za mano tovariši!“ ZARJA* ki so nas ustvarila in do zmage privedla. Naš naraščaj mora v duhu in srcu preživeti vso zgodovino naših bojev, mora spoznati, da,so nadsve-tovne moči rosile na naše delo. Naj bi slovenska mladina s solnčno ja-snobo uvidela, da krščanstvo ni samo za nedeljo in da Kristus ni zgolj za molitvenik, ampak da je moško, častno in lepo ga izpovedati, da ni njegova vez le za čustvene, sveto-žalne in svetu tuje duše, ampak da je prav tako za tiste, ki trdno v zemlji • koreninijo, svet izobražujejo, ga olepšujejo ter v njega bojih uživajo. Daleč stran pa naj beži naša mladež, od onih, ki Gospoda delijo, resnico krivijo, hočejo vse pravično presoditi, pa nikomur čisto prav dati. Za nje velja beseda iz Razodetja: „O da bi bil saj mrzel ali gorak. Ker pa si mlačen in nisi ne topel, ne hladan, te bom izpljunil iz svojih ust!“ Dr. pate £ag:nja na občnem zboru dijaškega podpornega društva v Pazinu. Ko smo v „Zarji“ poročali o glavni skupščini dijaškega podpornega društva v Pazinu, na kateri s§ je konečno določila usoda bodočega pazinskega konvikta pod vodstvom Salezijancev, smo obljubili, da po možnosti priobčimo govor poslanca dr. Laginje, ki je na skupščini odločil v gornjem smislu. Danes se nam nudi prilika, da izpolnimo to obljubo. Zadnji krški „Pučki Prijatelj“ objavlja po stenogra-fičnem zapisku hrvaški govor dr. Laginje, ki naj sledi tu v slovenščini : Govor dr. Laginje. „Govorili smo že mnogo, dasi je bilo tiskano „izvešče“ in „osvrt“. Jaz sem za konvikt s Salezijanci.“ (Tu je dr. Laginja raztolmačil, zakaj je on za konvikt s Salezijanci ter ob enem pobijal ugovore nasprotnikov. Potem je nadaljeval) : „Jaz ne vidim nobene nevarnosti za vzgojo mladine v konviktu s Salezijanci, kojih glavni sedež je v Italiji. Ni naloga Salezijancev širiti italijansko politiko, ampak v prvi vrsti vzgajati zapuščeno mladež. Zgodovina nam priča, da so nam pravi Italijani manj nevarni, kakor naši, ki so v poltemi. Spomnimo se, da jezuitje niso poitalijančili Kastva, dasi so bili Italijani, pa tudi tega ne pozabimo, da je prav en italijanski škof v 18. veku branil v Istri glagolico.“ Tu se je oglasil dr. Zuccon z latinskim „Fuiinus Troes“, kar se bi po slovensko povedalo: „Nekdaj je bilo tako, sedaj je pa le spomin . Dr. Laginja mu ni ostal dolžan, temveč mu je tudi on latinsko odgovoril : „Et erimus“, kar znači po slovensko : „To se lahko zgodi tudi v bodoče“. Potem je nadaljeval: „V konviktu bo vladal hrvaški jezik, pa kar je še več, v konviktu bodo Salezijanci našega slovenskega rodu, dokler nimamo svojih hrvaških. Ker nas že držite za svoje voditelje, sledite nam, dasi ne trdim, da bi mi ne mogli pogrešiti. Večina je za konvikt in Salezijance. Narod hoče tako in duhovniki. Prokletstvo .pade na nas, če dovolimo, da zaide mladina na zla pota. Tudi iz konvikta bodo sicer izšli dobri in zli, vendar bo to zadnje izjema, prvo pa pravilo. To je dobra vzgoja. Salezijanci so pravi mojstri v gospodarskem in vzgojnem vodstvu. Deca je v'šoli preobložena, a Salezijanci preskrbijo mladini veliko zabave in razvedrila. Naj torej Salezijanci dajo naši mladini zdravje in vzgojo, to je njih dolžnost in V najgostejšo trumo sovražnikov se zaleti, kakor ogenj. Jeklo ali svinec, ki bi pogodil njegovo srce, bi pozdravil, kakor prijatelja in rešnika. Ali niti jeden od sto in sto, ki so merili na njegove prsi, ga ne podro. Le spraskali so ga, da mu je kri tekla raz obraz, /amen in nog. Njegovi zvesti vojaki, ki so se jeli umikati, planejo za svojim junaškim poveljnikom z gromkim „hura“. Kakor silna povodenj podere vse, tako je ta naval podrl veliko številnejšega sovražnika, ki se obrne, začne bežati, in pade drugim četam v roke. Zmaga je bila za naše sijajna. A oni, ki je dal boju zmago, ki je z nadčloveškim naporom in hrabrostjo zagotovil slavo naši armadi je zgubil mnogo krvi. Kakor brez duše se zgrudi s konja. Jeden vojakov ga ujame v svoje naročje. Na vzhodu se je jelo rdečiti in zlato solnce je malo za tem vzplavalo na nebo in zlatilo kri na bojišču. 3. Zopet zapovednik in podložen — zopet oče in sin. Drugo jutro je polkovnik zapovedal, da se zbere ves polk In med nje je prišel on s častniki. Polkovnik, ki se je navadno držal raven kot sveča, je vpognjen, njegov obraz se je spremenil in postaral. Zdi se, kakor da je od včeraj do danes poteklo dvajset let. Ali kaj je neki srečnemu polkovniku, čegar polk je iz voj e val važno zmago ? Srečni oče, kojega sinu se ima celi polk zahvaliti za lep vspeh? Tako in slično so se vpraševali nemi pogledi častnikov in moštva. Polkovnik zakliče : „Pozor !“ naloga. Hočemo, da bo naša mladež bolja, kar se pa tiče narodnega čuvstva mladine, to ji mora dati šola. Obrnite torej palico in recite : Prepričani smo, da „črni“ hočejo, da bodi mladina bolja, zato naj se zida konvikt s Salezijanci ; narodno vzgojo mladine zahtevamo od profesorjev. To je njih dolžnost. S tem nočem reči, da profesorji do sedaj te svoje dolžnosti niso vršili; menim, da s te strani ni nevarnosti. Zidal se bo konvikt z dr. Mahničem, a njega se nam ni treba bati. Saj nam je on v cerkvi po vsej krški škofiji ohranil in obvaroval naš jezik. Odpuščamo mu, (kako milostno, g. doktor ! Op. ured.) da nas je včasih s polenom. Temu možu treba, da se do tal poklonimo. (Živio !) 140.000 K, ki jih je bil prejel od svojega prednika za malo gimnazijo v malem Krku, hoče uporabiti tu v Pazinu za naš konvikt. Moramo mu biti hvaležni. Nekateri nasprotniki dr. Mahniča pravijo, da je on vladni mož, pa kako vendar, ko ne bi imel nihče izmed nas poguma nastopiti tako proti vladi, kakor je to storil on.*) Pri nas v Istri še ni načelnega boja, teh razlik pri nas še ni razvitih. Morda bo t u di pri nas kmalu do tega prišlo, pa učimo se od drugih: Bodimo kristjani in obzirni drug do drugega. Na vlada med nami prava krščanska ljubezen. Pozi vi jem vas, da se kakor bratje danes razidemo. Pravo krščanstvo obstoji tudi v tem, da ne sme mladina pred časom vršiti človeške službe : varujmo mladino daleč proč od steze Baka in Venere !**) (Živio ! in ploskanje) Nabirajte in dajte društvu sredstva. Dajte za one, ki gredo v konvikt, pa tudi za one, ki ne gredo v konvikt. Stariši bodo odločili, kam da pošljejo svojo deco v konvikt, ali v mesto. Dovolj se je govorilo, a zdaj pojmo domov !“ Komaj je končal dr. Laginja svoj govor, je zahteval dr. Brnčič podrobno razpravo/ dr. Laginja pa ga je zavrnil : „Ne zahtevajmo podrobne razprave, ker nas je tu mnogo odvetnikov in ne bi svršili osem dni. Recimo odboru : Ti nas v vsakem pogledu zadovoljavaš in mi - zarotivši te po narodnim prokletstvom — sprejmemo tvoje predloge, ki nam naj pomagajo, da moremo mirno kakor Hrvatje tudi umreti.“ Par naših opazk. Že par dni po vel e važni skupščini dijaškega podpornega društva v Pazinu smo zvedeli iz ust odličnega pazinskega rodoljuba, da ni dr. Laginja, v svojem govoru nič načelnega povedal, zakaj da morajo biti vsi pravi istrski rodoljubi za konvikt z garantirano dobro katoliško vzgojo, ampak da se je bolj iz oportunisti'i-nih in praktičnih obzirov izrazil za konvikt. V svojem poročilu o znamenitem občnem zboru pa vendar le nismo hoteli tega kar naravnost trditi, dokler ne sami prečrtamo dot lenega govora. Danes bo lahko vsakdo naših eitateljev, ki pazno prebere govor dr. Laginje/ dal našemu pazinskemu znancu in poročevavcu prav. Vprašanje konvikta in.a načelno podlago. Značilno je pri vsej tej aferi in debati o paz inskem konviktu, da sc vsi istrski večji in manjši, starejši in mlajši rodoljubi sučejo krog *) Dr. Laginji so brezdvomno dobro znani vsi slučaji, v kojih se je mil. g. Dr, Mahnič, krški škof, dvignil proti vladi za ubrano hrvaškega življa v Istri. Ker pa ni govornik navedel niti enega posameznega slučaja, naj navedem«, mi v sledečem vsaj enega. Pred dvema letoma so bile vse šolske oblasti, od okrajnega šolskega sveta v Lošinju do ministrtva na Dunaju, zabranile duhovnikom poučevati hrvaško deco v italijanskih ljudskih šolah verstvo v hrvaškem jeziku« Proti tej krivici je dvignil svoj glas mil. g škof dr. Mahnič v posebnem pastirkem listu. In s kolikim uspehom ! Danes poučujejo duhovniki na teh šolah hrvaško decovcrstvo v hrvaš1 em jeziku. —Pili kaj takega storili naši odvetn ki, dasi se bahajo s svojo absolutno narodnostjo in neodvisnostjo ? **) Bak je bil poganski bog vina, Venera pa boginja telesne lepote in spolnega uživanja. Bak in Venera značita torej : pijančevanje in nečistost. Kakor bi jih bil pribil, so stale hrabre vrste moštva. Polkovnik spregovori. : „Tovariši, vi ste skazali domovini velike uslugo, polku pa čast. Zato Vam vaš polkovnik izreče svojo zahvalo in zadovoljnost. Vsi izmed vas, ki ste se v boju odlikovali, dobite častno nagrado. Samo najvrednejšega izmed najvrednejših bi rad poznal, da ga priporočim feld-maršalu za posebno odlikovanje. Gospodje častniki, imenujte mi najhrabrejšega izmed najhrabrejših !“ „To je stotnik Gostovinski !“ vzkliknejo jednoglasno častniki. Gromki „hura!“ zaori. Šel je vsem od srca. V mrkih očeh polkovnika zablisne očetovski ponos. Ali to je trajalo samo trenutek. Maline z roko in zopet nastane tišina. „Gospod stotnik Gostovinski, stopite naprej“ Bled, kakor stena, tresoč se, kakor .od mrzlice, z obvezanim čelom, stopi pozvani pred svojega poveljnika. „Gospod stotnik, jaz vam častitam ! Njegovi presvitlosti, gospodu feldmaršalu vas hočem priporočiti za naj višje odlikovanje !“ Polkovnik pomoli stotniku roko. Ta prizor je pozdravil gromki „hura“. „Ker so zasluge pripoznane, je sedaj na vrsti, da se kaznuje zanemarjena dolžnost, neposlušnost. Gospodje častniki, imenujte mi onega, ki je v polku najbolj zanemaril svojo dolžnost, ki je bil neposlušen !“ Osupnjeni, kakor da ne razumejo tega vprašanja, so gledali častniki in moštvo drug drugega in na poveljnika. Nikogar niso poznali, ki bi se bil pregrešil zoper ta dva težka vojaška prestopka. Nikogar !____________________________ glavnega vprašanja kakor mačka krog vrele kaše. Temeljno vprašanje vsega pričkanja za konvikt in proti konviktu s katoliško vzgojo je pač načelno vprašanje : Ali naj se vzgaja istrska slovanska mladina v katoliškem duhu, ali pa naj se pusti, da se potopi v liberalno in svobodomiselno močvirje, v katero se potaplja žal večina istrskega dijaštva. Kdor želi katoliško vzgojo istrske mladine, ta mora biti za konvikt, kdor hoče iz sedanjih dijakov vzgojiti svobodomiselne naprednjake, ta mora biti proti konviktu. Stvar je pač tako priprosta in jasna, le povedati jo je treba. Ves babau z „italijanskimi“ Salezijanci ne zasluži niti odgovora, dovolj če se konstatira, da pridejo slovenski in hrvaški Salezijanci. Dalje ne zasluži stvar niti besede, saj vedo vsi, tudi liberalni kričači, prav dobro, da ne preti od slovenskih in hrvaških Salezijancev narodni stvari prav nobena nevarnost in da je vsa zdražba le dobrodošla pretveza, da se more vreči konvikt z izrazito katoliško vzgojo. Isto velja o raznih drugih ugovorih istrskih svobodomi-seinili doktorjev in advokatov proti zapiranju mladine, proti pomanjkljivem zdravstvenem stanju gojencev, proti financiranju vsega podjetja, proti mil. Dr. Mahniču kot vladnemu privržencu itd. Drugo je, za kar jim gre, pa tega seveda niso hoteli povedati „ti mladi“, da se namreč boje za svojo „naprednost“ v Istri. To je dr. Laginja zamolčal. Česar niso povedali „ti mladi“, bi bili morali povedati „ti stari“. No pa tudi ti so raje zamolčali jedro vsega vprašanja. Niti „otac istrskih Hrvatov“ se ga ni hotel dotakniti. To se nam ni dopadlo. Ena krepka in odločna beseda iz ust ta ko upi i v-n c g a moža, kakor je dr. Laginja v Istri, in pred takim o bč i n s t vom, kakoršne ga je imel v Pazinu pred seboj in ob tako slovesni priliki, k a k o r š n a se n e povrne kmalu, bi bila zadela v živo, odprla narodu oči in pospešila početek nove dobe za našo tužno Ist r o. In mesto tega ga slišimo zagovarjati konvikt z izjavo, da ne bo nevarnosti za mladež v narodnem oziru, sicer pa da je dovolj, če ti „črni“ pazijo, da bo mladež bolja, za narodni odgoj bodo skrbeli pa profesorji. Čemu ta nezaupnica slovenskim in hrvaškim Salezijancem? Potem pa dr . Mahniču odpuščati, da je bil udaril po istrskem liberalizmu, kaj se to pravi ? Zdi se, kakor bi čitali med vrstami : Dr. Mahnič je dober za nas in naroden, ko brani naš jezik po cerkvah in poklanja 140.000 Kron za gradnjo konvikta, ko je pa udaril po liberalizmu, takrat ni bil ne dober ne naroden, ampak revež vreden pomilovanja in odpuščanja, ker ni vedel, kaj dela ! Potem pa še pozdrav in poklon dr. Mahniču ! Kaj se to pravi ? Medlo krščanstvo ..ljubezni“. Potrebo načelne izjave je pa vendar le čutil tudi dr. Laginja. Pa prav v onem odstavku svojega govora se nam je najbolj zameril. Zakaj ? Zato , ker je zašel čisto v solzarski ton tržaških liberalnih politikov: „Pri nas v Istri še ni načelnega boja, teh razlik pri nas še ni razvitih. M o r d a (g. doktor, saj veste, da gotovo . Op. ured.) bo tudi pri nas do tega kmalu prišlo, pa učimo se o d drugih (od koga neki ? Op. ured.) : Bodimo k r i s t i j a n i in obzirni drug do drugega. Naj vlada.med nami prava krščanska ljubezen !“ Iznenadilo nas je čitati, da plava dr. Laginja popolnoma v motni vodi tržaške „Edinosti“ in manevrira do cela po načinu tržaških liberalcev s „krščansko ljubeznijo“, ki ne pomeni v tem kontekstu nič drugega kakor strah pred odločnostjo in načelno izjavo. Bojmo se tega medlega krščanstva, ki samo ne ve kaj da je, va- „Vi molčite ?“ spregovori polkovnik. ,Л 1 mi ne znate nikogar imenovati ? No, jaz v««m hočem pomagati. Kdo jo včeraj prod bojem zapustil svojo četo, ter se vrnil na svoje mesto šele, ko se je boj že začel ? Kdo je, vprašam vas, bil neposlušen, kdo je zanemaril svojo dolžnost ?“ In zopet je stopil naprej stotnik Gostovinski in rekel : „Jaz sem bil tisti, gospod polkovnik !“ „Da, vi ste bili tisti, gospod Gostovinski ! Ali morete opravičiti svoj zločin V' „Ne !“ „Ker veste, da v takih slučajih ni opravičenja. Znate Ti, kako kazen daje vojni zakpn za tak zločin ?“ „Smrt!“ „Tako je. Moja dolžnost je, da o tem službeno višje obvestim. Moja dolžnost je tudi predlagati, da se postavite pred vojno sodišče. Kako se bode glasila obsodba tega sodišča, veste sami. Uredite med tem svoje stvari, ker Vaša zadnja ura je blizu !“ Na te besede so ostali vsi, častniki in moštvo kakor okameneli. Nezaslišano, grozovito ! I o vseh vrstah se je slišalo mrmranje nezadovoljstva. Častniki pa so glasno prosili usmiljenja za svojega tovariša. Ne oziiaje se na vse to, da polkovnik še nekatere ukaze in odjezdi. Stotnika G ost o vinskega odvedejo v zapor. (Konec prihodnjič). ruj mo se krščanstva, ki obstoja iz veliko procentov neke „ljubezni“ in prizanesljivosti do vseh sovražnikov božjih, za mladino pa tudi (samo tudi? Op. ured.) v tem, da ne pred časom (!) zaide na steze Baka in Venere ! Tako krščanstvo ki ima namen ohraniti „slogo“ in držati dijake samo en čas pod kuratelo, to ni več krščanstvo ! — Ne vemo kaj bi bilo lahko še prišlo na dan, če bi bil dr. Laginja še kaj časa govoril v tem tonu, zato je prav srečno zadel, da je koj nato rekel : „Dovolj se je govorilo, zdaj pojmo domov.“ Ne zamerimo dr. Laginji, da je zagovarjal konvikt, pač pa mu zamerimo, da ga n i n a-čeloma zagovarjal in da ni tako lepe prilike bolje upora bil. „..... Krščanstvo je prva kulturna sila. ki je iz barbarstva povzdignila narode do omike. Posebno mi Slovani smo dolžni Kristusovi veri veliko zahvalo, ker po njej smo se dvignili v vrsto kulturnih narodov........ Kam se naj bi obrnil ubogi Slovan, abo bi ne imel utehe v svojih cerkvah. Sedanja inteligenca noče priznati avktoritete, a mi priznavamo avktori-teto naslednika Kristusovega, rimskega papeža. Pravi kristijani smo le, če živimo po tem, kar verujemo..... — Tako visoko je bil govo- ril dr. Laginja na drugem katoliškem shodu v Ljubljani leta 1900, a letos v Pazinu — za koliko tonov nižje ! politične vesti. DRŽAVNI ZBOR. Drugi teden torej se snide zopet naš državni zbor. Zelo dvomljivo je, da bi dolgo časa zboroval. Kakor sklicanje tako je tudi delovanje državnega zbora bilo odvisno od delovanja češkega deželnega zbora. Ta pa ni deloval vsled objestnosti Nemcev-. Nemci namreč obstruirajo češki deželni zbor. Z namenom, da bi se češki in nemški poslanci pobotali ter tako odprli pot delovanju deželnega zbora je sklicala vlada zastopnike enih in drugih. Nemci, ki so na Češkem v manjšini, so pa stavili take zahteve, da jim Čehi niso mogli ugoditi in je zato vlada odgodila češki deželni zbor. Kako je to v zvezi z državnim zborom ? Znano je, da v državnem zboru obstruirajo Čehi in Slovenci, Nemci pa zahtevajo od Bienerthove vlade, katero imajo popolnoma v svojih krempljih, da ne sme izpolniti niti ene zahteve Slovanov, ki so v obstrukciji, za ceno, da opuste obstrukcijo. Oni sami pa zahtevajo na Ge škerh, da se ugodi njih zahtevam, sicer da ne opuste obstrukcije. Tu se spozna vsa hinavščina pa tudi ošabnost Nemcev. Čehi so pa rekli, če ne odnehate vi od obstrukcije v deželnem zboru, ne Odnehamo mi od nje v državnem zboru V tem znamnju se bo sešol torej prih. teden dr zavili zbor. Toda k temu so prišli še drugi vzroki ki Slovane naravnost silijo v boj proti sedanjemu ponemčevalnemu sistemu. Da ne omenjamo raznih imenovanj nemških uradnikov po slovanskih okrajih, opozorimo samo na šolsko vprašanje. Na Dunaju živi nad 300.OOO Čehov. Ti vzdržujejo več privatnih čeških sol za svoje otroke. Nižjeavstrijski Nemci so pa vi ozdi v svojem deželnem zboru predlog za postavo, po kateri bi bil prepovedan pouk v vsakem drugem jeziku kakor v nemškem. Vlada sicer ni predložila te postave cesarju v potrjen j e, pač pa je Nemcem pokazala drugo pot, po kateri bodo lahko ponemčevali slovanske otroke. Vložili so namreč predlog za postavo, po kateri bi ne smel noben učitelj učiti, če ni študiral na nemških šolah. Žalostno je, da se za take postave ogrevajo nemški krščanski sociale i. Ti so zašli popolnoma v radikalno strujo. Ko so bili lani Turki na Dunaju, jim je župan Lueger obljubil, da jim bo sezidal turško mošejo ; ta torej bi ne spravila v nevarnost katoliškega mišljenja Dunajčanov, pač pa bi bila nevarna za nemški značaj tega mesta ena — češka šola. Gradiva proti sedanji vladi, ki vse to vidi in dopušča, se je nabralo toliko, da se prav nič ne čudimo, če govore zadnja poročila. da stoji Bienerthovo ministrstvo pred padcem. Vsled stremljenja Bienertha, da bi ugodil nemškim zahtevam, jo češkima ministroma Začku in Brafu nemogoče še dalje vstrajati v Bienertovem kabinetu m zato bosta odstopila. Temu sledi odstop vsega ministrstva. Bog daj srečno pot in srečnejše naslednike ! KRANJSKI DEŽELNI ZBOR. V sobotni seji kranjskega deželnega zbora so bili hrupni prizori. Verifikacijski odsek, ki ima nalogo poročati, če so vsi poslanci pravilno izvoljeni, je izjavil, da liberalna poslanca Višnikar in Lenarčič nista pravilno izvoljena ter je predlagal, da naj se ti volit vi ne potrdita Dr. Šušteršič je priznaval v svojem govoru, da ima verifikacijski odsek prav, vendar je predlagal, da naj se izroči poročilo tega odseka ustavnemu odseku, ki naj predloži zbornici načrt deželnozborskega volivnega reda, na podlagi katerega bodo v prihodnje izključene vse nejasnosti. Šušteršičev predlog je večina sprejela in zato nista bila uničena mandata liberalcev Višnikar j a in Lenarčiča, ki smeta po milosti S. L. S. še ostati л deželnem zboru. Liberalci so mislili, da bodo naši poslanci uničili njih mandate in zato so se že naprej pripravili na obstrukcijo ter prinesli sf seboj v zbornico razne „instrumente . Ko je je bilo glasovanje o Šušteršičevem predlogu, sprejeto, so pa kar začeli liberalci brez vsakega povoda obstruirati. Posebno sta se odlikovala poslanca Turk in Zupančič. Uganjala sta take reči, da ju je moral deželni glavar izključiti iz deželnega zbora. Ker se njegovemu pozivu nista hotela pokoriti, morali so priti na pomoč sluge in nadzorniki. Ker je pa še ta Turk pretil, mu je glavar zagrozil, da ga izroči državnemu pravništvu, na kar se je umaknil. Da si so liberalci skušali obstruirati z dolgimi govori razne koristne postave, so iste bile ven-dar-le sprejete, tako n. pr. lovska postava, občinska reforma in še drugi predlogi. Liberalcem je ravno občinska reforma, s katero se preosnuje občinski volivni red, najhujši trn, ker se boje ,da padejo še tiste njih postojanke, v katerih so gospodarili dosedaj. 1 GORIŠKE VOLITVE. Slava zavednim volivcem S. L. S. na Goriškem, smo zaklicali, ko smo zaznali izid volitev v kmečkih občinah. Tolminski hribi, od nekdaj trdno stoječi kot njih gore za našo stvar, so izvolili z velikansko večino, dr. Gregorčiča in Kosmača. V goriški okolici, na katero so se vrgli liberalni agrarci z vso silo, so zmagali kandidat j e S. L. S. Berbuč, Zega, Marinič. Pa tudi preobrat na Krasu nas veseli. Sicer je zmagal tu en liberalec dr. Gregorin, ali le z 8 glasovi absolutne večine. Za drugi mandat bo ožja volitev med našima kandidatoma dr. Stepančičem in Zlobcem. Dosedaj je izvoljenih naših poslancev 8. Še enkrat: Slava ! Tudi na furlanskem so zmagali kandidat j e katoliške stranke! јкоузес !'■■»! n Jutri v Ljubljano ! Jutri je torej zgodovinsko važni dan, v katerem bomo videli vse Slovene združevati se pod streho hiše ene. Vseslovenska ljudska stranka se osnuje jutri v beli Ljubljani. Porodi se ob enem politična frakcija za Trst in slovensko Istro. Naši somi-šeljniki, zaupniki S. L. S. iz Trsta in Istre so se v četrtek sešli na resno posvetovanje in si izvolili svoje lokalno deželno politično vodstvo, ki bo na ustanovnem shodu vseslovenske lokalno deželno politično vodstvo, ki bo na ustanovnem shodu vseslovenske ljudske stranke zastopano. Veseli nas, da gre precej naših so-mišeljnikov v Ljubljano. Naj si podajo roke s pravimi prijatelji slovenskega ljudstva, naj se tam navžijejo pravega duha, ki spreminja obličje naše lepe slovenske domovine, da ne bo sužnja, ampak prosta pod zastavo svetega križa. n Prevzvišeni g. škof se je v četrtek zvečer zdrav povrnil iz kanonične vizitacije po dolinskem dekanatu. Povsod je bil slovesno in presrčno sprejet, le v Rodiku in Vato vij ah ni . bilo videti županstva. Morda so mislili ti visoki možje, da je to napredno in da se s tem ovekovečijo, pa so se le osmešili : mesto njih je pa ljudstvo toliko bolj prisrčno sprejelo svojega višjega pastirja. — Število birmancev je bilo : Vat o vi je 33 dečkov in 37 deklic, Rodik 37 dečkov in 32 deklic, Slivje 45 dečkov in 32 deklic, Brezovica 43 dečkov in 23 deklic. Vsega skupaj i . 158 dečkov in 124 deklic, torej 282 birmancev in birmank. n Sežanski kaplan častiti gospod Avguštin Zlobec se je dne 4. t. m. v ljubljanski bolnišnici podvrgel operaciji slepega črevesa. Operacija, katero je vodil primarij in vladni svetnik Dr. Šlajmer, se je prav dobro obnesla in je upati, da bolnik kmalu do dobrega okreva. Bog daj ! n Demonstracije radi ustreljenega Fer-rerja. Pred par meseci smo bili poročali o grozodejstvih, ki so jih uprizorili v španskem mestu Barcelona socialisti in drugi revolucionarni ljudje. Ves teden so takrat divje tolpe razsajale po mestu, pobijale menihe in duhovnike, porušile skoro vse cerkve, zažgale samostane in onečaščale mrliče. Te divjake je vodil re-volucionarec, professor Ferrer, voditelj mednarodne „Svobodne misli“, društva, ki hoče za ysako ceno izruvati Boga iz človeških src. Vojaško sodišče je Ferrer j a obsodilo v smrt. Zaman je prosila pomiloščenja njegova hči in druge osebe, femitna obsodba se je tudi izvršila. \ sredo zjutraj je bil Ferrer od vojakov ustreljen. Pred usmrčenjem so mu ponudili tolažbe svete vere, kar je pa brezbožnež odklonil. — Ko so v sredo zvečer tukajšnji socialisti in drugi malopridneži zvedeli, da je bil njih prijatelj Ferrer usmrčen, so šli rogovileži s svojim poslancem Pittonijem in drugimi svojimi voditelji demonstrativno na veliki trg. Tu je hotel Pittoni govoriti, kar mu je pa policija prepo-vadala. Razne skupine demonstrantov so zahtevale, da se morajo zapreti po mestu vsi veselični prostori, kar se je tudi kmalu zgodilo. V četrtek popoldne so te tolpe po mestu zopet razsajale. Prodajalne in javni lokali so bili zaprti, kakor da je velik praznik. Cerkev Nov. Sv. Antona je bila zaprta. Demonstranti so prišli večkrat žvigat pred škofovo palačo. Ko so divjaki pobijali duhovnike, je bilo vse prav in mirno, ko je pa sedaj vojaško sodišče kaznovalo načelnika te roparske družbe, se pa naši lumpaci tako vznemirjajo. Kako bo končala taka mladina ! — Naj omenimo še, da je bil ta Ferrer tudi na svobodomiselnem shodu v Pragi, kjer so bili tudi radikalni dijaki, h katerim se prištevajo tudi naši Balkanovci. Ti so si v mišljenju z barcelonskimi morilci in roparji precej sorodni. Za isto se bojujejo kakor Ferrer, samo ne tako očitno in nasilno. Zato je tudi ljubljanski „Slov. Narod“ hvalil barcelonske morilce. Izmišljotina e, da bi bil tudi Sv. Oče pro-K'l za pomiloščenje Ferrerja. Kakor brzojav-Ijajo iz Rima, so se to umislili italijanski Hbe-ralci, da bi tako še bolj upi iv ali na javnost. Prav I ti razgrajači so s svojimi pouličnimi demonstracijami še pospešili Ferrerjevo smrt. Španski ^n;dj ga ni mogel v takih okolščinah pomilostiti. „ZARJA* ker bi to ne izgledalo več kot kraljeva milost, ampak kot strah pred revolucionarci. Vest nekaterih listov, da bi bili demon-strantje navaliti na novo jezuitsko cerkev v Trstu, pobili okna in demolirali fasado, ne odgovarja resnici. Nova cerkev sploh še nima oken in jih torej niso mogli pobiti, fasade bi pa tudi ne mogli demolirati brez dinamita. Rogovileži so pobili nekaj šip na stanovanjih jezuitske rezidence in hišne kapele ; škoda se ceni na sto Kron. n „Edinost“ in Ferrer. Nismo mislili, da bo „Edinost“ tako odprto pokazala svojo barvo ob usmrtitvi svobodomiselca, anarhista, mori vc a in roparja Ferrerja. Navada je pač pri tem listu, da se le skriva, dokler je možno. Takrat se pa „Edinost“ le ni mogla premagovati v svetem navdušenju za „mučenika“ Ferrerja. Hvali ga na uvodnem mestu v petkovi številki kot apostola svobodnega duha proti reakciji in pravi : „Naša vzgoja, naši nazori in naše prepričanje so užaljeni in se pridružujemo vsemu civiliziranimi in humanenmu svetu s protestom. : dovolj je krvi !“ — Tako „Edinost“, ne več nadstrankarska ampak — brezbožna, revolucionarna ! Prav da jo spoznamo. Ko so morili na Španskem menihe, samostane in cerkve požigali, takrat se niso čutili gospodje pri „Edinosti“ prav nič užaljene v svoji vzgoji in v svojem prepričanju. Sedaj pa, ko so voditelja teh roparskih in morilnih tolp ustrelili, kakor je zaslužil, sedaj se pa čutijo ti ljudje ogorčene in protestirajo : da je dovolj krvi ! Dobro, da ste se tako v pravi luči pokazali vi in vaša narodna delavska organizacija, ki je i z o b e s i 1 a zastavo povito v žalni znak! čudimo se tudi, da je državni pravnik dovolil dati v javnost take stvari, kakoršne nudi „Edinost“ v svojem rečenem uvodniku ! n Občni zbor N. D. 0. se je vršil minolo nedeljo v Narodnem domu. Predsednik dr. Josip Mandič je v svojem pozdravnem govoru izjavil nado, da se razvije N. D. O. v mogočno delavsko strokovno organizacijo za celo jugoslovansko ozemlje. (Bomo videli ! Op. ured.) Jaklič je nato opozozil, da na občnem zboru ni navzoča tretjina članov, in da vsled tega občni zbor v smislu pravil ni sklepčen. Zato je za četrt ure pozneje otvori 1 dr. Mandič nov občni zbor, v katerem so sledila tajnikova in blagajnikova poročila. Pri voli tv i odbora je izjavil predsednik dr. Mandič, da se ista ne more vršiti, ker še ni doseženo spor azu ml j en j e glede osebe predsednika, ker on, dr. Mandič da ne more več sprejeti te časti. Neki Udovec je izjavil, da je delavstvo za Mandiča, ki pa noče več sprejeti mesta predsednika, ker se je začelo delati od nekih strani proti njemu zato, ker je začel snovati konsumna društva. Prosil je dr. Mandiča, naj sprejme še nadalje predsedstvo. Dr. Mandič je izjavil, da ne more sprejeti za nobeno ceno več predsedstva. Razloge da pojasni na shodu zaupnikov, ki ga skliče v par dneh. A nov občni zbor za volitev odbora se skliče na današnjo soboto. Potem, ko je pozdravil zborovavce v imenu puljske podružnice g. Lacko Križ, je bil občni zbor zaključen. — Tako pravi o tem občnem zboru pondeljkova „Edinost“. Ne spuščamo se v podrobnosti. Čudno se nam pa zdi, če na občnem zboru predsednik izjavi, da se volitve v odbor ne morejo vršiti samo zato, ker on (predsednik) ne moro sprejeti predsedniške^časti. To je na vsak način redka novost, ki je možna le v narodni delavski organizaciji pod Mandičevem absolutizmom. Prav malo ver jemo izjavi, da je delavstvo za Mandiča, ki pa da namerava odložiti predsedstvo radi postopanja proti njemu v zadevi konsumnih društev. Recimo raje odprto, kar so tudi ustanovitelji narodne delavske organizacije na občnem zboru čutili : Pred par leti so tržaški frakarji organizirali četo delavcev, da bodo imeli maso, ki naj bi s svojimi glasovnicami pomagala podaljšati življenje tržaškemu težko bolnemu in umirajočemu liberalizmu. Pa zgodilo se je nasprotno temu, kar so mislili doseči, zgodilo se je, kar se mora zgoditi v vsaki organizaciji delavcev, ki ni res demokratična, neodvisna in strokovna, ampak privesek tržaške liberalne stranke in sredstvo v rokah onih, ki bi radi s pomočjo ubogega delavca trpina prišli do poslanskih stolčkov in diet. Organizirano slovensko delavstvo pa se je zavedlo svoje moči, zrastlo je svojim lastnim organizatorjem čez glavo in noče več služiti za samo stafažo. Zato so se že pri zadnjih volitvah slišali glasovi, da hočejo imeti delavci polovico mandatov zase. V takem ozračju mora biti seveda gospodu Mandiču prav tesno pri srcu in se ne bi nič čudili, če bi tržaški bogovi zastokali : Kriza se bliža ! — Da kriza je že tu, za nesrečno krizo pa pride — katastrofa ! n Bogoskrunstvo. Ta teden so imeli skupno šolsko spoved dijaki tukajšnje državne gimnazije, ki se poslužujejo v ta namen cerkve Starega sv. Antona. V četrtek zjutraj ob sedmi in tri četrt je pristopil k sv. obhajilu en dijak višjih razredov. Kmalu potem, ko je sprejel sv. hostijo v usta, in se nekoliko oddaljil od obhajilne mize, je vzel sv. hostijo iz ust in jo hotel vtakniti v žepno ruto. To je videlo več ljudi v cerkvi; Marijina hči Terezija Zobec pa je bila tako pogumna, da je hitro pristopila k dijaku, mu vzela sv. hostijo iz rok in jo ponesla v svojem molitveniku v zakristijo. Tu je sprejel sv. hostijo č. g. kaplan Ziach, ki jo je ponesel v posebni škatljici, v kakoršni se nosi sv. popotnica, v tabernakelj, kjer je sedaj spravljena, dokler se pokvari. Ko mu je bila sv. hostija vzeta iz rok, je rekel mladenič, da je to stvar iz lekarne (farmacije). Vendar mu ta izgovor ne bo pomagal. Na sv. hostiji se dobro pozna, da je iz cerkve starega sv. Antona in da je bila V|Ustih zmočena. Ko to pišemo, nam ni še znano ime tega dijaka. Pač žalosten dokaz,^ako grde brezbožneže vzgajajo naše srednje šole ! n Sestanek članov kluba naših somišljenikov ki je bil naznanjen na četrtek večer, se je moral tekom popoldneva radi vedno rastočih demonstracij podivjane druhali priglašenim gospodom odpovedati. Da je bilo to potrebno, potrjuje dejstvo, da je bila restavracija od „svobodomiselne“ druhali zvečer napadena, pri čemur so bile svetilke razbite in kamni vrženi v prostore. Prihodnji četrtek se vrši sestanek ob isti uri in na istem prostoru.Upamo, da se ne bo drznila motiti nas ne druhal italijanska, ne balkanska ! Gotovo nas pa ne bodo motili ljudje z doktorsko častjo, ki ne bi bila ravno slavna, ako se ji poreče že ob vstopu „2kar- lRe“! Bi bilo pa bolj častno talentu dati priliko se razviti do časti polic, agenta ! Somišljeniki brez strahu ! Na svidenje ! n Na državni gimnaziji v Trstu so uvedli s početkom tega šolskega leta posebne kurze, v katerih se poučujejo gimnazijski pa tudi realni predmeti. To bo torej nek početek državne realne gimnazije v našem mestu. Za sedaj imamo sicer še le en sam tak razred (I. d.), katerega obiskuje okoli 50 dijakov, pa ni dvoma, da se bo število dijakov na tem realnem gimnaziju od le-ta do leta povečalo. Iz razreda realne gimnazije obiskuje sedaj samo 6 dijakov slovenščino, po 4 ure na teden. Sploh pa se je glede poučevanja in obiskovanja slovenščine na naši državni gimnaziji letos obrnilo na bolje, kar nas more le veseliti. Za zgled naj navedemo samo to, da obiskuje letos iz drugega gimnazijskega razreda nič manj kot 56 dijakov slovenski kurz, ki se bo moral prav radi tega razdeliti v dva oddelka, česar se pač ne spominjamo v prejšnjih letih. Po novi naredbi, ki se je razglasila te dni, se število ur za poučevanje slovenščine na gimnaziji iz dosedanjih dveh tedenskih ur pomnoži na tri ure. Dalje pravi nova določba, da bo moral vsak dijak, ki se enkrat oglasi za slovenski kurz, tega obiskovati do konca svojih gimnazijskih študij, dočim je do zdaj lahko vsakdo po preteku enega šolskega leta pustil svojo materinščino. Ker je sedaj vsega skupaj 26 tedenskih ur pouka v slovenščini, poučujeta ta predmet s početkom tega šolskega leta dva profesorja in sicer dr. Merhar in Marn. — Na realni gimnaziji se poučuje manj latinščine, pač pa vstopi na njeno mesto francoščina. Sicer se pa. zadnja leta poučuje francoščina bot prost predmet tudi v višjih gimnazijskih razredih v d veli kurzih, ki sta precej obiskovana. n Kdo je kriv zgube na veselici bratovščine sv. Cirila in Metoda v Barko vij ah ? Odgovor na to je kratek in jasen. Kriva zgube je „Edinost“ in kdor z njo drži. Ker je namreč „Edinost“ objavila» vabilo te cerkvene bratovščine, ga je „Zarja“ dosledno po vsej pravici izpustila. Posledica je bila ta-le : Kar je dobromislečih ljudi, katerim je „Zarja“ voditeljica, se veselice niso udeležili, ker so se držali discipline svojega glasila. Kar je liberalno mislečih, katerim je v drugih stvareh „Edinost“ voditeljica, se vsled svojega liberalnega nišljenja veselice tudi niso udeležili, ne drže se v tem slučaju discipline svojega glasila, ker je bilo to vabilo nekam ptuje listu, ki vabi navadno na veselice s plesom do petelinovega petja. Sklepamo torej : Kdor meni, da je oportunno (primerno), da se cerkvena bratovščina poslužuje liberalne „Edinosti“ glasila vseh naših nasprotnikov, in radi tega „Zarji“ zamer j a, naj vendar sedaj odpre oči in uvidi, koliko dobička mu „Edinost“ da. Dokler se bratovščina, oziroma njen pevski sbor, ne postavi na res katoliško stališče, dokler se ne sprijazni z „Zarjo“ in ne zapusti „Edinosti“, ne bodo mogli podpirati take bratovščine ne katoliški duhovniki, ne katoliška društva, ne Marijine družbe, ne katoliški verniki. Ali bo mogla potem bratovščina še obstojati in vršiti svojo nalogo ? Ne ! Kdo jo bo neki podpiral % Morda „Edinost“, ki je bratovščini pokazala, da objavlja vabila na veselico samo zato, da slepi ljudi — brez vsake praktične koristi, da celo v škodo ? ! Ali pa morda dobro misleči tržaški katoličani ? Vsa društva, vse ustanove, vsi zavodi, vse družbe in bratovščine, ki se poslužujejo „Edinosti“ kot svojega glasila ali pa v nji beračijo in k veselicam vabijo, naj se ne predrznejo trkati na rodoljubna srca katoliških duhovnikov in vernikov, ki radi podpirajo le katoliška društva, katoliške ustanove, zavode, družbe in bratovščine, ki se poslužujejo „Zarje“ kot svojega glasila in samo v nji pomoči prosijo in k veselicam vabijo. Take discipline se moramo držati tržaški katoliški Slovenci ! n Radi lepega podlistka bom še naprej naročal „Zarjo“. Tako nam piše ugledna oseba, ki se zgraža nad podlistki „Narodnega delavca.“ Podlistki tega narodno-socialističnega glasila imajo toliko ptujk, da jih delavci večinoma ne, umevajo, od druge strani pa tudi toliko nesramežljivih izrazov, da se mora delavstvo po-hujšati. Naj navedem samo par takih smrad-Ijivih cvetk. Pisec podlistka v štev. 40 pravi, da je bila njegova lepa izvoljenka vredna p o ž e 1 ji v o s t i in — greha! V štev. 41 pa primerja svojo Julko vsem „boginjam in božicam in po vrhu še — Mamki božji“! — Narodni socialisti, pojte prodajat te svoje umazanosti v „močvirje“, ne pa zastrupljat slovenskega tržaškega delavstva, kar ga je še poštenega ! Potem pa še pravite, da odrekate „peklu in hudiču vsako pravico na tem svetu.“ To pa že ni res, saj vidimo da hudiču precej kadite in tudi gospod Mandič ga v svojih govorih radi na pomoč kličejo. Salute, o Satana, o ribellione ! n Potres se je čutil zadnje dni večkrat zaporedoma v južnih avstrijskih deželah. Prvi tak potresni sunek je bil v petek minolega tedna ob 11 uri predpoldne, ki smo ga čutili tudi v Trstu precej krepko. Najbolj so čutili potres oni, ki stanujejo v gornjih nadstropjih. Tam se je čutil potresni sunek tako močno, da so posode zažvenketale, zvonci zazvonili, gugale so se tudi podobe in svetilke. Vendar pri nas ni napravil potres nobene posebne škode, samo ostrašil nas je nekoliko. Bolj močno so čutili potres na Kranjskem, Štajerskem, posebno pa na Hrvaškem. Središče potresa je bilo v dolini Kulpe na Hrvaškem. Prebivalci v Petrinji trdijo, da je bil zadnji potres hujši, nego oni leta 1880. v Zagrebu. Napravil je silno škodo ; podrlo se je nad 50 dimnikov in nobena hiša ni ostala nepoškodovana. Po šolah, cerkvah in pokopališčih je mnogo razbitega ; s hiš je letela opeka in dež lil v stanovanja. Ljudstvo je prestrašeno ; ko se je v nedeljo potres ponovil, so se ljudje vedli kakor blazni in prenočili na prostem. V Zagrebu v ponedeljek vsled strahu pred potresom ni bilo gimnazijskega pouka. Tudi v Sisku je potres napravil veliko škodo na zgradbah ; katoliška cerkev je uničena, težko poškodovana' je domobranska vojašnica in finančna zgradba ; šole so zaprte. Enaka poročila prihajajo iz manjših krajev in vasi, kjer so se porušile šole in cerkve. Gojenci zagrebške gimnazije so se uprli in niso hoteli več zahajati v šolske sobe, v katerih so se pokazale ob zadnjem potresu razpoke. Ravnateljstvo je dijakom dovolilo ostati doma, dokler se ne stavba uradno preišče. — Drugi potresni sunek se je čutil v nedeljo zjutraj ob šesti uri in pol. Tretji potresni sunek pa so čutili v pon-deljek popoldne ob štirih. Smer mu je bila od severa proti jugu, slišalo se je tudi pod zemsko bobnenje. n Zaupniki S. L. S. iz Trsta in Istre , so izvolili na svojem sestanku v četrtek 14. t. m. načelnikom g. J. Ukmarja, odbornikom pa sledeče gg. I. Sancin, I. Višnjevec, M. Škerbec, Ant. Košir, I. Velharticky, A. Čok. n Za mesec vernih duš smo preskrbeli svojim čitateljem lepe nagrobnice-razglednice po 6 vin. in nagrobnice-spominčice za molitvenik po 4 vin. Ob tej priložnosti opozarjamo še na lanske „Nagrobnice“ po 6. vin. in „Pomoč dušam“ tudi po 6. vin. — Vse to se dobiva v prodajalni katoliškega tiskovnega društva v Trstu vi a dele Poste 9. n Nesreča v škedenjskem plavžu. Minoli torek je v škedenjskem plavžu zagrabil stroj 44 letnega delavca Mateja Kuštrina in ga tako poškodoval, da je revež čez nekoliko minut izdahnil. Truplo , ki je bilo vse zmečkano, so prepeljali v mrtvašnico pri sv. Justu. n Vlomilci v koprsko cerkev so bili v sredo obsojeni, in sicer : Rusič, Jenko, Norbedo in Ploj er na 4 leta, Fumi na 3 in pol leta, Bassi na 3 leta, Terčon na 1 in Peršič na 6 mesecev. n PROŠNJA! Drage Štajerke in ljubi Štajerci, ki bivate v Trstu in tudi drugi dobro misleči, spomnite se s kakim darom zidanja nove farne cerkve lurške Matere Božje v Rajhenburgu na Štajerskem. Marija Vam bode obilno poplačala. — Darove sprejema tudi upravništvo „Zarje“, Trst, via Poste 9. Zemljak. n O kinematokrafskih predstavah priobčuje ljubljanski „Slovenec“ daljšo notico, iz katere posnemamo sledeče : Vsak izobraženec se strinja v tem, da ni na svetu večjih poneumnevalnic, kot so kinematografi. Na programu imajo navadno eno samo točko poučne vsebine — snovi, posnete po življenju, vse drugo so strahotne drame, sanroumori, jokave scene in neverojetna klovstva. Otrok, ki hodi to redno gledat, mora postati tepec ali saj domišlijsko čisto pokvarjeno bitje. Da omenimo le nekaj serij, ki se vidijo redno tudi v Vrstu. Serija „Fedra“ je oslarija prve vrste ■— nastopajo igravci v grških kostumih, pa se klanjajo in salutirajo kakor garde-huzarji v 19. stoletju ! Druga serija predstavlja zdravnika v preteklih stoletjih, ki se bori zoper praznoverje. Sicilci stoje okoli bolnice, ki je na parali; ob nji so sveče, pri glavi oltar Madonne, okoli nje pa stotina vaščanov ! Zdravnik nato tudi za kozami oboli, na bolniški postelji se z neko princeso zaroči, ko pa ozdravi, zapazi, da je obraz ves razjeden. Nato se ustreli, na plati pa se blesti napis : Boljše umreti, nego biti pohabljenec celo življenje ! Redni predmet kinematografskih predstav je tudi zako-nolomstvo, čisto nemogoče žrtve, prikazovanje duhov — Venera se prikaže v kostumu pariške plesalke ! — in podobne abotnosti. Jezuiti jahajo na čilih konjih in grabljajo kraljeviče, vojske se vrše v svitu bengaličnih plamenov itd. Naj gr še in vse obsodbe vredno pa je, da se celo obglavljanja predstavljajo, kar mora redne gledalce otroke po sili poživinjevati. Stališi, ki hočejo svoje otroke imeti plemenite, razumne ter zdrave, naj jih kinematografa varujejo kateheti in učitelji pa naj v šolah in na roditeljskih večerih opozarjaj e na kvar, ki v vzgojnem in estetiškem oziru pohaja od modernega kinematografa ! n Bogat mož. Umrl je v Ameriki bogataš Harrimann, ki je bil lastnik mnogih ameriških železnic. Svoji soprogi je zapustil dve milijardi in 325 milijonov frankov, vsakemu svojemu otroku 30 milijonov, ostalim sorodnikom 50 milijonov. Zapuščinski davek znaša 15 milijonov. Bogat je bil res ta mož, pa vendar ni imel toliko, da bi bil podkupil smrt, da ga ne bi pobrala. n Tržaška zdravniška zbornica. Za predsednika tržaške zdravniške zbornice, ki se je te dni konstituirala, je bil izvojen dr. M. Brunner, za podpredsednika pa dr. Viljem Rastrovich. „ZARJA" DAROVI. Za novo cerkev v Pocgradu je izročil neimenovan dobrotnik našemu uredništvu K 4.— 3z okolice. o Iz Sv. Križa. (Zadnjič prepozno. Op. ured.) Trgatev je začela pri nas v pondeljek 11. t. m. in traja ves ta teden. Grozdje je popolnoma dozorelo in bomo imeli letos izvrstno kapljico. Ker se je radi konkurence istrskih in vipavskih vin v zadnjih letih nekoliko zmanjšal izvoz naših vin, zato je za udobnost naših gg. gostilničarjev in cenjenih odjemalcev tukajšnjega pridelka naše „gospodarsko in vinarsko društvo“ odprlo' v Šiški pri Ljubljani zalogo prosekarja in brzamina. Nekateri odjemalci si želijo napraviti iz našega vina izvrstne sladke butiljke. Ker se najboljše butiljke napravljajo iz takozvane „maščine“, katere je pa zelo malo, zato naj se dotični gg. kmalu oglasijo, da jim gospodarsko društvo tako vino preskrbi. — Društvo ima svojo zalogo tudi v sv. Križu pri Trstu in sicer začasno pri tukajšnjem posestniku Martinu Tutjak. Za Tržačane, ki bi hoteli priti pokušat našo kapljico, bo zelo primeren — zlasti v jeseni in po zimi — vsakdanji vlak, ki odhaja iz Trsta ob 1. 24 popoldne. Ob jasnih jesenskih in zimskih dneh je naravnost divno sprehajati se po vodovodni poti, ki vodi iznad postaje Miramar do postaje sv. Križ in naprej do Broj-nice. Blizu postaje sv. Križ bo še to jesen odprta udobno urejena gostilna, kjer se bodo mogli izletniki med sprehodom odpočiti in okrepčati. Prodajalna „JCatol. tiskovnega Društva v Crstu“ priporoča VELIKO OBLIKO VŽIGALIC za OBMEJNE SLOVENCE Cena zavoju K L 20. NOVA Družinska pratika za leto 1910 z obilo zanimivo vsebino 3z 3sire. i Iz Voloskega. (Nova župnijska knjižnica.) Plemenita misel, da se ustanovi župnijska ljudska knjižnica, iz katere naj bi narod črpal zdravo duševno hrano in si krepil svoje versko in narodno čuvstvovanje, se je pri nas konečno vresničila. Slična knjižnica se otvori te dni tudi v Lovrani. Priporočamo, da bi tema dvema župnijama sledile "še vse druge po Istri, kar bi bilo neprecenljive vrednosti za moralni in gmotni napredek tukajšnjega slovenskega in brvatskega ljudstva. i Iž Jelšan. Pretečeno nedeljo je priredila tukajšnja Marijfha dekliška družba svojo veselico — že tretjo v tako kratkem času — v proclavo imendana nj. Veličanstva na župnijskem dvorišču. Po odpeti prvi kitici cesarske himne so najprej igrale Jelšanke trodejansko igro „Sv. Cita“. Za njimi pa so nastopile Dolenjke v enodejanjki „ Čašica kave“. Kakor prve, tako so tudi te izvršile svojo vlogo za naše razmere imenitno. Prve so pri marsikaterem gledalcu vzbudile solze sočutja nad ubogo Cito, druge 2>a s svojim lepim igranjem obilo smeha. Dobile so vse igralko zasluženo pohvalo. Med posamezna dejanja so bile vpletene ljubke pesmice. Zopet smo se morali prepričati, da je mnogo talenta med našim preprostim narodom, katerega je treba vzbuditi, in prav imajo Marijine družbe, da skrbe poleg nabožnosti tudi za pošteno zabavo in razvedrilo duha. — To nedeljo priredi ista družba svojo predstavo z Novo-krajkami v Novokračin! ; igra bo „Najdena hči,,. — Omenjam tudi, da čutimo že od petka večer sem vsak dan, vzlasti po noči, močne potresne sunke in podzemsko bobneje. -.je ravnokar izšla- in jo je vdobiti v prodajalni „JCatol. tiskovnega Društva v Trstu“ v TRSTU, ulica delle Poste 9. Cena 24 vin. s poštnino 34 vin. — Razpro- daj alcem popust. Ciskovine za čč. župne priporoča urade proiajalna „kat. tisk. irnštva“ v TRSTU ulica delle Poste 9. natisnjeno in Dosedaj so na novo udobiti sledečo : Dnevnik ; Fides Matrimonii;Fides Mortis; Fides Nativitatis et Ba| lizina ; Izkaz premen, in stalnih najemsčin ; Izkaz glavnic ; Izkaz hranilnih vlog ; Izkaz ustan. sv. maš ; Nota v smislu „Ne temere“ ; Nota za ženine in neveste; Liber intentionum; Liber Baptizato-rum; Liber Copulatormn; Posnetek računa; Račun; Testimonium status liberi; Testimonium denuntiationum matrimonialum. Za svete misijone priporoča prodajalna katoliškega tiskovnega iruštva v TRSTU lepe misijonske po8obtce. KUPUJTE .Užigalice v korist obmejnim Slovencem65 Vestnik S. ЈК. S. Z. z Izobraževalno društvo v Loki no priredi svoje veselice dne 17. t. m. kakor je bilo zadnjič pomotoma javljeno, ampak še le drugo nedeljo, dne 24. oktobra. Veselica se je odnesla radi vedno deževnega vremena. Dne 24. t. m. pa sc bo lahko vršila ob vsakem vremenu z istim vsporedom. Toliko na 'znanje bratskim društvom, ki se tem potom uljudno vabijo in ki naj blagovole prej naznaniti svojo udoležbo. Znaki Slov. kršč. Soc. Zveze. Prodajalna katol. tisk. društva v Trstu, ulica delle Poste 9, ima v razprodaji lične društvene znake za člane in društva vseh zvez. Znaki so zelo prikladni in stanejo 70 vin. s poštnino 80 vin. Priporočamo vsem somišljenikom in somišljenieam, da si omislijo znake. in kolek v isti namen. — Oboje je dobiti v prodajalni „Katoliškega tiskovnega društva“ v Trstu, ulica delle Poste 9. SVOJI K SVOJIM! SVOJI K SVOJIM! Uljudno naznanjam sl. občinstvu, č. duhovščini, p. n. učiteljstvu, krajnim šolskim svetom in šolskim vodstvom, kakor tudi raznim čitalnicam in ljudskim knjižnicam, da sem preskrbel svojo -- KNJIGOVEZNICO z vsem potrebnim da lahko izvršujem vsa dela od priprostih do najflnejših. Posebno solidno in ceno vezanje knjig za šolske, ljudske in zasebne knjižnice ter čitalnice. — Vezanje in prevezanje missalov, raznih zapisnikov, hranilnih in drugih knjig, ter izvrševanje raznih del, ki spadajo v knjigoveško stroko. Zunanja naročila izvršujem solidno in točno. ANTON REPENŠEK, knjigovez TRST. - Ulica Cecilia štev. !). — TRST. Slovenec ШЕАИ SKAZI, Kupite čevlje pri poštenem slovenskem čevljarskem mojstru Josipu Stantič TRST — ulica Rosario št. 2 — TRST (pri cerkvi sv. Petra v starem mestu.) Ta mojster vam postreže po domače, z najboljšimi čevlji in po nizki ceni. delavnica za vsa cetkvena dela v St. ULRICH, Gröden (Tirolsko) se najtopleje priporočuje za vsa cerkvena dela. Velikanska zaloga sv. razpel. Novi zanimivi slovenski ceniki zastonj in franko. Postrežba solidna in hitra. OO 00 OO OO OO OO OO OO NOVA TRGOVINA ZGOTOVLJENE MOŠKE ŽENSKE OBLEKE :: :: :: gg ooooe ee ee IN 111 ec ee ee OO OO OO OO OO OO OO OO OO OO BOHINEC & C Via delle Torri 2 - BRST - Via S. Lazzaro 17 (ZA CERKVIJO SV. ANTONA NOVEGA.) likerjev v sodčkih in butiljkah JAKOB pERHAVG TRST - Via delle Äcque — TRST Veliki izbor vsakovrstnih najfinejših in starih vin v buteljkah. Postrežba točna. — Cene zmerne. — Se priporoča svojim rojakom za naročbe bodisi na debelo ali na drobno za razne slavnosti, poroke, .krste, družinska pogoščenja itd. — Za poletni čas se priporoč malinovec in tamarindo. oe ee ee <;e ee ee ee ee ee ee ee ee 006Q0GG(}G«<$»GG0ö«(if?(5G($($(?reG($0GGG. Sprejema hranilne vloge, za kojih varnost jamčijo vsi člani zadruge, katerili je sedaj okrog 400, SOlidarično z vsem svojim premoženjem, ei njenim nad tri miljonae kron.. od vsakoga in jih polmesečno ÜL i ß in na 60 dnevno odpoved po 43/4% 1 obrestuje po 412®0 brez kakega odbitka za rentni da- vek, katerega plača hranilnica sama, tako, da dobijo vlagatelji odvloženih 100 K na leto čistih obresti 4 60 v, oziroma 4 K 75 v. Posojila daje le svojim. Uraduje se vsak delavnik od 9-—12 ure dopoldne in od 3 4 in pol ure popoldne. V uradu pri sv. Ivanu se uraduje delavnik od 5—7 ure zvečer, ob nedeljah od 11—12 ure dopoldne. JVfcičelsitvo. Maj* molKIM ТШШМ DElJšni V BRSTU, ulica delle Poste štev. 9. TeledEoiat iZtiUfi t. d. t • • e ee ee GOGG Ima na razpolago razno molitvenike v slovenskem, nemškem in laškem jeziku, podobe male za darilo in velike za okvir, svetinje, rožne vence, kipe in križe raznih velikosti in cen iz kovine in lesene, različni papir pismeni in pisarniški, razni ovitki, šolski zvezki, vse pisarniške potrebščine, trgovske knjige, notici :: Častito iuhovšično opozarjamo posebno na našo zalogo voščenih sveč prav po tovarniški ceni in sicer: pristno voščene kg a K , I. vrste „11 Santo di Padova" kg ä K 4.40, II. vrste kg ä K. 2.40, okin-čane sveče kg ä K 3.40, ekonomične sveče kg a K 1.80. Odpadki sveč se sprejemajo in plačujejo po kakovosti. V zalogi je kadilo (virh) ä kg K 1.20, 2.—, 2.40 ter oglje za kadilnice a' kg K 2.—. Stekla za večno luč, stenji za večno luč, vrvica za prižiganje na kilo, ali v zavitkih, prižigalniki (kajfeži) povoskano platno za altarje, tiskovine za čč. župne urade dobito istotam. Sprejemajo se knjigovežka dela P° zmemi ceni. Preskrbi se okvirje’’za razne slike. Razpolagamo z vzorci. Slike: Prešerna, Gregorčiča, Vodnika in Slomšeka v lepem okvirju ä K 7.60. Podoba papeža Pija X v pozlačenem okvirju za K 20.—. Sveče za domačo rabo ä 3, 4, 6 v zavoju ter svečice zvitkih v zalogi. — Preskrbimo ovitke z pol ubnim Obilno obiska in naročil prosi 5 in za božičnice so vedno naslovom. katoliško tiskovno društvo“ v Trstu. Dobava cerkvenih oblačil in $ £ $ cerkvenih potrebščin vsake vrste. Isdaj* i KateL tiekeveo dreitre ▼ Trste. Tiskat L. HemssBstsrfsr.