PRIMORSKI DNEVNIK je začel Izhajati v Trstu 13. maja 1945, njegov predhodnik PARTIZANSKI DNEVNIK pa 26. novembra 1943 v vasi Zakriž nad Cerknim, razmnožen na ciklostil. Od 6. do 17. septembra 1944 se Je tiskal v tiskarni «Doberdob» v Govcu pri Gorenji Trebuši. od 18. septembra 1944 do 1. maja 1945 v tiskarni «Slovenija» pod Vojskim pri Idriji, do 8. maja 1945 pa v osvobojenem Trstu, kjer je IzSla zadnja številka. Bil je edini tiskani partizanski DNEVNIK v zasužnjeni Evropi primorski M. dnevnik o ■ ? CJ i> r.Zrr”;rov,n' Cena 500 lir - Leto XL št. 62 (11.785) Trst, sreda, 14. marca 198< Včeraj v rimski nižji srednji šoli »Ignazio Silone« Neuravnovešenec ubil hišnika in šest ur strahoval učence Po dolgem pregovarjanju se je brez odpora predal oblastem RIM — Učenci rimske predmestne Nižje srednje šole »Ignazio Silone« včerajšnjega dne gotovo še dolgo ne P°do pozabili, pa tudi njihovi starši ’n profesorji ne. Nekaj pred deseto uro se je namreč Pojavil v veži te šole, ki v 19 razredih posreduje znanje kakim 500 učencem na severnem obrobju Rima, kjer Se že začenjajo melainska polja, možakar s puško v roki. 48-"etni hišnik Ernesto Chiovini, ki se je prav včeraj yrnil z dvotedenskega dopusta, potem *° je 14 dni stregel hudo bolani ženi, Je skušal oboroženega neznanca zaustaviti, ta pa je brez obotavljanja sprožil orožje hišniku v trebuh ter Se skupno z 19 učenci 1. b razreda zabarikadiral v šolo in je tam držal •hale talce z naperjeno puško pod hadzorom. V trenutku, ko je neznanec začel streljati je nastal v šoli pravi preplah, otroci iz pritličnih razredov so poskakali skozi okna, iz ostalih so se razbežali na vse strani, le na istem hodniku, kjer je 1. b, je bilo blokiranih še nekaj razredov, iz katerih tifaci niso mogi uiti nikamor. V kratkem je pridrvela množica policijskih, gasilskih in reševalnih vozil, had stavbo je lebdel v zraku helikop- prihajale so ambulance Rdečega (hhža, celotno področje pa je obko-!ua policija. »n in m mi iti ta m '■ Vest o ugrabitvi otrok se je kot blisk razširila v vsem okraju in pred stavbo so iz vseh strani prihiteli starši otrok in varnostne sile je stalo precej truda , da so nekaterim preprečile, da niso vdrli v stavbo in se goloroki lotili ugrabitelja. . Preiskovalcem je kmalu postalo jasno, da je neznanec neuravnovešen, kar se je kasneje izkazalo za točno. Po določenem času je policija ugotovila, da je 32-letni ugrabitelj brezposel- NADALJEVANJE NA 2. STRANI Glede odloka o ceni del Nobene možnosti spuiuuima med večino in opozicijo KPIskuša zavleči razpravo do 24. marca ko bo v Rimu sindikalna manifestacija RIM — Za sedaj ni nobene možnosti sporazuma med večino in levo opozi cijo glede vprašanja zakonskega odloka o ceni delovne sile, ki je praktično obtičal v proračunski komisiji senata, saj so bili senatorji včeraj skoraj ves dan zasedeni z glasovanjem o vprašanju enotne zak adnice, kor so tudi odobrili. Poslovnik, ki so ga izdelali načelniki senatnih skupin, predvideva, da se bo razprava o odloku o premični lestvici začela v teku današnjega dne, nikakor pa ni izključeno, da pride do ponovnega odloga. Z druge strani pa je tudi možno, da se začne razprava v avli, še preden bi komisija za proračun izda ala svoje mnenje. Odlok bi morali odobriti v senatu do 22. marca, vendar ni izključeno, da bodo komunisti skušali vso zadevo zavleči, če jim bo uspelo, vsaj do 24.'marca, ko bo v Rimu velika sin dikalna manifestacija, ki jo je organizirala večinska komponenta v CGIL. Razprava in glasovanje bi se v okviru proračunske komisije morala za-k jučiti z dvema resolucijama, večinsko in manjšinsko. Komunistični senator Libertini je v zvezi z dogodki zadnjih dni dejal, da so komunisti pridobili dragocen dan in to v položaju, ko je pomembna vsaka ura. Predvsem pa so dokazali, pravi Libertini, da ni mogoče sestavljati rokovnika v senatu brez sodelovanja komunistov. Odloku grozi tudi prijava nekega pretorja, ki je menil, da bi odlok u-tegnil biti tudi protiustaven ter je vso zadevo posla, pred ustavno sodišče. S tem v zvezi se je takoj oglasilo predsedstvo vsade, ki je objavilo komunike, v katerem se sklicuje na razsodbo ustavnega sodišča ko je šlo za odlok o ceni delovne sile, ki so ga odobrili !eta 1977 in ko je šlo za poseg pri starostni dokladi in za zamrzuje nje nekaterih posebnih premičnih lestvic. Dokajšnje pričakovanje velja tudi za sejo vodstva CGIL, ki bi morala biti v petek in na kateri naj bi izdelali in odobrili alternativni predlog za sporazum o ceni delovne sile. Socialisti gledajo na ba predlog z zanimanjem, pravi načelnik socialističnih senatorjev Fabbri in ne nasprotovanje možnosti, da bi zakonski odlok zamenjali s sporazumom, tako bi vsaj avtoritaren poseg vlade obrodil pozitivne sadove. Vendar pa rešitev ni na dlani, opominja Fabbri. Sirija zastavlja ves svoj ugled da bi konferenca v Lausannu uspela ^alid Džumblat na konferenci v Lausannu (AP) LAUSANNE — Medtem ko se v Bejrutu nadaljuje krvoprelitje, pa »bogovi vojne« (kot jim pravijo v Libanonu) iščejo možnosti za kompromis, spravo in premirje v samomorilski državljanski vojni, ki so jo sami sprožili z iskanjem in razdiranjem zavezništev, s pozivi za pomoč drugim državam od ZDA, Izraela, Sirije pa do Francije. V taki viziji bi bili izgledi za uspeh konference v Lausannu res borni, če bi bilo vse odvisno samo od »bogov vojne«. Od zadnje konference oktobra lani, ki je klavrno propadla, pa se je na libanonskem prizorišču marsikaj spremenilo. Z zmago druzov in šiitov in z razveljavitvijo lanskoletnega izraelsko - libanonskega sporazuma je vloga Sirije postala nenadomestljiva. Damask pa si sedaj ne more privoščiti neuspeha, ki ga je doživela ameriško - izraelska politika v Libanonu. Zgovorne so besede sirskega opazovalca v Lausannu podpredsednika Kadumija, ki je zahteval rezultate tudi za ceno dolgotrajnih • posvetovanj in razprav. Prvi uspeh so že zabeležili sinoči, ki so soglasno sklenili prekinitev ognja. Njihov sklep pa kot kaže ni imel odziva v Libanonu, kjer so topovske salve z nezmanjšano jakostjo parale tišino libanonske noči. Težko je preko noči zaustaviti devet let trajajočo bratomorno vojno, kjer prelita kri kliče k maščevanju. Sirija pa je kot kaže pripravljena na vse, da končno doseže mir na tem zanjo tako pomembnem strateškem območju. Kadumi je že predlagal prednostno lestvico vprašanj. Kot prvo se morajo zediniti glede izraelske okupacije južnega Libanona, sprejeti morajo notranje ustavne reforme, rešiti vprašanja varnosti vključno s problemom beguncev in redne vojske, kot zadnje pa morajo sestaviti vlado narodne enotnosti. : V vsem tem bo nedvomno 'najtežje doseči raz- veljavitev »nacionalnega pakta« iz leta 1943, neke vrste ustave, ki je kristalizirala tedanje etnično in versko stanje v Libanonu, po kateri so v razmerju 6 proti 5 v korist kristjanov jamčili vse funkcije v zakonodajni in izvršni oblasti kot tudi v vojski. To razmerje se je sedaj spremenilo, »nacionalni pakt« pa bi skušal vsak spremeniti predvsem v svojo korist, da bo lahko Sirija le s težavo vsilila svoje rešitve svojim libanonskim zaveznikom, med katerimi sta prav Džumblat in Beri še najbolj nepredvidljiva. Od ponedeljka bencin cenejši ? RIM — V ponedeljek bomo morda priča zelo redkemu pojavu v italijanskem življenju: cena bencina bi namreč utegnila pasti za 20 lir. Trenutno je namreč v Italiji bencin dražji kot je poprečje v drugih evropskih državah in bi medministrski odbor za cene utegnil ceno znižati. V zadnjih dveh letih se je industrijska cena bencina znižala že šestkrat, vendar so avtomobilisti to občutili samo enkrat, februarja 1982, ko se je cena bencina znižala od 995 na 960 lir. V drugih primerih je vlada enostavno povečala pristojbine na bencin in razlika je šla v korist državnih blagajn. Najbrž bo tako tudi tokrat, saj so državne blagajne v Italiji kronično suhe, pa čeprav se je zadnje čase marsikateri minister izrazil proti temu, da bi država tudi tokrat privila davčni vijak na račun cehe bencina. Za krepitev odnosov med Avstrijo in SFRJ ZDA in SZ se dogovarjata o srečanju Reagan - Černenko Danes v Trstu 4-urna splošna stavka CISL in UIL nista pristopili k stavkovni akciji V tržaški pokrajini bo danes tiriuma splošna stavka v zna Jnenje protesta proti vladni pro-iinflacijski politiki. Stavko je sklical koordinacijski odbor to-arniških svetov ob podpori CG L in ob zelo ostrem nasprotovala ostalih dveh sindikatov, CI L in UIL, ki sta se nasprotno zrekla v korist vladni politiki za prebroditev gospodarske krize. stavke vsekakor pred-c h Va sprevod po mestnih uli-. ‘n nato sindikalno zborovanje na Trgu Goldoni ob 10.45. NA 5. STRANI DUNAJ —- Predsednik predsedstva SFRJ Mika Špiljak je včeraj dopoldne prispel na tridnevni uradni obisk v Avstrijo. Na dunajskem letališču ga je pozdravil njegov gostitelj predsednik Zvezne republike Avstrije dr. Rudolf Kirchschlaeger. Mika Spil jaka spremljata zvezni sekretar za zunanje zadeve Lazar Mojsov in zvezni sekretar za finance Vlado Klemenčič. Na tamkajšnjem letališču so prisotne goste pozdravili tudi kancler Sinowatz, zunanji minister Lanz in drugi predstavniki avstrijske države in vlade. Avstrijska sredstva obveščanja so prihod predsednika špiljaka označila kot potrditev dobrososedskih odnosov med državama, pri čemer poudarjajo, da se morajo ti stiki razvijati tudi v prihodnje. V zadnjem času beležijo stalno izmenjavo državnih voditeljev na najvišji ravni, hkrati pa tudi prispevek obeh držav v boju za miroljubno sožitje v svetu, (dd) Scotti bo odstopil RIM — Vincenzo Scotti, ki so ga v ponedeljek izvolili v vodstvo KD in o katerem govorijo, da ga bo De Mita imenoval za svojega namestnika, je napovedal, da bo danes ali jutri odstopil s položaja ministra za civilno zaščito. Pravilnik KD namreč prepoveduje tajniku in njegovim namestnikom, da bi imeli vladne funkcije. MOSKVA — Kremelj in Bela hiša razpravljata o možnosti srečanja med ameriškim predsednikom Ronaldom Reaganom in sovjetskim voditeljem Konstantinom čemenkom. To je včeraj med vrsticami povedal na tiskov ni konferenci voditelj zahodnonem-ških socialdemokratov Hans Jochen Vogel. »O vrhu nisva govorila,« je navedel Vogel, »a iz naših podatkov je razvidno, da sta o tem v nedeljo razpravljala veleposlanik ZDA v Moskvi Arthur Hartman in sovjetski zunanji minister Andrej Gromiko.« Sovjetska agencija »TASS« ni po tem srečanju niti z besedico omenila možnosti vrha na najvišji ravni, temveč ni skoparila z obtožbami na račun Reaganove administracije. Včerajšnje Voglove trditve je zanikal tudi glasnik ameriškega vele- poslaništva v Moskvi. Vsekakor pa je malo verjetno, da si je vodja SPD kratkornalo vse izmislil. Dogovarjanje med Moskvo in Washingto-nom se namreč nadaljuje kljub propagandnim salvam, le da obe super-sili nočeta dati tem stikom večjega pomena, dokler ne bo vsa zadeva postala konkretnejša in bodo otipljive možnosti za uspeh. Sodeč po zadnjih izjavah čemenka in po odgovoru Washingtona se niso stališča glede vprašanja evroiz-strelkov bistveno spremenila. Spremembe lahko pričakujemo šele po a-meriških predsedniških volitvah. Iz praktičnih razlogov si Reagan ne more sedaj privoščiti prevelikega odpiranja, prav tako pa bi bilo za Sovjetsko zvezo le zguba časa iskanje dogovora, ko še ne ve, kdo bo bodoči stanovalec Bele hiše. Pomisleki ob pripravah na dan mladosti Sest ur tesnobne groze in občutka nemoči za starše in otroke rimske šole »L Silone« BEOGRAD — Razprave o lanskoletni prireditvi ob dnevu mladosti na stadionu JLA še niti niso čisto zamrle, ko so javnost že vzburkale priprave na letošnje slavje, štafeta mladosti bo čez nekaj dni krenila iz hercegovskega Mostarja na dolgo pot po Jugoslaviji, 25. maja pa bo, kot vsako leto, prispela na sklepno pri reditev v Beogradu. Kakšna naj bi bila ta prireditev, se sprašujejo or ganizatorji. Slovensko glasilo Zveze mladine je pred časom objavilo celoten scena rij sklepne prireditve. Lani se je, kot se spomnimo, večina razprav sukala okoli velikanskega kipa iz stiropora, ki je kot božanstvo stal nad tribunami. Letos je izbira pomislekov še bolj pestra . . . Med drugim bi, tako piše v scenariju, ki so ga pred dnevi objavili jugoslovanski mladinski funkcionarji v Novem mestu, na stadionu nastopil nekdo, ki naj bi igral Tita. Ta figura bi gledalcem delila čokoladne bonbone .. . Na stadionu v Beogradu naj bi postavili tirnice, po katerih naj bi pripeljal »modri vlak*. Ker bi ena izmed točk govorila tudi o napadu na Drvar, naj bi na stadion prileteli padalci, potem pa bi na trato pripeljal tudi tank (tej podrobnosti so se vsaj slovenski mladinci že uprli). In tako dalje . . . »Pripadniki naše armade so na vseh dosedanjih prireditvah upravičeno poželi velik aplavz zaradi brez hibnih in strumnih nastopov«, komentira takšne predloge Ljubljanski dnevnik, »toda nastop tanka bi vsekakor lahko zamenjal kakšen simbol miru — tanki pa naj bodo v pripravljenosti, tako kot so vedno, če bi nam kdo ta mir ogrožal. . .« »Trdo smo prepričani, da bodo or-‘ ganizatorji sklepne prireditve še dodobra izpilili in prečistili končni scenarij in da bomo maja gledali na stadionu in TV ekranih mladostno, dostojanstveno, času in razmeram primemo prireditev, ki ne bo povzročila nejevolje in kritike — ter igranja z ugledom predsednika Tita,* zaključuje dnevnikov komentator svoj prispevek z naslovom »Provokacija ali primitivizem?* Z. S. NADALJEVANJE S 1. STRANI ni Maurizio Nobile, sin nekega radiologa, ki se z družino ni razumel najbolje. Ko je mati izvedela za dejanje svojega sina, se je onesvestila. Medtem so težko ranjenega hišnika prepeljali v bolnišnico »Umberto Primo,« kjer pa je kljub trudu zdravnikov podlegel težkim poškodbam. Gasilcem je okrog poldne uspelo nasi oniti na okna nekaterih učilnic lestve in po njih so rešili tiste učence, ki niso bili v istem prostoru z ugrabiteljem. Ves čas so tekla »pogajanja« med o-blastmi in ugrabiteljem in točno po šestih urah so ga končno uspeli prepričati, da je rimskemu županu Ve-tereju, ki je bil tudi poleg, izročil svoje morilsko orožje. Otroci so bi'i tako rešeni, ostalo pa je vprašanje, ki si ga je zastavljal včeraj ves Rim: kako se je to lahko zgodilo? Na sliki (telefoto AP): gasilci rešujejo učence, ki niso bili v istem prostoru z ugrabiteljem. O BEOGRAD — član predsedstva SFRJ Cvijetin Mi jato vid je včeraj sprejel posebnega odposlanca iranske vlade Mohameda Sadra, ki mu je izročil poslanico iranskega predsednika Hamneia za predsedstvo Jugoslavije. Ob tej priložnosti sta se pogovarjala o možnostih za nadaljnjo poglobitev dvostranskih stikov, sodelovanja med obema prijateljskima neuvrščenima državama. Walter Mandale in ostali prešli v osebne napade »Veliki torek« predvolilnega cirkusa v ozračju križnega ognja proti Hartu NEW YORK — Ameriški predvolilni cirkus je z včerajšnjim »velikim torkom« (super Tuesday) dosegel svoj višek. Med primarnimi volitvami in »caucusesi«, neke vrste volilnimi shodi so se o demokratičnem kandidatu za predsedniške volitve odločili v 9 zveznih državah za skupnih 627 delegatov od 3.933, ki bodo na konvenciji v San Franciscu dokončno izbrali kandidata, ki bo skušal poraziti predsednika Reagana na prihodnjih volitvah. Zaradi precejšnje razlike v časovnih pasovih bodo rezultati dokončno znani šele danes. Iz vseh dosedanjih anket in proučevanj javnega mnenja pa se vedno bolj utrjuje prepričanje, da bo »velik torek« odločilen za demokratično kandidaturo. »Stop Hart« (ustavite Harta) je geslo, ki so si ga zastavili vsi demokratični kandidati, da bi preprečili bliskoviti vzpon »ciclona iz Colorada«, demokratičnega senatorja Garryja Harta. Le temnopolti pastor Jackson se ni kot kaže udeležil tega križnega ognja tudi osebnih napadov proti »novemu človeku« demokratske stranke. V teh napadih je bil še najbolj strupen bivši podpredsednik za časa Carterjeve administracije Walter Mondale, ki se dobro zaveda, da je včerajšnji torek odločal o njegovi politični karieri. Vsi so se trudili, da bi Harta prikazali kot neizkušenega politika, ki volivcem servira le prazne fraze in zida gradove v oblakih. V svoji ihti so šli tako daleč, da so bržkone dosegli čisto nasprotni učinek, saj je iz vsake najmanjše kretnje bruhalo ljubosumje nad Hartovimi predvolilnimi uspehi. Že res, da se ni senator iz Colarada na zadnjem televizijskem volilnem shovu z ostalimi kandidati najbolje odrezal, a to za evropske pojme, za ameriške niso njegovi spodrsljaji načeli simpatij, ki jih vedno bolj žanje med volivci. »Novi« človek ameriške politične arene se je namreč ta- koj priljubil vsem, ki so siti skleroznega strankarskega aparata. Zgovoren je podatek, da se ni nihče pokoril ukazom vsemogočnih sindikalnih central, ki odkrito podpirajo Mondala. Kljub temu da bodo rezultati znani šele danes, lahko navedemo približne napovedi rezultata »velikega torka«. V Alabami bo po vsej verjetnosti najbolj vroče, saj bo tu skušal temnopolti pastor Jackson odvzeti glasove črncev Mondato, medtem ko bo Hart skoraj gotovo poražen. V Floridi bi moral zmagati Hart, medtem ko Mondale upa na zmago v Georgii, kjer ga podpira Carter. V Massachuttesu bi moral zmagati Hart, medtem ko je položaj v Nevadi, državi Washington, v Oklahomi in na Havajih položaj precej nejasen. Vsekakor pa obstaja bojazen, da bi bil sedanji izid izenačen. V takem položaju pa bi bilo mogoče, da bi nenadoma stopil na prizorišče s svojo kandidaturo tudi Ted Kennedy. Plinske granate so odprle »novo fronto« zalivske vojne TEHERAN — Vse kaže, da se iraško-iranska vojna bije trenutno na dveh frontah. Ena je ona, kjer grmijo topovi, drugo pa predstavlja močna propagandna ofenziva, ki jo je Teheran spirožil proti svojim nasprotnikom, katere obtožuje, da se poslužujejo v svojih zadnjih akcijah prepovedanega plinskega orožja. Medtem ko se bojna črta prve fronte, kljub hudemu obojestranskemu obstreljevanju, bistveno ne premakne ne na eno, ne na drugo stran, pa je videti, da lahko Teheran piše na drugi fronti nekaj točk v svojo korist. Iranci so namreč brez odlašanja in premisleka izkoristili dejstvo, katerega zdaj res skorajda ni več mogoče ovreči, da je Irak z uporabo plinskega orožja prekršil mednarodne konvencije glede uporabe tega orožja. Tako so razposlali v razne evropske prestolnice (Stockholm, Dunaj, Pariz, London), od plina prizadete vojake, da bi se tam na lastne oči prepričali v resničnost iranskih obtožb ter tako dosegli moralno obsodbo Asa-da, ki je bil doslej, tako ali drugače (kljub temu da je prav on sprožil to vojno), deležen večjih simpatij (in tudi podpore) številnih držav, kot Homeini. Poleg tega je v Teheran dopotovala tudi posebna šestčlanska delegacija Združenih narodov, ki bo skušala v tamkajšnjih bolnišnicah, kot tudi na sami fronti, ugotoviti osnovanost iranskih obtožb, kar gotovo ne bo težko. Zaskrbljujoče pa je, da ni na iraški strani nobenega znaka o tem, da namerava opustiti uporabo plinskih bomb in granat. Tudi včeraj so namreč obstreljevali iranske položaje južno od Basre s plinom, ki je povzročil med Homeinijevimi vojaki hude izgube. Očitno je to področje za Bagdad preveč pomembno, da bi ga branil z »legalnimi« a manj učinkovitimi konvencionalnimi strelivi, kajti Asadov osnovni imperativ je trenutno preprečiti, da bi se Iranci utrdili na črti, s katere bi z lahkoto nadzorovali življenjsko pomembno cesto Bagdad - Basra in petrolejske vrelce na Madžnunu. In pri tem sredstev ne izbira. Granat pa tudi ne. Minister Capria potuje v Albanijo RIM — V petek in v soboto bo minister za trgovino s tujino odpotoval na uradni obisk v Albanijo. To bo prvi obisk kakega italijanskega ministra v tej državi. Tudi za Albanijo je obisk iz tujine velika novost, saj je ta država skoraj povsem izolirana in dolga leta ni imela nobenih stikov s tujino. Tudi podatkov o gospodarstvu v Albaniji ni: o državnem dohodku ni podatkov, valutne rezerve niso znane, inflacije (kot pravijo v Tirani) sploh ni, plačilna bilanca je izravnana po načeto, da je treba najprej prodati in nato kupiti, poprečni letni dohodek ne presega 850 dolarjev. Podatki, ki so zbrani v tujini, govorijo o omejeni zunanjetrgovinski dejavnosti, ki je v letu 1983 znašala 900 milijonov dolarjev. Albanija u-važa tovornjake, kmetijske stroje in stroje za gradbeništvo, izvaža pa železo, krom, nikelj, petrolej, električno energijo in žarnice. Zunanjih partnerjev je približno 50, najpomembnejša uvoznika albanskih izdelkov Pa sta Jugoslavija in Italija, ki predstavljata skupno 40 odstotkov celotne albanske zunanje trgovine. Italija je v letu 1982 uvozila iz Albanije za 57 milijard lir blaga, izvozila pa je za 42 milijard lir blaga. V zadnjem času so Albanci pokazali veliko zanimanje za uvoz kemijskih strojev, pa tudi sicer uvažajo iz Italije izključno tehnologijo. V te želje se vključuje tudi obisk ministra Caprie v Albaniji. (bbr) Slaba kri med francoskimi kmetovalci ob sklepu EGS glede proizvodnje mleka PARIZ — Francoska občila so danes zjutraj z velikim poudarkom objavila, da so v nočni seji v Bruslju ministri za kmetijstvo deseterice pod predsedstvom francoskega ministra Michela Ro-carda končno le dosegli sporazum glede omejitve v proizvodnji mleka in s tem odklenili vrata za nadaljnje politične sklepe EGS ter vrhunsko zasedanje evropske skupnosti pod predsedovanjem Francoisa Mitterranda. Vendar pa je bilo zadovoljstvo nad tem uspešnim sporazumom glede mleka zmanjšano zaradi občutka, da bo to povsod in še posebej v Franciji vzbudilo veliko o-gorčenje kmetovalcev. Glede na to, da bi naj po sedanjem sklepu proizvodnjo mleka v EGS zmanjašli za 2 odstotka, pomeni, da bodo v Franciji v sezoni 1984-85 morali znižati proizvodnjo za 500.000 litrov, kar bo močno prizadelo številne, še posebej majhne proizvajalce. Zato tudi sam minister Michel Rocard, ki je sicer s svojim realističnim in neposrednim pristopom uspel doseči končni sporazum okrog mleka v Bruslju, ni kazal nad tem nobenega navdušenja, ampak je zelo odkrito priznal, da je bilo pogajanje sila trdo in da je bila konferenca, kot se je izrazil, ostudno pristojna za odločanje, tako da je do tega rezultata, ki so ga sicer že vsi pričakovali, moralo priti. Ponovil je misel, da gotovo omejitev mlečne proizvodnje tudi za francoske kmete ne bo lahka, pilula je grenka, a požreti jo moramo, ker drugega izhoda ni. . . je pa vendar ta sporazum okrog mleka po Ro-cardovem mnenju pokazal, da je evropsko skupnost, če res hočemo, rešiti mogoče. Obenem je tudi spretno dosegel, da bodo vendar kmetom, zlasti majhnim ostale posebne podpore. Francoski kmetje so sicer že tudi pred zasedanjem ministrov v Bruslju s svojimi protesti in demonstracijami izražali svoj odpor proti tem ukrepom, toda breme orjaških zalog presežnega masla in mleka v EGS je postalo finančno nevzdržno, saj je vsaka ura nadaljnjega skladiščenja teh presežnih zalog stala skupnost, kot pišejo francoski časopisi, okrog 420.000 frankov. Kljub temu so se že danes oglasili francoski kmetje iz vzhodne Francije in znova protestirali proti najnovejšemu sklepu v Bruslju. »Pričakovali smo vsaj to, da bi lahko ohranili raven proizvodnje iz leta 1983 . . .« Predsednik skupne francoske kmetijske organizacije FNSEA, Francois Guillaume je bil zaradi te zadeve včeraj tudi osebno pri predsedniku republike Francoisu Mitterrandu, toda očitno ni bil zadovoljen s pogovori, kajti je znova izjavil, da so proti sedanjemu sklepu iz Bruslja. V nasprotju z nasilnim zmanjševanjem mlečne pro- izvodnje, kar bi bilo tudi pozneje kdaj težko spet popraviti in ponovno dvigniti, predlagajo ekspanzijo, to je akcijo za izvoz kmetijskih in mlečnih izdelkov. Zato so pa toliko bolj jezni, ker ugotavljajo, da v istem času, ko morajo francoski kmetovalci zmanjševati svojo proizvodnjo mleka in masla, iz političnih razlogov Francija uvaža maslo iz Nove Zelandije in dopušča tudi prodajo raznih mlečnih nadomestkov. Preden zmanjšujemo domačo proizvodnjo, je treba zapreti vse reže .... je menil Guillaume. Kot se seveda sedanja francoska vlada in Mitterrand osebno trudijo, da bi v času francoskega predsedovanja v EGS znova oživili in nadaljnje razvili evropsko skupnost, tako da se ne bi ponovila zagata iz Aten, je očitno, da mnogi iz tega prizadevanja in težav skušajo kovati nasprotne politične prednosti. Že KPF, čeravno so njeni ministri v sedanji vladi, je .poslala Rocardu v Bruselj posebno opozorilo, da naj delegacija ne zapusti interese francoskih kmetov, še bolj je demagoško skušal izkoristiti sedanji napeti finale v Bruslju vodja golistične opozicije Jacques Chirac, ki je očital Mitterrandu in francoskim ministrom, da bodo zaradi slave svojega predsedovanja v EGS — pozabili na interese francoskega kmetijstva. BOGDAN POGAČNIK Švicarji ugodno ocenjujejo sodelovanje med Jugoslavijo in MDS BERN — Državni sekretar v švicarskem zunanjem ministrstvu R31' mond Probst je ocenil, da je sodelovanje skupine zahodnih kredi tor-jev — Mednarodnega denarnega sklada in Svetovne banke z jugoslovansko vlado v okviru tako imenovanega bernskega aranžmaja za odobritev kratkoročnih in dolgoročnih finančnih in blagovnih posojil bilo n-spešno in dalo dobre rezultate. Rj? njegovem mnenju so to potrdili^ tucu jugoslovanski uspehi pri povečanj izvoza in splošni gospodarski štab lizaciji. »Prepričan sem, da se bo sodci3 vanje na temelju bernskega sporazuma uspešno nadaljevalo tudi le*^“j Priprave za naš prihodnji skupff sestanek prav sedaj potekajo, vzp3 redno s pogovori jugoslovanske vi® de in Mednarodnega denarnega sk*. da, ki so se, po podatkih, s katera^ razpolagamo, uspešno odvijali,« * izjavil Raimond Probst. (dd) V senatni komisiji za šolstvo Manjšine in pouk tujega jezika RIM — V senatni komisiji za šolstvo je bil v okviru razprave o reformi višjih srednjih šol govor o pouku tujih jezikov. S tem v zvezi obstaja predlog, da bi v šolah narodnih manjšin ne pojmovali italijanščine kot tu jega jezika, ampak bi bil to »drugi jezik«, poleg katerega bi uvedli še pouk tujega jezika. Poročevalec sen. Mezzapesa (KD) je poudaril, da je ta predlog padel na željo slovenske manjšine in da v višjih srednjih šolah s slovenskim učnim jezikom poleg slovenščine in italijanščine poučujejo še en jezik. O tem vprašanju je spregovorila tudi sen. Jelka Gerbec, ki je dejala, da je za bodočo zaposlitev za slovenske dijake zelo koristno znanje še enega jezika poleg slovenščine in italijanščine. Predsednik ko misije sen. Valitutti (PLI) je nadvse pozitivno ocenil to stališče in dejal, da bi bilo zaželeno, da bi isto veljalo tudi za druge manjšine. Temu pa se je uprl južnotirolski senator Mit-terdorfer, ki je dejal, da stanja slo venske manjšine ne gre posploševati in prav tako ne gre posploševati pouka tretjega jezika, ki bi povzročil »nevzdržno podaljšanje učnega časa«. Skratka, južnotirolski senator je mnenja, da je za slovensko šolo pouk tujega jezika koristen, ker je pač slovenščina manj razširjen jezik, za nemško šolo pa to nikakor ne velja. Na Mitterdorferjev predlog so zato razpravo odložili z namenom, da poiščejo formulacijo, kd bi ne dopuščala zmede pri vprašanju poučevanja »tujega« jezika, (bbr) Na meji nobenih bistvenih sprememb Ukinitev denarnega depozita na prehod državne meje za jugoslovanske državljane, bivajoče na obmejnem območju, je v prvih dveh mesecih ugodno vplivala na gibanje maloobmejnega prometa, čeprav ni dosegla ravni, v kakršno so upali trgovci in gospodarski operaterji na italijanski strani. V prvih dveh mesecih letos je promet na mejnih prehodih med Italijo in Jugoslavijo glede na isto obdobje lani zabeležil porast za več kot 800 tisoč prehodov. Skupno je mejo v obeh smereh prestopilo 1,940.758 potnikov, medtem ko je v istem obdobju lani njihovo število znašalo 1,210.759. Porast pa gre pripisati predvsem povečanemu številu prehodov italijanskih državljanov, medtem ko število Jugoslovanov, ki so jo prestopili bodisi s potnimi listi kot z maloobmejnimi prepustnicami, ostaja zelo skromno. Razlogov za tako gibanje ob meji seveda ni težko ugotoviti. Jugoslovanskih kupcev Trst s svojimi cenami in skrajno neugodno valutno menjavo pač ne privablja več in zelo malo možnosti je, da bi sc razmere kmalu bistveno spremenile. Akcija slovenskih študentov na Dunaju Konec preteklega tedna so se člani Kluba slovenskih študentov na Dunaju zbrali na rednem letnem občnem zboru in za svojega predsednika že drugič izbrali Florija Wieserja iz Slovenjega Plajberka. Število slovenskih študentov, vključenih v dunajski klub, presega stolico, s svojo zadnjo akcijo pa so zbudili precej pozornosti v avstrijski javnosti. Gre namreč za podpisno akcijo »proti apartheidu v Avstriji«, ki jo ob podpori avstrijske socialistične mladine izvajajo po vseh devetih zveznih deželah. Videmska in ljubljanska univerza sklenili konvencijo o sodelovanju , LJUBLJANA —- Rektorja videmske univerze prof. France Frilli in ljubljanske univerze »Edvard Kardelj« Prof. Ivo Fabinc, sta včeraj v slovenskem glavnem mestu podpisala konvencijo o sodelovanju med furlanskim in slovenskim vseučiliščem. Sporazum predvideva izmenjavo docentov in raziskovalcev v študijske namene, za udeležbo na različnih simpozijih in seminarjih ter za izvajanje skupnih raziskovalnih projek lov. Konvencija, ki bo uravnavala sodelovanje med obema ustanovama na področju znanstvenega, didaktičnega in tehničnega sodelovanja, pred-yideva tudi pretok informacij o de javnosti obeh univerz, skupno prirejanje znanstvenih srečanj in izmenjavo publikacij. Z namenom, da bi spcKibudili spoznavanje in študij obeh Jezikov in njunega književnega boga siva, pa predvideva izmenjavo lektorjev slovenskega, oziroma italijanskega jezika. p Pri podpisu konvencije je prof. r ril Li ja spremljal prejšnji rektor videmske univerze prof. Roberto Gus-n’*am. ki se sedaj posebej ukvarja s sodelovanjem s tujimi univerzami. Videmska univerza si je namreč s po-obnimi konvencijami že zagotovila odelovanje z avstrijsko univerzo v Celovcu, madžarsko v Szegedu, s polj sko iz Krakowa in z izraelsko univerzo Ben Gurion v Beer Sheva. Koper za ohranitev navezanih stikov KOPER — Tudi za letos je koordinacijski odbor v sodelovanju z drugimi občinami, zamejstvom za mednarodne odnose pri občinski konferenci Socialistične zveze delovnega ljudstva v Kopru pripravil pester program dela. Kar trideset različnih oblik sodelovanja z občinami po Jugoslaviji in Italiji dokazuje, kako razvejani so stiki koprske občine z drugimi. Tako letos v Kopru pripravljajo poseben program prireditev ob 10-letnici pobratenja z italijansko občino Ferraro, seveda pa bodo ohranili tudi vse oblike sodelovanja z medsebojno pobratenimi občinami Jajce, Valjevo, Prilep, Zadar in Nikšič. Tako se bodo letos pionirji udeležili desetega jubilejnega srečanja pionirjev »Bratstvo in enotnost«, ki bo v Valjevu. Vrsta osnovnih in srednjih šol bo ohranila sodelovanje s šolami v Makedoniji ter Bosni in Hercegovini, krajevne skupnosti pa bodo so- delovale s krajevnimi skupnostmi po Jugoslaviji. Predvideno je tudi srečanje zdravstvenih delavcev in delavcev v pravosodju, razvejano pa je sodelovanje z občinami v zamejstvu, zlasti z Miljami in Dolino. Tudi letos naj bi v Kopru organizirali sejem pobratenih mest. Luški terminal že dobiva podobo KOPER — Se dobra dva meseca in v koprski Luki bodo končana dela pri gradnji prve Paze terminala za razsute tovore. Terminal bo za slovensko okno v svet pomembna pridobitev, saj se delež razsutih tovorov v skupnem prometu luke nenehno povečuje. V koprski luki upajo, da bodo izvajalci del uspeli do druge polovice maja zmontirati tudi vso opremo, ki jo izdeluje mariborska Metalka. Gre za dve obalni dvigali, dva dopolnilna stroja, trasportile trakove, opremo za ekološko zaščito ter drugo. V prvi fazi bodo v terminalu lahko pretovorili poldrugi milijon razsutih tovorov, letna naložba pa bo stala, vsaj tako predvidevajo, milijardo in pol dinarjev. Otvoritev terminala naj bi bila predvidoma 25. maja. Upadanje izmenjav ob meji Odlok o skupni devizni politiki Jugoslavije, ki omejuje obseg obmejne blagovne izmenjave na 15 odstotkov celotne izmenjave s posamezno tujo državo, je že zmanjšal in osiromašil menjave med obmejnimi območji Jugoslavije in Italije. To je poudaril Aleksander Lovec, predsednik Interesne skupnosti Slovenije za razvoj obmejnega gospodarskega sodelovanja z Italijo in. ravnatelj podjetja Primorje-export v Rožni dolini pri Novi Gorici, v pogovoru z našim sodelavcem. »Prvič se je zgodilo, da so devizni prilivi od jugoslovanskega izvoza po avtonomnih računih opravljenega v letu 1983 za okrog 20 odstotkov višji od izvoza v prvih dveh mesecih letos«. Navedel je, da je jugoslovanski izvoz po tržaškem avtonomnem računu v prvih dveh mesecih letošnjega leta znašal okrog 47 milijard lir, vrednost jugoslovanskega uvoza pa je dosegla okrog 40 milijard. Po goriškem avtonomnem računu pa je jugoslovanski izvoz dosegel vrednost 22 milijard 700 milijonov, medtem ko je uvoz znašal približno 17 milijard lir. V obmejni trgovini, ki poteka po obeh avtonomnih računih, se skratka že kažejo škodljive posledice trditev oziroma pojmovanj, češ da je maloobmejna menjava nekakšna špekulacija, ki da koristi le združenemu delu iz posameznih mejnih območij oziroma republik. Ob takih naziranjih je Aleksander Lovec pojasnil, da po obeh avtonomnih računih posluje nad 1.100 raznih podjetij iz cele Jugoslavije. Delež Slovenije znaša manj kot polovico vseh poslov, slovenskih podjetij pa je 350. Izrekel je zaskrbljenost nad siromašenjem blagovnih izmenjav, kar se kaže tudi v opuščanju tradicionalnih poslovnih vezi. Slovenija in Hrvaška na Espomegu V Novi Gorici in tudi v okviru Slovenije in Hrvaške potekajo razne priprave za njihovo sodelovanje na letošnjem sejmu Espomego v Gorici. Ta blagovna oziroma komercialna manifestacija, ki naj poudari mednarodno vlogo Gorice, bo od 26. aprila do 6. maja. Sosednji kraji, oziroma obe republiki, so na Espomegu za sedaj rezervirali okrog 300 kvadratnih metrov razstavnega prostora. Predstavil bodo najboljše izdelke s področja drobnega gospodarstva. Poudarek bo zlasti na kovinsko predelovalni industriji in, na proizvodih domače in umetne obrti. V okviru letošnjega Espomega bo več posvetovanj, pogovorov in drugih prireditev, ki naj bi privedle do konkretnih poslov in naročil. V Gorici bodo pripravili tudi predstavitev slovenskih kulinaričnih možnosti in specialitet. Cecine priprave za udeležbo Jugoslavije na Epomegu je prevzelo izvozno-uvozno podjetje Primorje-export iz Rožne doline pri Novi Gorici. Izolske školjke za Italijo V teh dneh končujejo Drogini delavci s polaganjem semen užitnih klapavic (»pidočev«) v gojišče v Portoroškem zalivu, kjer že nekaj let na šestih hektarih morja pridelujejo to najbolj znano vrsto školjk, cenjeno med ljubitelji dobre hrane. Tokrat polagajo semena, ki so jih nabrali v lastnem gojišču, pred tedni pa so v morje potopi i petdeset ton majhnih školjk, uvoženih s posredovanjem tržaške firme CTO. Prav italijansko tržišče je najboljši kupec užitnih klapavic, vzgojenih v Droginem gojišču: že lani je skoraj vseh 400 ton pridelka odšlo na mize italijanskih kupcev, enako pa se bo zgodilo čez dobro leto, ko bo sto ton semena navrglo okoli petkrat večjo koiičino odraslih sadežev (Foto: Z. Primožič) , MIRAN KLJUN Še o napadu na letališče pri Vidmu pred 40 leti Partizanska zmaga na letališču Belvedere pomemben mejnik na poti do osvoboditve . Partizanska borba je polna velikih dejanj n bojev, ki so jih opravili navadni ljudje in 1 so postali v takratnih težkih okoliščinah, ko je sovražnik grozil, da bo zbrisal s sveta Jugoslavijo in njene narode, junaki, da jih zgodo-lna ni in ne bo mogla pozabiti. Tudi na področju, kjer žive Slovenci v Ita-o’ so se uvrstile v zgodovino akcije, ki so vmeniig zmago za partizane, pa tudi veliko °ralno oporo domačemu prebivalstvu, ki se tedaj že množično odločalo za svojo pomoč n /w°ro Partizanski vojski, let r-d tofcšne dogodke spada tudi napad na s k^e- Predere pri Vidmu, o katerem smo Kratkim člankom poročali pred dnevi, saj je v ponedeljek, 12. marca, poteklo 40 let šč -a dogodka. Priprave za napad na letali-e niso bile kratke, saj so jih partizani skrb-kai?rtPravljoti dalj časa. Vsak dan so opravili žai Sn° nal°0°‘ da bi se bolje spoznali s polo-«a* m na ornenjenem letališču, ki je bilo velike ,. n°sti za sovražno nemško vojsko in ga je 0 zato treba uničiti. le n a^eli0 so se, kot je znano, priglašali odr ty^vom 2. bataljona briško-beneškega ra e_a, med katerimi so izbrali najbolj zdrave, roij1^ in vzdržljive. Odšlo jih je kakih 57, obo- ]°ženi trid,. • 50 0111 s stirimi mitraljezi »sarei«, li iesetimi avtomatskimi puškami, drugi so ime-ali e,i naVQdne puške. Vsak borec je imel eno So ay® bombi, nekateri celo več, s seboj pa Po«nekaj litrov bencina. Mitraljezci in bore kader pa so imeli tudi pištole. Vsak bii0 dobil s seboj nekaj suhe hrane, to je *z sPominov na ta dogodek izvemo, da je bilo vreme tistega dne zelo lepo, naklonjeno borcem. Vsi so bili vznemirjeni, napeti in pripravljeni na vse. Eden od udeležencev, Mirko Cenčič, je med drugim takole opisal dan odhoda: »Na vratih pomladi je bilo. Bela snežna odeja se je že umaknila visoko v gore. Zemlja se je prebujala. V Plazeh, kjer je bila nastanjena naša edinica, je bilo tistega dne vse živo. Potekale so zadnje priprave, ko smo morali prostovoljci pregledati orožje, ga očistiti in se pripraviti na pot. Nihče ni kazal strahu, drug drugemu smo govorili: »Uspeli bomo, ni razloga za strah.* Pred odhodom so dobili borci obilno večerjo, kar je bila za tiste težke čase tudi posebnost. Vsi borci so bili seznanjeni z nalogami, toda o celotni akciji in o njenem poteku ter pomenu so vedeli le tisti, ki so ak cijo vodili, med njimi komandant Marko Rede longhi. Ti so dobro poznali letališče, zgradbe na njem, vedeli so kje stoje stražarji, kdaj gredo obhodnice in kako se odvija sploh živ l jen je na tem letališču. Prišel je trenutek odhoda. Partizanski borci so se izogibali naselij, da ne bi vzbudili pozornosti sovražnikovih sil, ki so bile dobro oborožene in tudi veliko številnejše. V največji tišini so se borci približali leta lišču. Tu so najprej razorožili civilno stražo in tako začeli svoj napad na letališče. Sovražnik napada ni pričakoval, zato so bili vojaki in nemški ofkirji zbrani v glavnem v barakah, kjer so pijančevali in razgrajali. Stanislav Rosič, ki je bil med borci, je v svojih spominih povedal, da so najprej začeli metati bombe skozi okna v barake. »Nismo sicer vedeli katera okna pripadajo sobam, kjer spijo vojaki, toda vedeli smo, v kateri baraki sta municija in orožje. Uničili smo obe baraki,- najprej tisto z nemški mi vojaki in potem barako, v kateri je bila municija in letalske bombe. Med napadom smo slišali streljanje in eksplozije na drugi strani letališča, tam je bila namreč druga skupina naših borcev. Ta je imela nalogo, da zažge in uniči letala. Boj je trajal malo več kot pol ure. Ko so barake še gorele smo se začeli umikati, ker smo vedeli, da bo sledilo še več manjših eksplozij.« V načrtu je bilo, da bi eden izmed borcev odpeljal eno od letal, vsa ostala naj bi zažgali. Toda motor letala ni hotel vžgati in tako so bili prisiljeni zažgati vsa letala, ki jih je bilo devet. Zanimiv je delež, ki ga je pri tej drzni in zelo pomembni akciji imel kuhar ki je bil tudi v skupini borcev in ki je znal nemško. Nemške enote v Vidmu so nam reč slišale strele iz smeri letališča pri Belve-deru. Takoj so seveda telefonirali na letališče, da bi izvedeli, kaj se tam dogaja. Kuhar pa je s svojima tovarišema priključil telefon na njihovo linijo in tako odgovarjal Nemcem, ki so spraševali: »Nič pomembnega se ne dogaja. Vojaki slavijo zmago naše vojske. . .« Malo kasneje je spet sledil klic iz Vidma. Nemška patrulja je iskala komandanta letališča, da bi mu prenesla povelje komandanta iz Vidma. Tudi v tem trenutku se je partizan - kuhar znašel. Dejal je, da je odšel koman dant k vojakom in da mu bodo že prenesli sporočilo. Ukaz se je glasil, naj komandant letališča takoj posvari svoje vojake, da prenehajo z norijami in hrupom sredi noči. Letališče je bilo uničeno, uničeno je bilo orožje in municija, uničena so bila letala. In tako so se lahko partizani umaknili. Umik je bil urejen in dobro organiziran. Strnjeni so borci odšli proti vasi Čenebola. Od začetka napada pa do umika je minilo komaj nekaj več kot 1 ura in pričakovati je bilo, da bi sovražnik lahko pripravil še protiofenzivo. Toda borcem se je umik posrečil. Ta zelo velik vojaški uspeh, ki so ga opravili partizanski borci, med katerimi je bilo veliko domačinov, se je odvijal v času, ko je sovražna propaganda na vsa usta zatrjevala, da so partizani uničeni in potolčeni. Ta zmaga je prepričala prebivalstvo Furlanije in Beneške Slovenije o nasprotnem. Ljudje so si želeli svobode ter so vedeli, da jo lahko dosežejo samo z uničenjem fašizma in nacizma. Zato je tudi ta uspeh slovenskih partizanov nad sovražnikom povzročil množični odziv prebivalstva, ki se je vključilo v partizanske enote in tako pomnožilo vrste borcev, ki so nadaljevali pot do zmage. Zmaga na letališču Belvedere je tako postala eden pomembnih mejnikov v boju partizanske vojske proti sovražniku, ki ni mogel skriti svojega poraza in je moral, s stisnjenimi zobmi priznati, da so tudi na tem področju delovale skrbno pripravljene in odločene partizanske edinice. Glavni štab narodnoosvobodilne vojske je prejel poročilo o tej akciji, v katerem je bilo rečeno, da je bilo ubitih 30 sovražnikov, da so bila uničena letala, da so uničili okrog 50 ton raznega orožja in mu-nicije in da niso partizani utrpeli nobene ZTtVe' NEVA LUKEŠ IRI: deželni svet podprl Comellija a hoče biti na tekočem o pogajanjih Predsednik deželnega odbora Černelči je včeraj seznanil skupščino z izidom sestanka, ki ga je v spremstvu deželnega odbornika za proračun in načrtovanje Zanfagninija, tržaškega župana Richettija, predsednika gori-ške pokrajinske uprave Cumpetc in predstavnikov sindikatov CGIL, CISL in UIL imel danes teden v Rimu s predsednikom zavoda IRI Prodijem ter zastopniki njegovih finančnih holdingov in zveze Intersind. Comellijevemu poročilu je sledila dolga razprava, v katero so posegli Cavalo (DP), Morelli (MSI), Fragia corno (PRI), Gonano (PSDI), Giuri-cin (LpT), Carbone (PSI), Padovan (KPI) in Pagura (KD). Zatem so z večino glasov sprejeli resolucijo, ki so jo predložili demokristjan Longo, socialist Carbone, socialdemokrat Gonano, republikanec Fragiacomo, Štoka (SSk), liberalec Sd'imbergo, listar Giuricin in Puppinijeva (MF) in ki obvezuje deželni odbor, da nadaljuje delo, ki se ga je lotil skupaj z zastopništvi krajevnih ustanov in sindikalnih organizacij ter s potekom pogajanj občasno seznanja deželni svet oziroma pristojno stalno svetova’sko komisijo. Resolucija v vsem podpira dejavnost deželne uprave na področju dogovarjanja z zavodom IRI. Predložene so bile še druge štiri resolucije : prvo so podpisali misovci Morelli, Parigi in Casula, drugo Tassinari (PpT), ki je bi sopodpisnik tudi tretje resolucije (Pellis in Giuricin), četrto pa komunisti Padovan, Rossetti, Pascolai, Bratina, Scampolo, Tonel in Iskra. Misovsko resolucijo, ki je zelo splošna, in skupno resolucijo LpT, ki se zavzema za izpeljavo tako imenovanega integriranega načrta Trst - FJK - Evropa in za razmah tržaške luke in Tržaškega Lloyda tudi vpričo sporazuma med italijansko in 'avstrijsko vlado o povečanju avstrijskega tranzita čez naše pristanišče, je Comelli vzel na znanje kot priporočilo. Tassinari je va, ki vsebuje sicer specifične predloge (zlasti na področju razvijanja znanstvenih raziskav), a dežel nega odbora v ničemer ne obvezuje, kot je poudaril sam Comelli, je ostala kot nekakšna sugesti ja. Komunistično resolucijo, o kateri je predsednik deželne vlade izrecno poudaril, da je temeljita, kot so pač temeljite vse komunistične resolucije, je Comelli na kratko zavrnil, ker du predlaga neizvedljivo: ko nam- reč obvezuje deželni odbor, da v teku 30 dni skliče 3. konferenco o temi »Državne soudeležbe - Dežela - sindikati« in v teku 60 dni konferenco o pomorskem gospodarstvu, se resolucija avtomatično izključuje, kajti deželna uprava po Comelijevem zatrdilu za kaj takega ni pristojna. Med posegi v razpravo velja omeniti Radovanovega. Predstavnik KPI je očital Deželi, da se ni držala obvez, ki jih je sprejela septembra lani, da bo v Rimu izbojevala preklic preustro-jitvenih načrtov IRI. Očitali ji je tudi, da v resnici nima nobenega jasnega programa o nadaljevanju pogajanj, z druge strani pa naglasil, da tudi med političnimi strankami večine in celo v njih samih ni glede te problematike tiste enotnosti, o kateri se toliko govori. Najdaljši poseg je imel Giu-ricin. ki je seveda spet potegnil na površje tako imenovano integralno prosto cono, sicer pa dvakrat poudaril prehodno naravo gibanja Liste za Trst (»movimento atipico e, ripeto, transitorio«), s čimer nas je spomnil, da je pred presedlanjem k melonar-jem sedel v drugi stranki in da se zdaj poteguje za deželni odborniški stolček, (dg) Izdelal ju je zah odri okra šk i rajonski svet Dokončno mnenje o načrtih za Prosek in za Kontovel Rajonski svet za Zahodni Kras je na svoji ponedeljkovi seji odobril mnenje o podrobnih regulacijskih načrtih za Prosek in Kontovel, ki sta ju po naročilu tržaške občine izdelala arhitekta Kokorovec in Ruggiero. Svet je soglašal, da normativ za stara pre-de a vasi, ki sta ga predlagala strokovnjaka, ustreza potrebam in zahtevam prizadetega prebivalstva in da vendarle odpira pot ovrednotenju tako imenovanih zgodovinskih jeder vasi in torej tudi odpravi vseh negativnih posledic, ki jih je povzročilo urbanistično propadanje teh predelov. Hkrati pa zahodnokraška skupščina poziva občinsko upravo, da črta iz omenjenih načrtov gradbena področja (comparti edificatori), ki bi v primeru uresničitve vsilili Proseku, zlasti pa Konto-velu določen urbanistični razvoj, daleč od stvarnih interesov in potreb tam živečega prebiva"stva. Vprašanje je kot znano povzročilo upravičeno zaskrbljenost zlasti na Kontovelu, kjer bi lahko v bližnji bodočnosti občina na lastno iniciativo urbanizirala obsežno področje na »Medulah« in še v nekaterih drugih predelih pod vasjo. V zameno za odpravo teh gradbenih področij predlaga rajonski sveti, prožnejšo pot za samostojne gradnje'- za katere bi na osnovi gradbenih dova jenj imeli prednost ustniki zemljišč. Glede ostalega se je rajonski svet odločno izrekel proti cesti »na Kamen-cah« na Kontovelu, medtem z odpravo gradbenih področij avtomatično odpadeta tudi načrtovani cesti »na Mo-kolanih« in pri Dolanji vasi. V načrtu m Kontovel pa mora občinska uprava- upoštevati odbojkarsko in košarkarsko igrišče, ki so ga v sedanji planimetrični izdelavi »pozabi’!« in proglasili za gradbeno področje. Glede Proseka pa rajonski svet predlaga ureditev parkirišč na večjem zemljišču »pri Kržadi«, medtem ko nasprotuje razširitvi poti, ki povezuje bivše karabinjersko kasarno s osnovno šolo. Mnenje o podrobnih regulacijskih načrtih pa vsebuje tudi poriv občinski u-pravi za ureditev kanalizacije v obeh vaseh. Z odobritvijo tega mnenja je za-hodnokraški rajonski svet kronal skoraj osemmesečna prizadevanja, ki so ime ja za cilj, da bodo urbanistični načrti za Križ, Prosek in Kontovel odgovarjali v prvi vrsti realnim potrebam domačega prebivalstva. Končna I, odločitev pripada sedaj občinskemu ll svetu. Na pobudo tržaškega koordinacijskega odbora za mir V SOBOTO PROTIJEDRSKA MANIFESTACIJA V TRSTU V devinsko-nabrežinski občini Občinska uprava zaskrbljena nad bodočnostjo sanatorija Od tega petka bodo jedrske rakete emise na Sicilji operativne. Tržaški pokrajinski koordinacijski odbor za mir pa bo priredil naslednjega dne, t.j. v soboto, 17. t.m., v Trstu mno žično manifestacijo, na kateri naj bi prišla do izraza ne samo zahteva po odstranitvi omenjenih raket, temveč tudi zahteva po odpravi vsega jedrskega orožja, tako na Zahodu kot na Vzhodu, ki danes postavlja v nevarnost obstoj celotnega človeštva. Koordinacijski odbor za mir pa namerava na sobotni manifestaciji ponovno izraziti tudi zahtevo, naj italijanski parlament skliče referendum, na katerem naj bi se vsi italijanski volilni upravičenci izrekli o namestitvi jedrskih raket na državnem ozevEjfT) Skratka, tržaški koordinacijski odbor za mir namerava v soboto ponoviti vse tri temeljne zahteve, ki so zadnje čase postale tudi predmet samoupravnih referendumov. Sobotna manifestacija se bo začela okrog 17. ure na Trgu sv. Jakoba. Odtod bo odpotoval sprevod, ki se bo napotil na Trg Unità, kjer bo imela glavni govor evropska poslanka Ne odvisne levice Fabrizia Baduel. Tržaški koordinacijski odbor za mir va- bi vse Tržačane, da v soboto izrazijo enotno svoj protest proti jedrskemu oboroževanju. V Dolini srečanje o hitri cesti Predstavniki dolinske občine, župan Švab, podžupan Pečenik in načelnik tehničnega urada geom. Cosma ter predstavniki ustanove EZIT, predsedT. nik Antonini, ravnatelj ing. Trenti in geom. Drozina, so na včerajšnjem sestanku razpravljali o problemih v zvezi z drugim odsekom hitre ceste v Lakotišču in na Krmenki. V duhu sodelovanja so nastavili kriterije, ki naj bi zagotovili nadaljnjo uporabnost športnih objektov ŠK Domjo in medsebojno zamenjavo površine javne koristi na razpolago KD Fran Venturini. □ Italijansko-ameriško združenje bo jutri predvajalo za svoje člane v kinodvorani Ariston ameriški film »Ne-ver Say Never Again« (Nikoli ne reci nikoli), ki ga je zrežiral Irvin Kersh-ner. Predstave bodo ob 15. in 17. uri ter ob 19.30 in 21.30. V zvezi s položajem v zdravilišču (sanatoriju) »Pineta del Carso« v Nabrežini je devinsko-nabrežinska občinska uprava naslovila predsedniku upravnega odbora KZE Pangherju, deželnemu odborniku za zdravstvo Renzulliju in ravnatelju zdravilišča odprto pismo, ki ga v celoti objavljamo. »Tukajšnja uprava je z izredno zaskrbljenostjo pregledala stanje, ki je nastalo v zdravilišču »Pineta del Carso« glede zmanjšanja njegovega obsega na podlagi konvencije s KZE. Občinski odbor pozna težave v katerih se nahaja KZE zaradi omejitve izdatkov v proračunu s strani dežele, še posebno v delu, ki zadeva pogodbe, vendar meni, da je treba stvarnost zdravilišča »Pineta del Carso« ocenjevati po drugačnih kriterijih kot druga zasebna zdravilišča v mestu. »Pineta del Carso« zavzema v občini Devin-NSbrežina in na celem področju zahodnega Krasa izredno važno vlogo, ki lahko prevzame nadaljnja bremena v obsegu zdravstvenega o-kraja (nočna zdravstvena služba, prva pomoč z desetino ležišč) ter hipotezo za spremembo dela sedanjih ležišč v zaščiten oddelek, ki manjka v skrbstveni stvarnosti naše občine. Tu kajšnji odbor se zato obveže, da bo v kratkem času predstavil operativni dokument o zdravstvenem okraju v občini. Hipoteza, načrtovana v pogledu konvencije, predvideva poleg tega še zmanjšanje delovnih mest in čisto naravno je, da je odbor zaradi tega močno zaskrbljen, saj je velik del zgoraj omenjenega osebja stalno bivajoč v naši občini. Zato si devinsko-nabrežinske uprava želi, da bi KZE upoštevala zgoraj omenjene elemente in našla rešitev, ki bi izboljšala sedanji položaj z zahtevo po ohranitvi zdravstvene službe, ki je bila doslej izredno koristna za prebivalstvo, ki živi na kraški planoti«. Q Ginekolog in babice, ki službujejo v družinski posvetovala pri Sv. Ani, so od lanskega decembra brez plače. Zato je upravni svet posvetovalnice na svoji seji pretekli ponedeljek sklenil, da bo od začetka aprila ukinil to službo, če ne bodo medtem uslužbenci plačani. O podaljšanem pouku v šoli S. Gregorčič Zamisel o šoli s podaljšanim poukom, ki jo predvideva ministrska o-krožnica št. 14, z dne 12. januarja 1984, je v srednji šoli Simon Gregorčič v Dolini naletela na pozitizen odmev; tajništvo šole je prejelo od strani staršev novih vpisanih učencev za šolsko leto 1984 - 85 štirinajst prošenj, ugodno mnenje pa je izrazil tudi profesorski zbor in zavodski svet, v katerem so zastopniki staršev in šole. Upoštevajoč željo staršev, da bi njihovi otroci v naslednjem šolskem letu zahajali v šolo s podaljšanim poukom, je ravnateljstvo šole vložilo zadevno prošnjo na šolsko skrbništvo v Trstu in vse kaže, da bo prošnja sprejeta, čeprav je minimalno število prosilcev nekoliko nižje od nomrc, ki jo predvideva okrožnica. Če bo do tega prišlo, bo torej srednja šola Simon Gregorčič dobila še eno paralelko v prvem razredu, do katere bi zaradi večjega vpisa letos vsekakor prišlo. Od teh prvih razredov bi e-den imel podaljšan pouk, (ris) • Trgovci na debelo in na drobno imajo pravico do posojil po posebno ugodnih obrestih. Zaprosijo jih lahko pri nalašč za to poverjenem odboru (Comitato per il credito agevolato al commercio), in to do 31. decembra 1984. Zakaj nimamo prevajalcev in tolmačev za slovenski jezik? Na žalost se moramo iz dneva v dan na vsakem koraku boriti za priznanje slovenskega jezika. Celo na mednarodnih prireditvah različnih vrst in stopenj se malokdo spomni, da bi poskrbel za slovenska vabila pa celo za simultano prevajanje. Tako so pozabili na nas tudi pred nekaj dnevi, ko je bila na tržaškem velesejmu v okviru 8. razstave »Nauticampa« okrogla miza o navtičnem turizmu na gornjem Jadranu, in to kljub temu, da so na njej sodelovali jugoslovanski strokovnjaki, med njimi tudi Slovenec Vodopivec, ki je govoril v slovenščini. Simultanega prevajalca za slovenščino ni bilo in ko bi Vodopivec ne prinesel italijanskega prevoda že s seboj, bi se verjetno vse skupaj končalo z zadrego. Na ta dejstva pravzaprav malokdaj opozarjamo, tudi v našem dnevniku smo jim morda posvečali premalo prostora. Borimo se za svoje pravice, zahtevamo zaščito, pravico do uporabe svojega jezika v javnosti in seveda tudi v stikih z oblastmi. Prav gotovo bi bila stvar do neke mere rešena, ko bi imeli v vseh uradih med uslužbenci tudi predstavnike naše manjšine. Z njimi bi se lahko sporazumevali v svojem jeziku, vendar samo v tistem uradu, kjer bi se pač s takim človekom srečali. Dosledno izvajanje pravic do rabe jezika pa terja več kot to, terja nam reč možnost pogovora s katerimkoli uslužbencem oz. predstojnikom urada. To pa je možno doseči samo z uspešno prevajalsko službo. Tu pa začne vsa stvar temeljito šepati. Naj se še tako čudimo in nejeverno gledamo, dejstvo je, da v Trstu dobrih prevajalcev in tolmačev za slovenščino sploh nimamo, oz. bi jih lahko na prste ene roke šteli. Kadar pa trebujemo simultanega prevajalca za slovenski jezik, ne kaže drugega, kakor skok čez mejo, v Koper ali Ljubljano, kakor pač nanese, oz. kjer najdemo prostega tolmača. Vse to bi še nekako razumeli, saj dvojezičnost ali znanje obeh jezikov še ne zagotavlja dobre prevajalske službe. Manj razumljivo pa postane ob ugotovitvi, da imamo v Tr stu Višjo šolo modernih jezikov za tolmače in prevajalce. Ta šola je edina italijanska fakulteta te vrste. Iz nje so prišli najsposobnej ši italijanski prevajalci in tolmači, ki so spremljali ali še spremljajo italijanske visoke politične in gospodarske osebnosti na vseh mednarodnih obiskih in srečanjih. Absolventi te šole sedijo v prevajalskih kabinah v Ev ropskem parlamentu in Evropski gospodarski skupnosti, torej v Luksemburgu, Strassburgu in Bruslju. Šolo cenijo kot eno najboljših te vrste na svetu, saj je povezana še z desetimi najbolj prestižnimi svetovnimi prevajalskimi fakultetami v skupno organizacijo C1UTI (t.j. Mednarodna univerzitetna konferenca prevajal cev in tolmačev) in je bila l. 1961 celo ena od ustanovnih članic te konference. Med vsemi pa ima celo edina to prednost, da so mednarodne evropske organizacije sprejemale na delo diplomirance brez predhodnega preizkusnega izpita. Študentje imajo možnost obiskovati preda vanja v okviru izmenjav na vseh desetih fakultetah, ki so včlanjene v CIUT1, poleg tega pa se vršijo izmenjave študentov še z devetimi drugimi tujimi fakultetami za prevajalce, ki se jim je pravkar menda pridružila še fa kulteta iz Moskve v ZSSR. Začetki šole segajo v daljno leto 1953, ko je tedanji dekan Ekonomske fakultete zelo razgledan prof. Luzzato Fegiz ustanovil posebne univerzitetne tečaje za aktivno znanje tujih jezikov in prevajanje. Iz teh Se je l. 1962 raz vila šola za prevajalce in tolmače na konferencah, ki se je potem 6. marca 1978 z dekretom predsednika republike popolnoma osamosvojila. Danes deluje kot samostojna fa kulteta v okviru Tržaške univerze in ima celo popolno finančno avtonomijo. Diploma, oz. dok torat (laurea) je možen iz prevajalske ali tol-moške smeri. Toliko o zgodovini te pomembne tržaške fakultete, ki jo v tujini poznajo celo precej bolje od nas samih. Potreben pa je bil ta vmesni prikaz tudi zato, da bi bolje prišel do izraza absurd, da kljub taki didaktični strukturi v Trstu nimamo prevajalcev in tolmačev za slovenski jezik, šola pošilja v svet visoko kvalificirane prevajalce za francoski, angleški in nemški jezik z italijanščino kot osnovnim jezikom, seveda. Ima pa poleg tega še tečaje za španski, holandski, ruski, srbohrvaški in slovenski jezik, fakultativni tečaj za grščino. Govori se o ustanovitvi novih tečajev, pred vrati čakajo poleg grščine še portugalščina in arabščina - zaradi povpraševanja v svetu oz. EGS seveda. Slovenščina torej na šoli je. Zakaj ni prevajalcev? Verjetno zato, ker taka, kakršna je, ne ustreza in ne more ustrezati našim potrebam. šola ima namreč dva tipa tečajev oz. jezikov, »prve« in »druge« jezike, in prav tukaj je za nas spet diskriminacija. Za drugi jezik so zahteve manjše, za tolmače zadošča že pasivno znanje, saj prevajajo v šoli v kabini samo v italijanščino. Mi pa potrebujemo v obe smeri izšolane prevajalce in tolmače. Poleg tega pa so prav zaradi te diskriminacije vrata na to fakulteto za naše dijake največkrat zaprta. Zakaj? Šola ima zaenkrat sorazmerno majhno kapaciteto. Dokler ne bo adaptiran naš bivši Narodni dom v Ul. Filzi, ki je že last te fakultete (poklonila ji ga je deželna uprava), se število študentov nikakor ne bo moglo zvišati. Za sprejem je treba opraviti težak sprejemni izpit iz enega od treh glavnih jezikov, dokazati je treba namreč (s prevodom v obe smeri in sicer brez slovarja) aktivno in pasivno obvladanje tujega jezika: angleščine, nemščine ali francoščine. Prijav je vsaj osemkrat več kot sprejetih. Selekcija je zelo stroga, število je namreč omejeno. V tej težki konkurenci iz vse Italije imajo naši maturanti minimal ne možnosti. Pa še tisti, ki po srečnem naključju vendarle ostanejo na rešetu, se morajo z vso vnemo posvečali študiju nemščine in angleščine (pri francoščini jih ni) in jim za slovenščino ostane bore malo časa, pa še največkrat v težki konkurenci pri obeh glavnih jezikih odpovedo in se prepišejo na kako drugo fakulteto. Tako nam kljub vsemu pre štižu in svetovni slavi ta fakulteta v Trstu ne more dati nujno potrebnih prevajalcev in tol-, mačev. Pri vsej gospodarski krizi je položni naravnost tragikomičen. Kjer ni dela, čakalo dolge vrste z diplomami in doktorati v rokah, kjer je delo, ni pred vrati nikogar. Tržaška fakulteta za prevajalce in tolmače ima P°~ gled usmerjen visoko in daleč, potreb pre9 lastnim pragom pa ne vidi ali pa noče videti. In tam, visoko in daleč, kamor so $e pred nekaj leti odhajali sposobni tolmači, vrata zdaj zapirajo, samo za grščino, danščino, portugalščino, morda arabščino so perspektive še ugodne. Slovenščina ostaja kljub lema pastorka, čeprav ji z nekaj dobre volle lahko zagotovili uspešen razvoj. Toda študentje bi morali imeti možnost posvetiti vse svoj sile temu jeziku, sprejemni izpit bi moral biti iz slovenščine in italijanščine (v obe smer:i). Pravijo, da statut tega ne dopušča, toda na svetu ni nič tako trdnega, da bi ne bilo mogoče spremeniti. Saj tudi grščine, portugalse ne, danščine še ni, pa bi jih radi uvedli-Fakulteta obstaja že preko pet let, P°, vem statutu dela že peto leto, ali ni zdaj * čas oz. možnost spremembe tega statuta, če je, ali se šola ne zaveda in ne pozna tu krajevnih potreb? Ali ne ve, da smo Sloven tukaj doma in da nam ustava jamči P°Pol.g enakopravnost z državljani italijanskega 1 zika? Že zaradi preučevanja jezika sameg • bi se taka zdaj tudi znanstveno usmerjena stanova morala bolj zanimati za slovenski i zik, za znanstveno raziskovanje na podroJ kontrastivne gramatike- in teorije preval0 L med romanskimi in slovanskimi struktura • Okrepitev tečajev slovenščine bi lahko ° spodbudne rezultate v tej smeri, v praksi vrsto visokokvalitetnih prevajalcev in tol ^ čev tudi za slovenski jezik. Prav bi bilo, a začeli na fakulteti za prevajalce malo gt° razmišljati tudi o tem. Med preko 600 n° v,. kulteti vpisanimi študenti bi moralo bui volj mest tudi zh našo manjšino in V$e trebe, posebno še, ker okvirna struktur . obstaja in ker tudi tržaški gospodarski r kaže v to smer. ^ . j Ob zaslombi CGIL in kritikah CISL, UIL in PSI DANES V NAŠI POKRAJINI 4-URNA SPLOŠNA STAVKA . V okviru priprav na občni zbor srečanje med Kmečko zvezo in SSk Danes dopoldne bo na Tržaškem štiriurna splošna stavka, ki jo je oklical koordinacijski odbor tovarniških svetov, da bi tako potrdil nasprotovanje delavstva vladni protiinflacijski politiki. V tiskovnem sporočilu sindikata CGIL beremo, da se je opredelilo za stavko kljub trenjem znotraj sindikalne zveze veliko tudi delavcev in uradnikov, ki so včlanjeni v CISL in UIL, in da je na pripravljalnih skupščinah bilo nenavadno dosti javnih nameščencev, s katerimi doslej sindikat ni imel kdo ve kako lahkega odnosa. Organizatorji stavke so razdelili nič koliko letakov s pozivom k prekrižanju rok med brezposelne in študente višjih srednjih šol. 0 tem, kdo vse in kako bo stavkal, smo nadrobno pisali v nedeljo, sedaj naj pripomnimo le še, da bo o-sebje zavarovalnic ostalo križem rok zadnje 4 ure dopoldanske izmene, uslužbenci denarnih zavodov prvih ur in četrt vsake izmene, nameščenci poštne uprave pa poslednje 4 ure. Po sprevodu skozi mestno središče bo ob 10.45 na Trgu Goldoni sindikalno zborovanje, na katerem b°do spregovorili član šolskega sindikata Žarko Hrvatič (v slovenščini), predstavnik tovarniškega sveta Tržaškega arzenala - Sv. Marka Luciano Komel in pokrajinski tajnik CGIL Roberto Treu. Na shodu bo množična udeležba upokojencev sindikata CGIL. Pokrajinsko tajništvo CISL je vče-raj izdalo še eno tiskovno sporočilo, V katerem poziva svoje člane, aktiviste in sploh vse delovne ljudi, naj ne pristopijo k stavki, češ da je uperjena proti enotnosti delavskega pbanja. če bo CGIL nadaljeval po tej poti, je rečeno v sporočilu CISL, b° naš sindikat prisiljen proglasiti dokončno razbitje enotnosti zveze CG tp - CISL - UIL in izoblikovati na delovnih mestih lastne, ločene, avtonomne predstavniške organizme. Proti stavki je seveda tudi UIL. Pokrajinsko tajništvo PSI je prav tako v tiskovnem sporočilu ponovilo tezo, da protiinflacijski pakt ne bo P^lzadel delavcev; njegov namen je ^Ijučiti italijansko gospodarstvo v mednarodni postopek novega prepona, to je, z razvojem izvoza zajamči zagon proizvodnih naložb in pod-Preti zaposlenost. Sporočilo pripomi- nja, da imajo komunisti jasen cilj spraviti v težave prvo vlado, ki ji predseduje socialist. Oglasil se je tudi član deželnega vodstva PSI Arnaldo Pittoni, ki poudarja, da komunistična komponenta CGIL s tako imenovanimi spontanimi stavkami lahko nemoteno opravlja vlogo »transmisijskega jermena« v korist KPI. Pittoni označuje protivladno stavko kot škodljivo za demokracijo in italijanski gospodarski sistem. Sindikat uslužbencev sredstev množičnega obveščanja FILIS - CGIL je sporočil, da se je za stavko odločno opredelila tudi njegova komponenta znotraj tovarniškega sveta tržaškega italijanskega dnevnika »II Piccolo«: njeni člani rok sicer ne bodo prekrižali, ker hočejo javnosti zagotoviti rednost informiranja (kar je tudi v skladu z navodili CGIL), bodo pa oklicali skupščine na delovnih mestih. FILIS - CGIL naglaša, da pri tem tolmači stališče večine delovnih ljudi pri časopisu; ko bi se razmere še zaostrile, pa bodo tudi sami iz protesta stopili na ulico. V okviru priprav na bližnji občni zbor se je delegacija Kmečke zveze, ki jo je vodil predsednik Guštin in sestavljali še podpredsednika Debeliš in Orel, tajnik Bukavec in odbornik Starc, včeraj opoldne srečala z zastopniki SSk: s pokrajinskim tajnikom Harejem, deželnim svetovalcem Štoko in Tu om. Uvodoma je predsednik Guštin objasnil stališča o vlogi KZ v okviru slovenske narodnostne skupnosti. Pred vsem pa je podčrtal nujnost, kakor tudi drugi člani delegacije, da bi do podobnih sestankov prišlo pogosteje: narekuje jih predvsem sedanji položaj krajevnega kmetijstva, ki preživlja težke trenutke. KZ se zato obrača na stranke, deželo in krajevne u-prave, da bi se zanj konkretneje zav-zeie; ta njihova prizadevanja pa bi morala obroditi sprejetje izrednega načrta, s katerim bi treba zaščititi še razpoložljive površine in izkoristiti tiste, ki so še na razpolago, da bi se na njih razvile modernejše oblike kmetijske dejavnosti. Za dosego teh ciljev, je še podčrtal Guštin, so neobhodno potrebna finančna sredstva, razvojni načrti in stro- kovna pomoč s strani pristojnih oblasti, treba pa bo tudi premostiti nekatere skoraj zgodovinske diskriminacije do našega kmetijstva, kot so lahko na pr. problem poklicnega seznama kmetijskih podjetnikov in pa problem predstavništva slovenskih kmetov v raznih deželnih organizmih. Ob koncu je predsednik Guštin z odločnostjo podčrtal, da se v sedanjem trenutku postavlja resna hipoteka nad usodo našega teritorija: če ga bomo izkoristili, ga bomo tudi ohranili, v nasprotnem primeru pa ne. Kaj bi to pomenilo, je še dodal, ni treba posebej poudarjati. Kmetje ne zmorejo sami doseči tega cilja, zato prosijo za podporo vseh demokratičnih strank, da bi se stvari zasukale v drugačno smer. S svoje strani je deželni svetovalec SSk Štoka izrazil prepričanje, da se je treba resnično zamisliti ob ugotovitvah Kmečke zveze; obetajo se namreč slabši časi v gospodarskem sektorju, kar bo predvsem občutila mladina; vsekakor se je svetovalec Štoka zavzel za KZ kot slovensko organizacijo in dodal, da ji bo nudil svojo pomoč. Podpredsednik KZ Orel pa Nadaljuje se selitev iz Trsta na Kalinaro Nova bolnica postaja stvarnost Selitev nekaterih oddelkov iz splošne tržaške bolnišnice v novo in moderno banico na Ratinaci se nadaljuje s polno paro. V novi bolnišnici že deluje splošna oskrba ter laboratorij za klinične raziskave, tekom tega tedna pa bodo usposobili laboratorij za patologijo in hemostazo, ki deluje v okviru imunotransfuzijskega centra. Pred koncem tega tedna bodo tudi že usposobili da’ centra za intenzivno terapijo, kar je prvi korak pri ustvarjanju in izpopolnjevanju operacijske sobe, ki je v toki bolnišnici seveda nujno potrebna. Tudi nekateri drugi odseki se postopoma selijo na Ratinare. Tako bodo od sedaj naprej opravljali zunanje kardiološke in nevrološke preglede v novih prostorih, kar pomeni veliko razbremenitev za splošno tržaško bofnišnico. Tudi prvi inštitut, ki je začel delovati na Ratinaci, in sicer inštitut za radiodiagnostiko, nadaljuje s selitvijo, ki jo bo tudi v kratkem zaključil. Ortopedska klinika bo z 19. marcem omejila sprejeme v glavni bolnišnici, zato pa bodo že naslednjega dne u-sposobi’i ortopedski center na Kati-nari, 16. aprila pa bo začel delovati center za travmatologijo. Vodstvo Krajevne zdravstvene enote se še enkrat priporoča, naj posamezni oddelki glavne bolnišnice, posebno pa tisti, ki se pripravljajo na selitev, omejijo sprejeme v bolnišnico le na nujne primere, za to pa bo med drugim skrbel še dodatni zdravnik. • V torek, 20. t.m., bo na sedežu ISDEE na Korzu Italia 27 zasedanje o gospodarskih odnosih med Italijo in Madžarsko s sodelovanjem italijanskih in madžarskih strokovnjakov. Pojutrišnjem v Miljah posvet o premogu V petek bo v Miljah na pobudo župana Bordona javna razprava o vprašanju uresničitve premogovnega terminala v tržaški luki in termoelektar-ne na premog pri Orehu. Nanjo so bili povabljeni predstavniki ustanove za industrijsko cono EZIT, tržaške letoviščarske in turistične ustanove ter industrijcev pa še devinsko - nabre-žinski, zgoniški in repentabrski župan. Kot je znano, se je miljski župan postavil na stališče, da se premogovne problematike ne gre lotevati z vnaprej pripravljenimi težami in gledišči, ampak s temeljito analizo negativnih in pozitivnih plati, izdatkov in koristi, in da mora takšno preverjanje potekati na javen, prozq-ren način in v duhu demokratičnega soodločanja. • Po daljšem presledku se bo v ponedeljek, 19. marca, ob 18.30 spet sestal tržaški pokrajinski svet. je z žalostjo ugotavljal, da se naši ljudje ne znajo več kam obrniti, ker ne verjamejo več nikomur: prav zato, je dejal Orel, je potrebna večja zavzetost za reševanje vseh teh problemov. Tudi podpredsednik Debeliš je ugotavljal, da je paožaj v kmetijstvu na Tržaškem iz leta v leto slabši; o-benem je pristavil, da si KZ želi prijateljske odnose z vsemi, na žalost pa ima tudi nasprotnike. Izrazil pa je prepričanje, da se vsi problemi, ki so povezani s stanjem tukajšnjega kmetijstva ne bodo mogi reševati brez sodelovanja Kmečke zveze. Tudi Alojz Tul se je strinjal z ugotovitvami KZ in prisotne seznanil, da SSk pripravlja gospodarski dokument, ki bo seveda vseboval tudi kmetijsko problematiko: zato je pozval KZ, da bi mu tudi ona dala svoj doprinos. O dokumentu je spregovoril še pokrajinski tajnik Harej, ki je tudi podčrtal, da SSk podpira zahteve Kmečke zveze. Še nekaj prostih mest za jutrišnji izlet KZ v Verono Kmečka zveza obvešča, da je na razpolago še nekaj prostorov za enodnevni avtobusni izlet na kmetijski sejem v Verono, ki ga prireja jutri, 15. t.m. Obenem obvešča, da bo avtobus odpel jel iz Trsta, izpred sodne palače ob 6. uri. Na Opčinah (pred Prosvetnim domom) se bo ustavil ob 6.15, na Proseku (na »Kržadi«) ob 6.20, v Križu (pri »Vereni«) ob 6.30, v Sesljanu (na ' avtobusni postaji) pa ob 6.40. Zapustil nas je naš dragi Luigi (Alfonz) Ciacchi Pogreb bo jutri, 15. t.m., ob 11. uri iz mrtvašnice glavne bolnišnice na pokopališče pri Sv. Ani. Žalostno vest sporočajo: sinova Edi in Ladi, nevesti in vnučki Trst, 14. marca 1984 Pred vsedržavnim zborovanjem v Veroni Tržaška federacija PSI se pripravlja na kongres Še o brošuri o devinsko.nabrežinski obali »Ni šlo za diskriminacijo« na Slovence so pa pozabili Izvršni odbor tržaške federacije . “k ki se je sestal predvčerajšnjim, JG 'mel na dnevnem redu razpravo G Pripravah na deželni in vsedržavni kongres stranke, ki bo kot znano v začetku maja v Veroni. O pripravah na U dve pomembni zborovanji je Poročal tajnik Seghene, ki je tudi napovedal, da bodo v kratkem določi1 ^um pokrajinske predkongresne Na izvršnega odbora PSI je wkla beseda tudi o političnem polo-aju na krajevni ravni, poleg tega j 80 se domenili za izvedbo širše normativne akcije o pomenu ter o stvarnih učinkih nedavnega vlad-dekreta o ceni dela. Krajevni socialistični voditelji so tudi izra-*. veliko zadovoljstvo nad odločit-V1J0 občinskih svetovalcev Bassanija jn Frausinove, da pristopita k sve-tovalski skupini PSI. Berlini sprejel dijake zavoda Združenega sveta Pfedsednik republike Pertini je v Prejšnjih dneh sprejel na Kvirinalu v^° skupino dijakov devinskega za-°da Združenega sveta, ki sta jih Premijala predsednik posl. Belci in vnatelj Suttcliffe. Na srečanju, ki je potekalo v zelo prisrčnem vzdušju, je Pertini izrekel priznanje devinskemu zavodu za pomembno vlogo, ki jo odigrava na kulturnem in pedago-škem področju. Dijake zavoda je na posebni avdienci sprejel tudi papež Janez Pavel II. Pobude za mir tudi na univerzi Univerzitetni odbor za mir prireja v tem tednu več pobud, ki se včlanjujejo v splošnejše gibanje proti namestitvi jedrskih raket na Siciliji in sploh proti svetovnemu jedrskemu o-boroževanju. Tako bo danes v konferenčni dvorani botaniškega inštituta ob 15.30 predavanje na temo: »Jedrsko orožje«. Govoril bo prof. Carlo Schaerf z rimske univerze. Jutri bo v predavalnici »Z« na pravni fakulteti ob 17.30 okrogla miza o zakonu 180, pri kateri bodo sodelovali tržaški psihiatri. V petek, 16. t.m., pa bo v glavni veži tržaške univerze od 9.30 do 12.30 odprto volišče za samoupravni referendum o razorožitvi. Prav tam bo istočasno na ogled tudi razstava o posledicah atomskega bombardiranja Hirošime in Nagasakija. • Drevi bo v gledališču »Cristallo« s samostojnim koncertom nastopil znani italijanski kantavtor Bruno Lauzi. Koncert, ki se bo pričel ob 20.30, bo Lauzi ponovil še jutri ob isti uri. Pred kratkim smo v našem dnevniku objavili vest, da je krajevna turistična ustanova izdala informativno brošuro o sesljanski in devinski obali v nemškem, angleškem in seveda italijanskem jeziku, medtem ko je na slovenščino »pozabila«. Napisali smo tudi, da v tej publikaciji ni bila niti ekrat omenjena sovenska prisotnost v teh krajih. Tržaška turistična ustanova je na naše pisanje včeraj odgovorila preko tiskovne agencije ANSA z opravičilom, da je šlo v tem primeru za ponatis starih brošur (brez slovenščine) in da so itak na razpolago v vseh njenih poslovalnicah podobne publikacije v hrvaškem in slovenskem jeziku. Vsekakor ni 5 o za poskus diskriminacije, pravijo tržaški turistični delavci, ki pa so resnici na ljubo spregledali naše (najvažnejše) vprašanje, zakaj so v stari in novi brošuri zamolčali o slovenski prisotnosti v devinsko - nabrežinski občini. Danes razsodba na procesu o mamilih Danes bi se moral na tržaškem sodišču zaključiti proces proti 38 osebam, ki so obtožene razpečevanja mamil. Predvidevajo, da bo razsodba dokaj stroga. Pretekli ponedeljek je namreč javni tožilec dr. Staffa za- hteval skupno 172 let zapornih in 500 milijonov lir denarnih kazni. Zdi se, da je preiskovalcem tokrat uspelo razkrinkati celotno mrežo zlikovcev, ki So razpečevali hašiš in kokain v naših krajih. Odkrili so, da je njihova organizacija segala v Milan in Vogherò. Največ dokaznega materiala prihaja prav iz neke banke v Vogherà, ki so se je obtoženci posluževali. Komu koristi? Mejni prehod na škofijah včeraj ob 15.15. Vrsta je dolga, vedno daljša, očitno se nekaj zatika. Potem se zatakne tudi v obratno smer iz Jugoslavije v Italijo. Miličnik je osoren, grob: »Marš nazaj, v Italijo dokler nimate nalepke T.« Bo že res, da so morda takšni mednarodni predpisi, je pa tudi res, da želimo na meji dostojen, spoštljiv odnos in predvsem ne vemo, zakaj je treba ustvarjati zmedo, dolge vrste, imeti škodoželjne muzajoče se obraze in še zlasti ponovno dolgo kolono tržaških vozil, ki se z bloka vračajo nazaj v Trst? Komu to koristi, ima sploh to kak smisel? B. S. Pridržana prognoza za neprevidnega vespista Včeraj nekaj po 16. uri se je pri Bošketu pripetila prometna nesreča, v kateri je bdi hudo ranjen 43-letni Severino Lettig iz Ul. di Melara 10/5. Lettiga so namreč kmalu nato sprejeli na oddelku za nujne posege tržaške glavne bolnišnice s pridržano prognozo. Zdi se, da je nesrečo povzročil sam Lettig. S svojo vespo 150 je namreč privozil na Ul. Pindemonte, ne da bi spoštoval stopa, in trčil v renault 4, ki ga ,ie upravljal 41-letm Tržačan Sergio Debemardi. Dne 13. t.m. nas je prera-* no zapustila naša draga Erminia Zupi roj. Trovato Pogreb bo jutri, 15. t.m., ob 13. uri iz mrtvašnice glavne bolnišnice v Ricmanje. Posebna zahvala zdravstvenemu in pomožnemu osebju nevrokirurškega oddelka. Žalostno vest sporočajo: mož, sin, hči, starši, brat, sestra, svaka, svakinji, ter drugo sorodstvo. Trst, 14. marca 1984 (Pogrebno podjetje Ul. Zonta) 14. 3. 1982 14, 3. 1984 Dve leti sta minili, odkar nas je zapustil naš nepozabni Ludvik Levak Z ljubeznijo in hvaležnostjo se ga spominjajo žena Pavla, hči Ksenija in zet Gojko ZAHVALA Iskreno se zahvaljujemo vsem, ki so na katerikoli način počastili spomin našega dragega očeta, nonota in brata Avgusta Vidaua Posebna zahvala dr. Jevnikarju in dr. Miliču, župnikom Viljemu Žerjalu, dr. Jožetu Prešernu in g. Francu Pohajaču. SVOJCI Bane, Trebče, Melbourne, Trst, Piran, 14. marca 1984 PD Kolonkovec izreka svojemu članu Ladi ju iskreno sožalje ob izgubi dragega očeta. Tatovi skozi strop v zlatarno Včeraj net«. ki Prišlo __ ko je ofo 15.30 prišla odpret trgovino. Pda ve p U,ljin'e predrt in da so izložbe prazne. Nemudoma je n '° celoletna naročnina znašala 120.000 lir + 500 lir kolka. Vsem naročnikom bomo še naprej nudili brezplačno MALE OGLA=c In ČESTITKE. avtomobil in človek Vozili smo bralce Primorskega dnevnika radiotelevizija ITALIJANSKA TELEVIZIJA IIAIIIO Posebnež v Citroenovem slogu Citroeni od nekdaj veljajo za avtomobile prav posebne vrste in pri njih ni srednje poti: ali so vam všeč, ali pa so vam zoprni. To velja že od spačka in žabe naprej in BX v tem prav gotovo ni nobena izjema. Prevzeli smo ga v Milanu in prevozili tistih 400 kilometrov do Trsta kar se da udobno, kot se pač spodobi za francoski avto, k temu pa primo-rejo dobro oblikovani in mehki sedeži ter hidropnevmatsko vzmetenje, sad dolgoletnih izkušenj. Vozilo sodi med serijo GS in serijo CX. Po merah je najbrž bližje geesu (saj je le dva centimetra daljše), po udobju in zmogljivostih pa je prej podobno ceiksu. Od starejšega in večjega modela pa je podedoval tudi nekatere napake. Govorimo predvsem o zavorah, ki so sicer zanesljive, vendar imate pri BX na voljo le dve mož nosti: ali trdo stopite na pedal in avto praktično blokirate, z vsemi posledicami, ali pa bolj nežno pritisnete na pedal, kar pa ne bo imelo velikega učinka in bo še kar jalovo dejanje. To je obenem tudi največja napaka, ki mu jo lahko očitamo. Drugo je vse nebistveno, čeprav bi se lahko v Franciji naučili oblikovati nekoliko lepše in okusneje plastiko, ki je je v beiksu na pretek ter povzroča stalno cviljenje, ki se oglaša iz vseh možnih kotov vozila. Vozili smo najmočnejšo in najpopolnejšo različico, tisto, ki se ponaša s siglo 16 TRS, kar pomeni, da jo po ganja 1600 kubični motor (90 KM pri 6.000 vrtljajih in 13 kpm pri 3.500 vrtljajih) ter s kopico opreme, ki jo pri drugih modelih dobite le za doplačilo. Volan ima, kot je že navada pri citroenih eno samo prečko, ob njem pa so vsa potrebna stikala, tako da vozniku sploh ni treba odmakniti rok od njega, razen za nastavljanje ogrevanja. Nikakor pa ni rečeno, da boste pri prvem poskusu dobili pravo stikalo. Tako smo večkrat sprožili brisalce, ko smo hoteli zatrobiti ah pa smo prižgali luči, ko smo hoteli sprožiti brisalce. In vendar je vožnja z BX v vseh okoliščinah tako rekoč neproblematična in udobna pa tudi varčna. Točnih podatkov sicer nimamo, vendar BX le s težavo porabi več kot 10 litrov za 100 km. IVAN FISCHER ti in morje Medtem ko v Italiji nimajo kupcev Francija prava domovina malih kajutnih jadrnic V nizu člankov smo vam do sedaj Predstavili nekaj najbolj razširjenih modelov malih kajutnih jadrnic od 5,50 metra do 6 metrov dolžine, ki spadajo v tako imenovani ljudski raz-^ed in so najidealnejše za vsakogar, ki se prvič poda na morje. Seveda Je na italijanskem tržišču še mnogo drugih modelov, v glavnem pa so skoraj vsi iz uvoza. Kajutne jadrnice do 6 metrov dolžine nimajo namreč v Italiji kupcev, zato se le redki obrati spuščajo v tako naložbo. Prav zato Je skrajno tvegano kupovati šestme-trsko jadrnico italijanskega izvora, ki Jo ni zgradil kak priznani obrat, frditev o izredni kakovosti obrtniške 'zdelave drži namreč le za les, pri sodobnih poliesterskih masah ojače-nih s steklenimi' vlakni pa je lahko obrtniška izdelava skrajno nevarna, ria oko je lahko »obrtniška« jadrnica eelo lepša in boljša od »industrijske«, a netočno poznavanje tehnologije in Napletenega procesa polimeri zarije •aliko poskrbita za kasnejša neljuba Presenečenja. . Nič čudnega torej, da se tisti redki •talijanski ljubitelji majhnih kajutnih Jadrnic odločajo predvsem za francese modele in za tiste redke italijanske, ki so z dolgo plovbo dokazali svojo kakovost. Izbira francoskih jadrnic je povsem logična. Francozi ni s° rtič bolj petični od svojih bratran-dj-'v južno od Alp, a so v morje zaobljeni kljub tanjkim denarnicam. , b gospodski proizvodnji velikih pohvalnih jadrnic izdelujejo francoski dbrati tudi majhne kajutne jadrnice a navadne državljane, ki jih ni mam, da se z njimi podajajo tudi im- f^a'jša križarjenja. Navsezadnje ma 6-metraka kajutna jadrnica le n?, .manj prostora od 7 in osem ntrskih jadrnic, ki morajo precej Prostora žrtvovati notranjemu moto- rju, tankom za gorivo in drugim pritiklinam. Tudi vse dosedanje izkušnje potrju jejo prepričanje, da so celo v nemogočih vremenskih razmerah manjše jadrnice bolj varne od večjih, saj so nepotopljive, sili morja in vetra pa nè nudijo nobenega upora, da bi lahko prišlo do tragičnih lomov struktur. Nič čudnega torej, da bomo tudi vzdolž jugoslovanske obale srečevali francoske turiste, ki se s svojimi za naše pojme pravimi orehovimi lupinami podajajo na otoke daleč od kopnega. Udobja imajo na svojih jadrnicah bore malo, a to jim je malo mar, saj se poleti predvsem kopamo in sončimo, relacije med enim in drugim pristanom so kratke, s takimi jadrnicami pa se lahko zavlečemo v vsako varno luknjo tik ribiških čolnov, kamor si jahte ne upajo zaradi prevelikih ugrezov. Po vsem tem ne bi bilo odveč, da navedemo nekaj najbolj priznanih modelov teh jadrnic, ne da bi se spuščali v podrobnosti, o katerih bomo lahko spregovorili kdaj drugič. Kdo ni že slišal govoriti o obratu Jean-neau, ki poleg večjih jadrnic izdeluje tudi tri manjše kajutne jadrnice mi-krosail, baia in flirt. Manj znan je obrat Jullie, saj se je specializiral izključno za »proletarske« jadrnice, njegov micro challenger in horizont Challenger sta res precej neobičajni jadrnici in morda preveč špartansko urejeni, a zato nič manj varni od drugih dražjih, ki jim predvsem pritikline višajo ceno. Prav tako zanimiva kljub svojemu staremu konceptu je jadrnica etap 20 obrata Etap Yachtin. To bi bilo v bistvu vse, kljub temu, da je francoska proizvodnja številčnejša, a tudi uvozniki nimajo interesa uvažati jadrnic, ki le s težavo najdejo kupca. Prvi kanal 10.00 - 11.45 Televideo - pagine dimostrative 12.00 Dnevnik - Kratke vesti 12.05 Pronto. . . Raffaella? - opoldanski spektakel 13.25 Vremenske razmere 13.30 Dnevnik 1 14.00 Pronto. . . Raffaella? - zadnji poziv 14.05 II mondo di Quark Nel cosmo alla ricerca della vita - 3. nadaljevanje 15.00 S. Benedetto del Tronto - kolesarstvo 16.00 Cartoni magici 16.50 Danes v parlamentu 17.00 Dnevnik 1 - Kratke vesti 17.05 Forte fortissimo TV top 18.00 Nord chiama Sud - Sud chiama Nord 18.30 Per favore non mangiate le margherite - TV film 19.00 Ifea'ia sera 19.40 Almanah jutrišnjega dne in Vremenske razmere 20.00 Dnevnik 1 20.30 Test - Igra za spoznavanje 22.00 Dnevnik 1 22.10 Srečanje s kinematografijo 22.15 Športna sreda Ob koncu Dnevnik in vremenske razmere Drugi kanal 10.00 11.45 Televideo 12.00 Che fai, mangi? 13.00 Dnevnik 2 ob 13. uri 13.30 La Duchessa di Duke Street Ljubljana 8.50, 10.35 TV v šoli 18.00 Poroči'a 18.05 Ciciban, dober dan 18.25 Pomurski obzornik 18.40 Mozaik kratkega filma 19.10 Risanka 19.24 TV in radio nocoj 19.26 Zrno do zrna 19.30 Dnevnik I. 19.55 Vreme 20.00 Filmska delavnica 22.15 Majhne skrivnosti velikih kuharskih mojstrov 22.20 Dnevnik II. Zagreb 17.30 Videostrani 17.40 Poroči’a 17.45 Beli kamen - nadaljevanka 18.15 TV koledar 18.25 Kronika občine Karlovac 18.45 Narodna glasba 19.30 TV dnevnik 20.00 Obarvana svetloba 22.45 Dnevnik CANALE 5 8.30 Buongiorno Italia 9.00 Uria vita da vivere - nadalj. 10.00 n sindacato delle famig ie 10.30 Alice TV film ■11.00 Rubrike 11.40 Help - glasbena igra 12.15 Bis - vodi Mike Bongiorno 12.45 II pranzo è servito - nagradna igra 13.25 Sentieri - nadaljevanka 14.25 General hospital - TV firn 15 25 Una viba da vivere - nadalj. 16.50 Mazza rd - TV film 18.00 L’albero delle mele - TV film 18.30 Popcorn - glasbeni spektakel 19.00 I Jefferson TV film 19.30 Zig, ’Zag - kviz 20.25 II signor Robinson - Film 22.25 Kojak TV film 23.25 Canale 5 News 00.25 II sergente Burnì - film avantura - Igra Burt Lancaster RETEQUATTRO 8.30 Risanke 9.00 Operazione sottoveste - TV film 9.30 Oasa dolce casa - TV film 10.00 Chico - TV film 10.30 Fantasi'andia - TV film 11.30 I giorni di Brian - TV film 12.30 M’ama non m’ama - ponovitev 13.30 Maria, Maria - TV film 14.00 Magia - TV film 14.50 Aprile a Parigi - filmska komedija 17.20 Master, i dominatori dell'universo - risanke 17.50 La famiglia Bradford - TV film 18.50 Marron Glacé - TV film 19.30 M’ama non m’ama - nagradna igra , 20.25 Bronx, 41 distretto perizia - film 22.30 Speciale Retequattro 23.30 Šport 00.30 Film ITALIA 1 8.30 Arrivano le spose - TV film 9.30 II suo nome è donna Rosa - film 11.30 Phyllis - TV film 12.00 Gli eroi di Hogan - TV film 12.30 Strega per amore - TV Film 13.00 Bim, bum, barn Mimi e » nazionale della pallavolo i Risanke 14.00 Operazione ladro - TV film 14.20 Tandem. . . in partenza - vesti, radovednosti 14.30 Dnevnik 2 - Kratke vesti 14.35 16.30 Tandem 16.30 Šola in vzgoja - Materiali didat tici 17.00 18.15 Vediamoci sul due: Knjižne, gledališke in druge novosti ' 17.35 Iz parlamenta 18.15 Odprti prostor 18.30 Športni dnevnik 18.40 TV film iz serije Cuore e batticuore 19.45 Dnevnik 2 20.30 Colombo - TV film 22.05 Dnevnik 2 - večerne vesti 22.15 Prob'emi današnjega časa 23.05 Posvečeno baletu 23.40 Dnevnik 2 - zadnje vesti Tretji kanal 10.00 - 11.45 Televideo 16.00 šola in vzgoja 16.30 Ritratti di filosofi del Novecento 17.00 Le mie prigioni - nadaljevanka 18.05 Sto mest Italije - Padova 18.25 L’orecchiocchio - glasbena oddaja 19.00 Dnevnik 3 19.35 Neposredno iz Milana - Moda v Italiji 20.05 šola in vzgoja - Arlecchino, 1. del 20.30 I soliti ignoti - film Igrata : Vittorio Gassman, Marcello Mastroiani 22.10 Delta serie - Il cervello umano 23.00 Dnevnik 3 Koper 14.00 in 16.30 Odprta meja Danes imamo v Odprti meji tudi naslednje vesti : TRST — Deželni svet o gospodarstvu TRST — Predstavitev »Primorske poje« DOBERDOB — Kulturno društvo »Jezero« RICMANJE — Začel se je 3. ricmanj-ski teden NABREŽINA — »Ognjišče je zaživelo« TRST —- Razstava Eura Sponde v galeriji Cartesius 17.00 TV D novice 17.05 TV šola 17.30 Maščevanje - film 19.30 TV D vse danes 20.00 Kulturna panorama 20.30 Ryan serijski film 21.20 Turistični vodič 21.30 TV D nocoj 21.40 Glasbena oddaja 22.10 Dokumentarna oddaja 15.00 Harry ’O - TV film 16.00 Bim, bum, barn Risanke 17.00 Vita da strega - TV film 17.40 Una famiglia americana - TV film 18 40 L’uomo da sei milioni di dollari, TV film 19.50 I Puffi - risanke 20.25 OK II prezzo è giusto - spektakel - Gigi Sabani 22.30 Quando le donne persero la coda komedija 00.30 I due mafiosi - film TELEPADOVA 10.00 Peyton Place - TV film 12.00 Movirion - TV film 13.00 Risanke 14.00 Peyton Place - TV film 15.00 The 7th Avenue - TV film 16.00 TV film 17.00 Risanke 19.00 L’incredibii'e Hulk - TV film 20.00 Risanke 20.20 Falcon Cresi - TV film 22.30 Agente Pepper - TV film 23.30 Barbary Coast - TV film TRIVENETA 9.30 La baia di Ritter - TV film 10.00 Monitor 12 40 Una coppia quasi normale -TV film 13.30 Risanke 14.30 Le armi e l’uomo - film 16.00 Filmski program 16.30 TV film 17.30 Risanke 18.30 Ispettore Buey - TV film 19.30 Harry’O - TV film 20.30 Duello di aquile - film 22.00 II soffio del diavolo - TV film 22.30 Asta delle vanità TELEFRIULI 14.00 Anche i ricchi piangono - TV firn 15.00 Fahrenheit 451 - fi"m 17.00 Space games 18.00 Risanke 18.30 L’ora di Hitchcock - TV film 19.00 Dnevnik 19.30 Anche i ricchi piangono - TV film 20.25 Film 22.15 Detective anni ’30 - TV film 23.30 Da quando sei mia - filmska komedija RADIO TRST A 7.00, 13.00, 19.00 Radijski dnevnik; 8.00, 10.00, 14.00, 17.00 Poročila; 7.20 Dobro jutro po naše; 7.40 Pravljica; 8.10 Almanah : Od Milj do Devina ; 8.40 Glasbena matineja ; 10.10 S koncertnega in opernega repertoarja; 11.00 - 11.15 Oddaja za 1. stopnjo osnovne šole; 11.30 - 13.00 Opoldanski zbornik: Literarni listi; 12.00 Iz noči življenje se poraja, Glasbeni potpuri ; 13.20 - 17.00 Radijsko popoldne: Prvo srečanje oktetov Primorske v Ricmanjih 5. februarja letos; 14.10 Roman v nadaljevanjih : Ivo Vojnovič: »Ekvinokcij«; 14.35 Country Club; 15.00 Diskorama; 16.00 »Majhna sem bila. . .«; 16.30 Tja in nazaj; 17.10 Mi in glasba ; 18.00 Grmade po gorah gore; 18.30 Glasbene podobe: Jam Session. RADIO KOPER (Slovenski program) 6.00 Otvoritev - glasba za dobro jutro; Jutranji koledar; 6.15 Vremenska napoved. Cestne razmere, EP, Objave; 6.45 Prometni servis. Napoved radijskega in TV sporeda; 7.00 Zaključek ; 13.00 Otvoritev - Danes na valu Radia Koper, Glasba, napoved oddaj, reportaže. Koledar dogodkov; 13.35 Objave, kinospored, EP; 13.45 Koncert glasbene mladine; 14.00 Oddaja brez naslova ; 14.35 Objave; 14.40 Zanimivosti, reportaže; Ob 14.30 vam bomo predstavili dramsko skupino krožka skupnosti Italijanov v Izoli, ob 17.00 pa bo na programu oddaja Mladim poslušalcem, v kateri bomo govorili o poto vanju kurirčkove pošte in o uspeli akciji novogoriških učencev, ki so zbirali knjige za beneške vrstnike. 15.00 Glasbeni kiosk ; 15.15 EP; 15.30 Dogodki in odmevi; 16.00 Glasba po željah; 16.30 Primorski dnevnik; 16.45 Objave, EP; 17.00 Pogovor o. . .; 17.33 Iz zborovske zakladnice; 18.00 Zaključek. RADIO KOPER (Italijanski program) 7.15, 12.30, 15.30, 17.30 Radijski dnevnik; 6.15, 8.30, 9.30, 10.30, 13.30, 14.30, 16.30 Poročila ; 6.00 Jutro ob glasbi ; 7.00 Jutranji glasbeni spored; 9.00 Štiri četrtine; 9.32 Cucianovi dopisniki; 10.10 Otroci pojejo; 10.35 Vrtiljak; 11.00 Kirn, svet mladih; 11.30 Na prvi strani; 12.00 Glasba po željah; 14.00 Glasbeno popol dne; 14.00 Beseda in glasba; 14.32 Classifica 45 giri; 15.00 Brez meja; 16.00 Kino danes; 16.15 Edig Galletti; 16.32 Time music; 18.00 Zaključek sporeda. RADIO 1 7.00, 8.00, 10.00, 11.00, 12.00, 13.00, 15.00, 17.00, 19.00 Poročila; 6.00 - 9.00 Jutranja oddaja; 9.00 Radio tudi mi; 10.30 Pesem skozi čas; 11.00 Odprti prostor; 11.10 Io Claudio -radijska priredba; 11.30 Top story -lahka glasba ; 12.03 Via Asiago tenda; 13.20 Karavana; 15.03 Radio uno za vsakogar ; 16.00 Aktualnosti ; 18.00 Objektiv Evropa; 18.30 Nove plošče - glasbena oddaja; 20.00 Gledališče; 21.32 Nočna glasba ; 22.50 Danes v parlamentu; 23.05 Telefonski poziv. LJUBLJANA 6.00, 6.30, 8.00, 9.00, 10.00, 11.00, 12.00, 14.00 Poročila; 6.45 Prometne informacije; 6.50 Dobro jutro, otroci; 7.00 Druga jutranja kronika; 7.35 Prometne informacije; 7.50 Iz naših sporedov;8.05 Pisan svet pravljic in zgodb; 8.30 Govorimo makedonsko in srbohrvaško; 9.05 Glasbena matineja; 10.05 Rezervirano za. . .; 10.40 Lokalne radijske postaje se vključu jejo; 11.05 Ali poznate; 11.35 S pesmijo po Jugoslaviji; 12.00 Na današnji dan; 12.10' Veliki zabavni or kestri; 12.30 Kmetijski nasveti; 12.40 Ob izvirih ljudske glasbene kulture; 13.00 Danes do 13.00, Iz naših kra- jev, Iz naših sporedov; 13.20 Osmrtnice, obvestila in zabavna glasba ; 13.30 Od melodije do melodije; 14.05 Razmišljamo, ugotavljamo; 14.25 Naši poslušalci čestitajo in pozdravljajo; 15.30 Radio danes, radio jutri; 15.10 Obvestila in zabavna glasba; 15.25 Minute za EP; 15.30 Dogodki in odmevi ; 15.55 Obvestila in zabavna glasba ; 16.00 Vrtiljak; 17.00 Studio ob 17.00; 18.00 Zborovska glasba v prostoru in času; 18.30 S knjižnega trga; 18.55 Minute za EP; 19.00 Radijski dnevnik ; 19.25 Obvestila in zabavna glasba; 19.35 Lahko noč, otroci; 19.45 Minute z ansam blom Vilija Petriča; 20.00 Simfoniki RTV Ljubljana v gosteh pri Glasbeni matici, v Trstu ; 22.00 Našim rojakom po svetu; 22.15 Informativna oddaja v nemščini in angleščini; 22.25 Iz naših sporedov; 22.30 Zimzelene melodije; 23.05 Literarni nokturno: Aleksander Tišma: Kar ni vedel nihče; 23.15 Jazz za vse; 00.05 - 4.30 Nočni program. JUGOSLOVANSKA TELEVIZIJA ZASEBNE POSTAJE Občinski svet v Števerjanu Glasovanje o proračunu potrdilo da se kriza v bistvu nadaljuje Potek ponedeljkove seje občinskega sveta v Števerjanu in še zlasti izid glasovanja o letošnjem proračunu potrjuje, da se upravna kriza v bistvu nadaljuje in da je spor v vrstah večinske stranke globlji, kakor je izgledalo. Polovica svetovalcev te stranke se je namreč ob glasovanju o letošnjem finančnem načrtu vzdržala. Dokument pa je bil kljub temu sprejet z devetimi glasovi, to je z glasovi drugih šestih svetovalcev večine in tremi glasovi manjšine. Šte-verjanska občina bo letos upravljala 817 milijonov lir sredstev, od tega bo šlo kar 414 milijonov lir za tekoče stroške (samo za osebje 200 milijonov lir). Posegi na področju javnih del so letos omejeni na 176 milijonov lir, od tega 150 milijonov lir za dograditev vodovodnega omrežja, 25 milijonov lir za urejevanje cest, milijon lir za dokončanje del na pokopališču v Števerjanu. Posebej velja poudariti, da so letos prvič v proračunu predvideli postavko (pet milijonov lir) za prispevke kulturnim in športnim društvom. Sejo je vodil župan Stanislav Klanjšček, trajala pa je več kakor tri ure, kar je že izjema v delovanju števe-rjanskega občinskega sveta. Razloge je iskati v dokaj zajetnem dnevnem redu (20 točk), saj se je občinski svet sestal v zadnjih treh mesecih le enkrat in še takrat razpravljal o županovi ostavki, oziroma o ponovni iz- volitvi, pa tudi v dokaj obširni (kar je tudi izjema, kakor so priznali sami diskutanti)' razpravi o proračunu. Škoda le, da je razprava potekala v precej mučnem ozračju. Poznalo se je namreč, da župan Klanjšček ni sodeloval pri sestavi osnutka, kar je na seji tudi povedal, odbornik Terpin pa, ki je menda pri sestavi finančnega načrta imel glavno besedo, je na seji izjavil, da ne namerava sodelovati pri pojasnjevanju, ker da nima zato poveritve. Predlagal pa je, naj bi občina poskrbela za popravilo spomenika na glavnem trgu. Ob koncu razprave v kateri je v glavnem sodeloval le svetovalec Hadrijan Corsi je bilo spet precej besedi o znani aferi, ki je povzročila krizo pri upravi občine in nato razcep v vrstah večine. Corsi je dejal, da je finančni načrt, tako kot je bil predložen, izredno nejasen in da se bo zato on kot predstavnik SSk pri glasovanju vzdržal. Povabil je somišljenike, ki se tako kakor on čutijo predstavniki SSk, da storijo isto. Corsi je v svojem zaključnem posegu predlagal odboru, naj bi pri uresničevanju finančnega načrta upoštevali tudi nekatera nujna vprašanja. Na kratko mu je odgovoril župan Klanjšček, ki je dejal, da nima smisla razpravljati, kdo je in kdo ni član in predstavnik Slovenske skupnosti. »Od stranke še nisem dobil no- benega obvestila, da nisem več član. Zato se še zmeraj smatram za predstavnika SSk.« V razpravo je pred glasovanjem posegél tudi predstavnik liste občinske enotnosti Ivan Mikluš in zavrnil očitke predstavnika Corsila, češ da so iz posebnih interesov volili Klanjščka. »Župana smo podprli, ker smo zanj glasovali že na za četku mandata.« Sledilo je glasovanje, finančni načrt je bil sprejet z devetimi glasovi, ob vzdržan ju šestih. Občinski svet je na ponedeljkovi seji odobril še vrsto sklepov v glavnem formalnega značaja, ob koncu pa so svetovalci manjšine predložili pismeno vprašanje v zvezi z zavrnitvijo prošnje za postavitev spominskega obeležja na pokopališču na Jaz binati, dvema padlima partizanskima borcema. V dokumentu predstavniki liste Občinske enotnosti izražajo za čudenje nad odgovorom, ki ga je dala občinska uprava in zahtevajo, da občina vzame prošnjo ponovno v pretres. »Zdi se nam čudno, da je odbornik Ciril Terpin na današnji seji, še pred pričetkom razprave o proračunu predlagal popravilo partizanskega spomenika na glavnem trgu, po drugi strani pa zavrnil, na tak način, prošnjo krajevne sekcije VZPI-ANPI,« je v obrazložitvi interpelacije povedal predlagatelj, Ivan Mikluš. Župan je dejal, da bodo vprašanje preučili in obljubil pismen odgovor. V tovarniškem svetu ladjedelnice ni prišlo do razbitja enotnosti V tovarniškem svetu ladjedelnice v Tržiču so ohranili enotnost. Tako izhaja iz skupnega dokumenta, ki so ga objavili včeraj in v katerem zavzemajo stališča, ki so prišla na dan na številnih skupščinah, ki so se zvrstite med petkom in ponedeljkom (vseh je bilo 19) in nekateri so razpravljali o ključnih vprašanjih sindikalnega gi- Samo upravni referendum v Doberdobu Tudi doberdobska občinska u-prava se je zavzela za samoupravni referendum, ki ga je razpisal vsedržavni enotni odbor za mir. Doberdobski občani se bodo lahko izrekli proti postavitvi jedrskih raket v Comisu na Siciliji in pa o potrebi, naj parlament razpiše glede tega vprašanja ustavni referendum, danes in jutri v sejni dvorani občinskega sveta z urnikom od 10. do 12. ure in popoldne od 17. do 21. banja v Italiji, to je o vladnem dekretu o ceni dela, oziroma uravnavanja družinske doklade ter o sodelovanju na vsedržavni protestni manifestaciji 24. t.m. v Rimu. Tovarniški svet se formalno ne pridružuje omenjeni manifestaciji, pač pa vsakomur prepušča, da se po lastni presoji shoda udeleži ali ne. Na skupščinah, tako je navedeno v dokumentu, je prišla na dan zahteva po umiku vladnega dekreta oziroma zahteva, da se sklep formalno in vsebinsko spremeni. Delavci so tudi sestavili lestvico ciljev, v katere mora biti usmerjeno prizadevanje sindikalnih organizacij : nadaljevanje boja za delovna mesta, prizadevanje za čimprejšnjo uspešno premostitev sedanje globoke krize v sindikalnem gibanju, večja stopnja demokracije v odnosih med bazo in vodilnimi strukturami sindikata. Sporočilo tajništva Sindikata slov. šole S prihodnjim šolskim letom bo na oddelku Pedagoške akademije v Novi Gorici stekel dveletni tečaj, po sebej prilagojen našim učiteljicam in učiteljem in tudi tistim, ki se zanimajo in ki se želijo izpopolniti v slovenskem jeziku, v pedagogiki in psihologiji. Glede urnika — sporoča sindikat slovenske šole — se bodo udeleženci sami domenil) z organizatorji tečaja. Vsekakor bo v popoldanskih urah, tako da ga bodo lahko obiskovali tudi že zaposleni šolniki in drugi zainteresirani. Obsegal bo predvidoma 90 dni v letu. Spričo koristnosti pobude, minimalne geografske razdalje in možnosti domene pri določitvi urnika, pa tudi predmetnika, sindikat priporoča polnoštevilno udeležbo. Tečajniki bodo ob koncu opravili skušnjo in nato prejeli izpričevalo. Kdor je zainteresiran, naj se prijavi odboru sindikata. Ciklus predavanj o kartografiji Združenje profesorjev zemljepisa prireja, v sodelovanju z goriško pokrajinsko upravo, ciklus strokovnih predavanj s področja kartografije. Ciklus bo vodila prof. Loredana De-vetag, predavanja pa bodo v prostorih pokrajinskega muzeja na Kornu. Napovedanih je osem predavanj, ki se bodo zvrstila od 22. marca do 16. aprila, ko se bo ciklus zaključil s strokovnim simpozijem. Na splošno željo jo bodo ponovile jutri Izvirna prireditev žensk iz Sovodenj navdušila Od valčka do aerobike, v plesnem koraku. Tako bi lahko poimenovali posrečeno prireditev, ki so jo v soboto pripravile sovodenjske ženske, da bi izvirno in po svoje počastile letošnji 8. marec. S privlačnimi kostumi, plesnimi točkami in primernim spremnim besedilom, ki so ga same sestavile in to v domačem narečju, so skušale prikazati razvoj plesa in družabnosti v tem stoletju, program pa so popestrile še z zanimivostmi iz domačega kraja. Tako so npr. obudile spomin na povojne čase, ko so domačini prirejali plese v res skromnem poslopju, kar pa ni kalilo mladostnega navdušenja po srečanju in družabnosti. Sobotna prireditev, za naše navade precej neobičajna, je zelo lepo uspela, celo nad pričakovanjem samih pobudnic in organizatork. Predstavo so namreč — ob pomoči plesnega učitelja — same pripravile in zrežirale, tudi besedilo je sad njihove domišljije in poznavanja. Tako je bila res »ženska« predstava za mednarodni praznik žensk. So jo pa kljub temu z navdušenjem sprejeli tudi moški, kar je potrdil topel aplavz ob koncu. Kdor predstave ni videl, naj si ne misli, da je izgubil edino priložnost: na splošno željo so Sovodenjke namreč sporočile, da bodo predstavo ponovile jutri ob 20.30 v Kulturnem domu v Sovodnjah. Uresničevanje plemenite pobude na Goriškem Na območju štirih severnoprimorskih občin, torej Nove Gorice, Ajdovščine, Tolmina in Idrije, poteka široka akcija zbiranja denarja za nabavo mamografa, to je posebnega aparata za zgodnje odkrivanje raka na dojki. Pobudo je dalo področno društvo za boj proti raku, podprli pa so jo sindikati in organizacije Socialistične zveze na medobčinski ravni. V severnoprimorskih občinah predstavlja obolelost za rakom čedalje hujši zdravstveni in človeški problem. Rak na dojki na primer znatno presega slovensko poprečje. Letos odkrito število primerov presega poprečje zadnjih nekaj let in bolezen napada čedalje mlajše ženske. Rak na dojki je ozdravljiv, če ga dovolj zgodaj odkrijejo. Ambulanta v Novi Gorici, ki deluje tudi za širše območje na Goriškem, poskuša odkrivati bolezen, vendar je prisiljena ženske pošiljati v Ljubljano ali v Koper za dodatne preiskave, ker na Goriškem mamografa še nimajo. Zbiranje denarja, to je prispevkov, poteka prostovoljno. Vsak prispeva Ito svoji volji, možnostih. Pričakujejo, da bodo že kmalu zbrali potreben znesek, to je okrog milijardo starih dinarjev. S tem denarjem bodo nabavili devizna sredstva, približno 75 milijonov lir, kolikor bo stal mamograf. Aparat za zgodnje odkrivanje raka na dojki bo predvidoma nabavilo neko podjetje iz Tržiča. Predstojnica službe za varstvo žena pri Združenem zdravstvenem domu v Novi Gorici dr. Metka Jug - Rou-sova je ob nabiralni akciji poudarila, da v vseh ginekoloških ordinacijah v Novi Gorici sprejemajo tudi pacientke iz naših krajev v zamejstvu. »Perceval« drevi v Kulturnem domu Danes se v Kulturnem domu nadaljuje ciklus »Skok v kino«, ki ga prirejata Kinoatelje in skupina Piccolo Cinefonim. Na sporedu bo francoski film »Perceval le gallais« režiserja Erica Rohmerja. Dogodek - redkost za Štandrež Koliko glav živine je bilo pred dvajsetimi, tridesetimi leti v Štan-drežu in koliko jih je danes? Kaj bi razpravljali, saj vsi dobro vemo, kako gre razvoj svojo pot in da se živinoreja v malem, taka oblika je bila prj nas v preteklosti najbolj razširjena, ne splača več. So pa tudi taki živinorejci, ki se od živine nikakor ne morejo ločiti. Imajo jo bolj za veselje, za kratek čas. Tako pravi tudi Lojze Hoban iz Štandreža, eden prav gotovo zadnjih živinorejcev, v tem kraju, ki se vse bolj spreminja v predmestje. Stala sicer ni polna kakor nekdaj, pa ima kljub temu svoje zadoščenje. Slednje je te dni še večje, saj mu je krava povrgla dva telička. Dogodek, kakršnega v štandrežu že precej let ni bilo. V tržiškem pristanišču narašča tovorni promet V prvih dveh mesecih letos so v tržiškem pristanišču Portorosega pretvorili za okrog 11 odstotkov več b’a-ga, kakor v istem obdobju lani. Promet se torej ugodno razvija, kljub občasnim težavam in kljub temu da v pristanišču še zmeraj poslujejo v precej zasilnih pogojih, če se bodo u-godru. gibanja nadaljevala tudi v prihodnjih mesecih, bodo v pristanišču ob koncu leta spet zabeležili nov rekord g ede količine manipuliranega blaga. V januarju in februarju so pretvorili skupno 267 tisoč ton različnega blaga. Promet je bil februarja rahlo nižji kakor v januarju, vendar predvsem zaradi stavke avtoprevoznikov. Znatno so se povečale pošiljke lesa, žitaric in koalina, nekoliko manjši pa je bil promet s premogom in odpadlim železom. Pri zadrugi pristaniških delavcev so prepričani, da bi bil promet lahko še večji, če bi razpolagali s primernejšimi strukturami, za kar sicer so na razpolago finančna sredstva, vendar jih še ni bilo mogoče uporabiti zaradi urbanističnih in drugih predpi- • Goriški sklad je nakazal 200 milijonov lir konzorciju za jamstva na posojila v trgovinski in industrijski dejavnosti. Posojila lahko najamejo podjetja, oziroma zasebniki, ki so bili oškodovani ob oktobrski poplavi. S prispevkom bodo krili obresti na najeta posojila. Obvestilo Sindikata slovenske šole Sindikat slovenske šole —■ tajništvo Gorica — ponovno obvešča goriške šolnike, da bo tudi letos v Ljubljani seminar slovenskega jezika, literature in kulture, in sicer v času od 2. do 14. julija. Goriškim šolskim sta na razpolago dve štipendirani mesti. Interesenti naj se oglasijo pri kateremkoli odborniku, najpozneje do 18. marca. Prav tako Sindikat obvešča, da je v teku vpisovanje za šolsko leto 1984/ 1985 na pedagoško akademijo v Ljubljani. Za vpis, ki velja zlasti za absolvente našega učiteljišča, naj se zainteresirani obrnejo na odbor Sindikata. O filmu so marsikateri povedali, da je Rohmer uspel napraviti pravi filmski čudež, saj so bile velike težave aktualizirati tekst iz pesnitve 9.000 verzov. Perceval traja čez dve uri in je s podnaslovi. Prva predstava bo ob 19., druga pa nekaj po 21. uri. Razmislek po premieri filma »Dih« Najbrž ne pretiravamo, ko ugotavljamo, da bi premiera slovenskega filma »Dih«, ki ga je Kinoatelje predstavil v petek v Kulturnem domu morala biti deležna večje pozornosti in odziva s strani goriške publike. Včasih se zdi kar utemeljeno ugotavljanje naših kulturnih delavcev, da tudi dobra predstava, oziroma novi prijemi v podajanju in posredovanju kulturnih dobrin naletijo na majhen odziv pri občinstvu. Tako nekako je bilo tudi tokrat. Seveda prav ta ugotovitev odpira nova vprašanja. Mimo tega razmisleka je treba zapisati, da je! film Boža Šprajca alarmantno opozoril na podcenjevanje nevarnosti o-nesnaževanja okolja, oziroma na neobčutljivost odgovornih dejavnikov družbe do tega problema. Kar zadeva splošno oceno filma, je bilo opaziti, da je bil tfosnet ob uporabi razmeroma skromnih finančnih sredstev. Pomanjkljivost deloma izravna dovršena igra nastopajočih igralcev, zlasti Drage Potočnjakove v vlogi mlade zdravnice. razna obvestila Slovensko planinsko društvo priredi v nedeljo, 25. t.m., na Nevejskem sedlu društveno tekmovanje v smučanju in družabnosti ob 10-letnici smučarskega tečaja. Prijave na sedežu društva, oziroma v trgovini Baucon do 19. marca. GLASBENA MATICA v sodelovanju z ZSKD in ZSKP vabi jutri, 15. t.m., ob 20.30 na koncert komornega orkestra RTV LJUBLJANA Dirigent: MARKO MUNIH v Kulturnem domu v Gorici. kino Gorica VERDI 18.00—22.00 »La signora è di passaggio«. VITTORIA 17.30—22.00 »Porno sexy klub 80«. Prepovedan mladina pod 18. letom. CORSO 18.00—22.00 »Megaforce«. Tržič EXCELSIOR 18.00-22.00 »Amityville possession«. Prepovedan mladini pod 18. letom. PRINCIPE Zaprto. COMUNALE 18.00-22.00 »Quartet«. Nova Gorica in okolica SOČA 18.00-22.00 »Kako se rešiti svojega šefa«. SVOBODA 18.00-20.00 »Smešna stran zgodovine«. DESKLE 19.30 »Salon za masažo«. DEŽURNA LEKARNA V GORICI Marzini, Corso Italia 89, telefon 34443. Kakšna je bodočnost časopisa v TV-cesarstvu? VOJMIR TAVČAR Kako se bodo razvijali množični mediji v Italiji? Kakšne spremembe bo elektronika vnesla v prihodnosti na to področje? Kakšna bo vloga novinarja v novi stvarnosti? To so bila le nekatera vprašanja, ki so bila razčlenjena na seminarju, ki ga je v Ferrari priredil vsedržavni sindikat novinarjev FNSI in katerega so se poleg časnikarjev udeležili tudi nekateri založniški izvedenci in raziskovalci, ki se izrecno ukvarjajo s problemi množičnih medijev, informiranja in komunikacije. Ne da bi se v enem samem sestanku dotaknil vseh plati in aspektov problema, ki so bili razčlenjeni v treh dneh razprav in analiz, se mi zdi vendarle zanimivo na kratko orisati Položaj, v katerem so danes sredstva množičnega obveščanja v Italiji, težnje, ki prihajajo do izraza, spremembe, ki jih napoveduje Vse hitrejše uvajanje elektronike na področje informiranja, saj se mi zdi, da bi se ob splošni sliki informacije in komunikacije v tej državi morali tudi kot manjšina globoko zamisliti, ker gre £a probleme, ki so tudi za nas lahko vitalnega pomena. Seveda zaradi skopih sredstev, ki jih kot skupnost imamo na razpolago, nam ne bo nikoli uspelo tekmovati z velikimi vsedržavnimi in tudi večnacionalnimi koncerni, moramo pa vsaj vedeti, kot uporabniki informacije in kot operaterji, čemu. gremo naproti. e Če se trenutno omejimo na področje dnevnikov, radijskih in televizijskih oddaj, ne da- bi se spuščali v drugačna ugibanja o tem, kaj nam lahko prinese mreža satelitov za telekomunikacije in kakšne posledice (v pozitivnem in negativnem smislu) lahko ima možnost sprejemanja na desetine tujih programov iz evropskih in drugih držav, lahko ugotovimo, da so italijanski dnevniki na splošno nekoliko izboljšali v zadnjih letih svojo prisotnost na tržišču. Leta 1975 je bilo na primer prodanih 4.669.000 izvodov, lani pa dnevno 5.700.000 izvodov. Podatek je po svoje lahko spod buden, vendar že malenkostna razčlemba nas navaja k manjšemu optimizmu : zaradi naraščanja števila družin pride danes v Italiji en dnevnik na 3,2 družine, medtem ko je leta 1975 prišel en dnevnik na 3,1 družine. Poleg tega v istem obdobju so športni dnevniki skoraj podvojili svojo prodajo (od 448.000 na 850.000 izvodov) medtem ko so splošnoinfor-mativni dnevniki zabeležili v odstotkih veliko manjši prirastek, komaj 11 odst. (od 4.221.000 na 4.715.000 izvodov). To pa pomeni, da je prisotnost informativnih dnevnikov glede na večje število družin še šibkejša. Ob tem je treba upoštevati dejstvo, da se v Italiji še vedno malo bere: le med moškimi, družinskimi poglavarji je na primer več bralcev kot nebralcev časopisa, med mladimi pa na splošno izgubljajo teren celo stripi. Presenetljivi so celo podatki o branju med izobraženci : 20 odstotkov tistih, ki so diplomirali na univerzi, ne bere nikoli časopisa, manj kot 40 odstotkov le-teh pa bere dnevnik z večjo pozornostjo. Te negativne ugotovitve potrjujejo tudi podatki bolj izrazito gospodarskega značaja : v začetku sedemdesetih let so Italijani odmerili 1,5 odstotka vseh stroškov nakupu dnevnikov, revij in knjig, danes odmerjajo temu le 1,3 odstotka, medtem ko so izdatki za rekreacijo narasli od 1,8 na 3,2 odstotka, izdatki za televizijo pa so naraščali s poprečjem 50 odstotkov na leto. Pisana informacija se pripravlja na splošnejši izziv tehnološkega razvoja in napredka kulturne industrije in informiranja z nekaterimi zavorami, ki jo močno bremenijo. Po ana liži uvidevnejših založnikov bi lahko strnili te zavore v sledeče kategorije: pisana informacija je težje razumljiva od vizuelne in zahteva veliko več pozornosti ter zbranosti; vi-zuelna informacija je lažje dosegljiva, dovolj da pritisnemo gumb in slika na televiziji je že na razpolago za več porabnikov, medtem ko je treba po dnevnik individualno v kiosk. Pisana informacija časovno zamuja, poleg tega je znatno dražja, saj na primer po nekaterih računih in ob upoštevanju vseh možnih izdatkov nas ves dan prižgana televizija (24 ur na 24) ne stane več kot 1000 lir na dan. In verjetno se bo v prihodnjih letih nesorazmerje v stroških še povečalo. Kljub temu izvedenci v komunikologiji napovedujejo za prihodnja leta sicer skromen porast v prodaji dnevnikov, ki naj bi jih leta 1986 prodali skupno 6.500.000 izvodov, vprašanje pa je, kako bo na ta sektor vplivala ekonomska propaganda, ki je že vnesla veliko sprememb na področje informacije. Ob tem je treba upoštevati tudi dejstvo, da se pojavljajo na tržišču novi mediji (Videotel in podobni), ki ob novinarski informaciji posredujejo neposredno domov na TV ekran kopico drugih novic (od urnikov vlakov do cen na tržišču) in ki se še niso razvili le zaradi šibkosti italijanskega telefonskega omrežja. Tak ali približno tak naj 6i bil v grobem scenarij informacije v Ita- liji v bližnji prihodnosti. Kakšno vlo go bodo imeli v njem novinarji? AH bodo v novih pogojih lahko uresničevali (in v kolikšni meri) načela po polnosti in pluralizma v informaciji ter avtonomije časnikarja, ki so jih novinarji v teh letih imeli kot temelj korektnega in demokratičnega infor miranja. In ob splošnem porastu podatkov, zbranih v elektronskih arhivih, kolikšen bo novinarju in, posred no, bralcu dostop do teh podatkov? Kakšen bo odnos primarnih virov informacij in vesti do novinarjev? Bolj ali manj odprt zanje in posredno tudi za bralca? Ali se bo z novo tehnologijo lahko razvijal v demokratično smer proces podružbljanja informacije, ki v Italiji doslej še sploh ni shodil? Ta in druga vprašanja so bila po stavljena na seminarju v Ferrari in, kot naravno, so ostala zaenkrat brez jasnega odgovora. Razmišljanje v tej smeri se je šele začelo, zahtevalo bo vrsto poglobitev in to ne samo s strani novinarjev pač pa s strani vseh tistih, ki jim je demokratična, pluralistična in popolna informacija pri srcu, saj je, in najbrž bo še veliko let, eden od temeljev rasti družbe. In v tem pogledu se mi zdi, da prod roč je informiranja zahteva znatno prozornost od nas, Slovencev. Ne da bi podrobneje razčlenjeval vloge medijev, v naši skupnosti in njihovega promena, naj samo spomnim, da sta sociolog Emidi j Susič in psiholog Da nilo Sedmak ugotovila, da so mediji v jeziku manjšine eden temeljnih o-pomikov narodne zavesti, tisti, ki narodnosti pomagajo, da hitro in pri memo reagira na izzive sodobne družbe, tisti, ki ustvarjajo idealno vez in strnjenost skupnosti še zlasti, ko je teritorialno razcepljena. Ob svoji šibkosti in majhnosti so manjšinski mediji najbrž manj izpostavljeni negativnim procesom in tokovom kot veliki mediji vsedržavnega promena, obenem pa tehnološka obnova, prilagojevanje novim pogojem terja od njih veliko več napora, saj gre za znatne investicije, ki jih ni lahko amortizirati. Zdi pa se mi samoumevno, da manjšina ne sme o-stati provsem odrezana od tehnološkega razvoja, mora biti s svojimi mediji kos novim izzivom, saj bi v nasprotnem primeru edina vez med manjšinskim bralcem in manjšinskim časopisom lahko bila le neka čustvena navezanost ne p>a kakovost, strokovnost, zanimivost in informacija, ki jo nudi medij. In s tem bi v sorazmerno kratkem času kot narodnostna skupnost izgubili enega bistvenih o-pomikov narodne zavesti in identifikacije. Seveda prilagajanje tehnološkim spremembam in napredkom ne pomeni, da moramo kot skupnost razprola-gati z vsemi možnostmi, da moramo tudi v parcelizaciji medijev sledili zgledu večine. Pomeni le, da moramo o teh stvareh začeti razmišljati, da moramo razmišljati o tem, kam bomo usmerili svoje moči, kje bomo bi h prisotni, kaj bomo zahtevali od oblasti, katerim medijem večinske skupnosti bomo namenjali informacijo o nas in o našem delu, kako jo bomo prilagodili (in ne samo oblikovno proč pa tudi tehnološko) njihovim tehničnim potrebam in zahtevam. Razmišljanje v tej smeri je naloga tistih, ki delajo na prodročju informiranja, obenem pro je tudi naloga vse skupnosti, če smo v informiranju u-gotovili enega od temeljev lastnega obstoja. Ob nastopu simfoničnega orkestra RTV Ljubljana Poklon sodobni slovenski glasbi __________IVAN SILIČ________________ Na zadnjem koncertu Glasbene ma tiče v Trstu dne 9. t.m. je v dvora n\ Kulturnega doma gostoval simfo-nični orkester Radiotelevizije L ju bljana pod vodstvom Antona Nanuta. Kot solist je sodeloval klarinetist Silvio Pibrovec. Na sporedu so bila tale dela: uvertura k operi Ruslan in Ljudmila M. Glinke, Concertino Urico za klari-Uet in orkester Pavla Merkuja, Prizori iz Bele krajine za simfonični orkester Pavla Mihelčiča in Šeheraza-simfonična pesnitev op. 35 N. A. Rimski - Korsakova. Takoj padeta v oči kar dve deli sodobnih slovenskih skladateljev in Moramo dati priznanje oblikovalcem sporeda za tak poklon slovenski sodobni produkciji. ' Kar zadeva uvrstitev v spored Mer-kujeve skladbe, je gotovo sad prizadevanja Glasbene matice, ki je poleg [zvedbe dela domačega ustvarjalca želela predstaviti tudi bivšega svoje ga gojenca, zdaj dovršenega klarinetista Silvia Pibrovca. Vsekakor je to lep odnos do mladih izvajalcev, ki ga opažamo tudi na Goriškem in v Ko pru. V tem se izraža zadovoljstvo nad uspehi zavestno zastavljene glas bene vzgoje in občutek zmage nad labirinti raznoraznih težav. Gotovo ni vse opravljeno tako, kakor bi si želeli, saj šola Glasbene matice še da nes ne uživa pravice javnosti, čeprav je pokazala in še potrjuje glasbeno-vzgojno kakovost, kar je v današ njem času kar težko razumljivo. Sicer pa so bistveni uspehi. Če preidemo k izvedbi, moramo re či, da je orkester bil dobro pripravljen, discipliniran, enoten ne samo v igri, temveč konsenten in kreativno zagnan tudi v interpretiranju. Kljub problematičnim akustičnim pogojem je v svojih sestavih zvenel homogeno in v celoti izravnano, kar je očiten znak temeljitih priprav; opazna je bila zboljšana intonančna čistot in izvajalska preciznost pri violinah. Če primerjamo izvedbeno kakovost z nastopom, ki ga je orkester imel 23. prejšnjega meseca v Novi Gorici, lah ko ugotovimo zaznavno pozitivno raz liko, bodisi kar zadeva samo igro bodisi kar zadeva nazornost in odmevnost interpretiranja. Tako je orkester v tem smislu z ognjevitim zaletom pri čel in izvedel Glinkovo uverturo, pri kateri pa smo kljub splošni učinkovitosti pogrešali nekoliko bolj iztanj-šanega oblikovanja nekaterih mest. Vsekakor pa je izvedba tega dela po svoji nazornosti bila čisto nekaj drugega kakor izvedba kot dodatek ob koncu omenjega koncerta v Novi Gorici. Merkujevo delo je bilo sicer izvedeno solidno, vendar je v kreativno oblikovalnem pogledu ostalo nepopolno dognano in kljub svoji izraziti H ričnosti izpovednostno šibko. Precej je ostalo nedorečenega. Pogrešali smo tudi nekoliko večje kreativne sproščenosti solista, ki je drugače po kazal solidno znanje in lep, izenačen ton. Seveda, mlade na prvih nastopih z večjimi in renomiranimi ansambli kaj rada spremlja tudi trema, ki ima svoje muhe... Eksaktno izvedeni in nazorno u-činkujoči so bili Mihelčičevi, v barvi- tost odeti Prizori iz Bele krajine, ki so mu jih navdihnile ljudske pesmi iz te pokrajine. Avtor se s tem pri družuje tistim, ki jih vse bolj zani majo korenine ljudskega petja, ljudske tradicije in njena prvinskost, kar je rodilo že prenekatera dobra umetniška dela. Vrhunec večera je bila seveda izvedba Šeherezade Rimski - Korsakova, v kateri so bili v ospredju izvrstni solisti; ti so zapustili močan vtis, kakor tudi celoten orkester, ki je deloval in poustvarjal v pravi muzikalni zanesenosti. Občudovali smo iztanjšano, izredno vtisno izvajanje koncertne mojstrice Monike Skalerje ve, omeniti pa moramo še violončelista Cirila Škerjanca, pihalce flavtista Goloba, klarinetista Zupana, oboista Rogeljo, fagotista Baniča in hornista Falouta, ki so k celotni, plastično oblikovani gradbi prispevali svoj najlepši delež. Mislim, da je z izvedbo tega dela, orkester pokazal svoje visoke sposobnosti in nam ponovno predstavil eno izmed svojih izrednih poustvaritev. V Ljubljani se bodo predstavili madžarski Slovenci V prte k in soboto bodo v Cankarjevem domu v Ljubljani predstavili svojo kulturno ustvarjalnost Slovenci iz Madžarske. Lani so se predstavili Slovenci iz Italije predlanskim pa iz Koroške. Na Madžarskem živi najmanjša slovenska skupnost izven mej matične domovine. Njena kulturna ustvarjalnost ni tako razvejana in bogata, kot na primer ustvarjalnost Slovencev v Italiji in na Koroškem. V zadnjih letih pa vseeno beležimo lepo kulturno rast, o čemer se bomo lahko prepričali tudi v petkovem in sobotnem nastopu. Poleg raznih kulturnih prireditev je na sproredu (v petek) tudi o-krogla miza o problemih Slovencev na Madžarskem. Prispevajte za Dijaško matico TONE SVETINA Med nebom in peMom _______ 89. ____ »Gospod poročnik! Pri nas smo imeli vrsto let kmečko gostilno. Ljudje so se navadili zavijati k nam, Pa se še vedno zgodi, da se kdo tu ustavi! Ničesar ne prodajamo. Dobre besede pa človek človeku ne frmre odreči, saj vsak odide sam, ko vidi, da nimamo Več gostilne...« . »V zadnjem času prihajajo prek meje ljudje, ki I1180 zaželeni. Nesrečo prinašajo! Iščemo jih. Prijav-)eni ste in pregledali bomo domačijo!« »Kar preglejte! Vse vam bomo pokazali!« je Jkiriio odgovoril Bečan in dostavil: »Mi smo lojalni. Va sinova imamo v italijanski vojski...« »Kje pa je sin Francesco?« “Odšel je v svet! Že leto dni se ni oglasil.« ^ Tipala sta se z očmi. Bečan ni umaknil pogleda. elei je Kristini, naj jih spremlja po hiši, Edvinu pa, nai iih pelje v hlev in po gospodarskih poslopjih. Poročnik je v Kristinini sobi odkril nekaj sloven-jj.jh knjig. Z namrgodenim obrazom jih je prelistal. *‘e so pesmi Simona Gregorčiča in povesti Mohorji® družbe, tiskane v Sloveniji. Ko so se vrnili v ku-ln)°. je vrgel knjige v ogenj in rekel: »Teh knjig ne boste več potrebovali. Italijani ima-0 boljše pesnike in boljše romane!« ì Z zadovoljstvom je gledal, kako ogleni papir in im »i° V Plamenih izginja beseda, ki jo je sovražil in me* za nekaj manjvrednega. so ga je motrila z zaničljivim pogledom. Gorele niene najljubše pesmi. Preroška vizija boja ob Soči... Besede, ki jih je znala na pamet in jih je brala tudi otrokom... Vrnila sta se karabinjerja, ki ju je vodil Edvin, z njimi pa tudi Lojze in Pavle, kot bi ju kdo vabil za priči. Ničesar niso našli, čeprav je imel Karlo pod podom skednja skritih dvesto litrov žganja, ki je tam čakalo na njegovo vrnitev. »Tako! Oprostite, opravili smo samo svojo dolžnost. Pričakujemo, da nam boste javili, če se bo tu oglasila kakšna sumljiva oseba,« je rekel Zanni. Bečan je potrdil, da se bo ravnal po njegovem navodilu, mislil pa si je: »Bo že prišel čas, ko vas bomo pognali čez Sočo in še dalje...« Ko so bili sami, so se oddahnili, mati pa je rekla: »Nič ne vedo. Samo zastrašiti nas hočejo! Kvečjemu, če je sosed kakšno noč videl Janeza, ko je odhajal ali se vračal, pa jim je to povedal... Frane, dobro si se obnašal! Prepričana sem, da so ti verjeli...« Gospodar si je z robcem obrisal potno čelo, tesnoba pa se je polegla. »Samo pomisli, kaj bi bilo, če bi tu dobili ilegal ca Janeza ali našega Franeta! Mi bi opleli, še preden se je začelo...« V župnišču se tokrat karabinjerji niso ustavili. Župnik jih je gledal skoz okno, kako odhajajo po vaški cesti. Bil je na trnih. Mislil je, da bodo šli naravnost v cerkveni stolp po puške. Ni mu bilo jasno, zakaj delajo preiskavo v vsaki hiši, iz katere je kdo pobegnil čez mejo. Iščejo koga, ki je bil ali je še v vasi, pa on, župnik tega ne ve? Svoj čas ni bilo skrivnosti, ki bi mu ušla... Ko so karabinjerji odšli, je učiteljica prilezla s šolskega podstrešja. Zlezla je bila gor, za seboj potegnila lestev in zaprla pokrov. Dobro, da jih je bila pravočasno zapazila! Kaj ji je preostalo drugega, kot umakniti se močnejšemu. Vsaj Petru ne bo treba lagati in njej se ne bo treba bati, da bi se ji pripetilo kaj nepredvidenega. VIL Ponoči je prišel Frane s svojim dekletom Katico in prijateljem Trudnom. Za očeta je prignal dva črna konja, »mora«, ki jih je kupil na oni strani gorovja. V prostranem gozdu na meji so naleteli na dva finan-carja in enega karabinjerja. Na srečo jih je Frane zagledal prej, kot oni nje. Izpod suknjiča je potegnil težko pištolo in začel streljati na Italijane! Medtem pa sta se Kati in Truden s konji izgubila v bujni zeleni podrasti. Bil je presenečen, da so Italijani začeli ponovno zasedati bivšo državno mejo. To je pomenilo, da je prehod spet tvegan. Frane in Truden sta od notranjskih upornikov prinesla nekaj čtiva in le dve puški. Orožja je tudi na oni strani naglo zmanjkalo. Nekateri so ga poskrili za svoje potrebe, obrambo in divji lov, drugi pa so ga prodajali za drag denar. Frane je čutil, da se upor lahko začne predvsem s pogumom. Najprej bo treba premagati strah, orožje pa bodo dobili tudi tako, da ga bodo vzeli sovražniku. V domače kraje ni prišel samo na željo tistih, ki so pripravljali vstajo. Nevarnost je izkoristil tako, da je združil prijetno s koristnim. Katico je hotel predstaviti materi. Želel si je njenega blagoslova. Rad bi delil svojo srečo z njo, ki ga je vzgojila. Kati je imela v sebi nekaj podobnega, kar ga je tako vezalo na mater, da jo je ljubil in spoštoval bolj kot vse na svetu. Kdove kam in kako ju bo vrgla vojna, ki je lebdela v zraku kot lava pred izbruhom. Zgovorila sta se, da bosta počakala drug na drugega in se vzela, ko bo konec morije. Kot je ona njemu pokazala kraje svoje otroške sreče med brezami v Beli krajini, tako ji je hotel on pokazati sončne planjave, košenice, goro in reko, kjer je zorela njegova mladost. »Moj bog, Frane!« je dejala mati. »Sinoči so bili tu karabinjerji!« Finale košarkarskega pokala pokalnih prvakov Milančani okrnjeni Danes ob 17. uri v odbojkarski C-l ligi Zaostali derbi Sloga-Breg NOGOMETNI NAKUP LETA Za K. H. Rummeniggeja bo Inter odštel »le« šest milijard MILAN — Sedaj je tudi dokončno: slavni zahodnonemški nogometaš Karl Heinz Rummenigge (28 let, kapetan reprezentance ZRN in Bayema iz Miinchna) je novi član italijanskega prvoligaša In terja. Za dokončni prestop iz Bayema k Interju sicer manjka še privolitev italijanske nogometne zveze, novi predsednik milanskega kluba Ernesto Pellegrini pa je včeraj dejal, da upa, da ne bo prišlo do zastojev in da bo Rummenigge s prihodnjo sezono novi član Inter ja. Predsednik PeTegrini je tudi dodal, da bo zahodnonemški nogometni as stal Inter ja »le« šest milijard in ne, kot je pisala večina časopisov, več kot osem milijard. Rummenigge bo seveda prejel osebno letno nagrado. Zvezni trener ZRN Jupp Derwal je glede Rummeniggejevega odstopa Interju dejal: »Na srečo, da bodo I-tahjani »aprii nogometašem svoje meje 30. junija, nasprotno bi jaz o-stal brez državne reprezentance.« ! j»*., Garrì Kasparov OSTENDE — Drevi ob 21. uri bo v Ostendeju finalno srečanje v košarkarskem pokalu pokalnih prvakov med milanskim Simacom in Real Madridom. Medtem ko bodo Španci nastopili v popolni postavi, pa ima trener Milančanov Dan Peterson izredne težave. Že itak se mora odpovedati nastopu Američana Carra, ki v tem pokalu ne more igrati, poleg tega pa tudi Meneghin in Boselli nista nared, da bi lahko s polno močjo stopila na igrišče. Včeraj pa je začutil bolečine v nogi tudi Američan D’Antoni, tako da se milanski ekipi ne obeta nič dobrega. Vseeno pa je Simac v letošnji sezoni dokazal, da je, kljub težavam, sposoben vsakega podviga, tako da je drevišnje srečanje le »odprto«. • BOKS. V Benetkah se je pričel mednarodni boksarski turnir za amaterje. V prvih dveh dneh so se naj V Vilniusu v Litvi v Sovjetski zvezi se je pred kratkim začel finalni dvoboj za določitev izzivalca svetovnega šahovskega prvaka Anatoli-ja Karpova med mladim, komaj 20-letnim največjim šahovskim genijem zadnjih let Garijem Kasparovom in sovjetskim šahovskim veteranom, bivšim svetovnim prvakom iz petdesetih let, Vasilijem Smislovom. Dvoboj bo dolg 16 partij, če pa bo takrat stanje izenačeno, bodo odigrali podaljške. Veliki favorit tega dvoboja je mladi šahovski genij Kasparov, vendar pa so tokrat mnenja pri vnaprejšnjem določanju zmagovalca še precej previdna, saj vemo, kaj se je zgodilo v prejšnjem dvoboju med Kasparovom in Korčnojem, ko je bil mladi tekmec absolutni favorit, pa se je moral še kako potruditi, da je strl odpor 30 let sta- bolj izkazali bolgarski, madžarski, i-talijanski in boksarji iz obeh Nem-čij. Naj omenimo, da je včeraj u-spešno boksal tudi Jugoslovan Mirsad Bilalič, ki je v superlahki kategoriji po točkah premagal Francoza Lavoui-raja. Od Tirenskega do Jadranskega morja Prim še v vodstvu MONTEPRANDONE (Ascoli Piceno) — Francoz Marc Madiot je osvojil peto etapo mednarodne kolesarske dirke od Tirenskega do Jadranskega morja (Camerano - Monteprandone, 204 km). Madiot je v sprintu premagal Španca Rodrigueza, Italijana Beccio, A-meričana in svetovnega prvaka Le-monda ter Be'gijca Van Calsterja. Na skupni lestvici ni prišlo do sprememb in še naprej vodi Šved Tommy Prim. rejšega »železnega Korčnoja«. Smislov je namreč izredno soliden igralec, kar Korčnoj ni, redko greši, še bolj redko zapade v podrejene pozicije, zato pa ni dosti iznajdljiv ali fantaziozen. Spomniti pa se moramo, fta kako »mladostni« način je premagal Riblija, zato pa ga ne bomo že vnaprej odpisali, čeprav je logični absolutni favorit dvoboja mladi Kasparov, in če ne bi bil, bi morali vso logiko šahovske igre o-bmiti na glavo, (dj) Stanje je 1:1 Brez nadaljevanja sta se Smislov in Kasparov sporazumela za remi v drugi partiji, ki je bila prekinjena v izenačenem položaju. Po dveh odigranih partijah je stanje med obema izzivalcema neodločeno 1:1. Danes ob 17. uri bo v repenski telovadnici na sporedu preloženi derbi odbojkarskega prvenstva C-l lige med Slogo in Bregom. Obračun obeh slovenskih ekip v dosedanjih tekmah v skupini za napredovanje prav gotovo ne more zadovoljiti ljubiteljev te panoge, saj so gotovo predvsem pri Slogi in do neke mere tudi pri Bregu od letošnjega prvenstva pričakovali več. Današnji derbi tako ne bo odločal o mestih pri vrhu, ampak bo zgolj prestižnega pomena, saj ambicije o-beh ekip ne morejo segati višje od četrtega mesta na končni lestvici. Preteklo soboto sta obe ekipi izgubili, vendar pa prikazana igra vzbuja upanje, da bo derbi zanimiv, napet in s tehničnega vidika tudi kvaliteten. Drevi Naš prapor — Liberias GO V drevišnji tekmi (ob 20. uri v Kulturnem domu) proti Libertasu iz Gorice ima Naš prapor možnost, da si z zmago predčasno zagotovi uvrstitev v finalni del 1. moške divizije, s tem pa bi pomagal tudi Olympii in Valu, ki sta direktna tekmeca Liber-tasa za končno drugo mesto na lestvici. 1. ŽENSKA DIVIZIJA Soča — Sovodnje 0:3 (3:15, 1:15, 9:15) SOVODNJE: Černič, Gian, Petejan, G. in G. Lopresti, Lovisutti, L. in M. Vižintin. SOČA: Černič, Cotič, A. in B. Maraž, Carli, Devetti, Fiorenti]. Tudi Sovodenjke so nepremagane sklenile prvi del prvenstva. Sedaj jih čaka še težja naloga v »plày-offu«. Močno se bodo morale potruditi, če bodo hotele napredovati v višjo ligo. Miro Kuzmin Kontovel Electronic Shop — Club Altura 3=0 (15:2, 15:12, 15:8) KONTOVEL ELECTRONIC SHOP: Antoni, Daneu, Kemperle, Pertot, Rupel, Štoka, Ukmar. Čeprav okrnjene, so Komtovelke iz- bojevale prepričljivo zmago nad solidno šesterko Club Alture. S prikazano igro so tokrat Kontovelke zadovoljile, saj so občasno prikazale dopadljivo odbojko. Res škoda, da so se v preteklem kolu predstavile na igrišče z zamudo, zaradi netočnega naslova telovadnice, saj imajo zaradi tega v skupnem seštevku štiri točke manj, kot bi jih imele sicer. (T.C.) UNDER 15 (MOŠKI) Libertas Gorica — Olympia 2:0 (15:6, 16:14) OLYMPIA (Gorica) : Maraž, Devetak, Kovic, Batistič, Špacapan, Bregant, Brešan in Cotič. V drugem kolu moškega prvenstva under 15 je goriška Olympia klonila v mestnem derbiju Libertasu. »Plavi« so v prvem setu pričeli slabo, v drugem pa so bili povsem enakovredni nasprotniku. V ključnih trenutkih seta pa so bili igralci Liber-tasa prisebnejši, kar jim je omogočilo, da so osvojili nov par točk. UNDER 15 (ŽENSKE) Intrepida Mariano — Olympia 2:0 (15:12, 15=5) OLYMPIA: Feri, Vetrih, Valentinčič, Pavio, Vertovec, Bednarich, Sca-razzolo, Košič, Mužič. V 6. kolu under 15 ženske na Goriškem je goriška Olympia klonila solidni ekipi intrepide iz Mariana. Plave so bile enakovredne nasprotnicam le v prvem setu, v drugem pa so popolnoma popustile. Olympia — Adi Ronchi 0:2 (5:15, 1:15) PROMOCIJSKO PRVENSTVO Bor Radenska drevi proti Ferroviariu Košarkarji Bora Radenske bodo drevi ob 21. uri na stadionu »Prvi maj« igrali zaostalo tekmo promocijskega prvenstva proti Ferroviariu. Slovenski košarkarji so v tem srečanju favoriti. Finalni šahovski dvoboj v Vilniusu Mladi Kasparov ali veteran Smislov? V nogometnem EP »under 21« Italija favorit proti Albaniji obvestila V četrtfinalu evropskega prvenstva »under 21« se bo italijanska reprezen-tanca danes v Tirani pomeria z izbrano vrsto Albanije. Izmed reprezenr tane, ki so se uvrstile v četrtfinale, je Albanija gotovo najugodnejši nas-sprotnik pa čeprav so bili Albanci v predtekmovanju boljši od Zahodne Nemčije, Avstrije in Turčije in na domačem igrišču niso bili premagani že 13 let. Kljub temu italijanski selektor Vicini računa, da se bo Italija u-vrstila v polfinale, saj ima na razpolago kvalitetne in preverjene igralce. V kolikor bo Itai ija uspela preskočiti Albanijo, se bo prvič v zgodovini uspela uvrstiti v polfinale tega tekmovanja. Vicini je za današnjo tekmo določil naslednjo postavo: Ram-pulla, Galla, Bonetti, leardi, Galli, Renica, Mauro, Battistini, Mancini, Vignola in Monelli. Škotska — Jugoslavija V okviru evropskega prvenstva reprezentanc pod 21 let bo Jugoslavija igrala danes znatno oslabljena proti Škotski. Srečanje bo v Aberdeenu. ČETRTFINALE »UNDER 16« Danes v Umagu Jugoslavija-Italija Jugoslovanska in italijanska reprezentanca »under 16« se bosta danes ob 16. uri v Umagu pomerili v povratnem srečanju četrtfinala evropskega prvenstva te kategorije. Prvo srečanje v Montevarchiju se je končalo neodločeno 1:1, kar pomeni, da se Italijani lahko uvrstijo v nadaljnje tekmovanje le z zmago ali pa z neodločenim rezultatom (razen v primeru 0:0 ali 1:1, ker gol v gosteh šteje dvojno). Tekmo med Jugoslavijo in Italijo bo s pričetkom ob 15.55 neposredno prenašala tudi koprska televizija. Športno združenje Bor sklicuje v petek, 30. marca 1984, s prvim sklicem ob 19.30 in z drugim ob 20. uri REDNI OBČNI ZBOR z naslednjim dnevnim redom: 1. otvoritev; 2. izvolitev delovnega predsedstva; 3. izvolitev volilne komisije; 4. predsedniško poročilo; 5. razprava in pozdravi gostov; 6. poročilo nadzornega odbora in razrešnica staremu odboru; 7. volitve novega odbora; 8. razno. Občni zbor bo v Borovem športnem centru, Vrdelska cesta 7. SPDT prireja v nedeljo, 18. t.m., avtobusni izlet v Ravascletto na 18. ZŠI -Trofeja 80-letnice SPDT. Vpisovanje za avtobus se vrši na sedežu ZSŠDI še vključno danes, 14. t.m. Za tekmovanje pa se vrši vpisovanje na društvenem sedežu za predstavnike društev danes, 14. t.m., ob 20. uri. ŠD Breg - smučarski odsek organizira v nedeljo, 18. t.m., ob priliki tekmovanja SPDT, izlet v Ra- vasc letto. Vpisovanje danes, 14. marca, na sedežu društva od 20. do 21. ure. Obenem obvešča tiste, ki so se prijaviti za izlet 26. 2., ki je odpadel, da lahko potrdijo ali odstopijo. V drugem primeru jim bo povrnjena vpisnina. ZSŠDI sklicuje danes, 14. marca, ob 20. uri v mati dvorani Doma A. Sirk v Križu sejo deželnega glavnega odbora ZSŠDI. Dnevni red: 1. predsedniško poročilo; 2. prošnja Vala za vstop; 3. diskusija; 4. zaključki. SK Devin priredi v nedeljo, 18. 3., ob priliki zimskih športnih iger avtobusni izlet v Ravascletto. Odhod ob 6.15 iz Nabrežine in ob 6.30 iz Sesljana. Informacije in vpisovanje pri B. Škerku (tel. 200236) in L. Sosiču (tel. 208551). TPK Sirena obvešča, da je tajništvo kluba na razpolago članom in prijateljem vsako soboto od 15. do 16. ure. kratke vesti • ŽICO ŠE NI NARED. Brazilski as Žico še ni začel s treningi, kar nedvomno zaskrbi’ja trenerja Udineseja Ferrari j a pred nedeljsko prvenstveno tekmo proti Romi. Tudi Miano in Gerolin si še nista opomogla po poškodbi. • MEYFARTHOVA GOLA. Bivša svetovna rekorderka v skoku v višino, Zahodna Nemka Urlrike Mayfarth (27 let) je gola pozirala za znanega kiparja Brekerja (84 let in eden največjih umetnikov v Hitlerjevem času). • UMRL GIUSEPPE PARODI. V starosti 92 let je včeraj v Verceltiju umrl bivši nogometaš Giuseppe Parodi, ki je osvojil tri državne naslove, dva v vrstah Casale ja in enega s Pro Vercellijem. Štirikrat je igral tulli v državni reprezentanci. • AMERIČAN KENNY ROBERTS je že tretjič osvojil mednarodno motociklistično dirko v Daytoni. Drugi je bil njegoy rojak Freddy Spencer. Na sobotnem občnem zboru Tržaškega pomorskega kluba Sirena Bogat obračun v pretekli sezoni, toda tudi ekonomske težave Dve sta bili značilnosti sobotnega rednega občnega zbora TPK Sirena: resnično bogat obračun pretekle sezone in pa velike težave, zlasti finančne, ki ovirajo izpeljavo začetega dela in nalagajo članom ter odbornikom huda bremena. To je izviralo iz predsedniškega poročila Edija Fi’ipčiča, ki se je uvodoma ustavil ob športnem delovanju, v katerega društvo vlaga največ truda in sil, in kjer so že želi spodbudne rezultate: Sirenini jadralci so bili namreč na mladinskih regatah v Rimu, na finalni regati v Livornu za evropsko prvenstvo »optimist« in na selekcijskih regatah »Three quarter ton cup«, en jadralec pa je bil vključen v državno mladinsko prvenstvo olimpijskega razreda finn. Poleg tega so organizirali jadralno šolo pod pokroviteljstvom federacije. Tej šefi bodo letos posvetili še več pozornosti in bo delovala tudi kot center za športno vzgojo, saj ji je CONI priznal to kvalifikacijo. Pri društvu posvečajo pozornost tudi kadrom (sedaj imajo dva uradno priznana trenerja in šest sodnikov novincev). Filipčič je zatem prešel k društvenemu sedežu, ki je zadnje leto največ zaposlova' člane in odbornike. Pristaniška ustanova je namreč lani dokončno začrtala razmejitev zemljišča, ki sedaj presega 2 tisoč kv. metrov. Na tem zemljišču so junija postavili montažni objekt, na katerem pa še manjka precej dela. Da so z gradnjo lahko sploh začeli, je moralo 15 članov glavnega odbora podpisati 35-milijonsko posojilo. Žal še doslej ni bilo nobenega odziva s strani deželnih oblasti in zato pozivajo slovenske po litične predstavnike, da bi se zavzeti za to vprašanje. Zatem si je Filipčič dotaknil plodnega sodelovanja tako z društvi onstran meje kot z nekaterimi društvi v Trstu in Tržiču, žal pa se s takim sodelovanjem ne morejo pohvaliti z edinim drugim slovenskim jadralnim društvom JK Čupa. Tudi iz tajniškega poročila Majde Predsednik Filipčič Pertot sta prevevali tako zadovoljstvo nad doseženimi uspehi kot tudi skrb kako naprej. V svojem podrobnem pogledu je med drugim navedla, da Sirena nudi svojim tečajnikom in jadralcem vso opremo, kot tudi potovanja na regate brezplačno. Omenila je organizacijo raznih tečajev, povečanje števila članstva (ki bi moralo bolj redno izpolnjevati svoje obveznosti) zaželela večje sodelovanje s Športno šolo. Po blagajniškem poročilu Nika Periata, ki je prevedl o v gole številke vse to, kar sta Filipčič in Pertotova opisala z besedami, je sledilo športno poročilo Bruna Bogatea, ki je podal izčrpen pregled aktivnosti na športnem področju, kjer delovanje ni omejeno le na poletne mesece, kot lahko kdo misi’i ampak na vse leto, je član nadzornega odbora Anton Pertot ugotovil, da je bilo poslovanje brez napak, predsednik nadzornega odbora Mario Gregorič pa je pozval k še e-notnejšemu delovanju in novemu zagonu. Sledilo je nagrajevanje tekmovalcev v razredu »optimist«, «evropa«, »finn«, katerim so podelili plakete, posebno p'aketo pa je prejel tudi Boris Grilanc kot prvi slovenski zamejski jadralec, ki je nastopil v svetovni selekciji »Three quarter ton cup«, pri- znanje pa so podeliti tudi jadralnemu klubu JK Jadro Koper. Po pozdravih gostov (Dušan Udm vič je v imenu izvršnega odbora SKGA naglasil, da pomen Sirene presega same Barkovlje in da je društvo pomembno za vso našo skupnost; je v imenu ŠZ Bor in Športne šole pozdrave PJ1' nesel Mitja Race; za JK Čupa Njk0 Kosmina, za ŠK Kontovel Mirko Stoka in za Jadralno zvezo Slovenije m za JK Jadro Koper pa Milan M/’1"' gan) je bila na dnevnem redu ie krajša razprava, nakar je barkovljam ski mešani pevski zbor pod vodstvom Aleksandre Pertot zapel himno Sme) ne, katere besedilo je sestavil narečm pesnik in slikar Atilij Kralj, uglas' bil pa Aleksander Vodopivec. Pevski zbor je zatem zapel še nekaj tipičnih barkovljanskih pesmi, katerimi se je v prisrčnem vzdusj tudi končal uradni del 8. zbora, ude; leženci pa so se ob zakuski še dati časa zadržali v prostorih v Utici Le reto v Barkovljah. (D. B.) f, Na namiznoteniškem turnirju v Bolgariji Koristna preizkušnja za krasovko S. Doljak Mlada Krasova namiznoteniška i gr alka Sonja Doljak, ki je v letošnji sezoni dokončno dozorela in dosegla več prestižnih uspehov, je bila prejšnji teden deležna pomembnega priznanja za svojo prizadevnost in tehnično vrednost. Z italijansko B reprezentanco se je pet dni mudila v Bolgariji, v mestu Rousse, kjer se je udeležila mednarodnega namiznoteniškega prvenstva. »Bila je to lepa tekmovalna izkušnja,« nam je povedala Sanja, »tako jaz kot kolegice smo zaigrale uspešneje kot pred nekaj leti. V ekipno tekmovanje, na katerem so bile najmočnejše predstavnice Sovjetske zveze, Bolgarije, Madžarske, Poljske, Kube in ZRN, sem igrala skupno z Androonejevo in sva premagali Bol- garijo 4. To je bil moj prvi uspeh na mednarodni ravni. V igri posameznic me je v četrtfinalu premagala madžarska igralka, v igri dvojic pa naju je izločil bolgarski par. Prve dni sem igrala precej dobro, zadnji dan pa sem bila precej utrujena.« »Kdaj bi najraje odigrala tekmo z Recoarom?« »Igrati bi hotela čimprej, ker sem v dobri formi. Vendar pa Recoaro noče pristati na tekmo v marcu in to čakanje do aprila ali celo maja bo predolgo, kar bo verjetno vplivalo tudi na živce. Tudi formo je težko obdržati tako dolgo in bo treba vsevprek trdo trenirati, kar pa v tako naporni sezoni ni lahko.« (bs) 1 I naši nogometaši v mladinskih ligah | NARAČŠAJNIKI ŽAČETNIKI NA GORIŠKEM Medea — Sovodnje 3:2 (2:0) SOVODNJE: Zanier, Lakovič, Brai-m, Černič, Jarc, Fait, Lavrenčič, Sessi, Frandolič, Nanut, Š. Černič. Podcenjevanje nasprotnika je prispevalo, da so Marsonovi varovanci v začetku igrali nezbrano in dovoiili doačinom, da so prišli do gola. V nadaljevanju igre so slovenski fantje ostreje pritisnili in dosegli neodločen rezultat. Nekaj minut pred koncem pa je Medea dosegla tretji zadetek. (F. A.) NAJMLAJŠI SKUPINA A Campanelle — Breg 1:1 (1:1) STRELEC za Breg: Turko. BREG : Zariali, Ota, Mauri, Stržaj, Bevk, Boneta, Turko, Lukež, Slavec, ‘ raselj in Bandi. Brežani so tudi tokrat zaradi razsa-lajoče gripe nastopili v okrnjeni postavi. Fantje so se kljub temu borili res zelo požrtvova no in bi lahko celo zmagali, če bi jim sreča ne obrnila hrbta. Po vodstvu Campanell je Breg kmalu izenačil s Turkom, ki običajno ‘gra v vratih. (M. Š.) IZIDI Fortitudo - Chiaritala 1:2; San Vito -Olimpia 0:0; Domio - Ponziana 2:2; Campanelle - Breg 1:1; San Luigi FY - Muggesana 0:0. LESTVICA Muggesana 29; For You 23; Olimpia Domio 19; Ponziana 17; San Vito J®! Campanelle 11, Chiaritola 10; For-«tudo in Breg 8. . SKUPINA B Vesna — Kras 1:0 STRELEC : Faggin. Tekma, ki je na začetku obetala veliko športnega užitka, prav gotovo n‘ Poplačala zvestih navijačev. Predvsem Križani so namreč igrali precej nezbrano in nepovezano, saj so si zapravili veliko priložnosti. Zadetek le padel v prvem polčasu in sicer v 45. min. po zaslugi spretnega Faggi-na, ki je žogo z glavo preusmeril v jnrežo. Gostje so se po zadetku nekoliko zbrali, toda s svojimi akcijami n*so skoraj nikoli spravili v težave Martinuzzija. Več priložnosti za zadetek je imela Vesna, ki je v 65. min. s Švabom zadela prečko, p . IZIDI rimorec - Don Bosco 0:3; San Luigi -'DS 0:0; Opicina - Sant’Andrea 0:0; JtOiane.se - Montebello 1:1; Vesna -Kras 1:0. _ LESTVICA Sant’Andrea 28; Vesna 21; CGS in "n Bosco 19; Opicina 17; Monlcbello J*’ For You B 15; Roianese 13; Pri-■norec 7; Kras 5. NA GORIŠKEM Sovodnje — Pro Farra 2:2 SOVODNJE: Gulin, Juren, Pahor, Veljak, Berlot, Zotti, Grillo, Princi, '“vic, Černigoj, Gulin. oovodenjski najmlajši so proti Pro ^ arri izbojevali točko, potem ko so že gubljafi z dvema goloma razlike. Go-slJe so namreč v uvodnih minutah do-ogli dva zadetka zapored, kar je javilo Sovodenjce v težak položaj, j K'ljuh temu pa so do konca polčasa «segli zadetek, v drugem delu tekme Pa zaslužen remi. Sa ekonomski fakulteti je doktoriral GABRIJEL FERFOLJA Iskreno mu čestita ŠK KRAS SKUPINA C Primorje — San Andrea A 0:4 (0:2) PRIMORJE : Blažon, Frasinelli, Prašelj, Štoka, Gherbassi, Princival, Kutin, Tagliaferri, Mesar, Počkaj, Li-gozzi. Po dolgem premoru so ponovno stopili na igrišče tudi začetniki Primorja, ki so na Proseku morali kloniti solidni ekipi San Andrea. Zmaga gostov, kot je razvidno iz samega izida, je povsem zaslužena, saj so Tržačani zaigrali mnogo boljše od domačinov in že v prvem polčasu vodili z dvema goloma prednosti. (H. V.) LESTVICA CGS 19; Portuale 11; San Giovanni, Roianese in Sant’Andrea 10; Super-caffè 9; Opicina 5; Primorje 0. CICIBANI SKUPINA B Primorje — San Giovanni 1:1 (1:1) STRELEC ZA PRIMORJE: v 10. min. Škabar. PRIMORJE: Peric, Ligozzi, Tavčar, Štoka, Škabar, Trampuž, Savi. Proti prvouvrščeni ekipi San Giovanni so cicibani Primorja na domačih tleh nepričakovano, a povsem zasluženo remizirali. Kljub temu da je igro skozi celo tekmo ovirala močna burja, je bila tekma na zadovoljivi tehnični ravni. Prvi so v vodstvo prišli gostje že po prvi) minuti igre. Zgle-dalo je torej, da bo San Giovanni brez večjih težav premagal Proseča-ne, toda »rdeče-rumeni« so nato igrali res dobro in osvojili dragoceni remi. (H. V.) IZIDI San Luigi - Opicina 9:0; Campanelle - Costalunga 1:4; Portuale - Super-caffè 2:0; San Vito - Chiarbola 0:4; Sant’Andrea A - CGS 4:1; Primorje -San Giovanni 1:1. LESTVICA San Giovanni 24; Costalunga in Sant’Andrea 18; San Luigi 17; Campanelle in Cupercaffè 14; Portuale 13; Chiarbola 11; CGS 9; Primorje 8; O-picina in San Vito 3. MLAJŠI CICIBANI SKUPINA A Breg — Giarizzole 2:1 (0:0) STRELEC za Breg: Mauri (2). BREG: Gillifano, Lovriha, Mondo, Handler, Mauri, Štrajn, Švara, Punis (Kuzmič in Bandi). M'ajSi cicibani so izbojevali zelo dragoceno zmago. Ekipi sta si bili zelo enakovredni in neodločen izid bi resnici na ljubo bolj ustrezal razmerju sil. Po vodstvu gostov so naši izenačili po napaki vratarja, v zadnji minuti pa je Mauri z lepim diagonalnim strelom zapečatil izid. Tokrat velja pohvaliti Bregovega vratarja Gilli fana. (M. Š.) IZIDI Breg - Giarizzole 2:1; Fortitudo -San Luigi neodigrana; Campanelle -Ponziana 0:5; Zaule - Domio neodigrana. LESTVICA Ponziana 20; Breg in Giarizzole 19; Fortitudo 14; San Luigi 13; Chiarbola 10; Domio 5; Campanelle 2; Zaule 0. MLADINSKE IGRE Gregorčič — Gruden 2:2 (1:1) Bolje pripravljenim Nubrežincem so se Doiinčani upirali z večjo Živah nostjo, pri čemer se je zlasti izkazal mladi Vodopivec. Rezultat je vsekakor pravičen. (M. Š.) naše košarkarske ekipe v mladinskih ligah Proti Nordiu 1 so Borovi igralci minibasketa doživeli tesen poraz 1. DIVIZIJA SKUPINA A Renault — Breg 64:63 (32:34) BREG: Igor Pertot, Kapič 4, Koren, Male (0:3), Meneghetti 35 (11:24), Salvi 2, Rajko Pertot 11 (1:5), Barut 11 (1:2), Labiati, Martinelli. V svojem krstnem nastopu je novoustanovljena članska ekipa Brega doživela neroden poraz. Brežani bi lahko zmagali, saj so 20" pred koncem pri rezultatu 64:63 imeli žogo in torej priložnost za koš, žal pa zadnjega meta naši niso znali izkoristiti. Za Bregove košarkarje je bil vsekakor usoden začetek drugega polčasa, ko so z zelo slabo obrambo dovolili nasprotniku, da je v desetih minutah dosegel 24 točk, sami pa so dosegli borih 8 točk. Razen Kapiča in Mene-ghettija so ostali Brežani igrali pod svojimi sposobnostmi. (Čok) IZIDI 1. KOLA Viva Q. - Prevenire 72:71; Renault -Breg 64:63; Fiorentina - Foto Mauro 63:68; Saba - Sanitas 79:85. SKUPINA B Sokol — Santos 71:91 (36:47) SOKOL: Pertot 10, Busan 6. Ušaj 16 (6:12), Klanjšček, Gruden 8, Devetak 6 (0:1), Žbogar 4 (0:2), Pahor 4, Sedmak 9 (1:1), Terčon 8 (2:2). V prvi tekmi so sokolovci zasluženo klonili bolj izkušenemu nasprotniku. V 11. min. prvega polčasa so domačini vodili pri stanju 22:21, nakar je nasprotnik povedel predvsem zaradi nekaterih naivnih napak naših. V drugem delu so se sokolovci spet približali nasprotniku in v 15. min. so zaostajali le za 7 točk pri rezultatu 67:74, nakar so se zmedli, ko je zapustil igrišče Pertot, ki je do tedaj igral res borbeno in zrelo. V naslednjih treh minutah je nasprotnik dosegel 15 točk, naši pa nobene. (Andrej P.) IZIDI 1. KOLA La Talpa - Balonccsto 47:58; Sokol-Santos 71:91; Team 81 - ACLI 65:43. SKUPINA C Bor — Barcolana 54:58 (26:25) BOR: Trevisan 8 (0:1), Gerdol 14, Jančar, Perko, Sestan, Slobec 7 (3:10), Mesesnel 21 (5:7), Baitz (0:2), Berdon 2. Oblak 2. PET OSEBNIH NAPAK: Gerdol (40) Borova druga članska ekipa je začela na najslabši način svoje prvenstvo in izgubila proti tehnično slabši, a učinkovitejši Barcolani. Borovci so imeli izredno slab dan pri metu iz razdalje: to so nasprotniki takoj uvideli in se strnili v cono pod lastnini košem, tako da je bilo zelo težko prodirati ali pa metati iz neposredne bližine koša. Po drugi strani je Barcolana igrala zelo preudarno v napadu in izkoristila vsako priložnost, dobro pa so gostje krili tudi protinapad. Kljub vsemu so bili borovci stalno za petami nasprotniku, nekajkrat celo v tesnem vodstvu, a jim v razburljivi končnici ni uspelo priboriti si zaželene zmage. (Marko) IZIDA 1. KOLA Inter 1904 - St. Azzurra 90:71; Bor -Barcolana 54:58. MLADINCI Don Bosco — Sokol 77:68 (36:40) SOKOL: Pertot 10, Ušaj 10 (2:2), Devetak 14 (2:2), Žbogar 5 (1:3), Pahor 17 (5:9), Sedmak 12. V okrnjeni postavi so Nabrežinci poraženi zapustili igrišče, a tokrat smo z njihovo igro res zadovoljni. Ekipi sta si bili vseskozi enakovredni, še posebno pa so sokolovci zanesljivo igrali v prvem delu, ko so z agresivno obrambo in številnimi protinapadi vsilili hiter tempo ter tako tudi spravili v težave Tržačane. Do ključnega trenutka pa je prišlo v 10. min. d.p., ko si je nasprotnik priigral prednost desetih pik. Razveseljivo je dejstvo, da naši niso nikoli vrgli puške v koruzo in ko ne bi storili nekaterih začetniških napak v poslednjih minutah, bi lahko tudi poskrbeli za ugodno presenečenje. (Andrej P.) IZIDI 11. KOLA Stella Azzurra B - Inter 1094 34:73; St. Azzurra A - Scoglietto 72:56; Ferroviario - Alabarda 68:72; Don Bosco -Sokol 77:68. LESTVICA Inter 1904, St. Azzurra A in Don Bosco 16; Alabarda 14; Scoglietto 10; Ferroviario 8; Sokol 4; Bor in St. Azzurra B 0. KADETI Don Bosco — Breg 163:19 (75:7) BREG: Ivo Bandi 4, Canciani 4, Matera, Vodopivec 7, D. Bandi 2, Ražem 2. Kadeti nadaljujejo s svojimi slabimi nastopi. Čeprav so v soboto naši košarkarji igrali v zelo okrnjeni postavi je katastrofalen poraz, ki so ga doživeli, vsekakor neopravičljiv. V vrstah Brega se je le Vodopivec občasno enakovredno upiral nasprotniku. (Čok) Inter Milje - Kontovel 107:72 (43:34) KONTOVEL: Grilanc 12, Pertot 2, Jop, Danieli 10, Stanisa 2, Compare, Starc 42, Bogateč 2, Emili 2. Proti ekipi, ki spada med najboljše v tem prvenstvu, Kontovelovi kadeti res niso mogli kaj več. V prvem polčasu so se enakovredno kosali z višjimi in tehnično boljšimi nasprotniki, nato pa so žal popolnoma odpovedali. Delni izid prvih osmih minut drugega polčasa (23:6) je bil namreč usoden za Kontovelce, ki so tokrat nastopali brez obetajočega Terčona, ki bi bil tokrat pod košema še kako koristen. V vrstah Kontovela naj omenimo požrtvovalno igro Bogatea in Danieli ja. (D.S.) IZIDI 14. KOLA Don Bosco - Breg 163:19; Libertas A -Santos 101:88; Inter Milje - Kontovel 107:72; SGT - Ferroviario 82:75; Barcolana - Ferroviario 54:142; SGT -Barcolana A 78:80. LESTVICA Ferroviario, Santos, Libertas A in Inter Milje 20; Don Bosco, SGT in Barcolana A 14; Bor 12; Kontovel 8; Polet 6; Libertas B 4; Barcolana B 2; Breg 0. NA GORIŠKEM Dom — Ardita 77:106 (40=44) DOM: Battei'o 2, Koršič 21, Košuta 15, Oroan 4, Bric 26, Rinelli 4, Ču-brilo 4, Poberaj 2. V prvem kolu povratnega dela kadetskega prvenstva so domov ci visoko izgubili proti močni ekipi goriške Ardite. Končni rezultat je vsekakor prehud za beo-rdeče, saj so imeli v 12. minuti d.p. le šest točk zaostanka. Žal pa so domovci v zadnjih osmih minutah zaradi slabe kondicije popolnoma popustili. Poudariti pa moramo, da so naši tudi tokrat nastopili v okrnjeni postavi, saj sta poleg Orzana manjkala tudi Kocjančič in pa Gruzo-vin. Vsekakor pa so se vsi rezervni igralci, še posebno pa Košuta in Rinelli, odlično izkazali. S. L. NARAŠČAJNIKI Bor - Ferroviario 68=73 (34:35) BOR: Kovačič 3, Mosetti 4, Uršič, Iippolis, Žgur, Bariti, Civardi 8, Carbonara 26, Barut 15. Tokrat so naši ostali praznih rok, saj so na domačem igrišču izgubili proti visoki ekipi Ferroviaria. Naši so igrali živčno in so odpovedali v obrambi. Nasprotnik je to izkoristil in s pomočjo sodnikov zmagal. Le Carbonara zasluži pohvalo za prikazano igro v napadu. (Miško) Libertas - Bor 69:107 (34:50) BOR: Kovačič 20, Mosetti 3, Uršič 4, Lippolis 25, Žgur 5, Barini 11 Civardi 2, Carbonara 21, Pertot io! Volk. Tokrat so Borovi igralci z lahkoto premagali domačine. Naši so stopili na igrišče in pozabili kaj pomeni beseda obramba, saj so si domačini priigrali prednost 8 točk. Ko so naši končno umirili igro so s hitrimi protinapadi nadoknadili zaostanek. Vsi zaslužijo pohvalo za prikazano igro. (Miško) Servolana — Kontovel 128:50 (61:22) KONTOVEL: Luksa 16 (2:9), Škerk (0:3), Venier 18 (2:2), Ban (0:3), Štoka 12 (6:9, Gruden 4 (0:3), Pertot, Gregari. Proti prvouvrščeni Servolani je bil poraz neizbežen. Zaradi nenadne bolezni nekaterih standardnih igralcev so morali Kontovelci na igrišče v okrnjeni postavi. Nasprotnik je imel na razpolago višje in bolj izkušene igralce, katerim Kontovelci niso mogli uspešno kljubovati. Servolana je že v prvih minutah z vrsto protinapadov Kontovelce povsem nadigrala. Le ob koncu polčasa je slovenski peterki uspelo upočasniti ritem igre in tudi nekako bolje zaigrati. Vseeno pa je obramba še pešala, kar je v nadaljevanju botrovalo visokemu porazu. V drugem polčasu se stanje ni spremenilo. (M. V.) IZIDI 16. KOLA Santos - Don Bosco 57:87; Saba -Don Bosco 59:114; Inter 1904 - Santos 101:114} Ferroviario 1 Inter Milje 87:35; Servolana - Kontovel 128:50; Libertas - Bor 69:107; Bor - Ferroviario 68:73. LESTVICA Scrvolipia 26; Don Bosco 24; Ferroviario 20; Santos 18; Saba 14; Bor 12; Scoglietto 10; Kontovel 8; Inter 1904 6; Libertas 4; Inter Milje 2. DEČKI Kontovel — Bor 84:52 (40:11) KONTOVEL: Pertot 4, Sedmak 4 (2:8), Sossi 2, Rupel 19 (1:10), Ba-racci, Cingerla 10 (2:2), Dolhar 10, Sterni 36 (4:5). BOR: Grahonja 7 (3:6), Taglia-pietra 6 (0:2), Lippolis, Blaževič 12 (2:4), Turk (2:2), Ceppo, Sirk 9 (1:7), Carli 14. Kontovelova peterka je, kot že v prvem delu prvenstva, z visokim izidom premagala Bor. Po prvih desetih minutah so Kontovelci že vodili 10:4. Od tedaj dalje so se domačini, v katerih vrstah se je posebno izkazal Sterni, ki je zadeval kot za stavo, dobesedno razigrali in prednost stalno večali. V 20. min. je bilo stanje že 40:11. S tem je bilo tekme praktično konec. Pohvaliti velja vse Kontovelce, v vrstah Bora pa sta se izkazala le Carli in Blaževič. (R. M.) IZIDI 13. KOLA Kontovel - Bor 84:52; Polet - SGT 30:116; Santos - Don Bosco 80:79; Servolana - St. Azzurra 107:31. LESTVICA SGT 22; Don Bosco in Santos 20; Servolana 18; Ricreatori in Inter Milje 10; Kontovel 8; Polet 6; Bor 4; St. Azzurra 0. MINIBASKET Bor A — Don Bosco B 48:29 (24:9) BOR A: Dazzara 4 (0:2), Arena 14, Pavlica 9 (3:4), K. Dazzara 4 (2:4), Bajc, Jelerčič 3 (1:4), Oberdan 12 (0:4), Legiša, Milone 0:4. V predzadnjem kolu turnirja Zini & Rosenvasser je Bor A dosegel zelo pomembno zmago. Takoj moramo povedati, da so morali »plavi« igrati dve četrtini v štirih. Kljub temu pa so si v prvi polovici igre z odlično obrambo in hitrimi protinapadi priborili 16 točk prednosti. V tepi delu tekme je bil izredno učinkovit pod košema visoki Arena. V drugem delu tekme pa je prišla na dan utrujenost in Don Bosco se je približal »plavim«. Naši so stisnili zobe in prepričljivo zmagali. Vsi so se izkazali, prijetno pa je presenetil Jelerčič, ki je dobro igral v obrambi. (Luka) Nordio 1 - Bor B 54=52 (33:26) BOR B: Rudež 10, Kralj 4, Grbec 2, Pavlica 20 (0:2), Milone 10, Bajc E., Bariti 6 (0:2), Vodopivec 0:2, Sancin, Bandi. V zadnjem kolu se je Bor B pomeril z ekipo Nordia 1. »Plave« je ojačil Pavlica, ki navadno igra z Borom A in to se je tudi poznalo, saj je zelo dobro vodil naše. Kljub porazu so borovci zadovoljili. Priča smo bili lepi, hitri tekmi, na dan pa je- prišla nasprotnikova izkušenost. Poleg Pavlice je presenetil turi. Rudež, v obrambi pa se je izkazal Bariti. Na turnirju Zini & Rosenvasser je Bor B imel precej smole. Vsekakor pa so »plavi« zadovoljili in dosegli tudi eno zmago. (Luka) Naročnino: Mesečno 10 000 lir - celoletno 120 000 lir V SFRJ številka 15,00 din. naročnina za zasebnike mesečno 180,00, letno 1.800.00 din, za organizacij in podjetja mesečno 250,00, letno 2.500,00 Poštni tekoči ročun zo Italijo Založništvo tržaškega tiska. Trst 11-5374 Za SFRJ - Ziro račun 50101-603 45361 ADIT - DZS 61000 L|ubl|ona Kardeljeva 8/II. nad. - telefon 223023 Oglasi - Ob delavnikih: trgovski 1 modul (šir. 1 st., viš. 23 mm) 43 000. Finančni in legalni oglasi 2.900 lir za mm višine v širini 1 stolpca Mali oglasi 550 lir beseda. Ob praznikih: povišek 20% IVA 18%. Osmrtnice, zahvale in sožalja po formatu. Oglasi iz dežele Furlanije Julijske krajine se naročajo pri oglasnem oddelku PUBLIEST - Trst. Ul. Montecchi 6 - tel. 775-275, tlx 460270 EST I. iz vseh. drugih dežel v Italiji pri podružnicah SPI. primorski JL dnevnik TRST Ul. Montecchi 6 PR 559 Tel (040) 794672 (4 linije) - Tlx 460270 GORICA Drevored 24 maggio 1 Tel (0481)83382 - 85723 ČEDAD Stretto De Rubeis 20 Tel (0432) 731190 Odgovorni urednik Bogomil Samsa Izdaja k ZTT ^lan i,al'i*nsKe m tiskaj ^ Trst IHI3|j/vez« časopisnih r ' NIX založnikov FIEG 14. marca 1984 Federica Isoardi po dveh mesecih končno zopet v objemu svoje mame CUNEO — Za malo Federico Isoardi, katero so — kot smo kratko poročali že včeraj — ugrabitelji izpustili točno po 61 dneh ujetništva, se je srečno zaključila življenjska izkušnja, 12. januarja letos sta se dva elegantna gospoda {»javila ob izhodu zasebne šole v Cuneu in zaklicala deklici: »Čao, Federica, kako je s teboj? Se naju ne spominjaš? Spoz- nali smo se na smučanju!« Federica ju kajpak ni poznala, a preden se je prav ovedela je že sedela v avtu, ki jo je peljal neprijetni usodi nasproti. Dvomesečna pogajanja z ugrabitelji so bila zelo težavna. Dekličini starši (oče je lastnik ene največjih italijanskih in mednarodnih potovalnih agencij Alpi tour) so takoj izrazili pripravljenost plačati odkupnino, toda zahteve ugrabiteljev so bile prevelike: 8 milijard lir. S pomočjo odvetnikov so ugrabitelji pristali nato na tri milijarde in pol. V noči med soboto in nedeljo je oče po zelo zamotanih navodilih ugrabiteljev, potem ko je po zavitih poteh s svojim landroverjem prevozil kakih 100 km, izročil neznancem pet torb z zahtevano vsoto. V ponedeljek zvečer so ugrabitelji držali besedo. Deklico so — potem ko so speljali sledi policije na povsem drugo področje — ob dvaindvajset trideset predali nekemu duhovniku v Sandi in njegovim staršem, ki živijo z njim. Otroka so najprej zaslišali krajevni karabinjerji in kot kaže, so dobili od dekletca precej uporabnih podatkov, saj je povedala, da je živela v nekem kraju, kjer so pod oljkami razpete mreže za obiranje oliv. V kratkem času so prispeli po deklico starši, ob 1.30 pa je bila že v domači hiši, kjer sta jo čakala dedek in babica, s skupino družinskih prijateljev. Čeprav niso deklici dovolili nobenega stika s časnikarji, da bi se čim prej umirila, je — objeta z mamo v postelji — zaspala šele ob 5. Štiri karabinjerji mrtvi v nesreči PINEROLO — Včeraj zjutraj je pri Pinerolu (Turin) strmoglavil helikopter, na katerem so bili štirje častniki karabinjerjev, med njimi tudi gen. Mario Sateriale, poveljnik karabinjerske brigade v Turinu. Helikopter je vzletel že zjutraj, da bi popeljal generala na vaje alpin-cev, zadnjo zvezo s klicem na pomoč pa je bilo moč zaznati okrog desete ure. Na pot so se takoj odpravile reševalne ekipe, ki pa so imele otežko-čeno delo zaradi goste megle in pa divje pokrajine, saj se je dalo doseči kraj nesreče samo peš. Po dolgem iskanju pa je reševalcem vendarle uspelo lokalizirati razbitine helikopterja. Na žalost niso mogli nuditi nobene pomoči, ker so bili vsi štirje karabinjerji mrtvi. Vzrok nesreče je bila najbrž okvara na helikopterju, saj so po prvih rekonstrukcijah odkrili, da je le ta eksplodiral že v zraku. Tudi stoječi avto je lahko nevaren RIM — Odkar se v svetu vedno bolj širi geslo »naredi si sam« strmo narašča v Italiji (pa tudi drugod) število avtomobilskih nesreč, ko avto stoji in to celo z ugaslim motorjem. Kakšne so glavne nevarnosti »stoječega avta?« Začnimo z akumulatorjem. Ne le da vsebuje nevarno kislino, ki lahko povzroči opekline, ampak proizvaja tudi vnetljiv vodik. Bencinski hlapi lahko privedejo do hude eksplozije. Če popravljamo prižgan motor vedimo, da je v kablih med razdelilcem in svečami tok z 20.000 volti, pri elektronskem vžigu pa še enkrat močnejši. Vrteče se jermen je je nevarno za dolge lase, oblačila. Ko odpiramo zamašek hladilnika se prav lahko oparimo, če je v njem vroča tekočina. Nevarno je tudi zavorno olje. In še bi lahko naštevali, a že te nevarnosti morajo amaterske mehanike navajati k previdnosti. S palicami nad nudiste SAO PAOLO — V Braziliji še poznajo »kazenske pohode«. Skupina prebivalcev iz Florianopolisa se je : železnimi palicami spravila na mlade nudiste, ki so se sončili na plaži nedaleč od mesta. Pri tem je bil en nudist mrtev: da bi se izognil udarcem, se je vrgel v morje in utonil. Hitrost v Angliji LONDON — Vse kaže, da britanski avtomobilisti vozijo prepočasi, zato pa so oblasti sklenile, da bodo nekoliko zvišale mejo prepovedi. To bo veljalo tudi za tovorna vozila, katerim bodo zvišali hitrost za približno 20 km na uro (od 64 km na 80 km). Gonja proti kadilcem ABU DAB1 — V okviru kampanje proti kajenju je vlada Združenih arabskih emiratov izdala predpis, da je treba iz vseh uradov ministrstev pobrati pepelnike in s tem kajenje prepovedati. Odločitev je bila sprejeta na predlog ministra za islamska vprašanja. Tudi Califano v zaporu Italijanskega kantavtorja Franca Califana so prepeljali v neapeljski zapor, potem ko je bil aretiran pod obtožbo trgovanja z mamili za kamoro. To je ista obtožba, zaradi katere »sedi« tudi Enzo Tortora (Telefoto AP) Pozirala gola zaradi umetnosti Tudi na Danskem vse manj rojstev BONN — Bivša svetovna prvakinja v skoku v višino in ena najbolj znanih atletinj na svetu, 27-letna Ulrike Meyfarth, je sklenila, da je samo atletika premalo. Zato je čisto gola pozirala za najbolj znanega kiparja tretjega rajha, 84-letnega Arna Brekerja. »To sem naredila v imenu umetnosti, zato ker mi je Broker dejal, da je žensko telo sveto in ga je treba ovekovečiti.« Meyfarthova je tudi izjavila, da je pozirala gola, ker je »Breker največji kipar našega časa«. Med Brckerjeve »umetnine« gre prišteti tudi monumentalne kipe, ki so krasili berlinski olimpijski stadion med olimpiade leta 1936. KOPENHAGEN — Drastičen padec naraščaja in rekordno število ločitev zakonov. To je, jedrnato rečeno, najnovejša slika Danske na tem področju, ki se mora, kot v večini razvitih držav, vedno bolj soočati s temi vprašanji. Marsikaj se je spremenilo v nekaj zadnjih desetletjih v navadah in obnašanju Dancev. Na primer: leta 1965 so sklenili 42 tisoč zakonov, razvezali pa so jih 6 tisoč. Leta 1982 so skupno sklenili le 24.300 zakonov, število razvez pa je drastično naraslo na 14.000. Vse več Dancev živi v »divjem zakonu«, torej brez poroke. Na ta pojav tu ne gledajo z nezaupanjem. Lahko rečemo celo nasprotno. Klasični zakon in tradicionalna družina kot da pola g orna odhajata v zgodovino družinskega prava, da že pripadata preteklosti. Zakon brez poroke ima med mladimi vse več pristašev, ki ne želijo več hlapčevati okostenelim oblikam minule dobe. Kot sedaj kaže, na Danskem kmalu ne bo več porok. Podobna gibanja so ugotovili tudi v sosednji Švedski, torej v dveh skandinavskih državah, kjer se je začelo tisto, kar v svetu imenujejo »seksualna revolucija«. Te nagle spremembe v zakonu spremlja vzporedno titdi znižanje števila rojstev. To vprašanje postaja vedno bolj pereče. Danka rodi da nes, govorjeno statistično, v poprečju komaj kaj več kot enega otroka. To pa je, kot je znano, skupno še z nekaterimi drugimi deželami, najnižja rodnost na svetu. Po večletni stagnaciji je zdaj začelo število prebivalstva na Danskem upadati. Danska ima danes 5,1 milijona prebivalcev, 4.334 manj kot pred letom dni. Danska je doživela veliki »bum« v rodnosti med drugo svetovno vojno. Ko je ta generacija odrasla v začetku šestdesetih let, je sledila nova »eksplozija« prebivalstva. Tedaj se je na Danskem rodilo po 80 tisoč detet vsako leto. Toda to gibanje je imelo kratko življenje. V zadnjem času je začelo število naraščanja naglo upadati. Lani se je na Danskem rodilo le 50.000 otrok, kar 30 tisoč manj kot dvajset let prej. Kaj takega doslej v tej skandinavski deželi še niso zabeležili. To gibanje prebivalstva resno zaskrbljuje in to tem bolj, ker se Danska tudi hitro stara, povečuje se število upokojencev, ker se dolžina življenja obenem stalno veča. Otrok pa je istočasno manj in manj... Če se sedanji neugodni trend ne bo zaustavil, so strokovnjaki izračunali, da bo imela Danska leta 2020 le še 4,3 milijona prebivalcev. Imela bo torej kar 700.000 ljudi manj, oz. izginilo bo v bistvu veliko mesto, skoraj kot Kopenhagen... VOJISLAV LALIČ Ciril Gale Vladimir Herceg Desperado Joaquin Muriella (17.) PODRL (,A JE PRECIZEN STREL lž TEME.. /Sl SO IMELI NA ČE-U Z NOŽEM OAZ SEM PREPRIČAN. DA NAS HOČE VSE TOR ITI J TO MU BO TO MENE SPLOH NE ŽANI MA!___________ VREZANO ČRKO M! IN Itil SO IZ SKUPINE, KI JE PRISOSTVOVALA BIČANJU BRATOV MURIETTA. KAJ PRAVIČ TUDI USPELO, ČE NE BOMO KAJ UKRENILI!^ i NA TO, BILLE ► NE DELAŠ PRAV, BILL! M JE ZAČETNICA MEHIKANČEVEOA PRIIMkA IN LI Sl G.LAVNI KRIVEC BC MISLIM W DA IMAŠ TRAV! ^ ZBERI PREOSTALE TANTE V NAŠI KOČI! ČEZ DVE URI BOM TAM! TISTO BIČANJE! Skoraj vsak četrti Spanec je nepismen MADRID — Približno 10 milijonov Špancev ne zna ne pisati, ne brati, kar z drugimi besedami pomeni, da je vsak četrti Španec nepismen. Mladi delavec Joise Perez žalostno priznava, da mu mora kdo drug prebrati naziv ulice in da se zna samo podpisati, saj drugače ne bi mogel koristiti svoje čekovne knjižice. Pravi, da se počuti gluh in slep zaradi tega in da največjo krivdo za tako veliko nepismenost, predvsem med mladimi, nosi španska družba. S to grenko resnico so se Španci spoznali, ko je socialistična vlada pripravljala zakonski osnutek o pravici do šolanja vseh Špancev. Osnutek sedaj obravnava španski senat in desničarska opozicija je predlagala kar 4366 sprememb v osnutku zakona. Po mnenju desnice, ki jo podpira tudi cerkev, bi Gonzalezosa socialistična vlada s spremembo šolskega sistema rada spremenila način mišljenja celotnega španskega naroda. Desnica opozarja pred rdečo nevarnostjo, ki da grozi Španiji, kolikor se bodo odločili za predlog socialistične vlade in poziva Špance, naj se raje odločijo za demokracijo in svobodo ter napoveduje pravo vojno predlaganim spremembam v šolskem sistemu, na drugi strani pa desničarji ne pred' lagajo ničesar, kar bi omililo tako veliko nepismenost. »Greh« Gonzalezove vlade je v tem, da želi ukiniti monopol cerkve v šolstvu, saj je danes v Španiji kar 46 odst. vseh šol v rokah cerkve. Poleg tega obstajajo še razne privatne, državne in mešane šole in dosti teh so revnejšim slojem ni dostopnih. Zaradi tega socialisti v zakonskem osnutku zagovarjajo načelo enakih možnosti za šolanje za vse Špance, da bi tako čimbolj zmanjšali nepismenost. ki je poleg brezposelnosti eden 0(1 ključnih problemov današnje Spanti6- □ BONN — V starosti 49 let je včeraj v Angliji umrl nemški pisatelj 11' we Johnsonn, ki - so ga mnogi im6' novali za književnika »nemške l06* tve«. Konstanta njegovih romanov J6 namreč človeški problem, ki izhaj iz obstoja dveh Nemčij. Johnsonn je emigriral iz NDR }e ta 1959 in od takrat je živel ob iy-llV reke Temze. Najbolj znan njegov I man je »Mutmassungen liber Jako *•