127 številka.
V Trstu, v torek dne 23. oktobra 1894.
Tedaj XIX.
„■DINOtT«
uhaja po trikrat d* teden t inatili i»-danjih ob torkih, ćatPtklh in Mbotah. Zjutranje tadanje izhaja ob 6. uri zjutraj, večerno pa ob 7. uri večer. — Obojno ladanje atane: ia JI m B«M . f. —.»0, izvin Avstrije f. 1.40
aa tri meaee . pol lata
t
Na naroćbe br» priložene naročnine m
■a Jemlje aiir. Poeamične i te vilke a« dobivajo t pro-dajalnicah tobaka v lratu po a nvi., V Gorici po S avi. Sobotno večerno iadanje v lratu 9 ni., * Gorici « ni.
EDINOST
OlMllo ■lovonaketfa političnega druAti
O^laii en rakune po tarifu v petitu; za na-Uv.< i debelimi črkami »e plačuje prostor, kolikor obsega ravadnih vrstic. Poslana osmrtnice in javnezah vale, domači oglasi itd. so računajo po pogodbi.
Vsi >lopi«i naj se poiiljajo uredništvu : ali™ Casermi it. 13. V«nko pismo mora biti frankovano, ker nefrankovana so ne Hprnj ,'tnajo. Rokopisi te no vračajo.
Naročnino, reklamacije in oglaae »pru-jenaa uprnvniitvo ulica Caaerma 13. Odprte reklamacije »o proeta poitnine.
za Prlmopako
n F «n«MN J0 MM I'
Izredni občni zbor
pol. dvuitva „BSdlnoit"
do« 91, oktobra 1894.
Zborovanje je otvori] gosp. prof. Mate M a n d i 6 predstavivii vladnega zastopniks, g. viijege komisarja dra. Mahkovoa.
Dane* smo ae ibrali »opet — rekel je g. govornik —, da reiimo slednjih one predmete, ki ao zaostali a rednega občnega abora na* lege druitva.
Omenjajoč delovanja druitvenega odbora od rednega občnega abora sem, naananja pred* sednik, de je ime! iati v tej dobi dve aeji, pri katerima ao ae atorili nekateri vaini aklepi.
Naredbe justičnega miniateratva raabnrila je silno naie nasprotnike, ki ao bili vajeni goapodovati do aedaj kakor tnriki paie, in kakor da ao oni jedini gospodaiji v deieli. Miniateratvo je namreč odredilo, da je aodii* č«m po Primorakem — isvzemii Baje, Trat in Gradiiče — nabaviti poleg italijanakib napiaov, pečatov in tiakovin, tudi alovenake, oairoaa hrvatake.
Radi te pravične in povsem ameatne naredbe naatel je med istrakimi Italijani hrup in ogenj, kakor da ae bliia koneo aveta. In to, gospoda moja, le radi mrvice, ki jo je privoičila »lavna vlada nam primorskim Slovanom. —
Ker pa iiji v Tratu in po njega okolioi vel'Jro Itevilu Slovencev in ker je v okraju Bujakem dobra polovica prebivalstva alovan* ske n&rodnoati, aklenil je odbor političnega druitva »Edinost« obrniti se do minlaterstva s proinjo, da ae omenjena naredba rastegne tudi na Trat in Bujt.
Drugi vaini aklep odbora natega druitva je nestopni. Ker mi Slovenoi in Hrvatje nismo imeli v letoinjih delegacijah odločnega lastnega aaatopnika in ker ao čeiki delegatje drage volje prevaeli nalogo braniti tudi naie interese ter ao to nalogo reiiii na izboren način, sklenil je odbor isreči najprisrčnejio aahvalo mladočeikemu klubu na tem dokazu vsajemnoati med n&rodom čeikim in hrvatsko-slovenskim.
Govornik prosi slavni sbor, da se isreče o teh dveh sklepih, oairoaa, da ju potrdi.
Dne 7. t. m. skliealo je naie druitvo volilsk shod v Skednju, pri katerem je po* ročal o tvojem delovanju nai deželni in dr-iavai poalanec g. Ivan vitea N a b e r g o j. Udeležba je bila ogromna in ae je sploh ta shod iavriil prav sijajno.
Ker ae je pa revno pri tem shodu sklenilo, da odpoiljejo okoličanaki posestniki proinjo do slavne vlade, de ne bi slavnoista ugodila proinji mestne občine xa pobiranje
PODLISTEK. •
JupIJ Grabr^jan.
Spisol Julij pl. KUinmayr.
Pač res, previ Mecena! Njegovo ime la-bko pridružimo imenom naiih prvih dobrot* nikov, kakor je bil Zois, Rudež, Smol6, Wolf I
Vnet je bil ob jednem za stan kmetij* iki in za povzdigo njegovega blagostanja. On je največ pripomogel, da so dobili Vipavci „Tinorejako iolo" na Slapu, ki ae je po njegovi smrti prenesla na Dolenjsko. On je vplival na uatanovitev te iole pri kmetijskem dtuitvu in v deželnem zboru in gotovo ni bilo brez Grabrijanovega valiva, [da je bla* goduini grof L a u t h i e r i ponudil dne 24. novembra 1869. grad na Slapem in nekoliko oralov zemlje v napravo te tako važne in potrebne učilnice za vinarstvo.
Vipavsko dolino smelo imenujemo raj ali vrt slovenske dežele. Le vrBta gričev in hribov, stegajočih se od Nanosa tje proti morju, loči Kras od te doline, v kateri ao v najlepii rasti smokve, lavor, breskev, vinska
dosedanjega ogromnega uiitninskega davka, ibrali so se minolo nedeljo, dne 14. t. m., nekateri odličnjaki okoličanski v posvetovanje, kako naj bi ae sestavila in odposlala ta proi-nja. V smisla sklepov tega posvetovanja od* polije se skoro ta proinja, kojo podpiiejo posestniki okoličanaki.
To bi bilo kratko poročilo o delovanju odborovem.
Sedaj pa — nadaljeval je predsednik — sem prisiljen izustiti nekoliko neprijetnih opaiek. — Čestiti sborovalei, ozrite se malo okolo sebe in vpraiajti i menoj vred: kje je o a t a I a danes naia inteligencija, ki bi bila poklicana v prvi vrsti, da stoji na čelu va«mu naiemu gibanju in delovanju P t (Glasni klici nevolje med sborovalei.) Kakč naj sklepamo, ako se nam od-teaajn nafti odličnejši krogi P1 Kako moremo napredovati, ako kaže ravno inteligencija tako malo brige sa narodno delo f Toda jaz opozarjam dotičnike — vskliknil je govornik po-vadignenim glasom —, da pade nanje vsa odgovornost na naiih morebitnih nevspehihl Krivdo bodemo valili le na njih in izključno njihIII
Danes nem bode raspravljati o 3 predlogih, koje je predložil nad član in odbornik g. Ivan B a 1 a n č.
Prvi predlog se glasi: .Druitvo .Edinost" naj se obrne do gg. državnih poslancev s peinjo, da se isti savsamejo sa to, da se predrugači način prodajanja aoli sa živino.
Predlagatelj Balanč je rasseino utemeljeval avoj predlog.
O tem predlogu vnela ae je jako iivahna rasprava, katere so se udeležili gg. Hervatin, Turk, Jakič, Mandič in Podgornik. Slednjič jo bila vsprejeta nastopna resolucija: „Poli-tično druitvo .Edinost" naj naprosi gospode driavne poslance, da se isti na viijem mestu in o pravem času — morda pri razpravi o proračunu — zavzemajo za to, da se po moči zniža oena soli sa Živino, da se bode isdajala samo dobra in sdrava sol, da se način raadeljevanja in prodajanja te soli premeni tsko, da bi ae ista prodajala tako kakor sol sa kuhinjo, ali da se eventualno čisto odpravi sol sa iivino in sniža oena navadne soli11.
Drugi predlog Balančev se je glasil:
„Druitvo „Edinost" naj se obrne do gg. državnih poslanoev, da isti oposorijo slavno vlado na nedostatke gledč mer pri g o-stilničaraki obrti".
Utemeljevaje ta avoj predlog, pojainjeval je gospod Balanč, kako ostro ae nadzorujejo
trta. Obdelana polja in vinogradi svetč ae pod žarkimi trakovi solnca; ves kraj jo ob-iiren vrt. Vse je zeleno, vse rodovitno | Tako ima dežela slovenska zravon Krasa tudi daleč sloveči biser — dolino Vipavsko. Reči morai z Vilharjum: .Vipavska dolina je lepota sveta!"
V tej krasni dolini je služboval Gra-brijan, njo je ljubil in v njeno bogastvo in lopoto tudi mDogo storil.
Ko leta 1868. na Dolenjskem ie nikjer ni bilo občinskih trtnic, sačeli so v Vipavski dolini iate ustanavljati, tako v občini v Št. Vidu, v Poddragi in na Slapem, ki ao tudi po odboru družbe kmetijske dobili po 50 gld. podpore valed priporočila podružnice Vipavske, katerej je bil duia Grabrijan.
Podružnica Vipavska napravljala jo ljudske veselice s tombolo, pri katerej so bili dobitki sa kmetovaloa potrebni kmetijski stroji; ona je sprožila leta 1869. misel o zakonu ,0 trgatvi", po katerem naj bi ae z.»branilo prezgodnjo trganje, katero je na Škodo vinskemu pridelku. Na ta način so Vipavci napredovali, verno udani svojemu de-kanu-voditelju. Sioer je že v starih časih slo*
in kaznujejo gostilničarji, ako nimajo popolnoma poatavno oimentirane posode. Ker pa tacih postavno oimentiranih posod na^dno niti ni dobiti po naiih trgovinah — afiotemer se je govornik aam prepričal opetoMpo — izročeni so gostilničarji na milost in nllirilost dotični komisiji. Plačevati morajo torej ktsni, ne po lastni krivdi,
V razpravo o tem Balančevem predlogu «o posegli gg. Turk, Podgornik, Poljiek, Kravo* in predlagatelj sam. Vsprejeta je bila nastopna reaolucija: „Politično druitvo .Edinost* se obrača do gospodov državnih poslancev s proinjo, naj store vse, kar je v njih moči (eventuvelno v obrtnem odseku), da slavna vlada ukrene potrebno, da bode prihajala is tovarne v prodajalnice in v pro* met le popolnoma pravilno in pravično centmetirana posoda in da bodo tako gostilničarji savarovani pred na-daljnimi neprilikami in sitnostmi".
Jako iivahno in zanimivo razpravo je issval 3. predlog Balančev, tičoč s e p r e-strogega istirjevanja davkov. Predlagatelj Želi, da se tudi v tem pogledu obrne politiiko društvo do gg. poslancev.
Utemeljevaje svoj predlog, priznava govornik, da ima tudi finančni minister teiko stanje in se ni čuditi, da ojstro isterjuje davke. Vendar pa ne bi smela biti pretirana — ta etrogost. V prejinjih letih, ko je pri nas magistrat istirjaval davke, vriilo se jo to premlačno in sicer na i k o d o davkoplačevalcev. Ljudje ao bili na dolgu in čo so tu pa tam prinesli kako malenkost na račun, čakal jih je magistrat sopet par let. In tako so so nabrali grozni zaostanki, mnogokrat sa 10 let nazaj. A to občutimo sedaj britko, ko je finančna uprava sama prevzela iztirjevanje davkov. Sedaj treba plačati ne le zaostanke, ampak V* leta naprej. To ni mogočo, saj kmet niti sam no ve, koliko bo pridelal in koliko bo torej imol dohodkov. Sedaj nam žagajo kaznimi že v opominskih listih : ako ne plačate v osmih dneh, pride vojak v hiio. Kazni mnogokrat niso v nikakom razmerju s zneskom, kojega dolguje davkoplačevalec.
Član Kravos opaža, ds bi se tudi sa mesto morali izdavati slovenski opomini, a predsednik Mandič meni, da proti italijanskim opominom je najjednontavnejSe sredstvo to, da jih ne vsprejmemo. Vsled te opazke navaja Kravos vsgled, da je moral nekdo kazen plačati, ker ni hotel vsprejeti italijanskega opomina.
Član Pod gornik opasarja zborovale« na eksposč, kojega je ravno te dni finančni minister predložil poslanski zbornioi. Iz tega
vel njih vinski pridelek in ko je odhajal leta 1377. vojvoda Albrecht v križarsko vojsko na poganske Pruse, pilo no je pri vitežki slavnosti ljutomersko in vipavsko vino. P. Su-chonwirt, ki je opisal to vojsko, pravi:
„Hicht ander trank man tzu den tnal nur wipaohor und roinfal und luttonberger guton woiu, der taoh wil iok getzoug sein".
In slavni Otokar pl. Horneck stavi vipavsko vino v jedno vrsto s teranom ter je slavi, da greje srce in podžiga pogum; Valvasor pa pito, da so bili Vrhničani dobri tovorniki, ki so tovorili vina is Vipave na Gorenjsko.
Svojo dni je mnogo storil v veseli napredek vinarstva župnik v Št. Vidu Matija Vertovec in veliki župan Vipavski Matija Dolenec — a tudi Grabrijan je svoje pridejal.
Za njega dni so si Vipavci tudi z velikim veauljom poprijeti sviloreje; tako so si leta 1869. pripravili voliko črvičev in gospodarji so veliko murb naatgali in nasadih ; učenci nedeljskih Aol pa ao murbovo seme nabirali, da so ga spomladi sejali.
Kjer pa je videl dekan kako napako ali
okspoieja je razvidno, da naia država ni bila morda ie nikdar v tako ugodnem finančnem položenju kakor danes. Ne le da nimamo primanjkljaja, ampak imamo ie prebitek in v blagajnah kakih 300 milijonov. Torej neugodno stanje in stiska nikakor ne silita finančnega ministra, da zahteva tako strogost v iztirjovanju davkov. A ta strogost je savladala ie posebno, odkar je gosp. Plener postal finačni minister. Zlasti strogo se isterjujejo pristojbine, kakor je čnti od gg. notarjev.
Krivično in hudo je sa kmeta posebno to, da se isterjujejo davki po 4 krat ne leto. Kakor silijo posebni vsroki in odnoiaji gledč na dobo isdelovanja obrtnika in trgovca, da navadno podpisujeta menjice na 6 mesecev, tako ima tudi kmet svoje posebne razmore, da res no more vsak Ča« vriiti avoje državljanske dolžnosti. To je glavni vzrok da kmet ne more plačevati davka vsako četrtletje, kakor tudi ne prideluje 4 krat na leto. Ce!6 dvakratno tirjanje ne bi bilo ugodno ; ker pa treba osir jemati tudi na potrebo države — kajti ta poslednja mora točno vr« žiti avoje dolžnosti — izjavlja se govornik sa dvakratno tirjanje, oziroma plačevanje davkov.
(Koneo prih.)
Politiške vesti.
Državni zbor. (Poslanska zbornica). Včeraj je pričela generalna razprava o načrtu novega kazonskega zakona. K temu načrtu je priglaienih toliko prememb in predlogov, da je le malo ali nikake nado, da bi zbornioa v tem zasedanju roiila to važno zadevo. Zlasti očitajo odseku za proučevanje tega načrta, da je io grozno poostril itak io ostra določila.
Volilna preosnova. V soboto «o sn sopet zbrali načelniki klubov pri goapodu ministarskomu predsedniku. O tem posvetovanju javljajo listi lakonično, da so je ves razgovor gibal le na podlagi .splošnih načel" in da io vedno niso d o AI i do dobre pozitivne podlage sa nadalnja — posvetovanja. — Torej niti sa nadalnja posvetovanja nimajo ie pozitivne podlage; potem si lahko mislimo in izračunamo približno koliko, ne posvetovanj, ampak s a-a e d a n j bode trebala koalicija, da dožene to, česar sama ne želi.
DomoviiiHka pravica. V upravnem odseku je minister za notranje stvari, markiz Biicqt)ehem, pojainjoval načela vladne pred-
Škodo pri kmetijstvu, skuial jo je hitro odpraviti, tako n. pr. je leta 1869. v deželnem zboru prepričevalno govoril o varstvu poljskih pridelkov zopor gosenico in broičo itd.
On je bil kmetovalcu varuh in močna za-slomba ! Kdor je storil to, kar Juri) Grabrijan, živel bo v hvaležnem spominu, dokler bodo naroda slovenskega kaj I
Grabrijan bil je zelo uljuđen, a njegova uljudnost ni bila vnanja, temuč mu je tičala v srcu; bil je v resnici prijazon z ljudmi. Znane pn so mu tudi bile vnanje oblike dvo»-ljivosti lakti, da je bil sposoben družiti se s najviijimi osebami. Njegovo notranjo uljudnost gotovo najbolje spričuje njegova radodarnoat. Od dekanovih vrat ni iel revež brez daru. Kjerkoli pa je bilo n&rodmm druitvom ali drugim domačim napravam treba novčne pomoči, našli amo povsod Grabrijanovo radodarnoat ; žrtvoval je, kolikor je mogel.
Presvitli nai cesar pripoznal je vso te zatluge tor ga imenoval leta 1857. vitezom Fra:i-Jos:povega reda. Cerkvena oblast ga je proslavila leta 1858. častnim kanonikom atol* niče ljubljanske.
(Dalje prih.)
log« o dovovinski pravici. O potrebi, da m preosnuje domovinsko pravo, niso prepričani le državljani in občio?, ampak tudi driavne oblasti. Večina deželnih iborov izrekla se j« zato, da naj bi se domovinska pravica sado-1'irala po bivanja v kaki občini. Glavna na-M* vladne predloge so nastopna : a) vlada f» drii nadela domovinskega prava; b) sa pridobitev domovinske pravice treba daljšega bivanja v občini, in c) le samim bivanje« v občini se ni pridobljena domo7inska pravica nama, ampak le naslov do te pravice.
Bolezen ruskega carja. V doka«, da »e je vsak trenotek bati najhujšega, navajamo lo dejstvo, da je bila ie t soboto po vseh večih mestih Evrope rasširjena vest o smrti Ctirjevi. Is Peterburga javljajo, da je stanje carjevo tako, da ga taroćnica asrjevićeva (koja je na potu v Livadijo) težko najde veti pri življenju. Dogodki v carski palači, kjer so car bori ae amrtjo, ao uprav arca pretresajoči. Seveda imamo pred *abo le veati in govorico, o katerih je težko soditi, v koliko odgovarjajo resnici. C«rlco je baje sbok velike žalosti sadela kap in tudi nje hči Ksenija, ki ae je poročila nedavno temu, je obo« liila. Najslabše tnamcnje je pač to, da ao načele carju noge otekati ter da ao ga mn-rali punktireti, da odpuste nekoliko vode.
Različne vesti.
Za drufbo »v. Cirila In Matoda nabralo
•e je po improvisirani vstopnini pri ahodu v „Slovanski Čitalnici" 2 gld. 55 nvč., katerem ■neaku j« pridodal g. Bevc t gld. Ist o tam nabralo ae je med delavci in atriilo na cen* tozimih 5 gld. 5 nvč. Po shodu v Čitalnici nabrali io prijatelji slovenske mladine v Sokolovi telovadnici 2 gld. 50«/» nvč. V puiici Slovanake čitalnice nabralo ae je 3 krone 16 atotink. V gostilni pri Vodopivcu nabral Vincene Kožuh 74 nvč. v potrdilo, da je vino dobrojdeaetnik Hrast je podaril 20 nč., Jakov Šnebel 1 krono. — Mladina »Delal-akega podpornega društva" je podarila 2 gld. 15 oč. v proalavo Gregorčičeve petdesetletnice, kateremu sneaku je pridodal g. Šteker s Dunaja že 1 krono. — Čitatelji ,Edinosti* podarili ao 2 kroni 12 stotink v potrdilo, da Jože Tratar ni nikdar kupil „Edinosti* ; da bi ljubljanski Kranjci postali Slovenci, po« daril iati 40 atotink. — Gosp. Kravo« podaril v božjem imenu 20 atotink; iatotako sa anedene kolače 60 atotink in la nirodnoat .t božjem imenu" 60 stotink.
Za podružnico družba av. Cirila In Ma-toda na Greti daroval je gospod Matevž Strti-nar 1 gld.
Za nabavo talovadnega orodja podarila sta „Triaškeiau Sokolu* v gostilni pri Vodopivcu Zlobac 1 krono in Jakob Šnebel 1 krono.
Nagrobni apomanlk pok. R. Dol ncu
ItivSemu učitelju na Planini pri Vipavi, po« s'avi dne 25. t. m. dopoludne na planinskem pokopaliiču učit. druitvo sa postojinski okraj. K obilni vdeleibi vabi poleg p. t. g. društve-nikov, zlasti že gg. sosede a Primorskega, pokojnikove aožolee in prijatelje
ODBOR učit. druitva aa poat. okraj.
Zlagali IO aal V večernem izdanju 125. številke naiega liata omenili amo pod veatjo .Ali jih res ni srsmPl*, kako ae je bahal tukajšnji ,11 Piecolo delta Sera", da ae je udeležilo demonstracije v Kopru tudi mnogo alovenakih kmetov is Galona, Šinarij, SrgaSev, Pobegov, Krkavc in Brtokov. Mislili aino ai takrat, da ao lahonski agitatorji res podkupili par nesavednih kmetov, katero ao potem zlorabili v svoje demonstrativne avrhe, A, hvala Bogu! temu ni bilo tako 1 „Picco-lovu „vestni" (boljše nesramni), dopianik si je i s m i a I i I atvar v avoji strastni domišljavosti od konca do kraja! V sobotni avoji številki je prinesel „II Picoolo della Sera", nastopni popravek:
,Na temelju §. 19. tisk. sak. Vas poživljam, da objavitu v cenj. svojem listu ta-le popravek : Veat, katera je bila objavljena t i-t. 4666 „Pioc. d. S.' s dno 17. oktobra t. I., po kateri je pričela dno 16. t. m. tukaj nova ilomoDstracija proti dvojesičnim napisom, koje ilouionatraoije da ao ae udeležili tudi rami kmetje iz Gažona, Šmarij, Pomjana, Šergašov, Pobegov, Krksvc, Brtokov in is drugih vasij tor da ao o. kr. orožniki razgnali ljudstvo, j« gola izmišljotina, kajti dotični večer se j.tvni mir ni kalil čisto nič. — Od c. l:r.
okrajnega glavarstva v Kopra, daa 19. oktobra 1*94. — Vodit-lj: Perinello.
Jasne je torej tendenca, čemo naži La-boni vtikajo mirne aloveaske istrske kmete v svoje gnjusne demonstracije. Zaklicali bi La-honom : Sram vas bodi I toda kaj bi to pomagalo • Saj oni ne potnajo srama !
Agitacija aa liri. Minolo nedeljo bila je v Vodnjanu isredna seja občinske deputacije v kateri ao skovali .slovesen* ugovor proti dvojezičnim napisom na aodišfo, utemeljili svoj ugovor a tem, da ja Vodnjan povse italijansk. — litega dne je imel občinski sastop v P ulj u itredno sejo, v kateri se je s „protestom* pridružil ostalim istrskim ugovarjajočim mestom. Čudimo ae, kako ae ravno občinski sastop v P u I j u postavlja po robu naredbam c. kr. oblastnij. Komu neki se ima puljsko meoto tahvaliti na povzdigi? G.»p6da so monda drsni zaradi tega, ker ai mislijo: Saj nas vlada ne more zapustiti, ker je sgradila s ogromnimi stroški vojno priataniiče pri nas; kar imamo, to imamo, zatorej nam so ni treba brigati sa nje ukaze t — To jo labonska hvaležnost I
Volilni shod .Slovanskega pavakaga društva* bode v sredo dne 24. t. m. ob 8. uri zvečer v prostorih „Del. podp. društva*. K mnogoštevilni udeležbi vabijo gg. člane skli-cevatelji
V. Volčič, Iv. Jajčič, Josip Kolb. Kako aa zvijajo! Občinska delegacija v
Rovinju, kot nadome^tnica raspuičenega občinskega avčta odoslala je te dni o. kr. na-mestništvu in o. kr. pradsednižtvu prisivoega sodišča v Trstu pritožbo proti dvojezičnim napisom, katero utemeljuje med oatalimi • temi le „raslogi*: „Istrska mesta, v kojih imajo svoj sedež sodišča, so i s k I j u č n o italijanska, a kmetako ljudstvo na deželi rasume in govori italijansko, v tem ko čisto nič ne razume slovenskega pismenega jezika (PP) . . . Ta naredba je nepotrebna in ima le-ta namen, da ustreže maloitevilnim agitatorjem . . . . Ta naredba nasprotuje načelom, koje je bilo proglaailo minUteratvo, da namreč hoče čn-vati .narodno pOMit* .... Vporaba samo. italijanakega jeaika (pri sodiščih) bila je jako umestna, ker vsled tega ni bilo mogoče, da bi se uvđdli v aodilča rasni jesiki. Po sedanji naredbi pa bi morali znati aodniki vaaj t r i jezike, kar pa jo najti jako po redko (11) in ae vsled tega itkjučnjejo is aodnih služeb najboljše in najinteligentnejđe sile (!!) . ... V Rovinju je čisto italijansko prebivalstvo, isvsemži malo številce tujcev, ki živijo tu ali pa ker iSčejo zdravje; tudi prebi-valoi vasij v okolici rasumejo in govorijo italijanski .... Iz teh vzrokov naj se ta neopravičena naredba prekliče, kajti ta naredba izsivlja prebivalstvo in utegne provsročiti reakcij in neredov, katere bode težko zadužiti (!!) .... Zato naj se naredba ali opoaove, ali naj se pa pozabi nanjo* (Opomaja stav« čeva: Is vse te te kolobooije je rasvidno, da se go«p6da bojijo, .da bi s« njih „marljivi« dijaki morali učiti hrvatski ali slovenski. Zajedno pa se stavljajo col6 sa slovenske kmete, o katerih vendar priznavajo, da govorijo poleg svojega materinega jesika tudi italijanski.
Vikarijati povzdlgnjaal v kuraoija na Goriškem, s vaemi (pravicami in dolžnoatmi župnijskimi so, kakor poroča „Slovenec*, ti-le: V goriškem dekanatu: Št. Andrež, Pevma, Grgar, Bate in Gorinja Tribuša. V kanalskem : Ročen j, Miirijncelje, Lovpa Banjšioe, Kal, Lom, Lokavec. V šempeterskem: Bilje. V tolminskem: Libušnja in Drežnioa. V cerkljanskem: Otalež in Novake. V bol-škem: Log in Srpenica. V kobaridskem: Livek. V černiškem: Trnovo. V kometi-skem : Štanjel, Gorjansko, Kobiljaglavu, Štjak, Braniča in Gabrije. V devinakem : Opatjeselo, Nabrežina, Gabrije pri Mirnem, Št. Martin na Krastu, V tržiškem na Goriškem : Turjak, Foljan. V gradičanskem : Bruma in Zagrad. V loČniškem : Št. Lorenc pri MoŠi, Podgora, Štverjan in Modana. V koruinskem : Mernik in Dolenjo.
Slovanaka knjižnica v proslavo 50lutniee našega narodnega ljubljenca Simona G r «• g o r i č a izide prihodnjo sredo pomnoženi 28 anopič, obsegajoč 6 do 7 pol, a bo stal le za n a r o č n i k o 10 kr. kakor smo omenjali po pomoti, za druge odjemnike pa bo stat 15 kr. To je tudi naravno, kajti pri nas Slovencih je težko, nemogoče, razprodati toliko izvodov kako knjige, da bi toliko pol mogli dati za ubomih 10 noveičev a poštnino vred. — Tu Htiupič bo obsegal razun člankov tudi pre
krasao F u ni t k o v o pesem, katero amo objavili mi v soboto; objavi tudi brzojavne čestitko, katere je dobil pesnik in katere si je uredništvo izprosilo. — Slovenski mecen g. Josip Gorup ns Reki .'ter^ knjigotržnica KI e i n m a y r & Bambergv Ljubljani ao pa dovolili, da ame ponatisniti is prvih dveh sveskov Gregorčičevih poezij isbirko domoljubnih pesmij. To je bila prav srečna misel, ker dosedanja sveska sta izišla v elegantni iadaji ia sta sato draga, da uboinejže ljudstvo ne mor« do njih. Vsled tega Gregorčičeve poezije se niso tsko razširile v vae ljudske vrsto, kakor bi to bito ie!et:. Zdaj bo pa mogla kupiti izbirko najlepših Gregorčičevih poezij vsaka alovenska bila. — Kdor vzame 100 iztisov in jih plača naprej, jih dobi sa navadno ceno po 12 kr., torej za 12 gld. To priliko lahko porabijo dijaki, da »i skupno naroči. Denar in naročilo je poslati „Gorilki tiskarni* A Gabršček v Gorici. V Trstu bode prodajal ta snopič taba-karnar L a v r e n č i č, nasproti velike vojašnica.
Oganj. Minolo nedeljo zvečer je prevrnil 20letni Evgen Lordschneider, stanujoč v Novi ulioi hšt. 7, po naključju svetilni«? v svoji sobi. Svetilnica se je rsspočila in goreči petrolej se je raslil v predal na perilo in dalje po podu. V hipu je ivignil visok plamen kvižku in se rasširil po vsej sobi. Prihitevši gasilci so se morali dokaj truditi, dokler se jim je posrečilo zadušiti ogenj. Pogorelo je rasno pohištvo, oblačila, perilo in okolo 100 gld. v gotovem denarju, ki je bil shranjen v misnici. Vkupoe Škode je okolo 2000 gld. Stanovanje je bilo zavarovano proti požaru pri neki družbi v — Milanu.
Poakuiani samomori. 241etni dimnikar Miha Devertis, stanujoč v u'ici Media hšt. 15t zastrupil se je minolo soboto s žepljeno kislino. Prihitevši zdravnik s zdravniške postaje izpral mu je ielodeo in ukazal odnesti trpečega t bolnišnico. Teško da osdravi. — V nedeljo sjutraj pa je skočil 24letni tapetar Cesar Cossi, stanujoč v ulioi S. Laszaro hšt. 1 ras okno svojega stanovanja na dvorišče. Na vso srečo je padel v saboj, v katerem jo bilo drobno raskossno oglje in to srečno naključje mu je rešilo življenje. Poklioali so sdravnika s zdravniške postaje, ki je ukasal odvesti Cozsija v bolnišnico, ker je mogoče, da si je isti o padu pretresel drobje. Mladenič si je hotel končati življenje, ker ga muči bolesen na živcih. — Tretji kandidat na smrt pa ae je skesal. V nedeljo svečer prišel je namreč 31 letni pisar Albert Krotošek, rodom is Ljubljane, na tukajšnjo zdravniško postajo, kjer je povedal, da se je pred nekolikimi trenotki zastrupil. Zdravnik mu je dal protiatrupa in a tem odklonil daljno nevarnost. Siromak Krotošek se je bil vrnil pred nekoliko dnevi is Brasilije in prišel v Trat bres denarja. Tu je 5 celih dnij grosno stradal, prenočeval je pa pod milim nebom. Sit takega življenja nsbavil si je — kdo sna kako P — vitrijola, a čim ga je povžil, objavila ao je vso ailo ljubezen do življenja. Zato je hitel na zdravniško postajo.
Policijsko. 23letnemu trgovokomu agentu Levu J. is Trsta pristojnemu v Padovo, naročila je te dni njegova mati, da iztirja sa njo svoto 93 gld. Mladenič je denar res is-tirjal, toda zapravil ga jo. Mati je nezvestega sina prijavila policiji, prišli so stražarji ponj in ga zaprli. — 52letnega težaka Friderika B. iz Ajdovščine so zaprli, ker so našli pri njem par kg. mandeljov, katere je bil bržkone ukradel. — Iz hleva poaeatnika Josipa Kureta. stanujočega pri Sv. Mariji Magd. Dolnji hšt. 109, vkradel je neznan pohlcpnež 7 kokošij, vrednih 6 gld. — Po noči na vče-
raj vtihotapil a« je neznan tat v prodajal nico
jeetvin tfdke Alek«. Banedetti v ulici Boa-cbrrto bit. 28 in odnesel iz misnice 60 gld. v g rtotfm denarju. — 15letui brivski vajenec Božidar B. iz Ljubljane, bil je pobegnil svojim starišem in se klataril po mestu. Stražarji so ga našli po noči na včeraj na trgu della Znrta in ga vseli s seboj.
Koladar. Dane* (23.): Janez Ksp., spos.
—	Jutri (24.) : Rtfael, arh. ; Evergst, škof.
—	Zadnji krajec. Solnce izide ob 6 uri 31 min., zatoni ob 4. uri 58 min. — Toplota včeraj t ob 7. uri zjutraj 16.5 stop. 2. pop. 23 stop.
Loterijska Itavllka, izžrebane 20. t. m.:
16, 55, 19, 74, 47. Gradec	76, 41, 86, 9, 73.
Temešvar	84, 21, 61, 63, 52.
Najnovejše vesti.
Piran 22 Sinoč bili ao veliki isgredi v Piranu. Ker je kanoni): M a r a s p i n obsojal postopanje kanonika V i d a I i j a, napadla je lahonska druhal prodajalnico kan. Mara* spinovoga brata, hoteč s velikimi kameni vlomiti Žoloma vrata prodajalnice. Druga druhal razbila je s kamenjem okna kanoniku Muraspinu in priredila ovacijo pred stsnova-njem odsotnega kanonika Vidalija. Ista druhal pobila je okna stanovanja kanonika Fonde. Orožniki stratili so sodišče, a niso mogli ukrotiti razgrajaicev, ki so ob 9. uri sjutraj šli cel6 zvoniti plat svona.
Dunaj 22. (Poslanaka sbornica). Vlada je predložila zakonsko predlogo, s katero se uravnava nedeljni in prasnični počitek pri obrtih, in a katero ae ustanavljajo delavski odbori in zadružni uradi. Okrajno sodišče Laa prosi dovoljenja, da sme kazensko postopati proti poslsncu Garnhaftu radi rasša-ljenja na časti. Poslanec Kura interpeluje ministra sa notranje stvari radi raspuščenja če* škega dijaškega druStva „Slavije* v Pragi.
Dunaj 22. Iz Carjegagrada, Bsrolina in Kodanja prihajajo ve#ti, ki trde, da se je ruskemu cnrju obrnilo na boljše.
Brno 21. Minolo noč ao prilepili na poslopja in drovesa v javni nasadih listke s napisom: „Ven z občim volilnim pravom!* Policija je zaplenila 7000 takih listkov in je zaprla 23 oseb, ki so jih prilepljale. Take listke so prilepljali tudi v Ostrovi in Pfivoztt.
Lvav 22. Po vspodbujanju socijaluo-de« mokratiške stranke priredilo je kakih 400 delavcev, zbranih v mestni dvorani, demon-atracijo sa obče volilno pravo. Med popova-njem „pesmi delavcev* korakali, so po mesta, toda policija jih je kmalo rasgnala,
Budimpaita 21. Danes popoludne ata dospel« semkaj ii Gtidflllfl cesar in cesarico. . Zbrana množica ju je pozdravljala navdušenr.
Paterburg 21. Poročilo sdravnikovo o carju ae glasi: V poslednjih 24 urah je spal car nekoliko več. Tek in samozavest sta boljša. Sicer je zdravatvono stanje nospremenjeno.
^Parl« 22. „Figaru* javljajo is Krfa, da se ^priprave sa dohod ruskega carja niso obiiHtavile._
Trgovinske brzojavka.
Budimpaita. pšenica za jeson 6 37 - 6 40, ia spomlad 6-80-6 81. Koru*a nt oktober « 50 Uo 6'55, Oves «a Rpomlad fi 0ft-fl U. Rž nova 6 37~;Y30.
PAoniua tinta od 78 kit. f. 6'45—850, od 7» kil. f. 6 50- 6 55. od 80 kil. I. 6-55-6-60. od 01 kil. f. «60-6 65, od »9 kil. for, 6 65—6.70.
Mmnn 6 85 -8-40 ; proso 5'70—5,90 Pšenica: Slabo ponudbe, povpraševanje dobro, stalm, Prodalo se je 25.000 met st. 5 nč. dražje. Koruza vedno jnko stalna. Vreme: lepo.
Dunajak« borza aa. oktobra 1814
prodvfieraj danes ^ Držami dolg v papirju .... 9H 30 — . , v srepru .... 99 25 99 — Avstrijska renta v zlatu . . . 128-60 193.70 „ „ v kronah . . . 98-05 98-16
Kreditne akcije.......370— 869 50
London lOLst........ 124.25 124-20
Napoleoni.........9-90 V, 9-90
100 mark.........61-- 60.95
100 i " "
talj. li
46--
45 45
Osmica.
Podpiguni naznanja slavnomu obftinutvu, da je odprl v
Rojanu, hšt 158, krčmo,
kjor toći izvrstno domačo vino in refoSk. — Pripo. rotujofi ho slavnomu obiinstvu k obilnemu obisku, jitmfi za tošno po<Oretbo udani	'
____Matija Bolć.
Vsi stroji za kmetijstvo.
Posebnosti,
katero je dobiti le pri tvrdki Ig. Heller. Stiskalnice za seno, »lamo in atiskalnicn za nakladanj« razlićnili sistemov, hidravlike atiakalnice. Diferencijalne vinske Bti»kalnic<>, aparati za mlenje oliv, kriMaiitema itd. nove Škropilnic« proti peronospori is vrste Vnrinorel. Saniotvorne peronospora škropilnice v bakru in h aeaalko na zračno tlačil ko. Aparati ta u gre vanje vina, itedilni aparati za kuhanje, aparati za otiranje grozdja, aparati za sušesje sadja in sotivja, za r>b-kanje turš51ce, mlini za čiščenje ilta. mlini za iito. Vlito železo surovo ali pripravljeno za vsakovrstne stroje po najnižjih conah, pri nnjii«oduej6ih pogojih, oddaja proti ga ranciji in na poskušajo
20—20
IG. HELLER, DUNAJ,
a a Prateatrasae N. 48.
Bogato iluHirovcini 192 stranij obooznjoči katalogi v italljan»ko-nemik«m in hrr itsko-neinskom joiiku na
zahtevanjo takuj in zastonj. Iičejo se prekupoi. Pred nakupovanjem ponarejenj ae ■ v etri
Lastnik politično društvo »Edinost* — Isitavatelj in odgovorni urednik : Julij Mikota. — Tiske Tiskarna Dolenc v Trstu.